Leto IV., štev. 8o*
V Ce&tK, ioreK dne 18. iuii)a 1922.
Fostnma Diacane v goteiini.

Stane letno 18 Din, mese ^0^' . -zemstvo Ictno 120 Din.
— Oalasf za mm višine \ ... ""*u p. Reklame med tckstom,
osmrtnice in zabvale 50 p\ ^osameana Stevilka stane 50 p.
Izliaja
vsak torek, četrtek In soboto.
Urcctntfrtvo Strossmojcrjeva lU. Jit. 1, 1. nadstr. Telefon St. 53.
Upratsnfätvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritlicjc. Telefon St. 65.
p=j     Račun kr. poštnega čekovnega urada štev. 10.066.     =3
Sokolskä ziet v Ceiju.
Prisrčno in vclicastno ie v ncdeljo
Niovensko Cclje sprejelo mile in dragc
sokolske goste. ki so prišli na zlct ceij-
ske s-okolske župc.
Borci za naše narodne in drzavnc
htcale so prvič !>o preobratu stopiJi na
svobodiia tla našega siaroslavnega me-
sta.
Spominjali sniu sc mi in oni neste-
tih nasilstev, ki so jih narodni nasprot-
nifci svoj čas nad Sokolstvom zakriviü.
Videli smo v duhu nastope Sokolslva
o priHki otvoritve Nar. Doma, prihod
Cehov, otvoritvi Sokolsketra doma, ko
so morali naši Sokoli izstopuii na tujih
Postajah ter jrni je bil dostoD v mesto s
sik> prepovedan. Nasprotniki so dobro
vedcli in poznali silo sokolske misli, ki
.ic kljub iicStctim nusilstvom oridobivala
(a! v potujčcnili mestili in trail.
Tudi v ncdeljo so bile želic rcakci-
junarccv, ki pod krinko vere širijo med
ijwclstvoiii svoj evangclij, Sokolstvu nn-
sprotne. Prebivalstvo pa ie vse te kori-
fejc iavno postavilo na laz, ker je ob-
iskalo sokolske nastope v naravnost ve-
ličastnem štcvilu. Roko v roki s Soko'l-
stvom jc nastopalo vo.iastvo.
Sokolska vzgoja v voiaštvu, ter
vojaSke vaje v Sokolstvu. .se izpopol-
njijejo ter pripravliaio duševno in te-
Jcsno ves jugoslovanski rod v mogočno
;»rmado, ki nam je najboliša zaščita in
obramba proti ,;>ože1Uvosti sovražni-
kov, ki nas obdnjajo. Obeinstvo je ta
«jimbol prav dobro lazumelo ter vsc na-
stOipe vojaštva, posebno bnrno po'/drav-
lialo.
Da ni slabo vreme in ploha, ki se .tc
viila med telovadbo. motila slavnosti.
i'Spela bi bila v.sa prircditev sc veli-
eashie.ie.
V soboto popoldne prišli so x Cei.ie
tekmovaJci.  tekmovalkc in naraščaj.
Zve-čcr se je vr^ila na dvoriscn
jnestne osnovne sole in v sol<olski telo-
vctilnici tekma članic in naraseaja, ki >e
fiokazala prav lepe uspehe.
Vr nedeljo zjutraj se ic nadaljevaia
ha glaziji tekma članov. NatančnejSe
jitevilke i-zida bodo šc objavHene. Z ju-
traniimi vlaki prispclo je na stotmc čla-
utiv, članic in naraščaja, ki so z marl-
borsko železničarsko jrodbo odkorakali
«a teJovaUiSce.
Mesto si je nadelo svečano obleko:
z mnoKfli I'is so plapolale trobojne zn-
stave.
Dobro sum si zapomnili one, ki so
ta velepomembeu dan in to slavlic prc-
zirali s tern, da his niso okrasili.
Kako mali so v svojih dušah, kako
malo ic njih obzorie. kako smesni so v
svoji nezrelosti!
Clanstva, ki se je v kro.iit udeležilo
slaviia, članic jjojenk in naraSčaja bilo
je eez 700.
Dopoklanske vaje je motil dcž in
silen vihar. ki je tik prod nastopom I:
slavjiostni povorki narastel tako. da sc
je pobod za tri čctrt ure zakasnil.
Koneno se je vendar toliko zjasnil-o,
da se je razvil pohod ter odkorakal    v
MICStO.
Sprcvod je bil impozantcn. Na celn
iionjenica z mnoKwni brati iz Maribora.
ki so došli s svojim praporom in fanfa-
ro. Za konjenico je korakalo vojaštvo,
nato Äodba, narodne noše. nrapori, čla-
iii, elanice, ^ojenkc in narasčaj. Kljub
silno neu.ifodncmu vrememi ic bilo «a
ulicali inno.ico občinstva. ki ie Sokol-
stvo burno pozdravlialo.
lz nniosih stanovanj so nežne rokc
sipaic cvetje na sokolske vrste. Mbd
sviranjem veselih koračnic, petjem m
pozdravljanjem prispel je eel sprevod
pred niestni niatfistrat. Nn balkonn je
sprevod pričakoval občinski zastop z
žnpaiK)in na čelu.
Ko se je pohod ray.vrstM in ustavil,
pozdravil je zbrano Sokolstvo \- izbra-
nili in velcpomembnili bescdah župan
dr. Hrašovec. Za pozdrav sc nui je v
tcnipcramcntncm Rovoni zahvalil žirp-
r.i starosta dr. Sernec.
Po liaKovorti br. Žabkaria, podžu-
pana celjskega, jc svirala godba na5o
hiinno ter so zdrnženi pevci pod vod-
stvom ravn. Serainika zaneli inogočiMi
pesem »Jaz sum Siovan z dirso felom«.
Pozdrava pred ma^istratoni se je.
i:de{ežilo mno:<o-številno občinstvo, ki je
ttovorom navdušeno pritrjevaio. Opoldne
rriredil je župiii starosta c!r. Sernec v
hrsi staroste celjskih Slovencev dr.
Serncca obed, katerc^a so se udele/.Hi
župan, zastopniki vojaštva ter pred-
stavniki vsch v župi učlanjenih društev.
Izreeenili jc bilo vcč lepih in nomemb-
ii ih bescd.
Že ob 2. nri so ^o.sti oblaki zakriM
iiebo ter se je viila jfosta Ploha. Obcin-
•stvo pa se vremeiia ni ustrasrlo, ter jc
urihitelo v ogroinnem številu, da vidi
in easti sokolsko dclo.
Razven sodelujočih, nabralo sc ic
na slaziji krog 4000 &ledalcev, ki so bili
od vseh nastopov navd.ušeni. Clani,
elanice, ticca, naraščaj in .^ojenke so iz-
va'jali proste vaje. Vsi nastopi so bili
kljub prcniočeni zemlji izvedent preclz-
no ter so kazali vnenio in delo, ki se v
itHŠih telovadnicah ytsK
Vse nastope jc spremlialo viharno
('dobravanie.
Ko k nastopilo vojaštvo — 158
iiiož — v popolni lxjjni onreini, navdu-
senje ni poznalo meje. Celo telovadišče
je odmeva'Io kHcev »2ivila naša voj-
ska«. Pod vo(1stvom podporočnika Kri-
/a izvajalo je voiastvo tri Droste boinc
vaje dovršcno. Mud vaiami članic se jc
viila taka ploha, da se je moral nastop
končari.                                                  |
Vrli SokoM in vrle    diimc,    ki    so !
stresjle v šotorih,   so   kljub   neurju   v
kratkem času prcstavBi svoje šotore \-
Narodni dom, kjer so je vršua   Ijudska
skivnost.
Zopet je bilo vojaštvo, ki jc prisko-
cHo na pomoč, tcr omoÄoeilo, da so bili
vsi prednieti v dveh urah spravljeni s
telovadišča pod streho.
V Nar. domu razvila sc je neprisi-
ljcna sokolska zabava, pri kateri jc sc-
delovala fjodba in pevci. Naše neumor-
no ženstvo je ninogo pripomoßlo, da se
je sJavnost tako iepo obnesla.
Z vecennmi \r!aki so srostje Celje
ziipnstili.
SokoJski zlet celjski ostane vsem v
veselem sponiinu kot dokaz sokolske
moči in vzgojc v okrožju cel.iske sokol-
ske župe.
POROČILO O DELOVANJU »DRŽAV-
NE   KRAJEVNE   ZASClTE   DECK   IN
MLADINE V CELJU.
(Janko Krajner, tajnik državne za.šche.)
Državna krajevna zaščita ima ictos
Jiieseca avgusta 15. letni občni zbor. Ob
tej priliki je pac umestcn preglcd dosc-
danjega dništvcncga dclovanja.
DruStvo se je ustanovilo 1. 190R.
io leto se je po naši domovini v vsa-
keiu sodnem okraju ustanovilo društvo
za varstvo otrok, tako tudi v celjskem.
Vsc za otroka — jc cilj našcga društva.
Zaščita je izdala za svo.ie namene
I. 1908 74 K 88 v, J. 1909 368 K 22 v, 1.
1910 247 K, 1. 1920 35.000 K, 1. 1921 pa
Catullc Mendes:
Resnicoljnbiii Peter.
(Iz francoščine.)
1. poglav.ie.
Hudič se pogovarja no nočj z Be-
ÄI««oin Spagnuolo, opatom Saint-Oor-
XonsJcini.
Ko so bile vse svetilke ugasnjonc,
\*s fT°Vi mol^ali. se ie priklatil liu-
t»u Kaxo ne Ve njhče. v opatijo Saint-
(iorgon, vsedel se jc tla odejo in sicer
„a žel<xlcc spectra častitega opata to-
iiigiu. Kdor bi to v.idol ori bledi svetlobi
Iuiw, ki ie kukala y culico. bi se precej
bal, ker hudič je bil inajhen. uoraščen *.
rudečo dlako. Njc^ova nuila ixxstava je
bila iiagnjusna, iinel je koničasto brado,
usesa dolga kakor rogovi na ^lavi. rep
üakrMjen kakor trta. krila so bila iz
renke kože in nič poraščena.
°Pa-t je še bo!j snucal vsled teže,
sunjai je o lepem dobro pečenem praši-
eu. ki ga je zvečer precej požresno jTe-
dcl. Po navadi se je zadovolill s trdo
pečeno kožo, ki je hrustala med nje-
i^oyjmi zobmi, ta ve^er pa ie pojedel
t.tfdi krače. KesaJ se je, da .ie toliko sne-
d'el ter obljubil, da bode drugic previd1-
ncjši.
Hudj<!: mu je s svoiimi malimi krili
pihljal nad tonzuro in ga naga.iivo šegc-
taj s koncem brade po nosu. Benigen je
spoznal, da težave njegovega želodcn
ne prihajajo od ncčiste živali, ki je bila
v njem, ampak od nckoga, ki je zunaj.
\'cčkrat sc mu je to že pripetilo v MaJi-
nu, vedno ie znal preznati uagajivca,
potegnil je eno rokc izpod rjuhe in nn-
pravi! znamenje, katcremu sc nobeden
hudoben dull ne more ustavljati. Ko je
to hudič za.pazil je knileč rekel:
»Zaman se trudiš, opat, če bi ti imei
kosček pravcga križa - ki ga je naSIa
cesarica Helena — v tvojem opatskem
prstanu, bi nie ne spravil iz celice, ker
iniaš ta večer smrtni greh nad seboj.«
Stvar je bila resniična, kajti časttti
Benigen jc globoko vzdihni! in potognl!
roko zopet pod r.iuho.
»Vsaj mojim nosnicain Drizanesl s
tvojo brado,« je zamrmraK »smrdi po
žveplu, katerega ne nwrem nrenašati.<>
Hudič ie odgovorrl:
»Nai bode.«
^dmaktiil je bra<lo, Privzdignil rep
in urno .potisnil konec v opatov nps.
Bodisi, da je ta spmnemba bila boljsa,
bodisi iz strahu, ie opat hotel   zvcderh
oclkod izvira to nespodobiio prijatelj-
stvo na tem kraju. Ko je kihnil je zacel:
»Kaj hočeš od m«nc. satan?«
»Opat, ti ine vprašaš?«
»Zakaj ne črviček? i-'o mojem
mmmju si ti suženj, nainižji suženj Oo-
spodov.
»Reci rajše, jednak gospodu, prf-
smojeni obstriženec, vedi, da je bog
obraz, satan hrbet. Ce bi se tvoj gospod
pogledal v zrcalo in bi se stemnila nje-
gova podoba, bi to ne bil nihee drugi
kakor jaz, o7i je samo svetel odsev moje
temote. PLsano je: «Vsaka reč je dvoJ-
m\, eiia nasprotna drujji.«
»Tako? Kdo to tr<li?«
»Jezus:«
»Jezus Kristus?« je zaklicai opat In
se prekrizal istocasuo.
»Ne, drugi, Jezus Srrah. Ali nisi bral
sveto pLsmo?«
»Da bral sein, da ti bo uekega dne
žena glavo strla.«
Ko je to izustil, se .ic hudič zacel
tuko smcjati, da je trikrat poskočil na
opatovem trebuhu, ki ic donel kakor
boben.
»Ti me boš zmcčkal« je godrnjal
opat.                                (Dalje prih.)
36.000 K. Cevljev se je razdclüo 275 pa-
rov, sukna nad 200 in.
I)o leta 192U so nas giuotno podpi-
rali samo posainczniki, zato smo Ie v
iiajnujncjših slučajih zamoirli :x>magati.
Prosili in naglašali smo vedno in pov-
sod, da bi se zaščita morala podpiratl
iz javnili sredstev, ker skrbi samo zu
javne koristi. Prišel pa je preobrat in l
Jijim upanjc v lwljse case. Nisnio se
motili. Država nam jc velikodusno prv
skočila na pomoč. Ustanovila. je mini-
strstvo za soeijalno skrb. Društvo je
postalo drža\ma zaščita za deco in mla-
üüio.
Velike težavc ima zaščita, kadar ji
jc iskati zavetja tcinu ali onemu varo-
vancu. 'l'emu se ni cuditi, ako pomisU-
mo, kdo bo sprejel z veseljem zanemar-
jüiiega otroka v svojo družino, aki) ix>-
inislimo, kako težko je spraviti pokvar-
[ jeiiega otroka na pravo pot. Pri dru-
| štvcnih sejah sc zato voduo razmišlja,
kako bi čhnprej postavili siroti^nico.
Blagi pokojnik g. Anton Kolcnc, vek-
trgovec v Celju, ki je bil ves čas dru-
stveni odbornik, je v svoji poslednji vo-
iii izrocil veliko hišo v Trstu v ta na-
men. S tem si je pokojnik postavii naj-
lepši spornenik.
Zaščita ima tudi 30.000 K naloženlh
za sirotisnico. Tako se nam bo Po skup-
uem delovanju posrcčilo v doglednem
času postaviti inijno potrebno hišo-siro-
tišnico.
ZaSčita je od pocetka svojega delo-
vanja vzela pod svoje okriljj 634 otrok.
Od ich je bilo pod šolsko starostjo 220
otrok, Äoloobveziiih 403, Soli odraslili II.
Osupniti utegne, da je med navedenmi
skupnim stcvilom Ie 30 i>opolnih sirot.
Za popolne sirote se pač liitro zavzc-
maio dobra srea. Med 69 zakonskimi
otroki, ki so bili potrebni pomoči dru-
stva, jc bilo 30 takih, ki sta jim živela
oče in mati, izmed katerih je bil eden
zanikrn, pijanec, brezsrčnež. ki je za-
yustil svojo družino in ni več o njem
nc shiha nc duha.
Naj sledi nekaj vzgledov \i Uru-
stvenili izkušenj.
Jožek je imel očeta - žganjarja.
Vsled bolczni popolnoma oslepi. Occ
ga pošilja na ulice in ceste, kjer je re-
vež čepel in vzbujal usmiljcnje ininio-
idocüi. In ljudje so inu radi dajali, ob
jiedeljah je precej nabral. Oče mu \t
denar pobral in ga zapil. Na bodoaiost
otrokovo ni mislil. Ko jc zaščita skuša-
\[\ fanta spraviti v zavod za slepce, se
je oče temu protivil, ker se je bal za
tako ilober vir dohodkov. Očetu, ki ni
poznal očctovskih dolžnosti, se je vzela
očetovska oblast nad dečkom, ki je
¦prišel v zavod na društvenc stroške.
Kaksen ic ta oče. se vidi iz tega,
da se je jezil, ker inu varuh ni pustii
fanta še tako dolgo. da bi bila birma.
ko bi saut lahko mnogo naberačil. Brez-
sreni oče je celo rekcl: »Ko bi imel 3e
cnega slcpca, boljše bi mi šlo ko vsa-
kemu kmetu.«
Stiriletna Jcrica je imela starse, k!
so sc klatili in beracili bogve kje. Ubo-
ga vdova jo jc vzela iz nsmiljenja k se-
bi in .io rada imela. Prigodi se pa, da .te
nekoč otrok videl svojo pravo inater hi
ji rckel: »Ti nisi moja mama, inoja ma-
ma je, ki mi da iesti-«
Slicnih slučajev je se mnogo na
razpolago. Toda že navedena dovolj
jasno razodevata nujno potrebo sred-
stev, da sc onemogoči kvarni vpliv
svojcev na otroke.
Za važno nalogo smo smatrali, d.a
smo skušali soli odrastlo mladino, ki Je
bila v nevarnosti, da se popolnoma h-
pridi, spraviti v priincrne službc. Tu pa
je zaščita doživela nekaj cčitnih iie-
uspehov. Ti neuspehi so nekako t.ikl.
kakor jih oprsuje pesem:
Stran 2.
»NOVA   DÖBA«
:>^v. 88..
Janezek rad mizar postal hi,
Oblič je- nadležen;
Dimnikar nato postal bi,
Posel ta ni nežen;
Janezek rad rudar postal bi,
Klanjati se neče;
Janczek mlinar rad postal bi.
Al teže ga vreče ltd.
Nekateri nezakonski otroci niinajo
lobenega varulia, irmrl jim je, nekatert
^aruhi se ne brigajo, drugi izkoiiščajo
^arovančevo prcmoženje; posegH smo
jspešno vines.
Otroci, ki So soloobvezni, zc daljc
:asa ne hodijo v šolo; opozorili smo na
:o šolsko oblast.
Stariši all redniki; otroke neusmi-
ieno ali čez mero pretepaio. Izvedeli
»mo slučaj, stariše resno posvarili in jlh
jpozorili na sodnijske postedice, če sc
:akšno surovo ravnanje še kdaj ponovf.
Pridobili smo si v vsaki obcini kra-
ievne zaupnike, ki so na.m o potreba«
Jvojega okraja poročali. Tudi zaščita
>e je nniogo-krat obrnila na te zaupniKe
do informacije.
Glas o naši zaščiti se je že v celjski
:>ko4ici precej razširil in že obstoj sani
?!agod-ejno vpliva.
Tiho, brez hrupa in šmna. kakor je
naše delovanje sploh, bomo prei ko s;ej
Jostavili sirotišnico, ki nam bo, če Bog
da,  pripravila   veliko  zadoščenje.
Treba nam pa bo vsestranskc pod-
pore, da ustvarimo v resnici kaj veTi-
kega in trajnega.
To je torej v glavnih potez-ah naše
tlelo, takšni so naši cilji /a bodočnost.
üe uvidite njih upravičenost, podpirajte
uas, da z združenimi močmi zmanjšamo
Sorje nbogih, zapuščenih in zancinarje-
nih otrok, da posušimo inarsikatero
solzo z njih nedolžnih lie, da jih varuje-
mo Pred pretečo propastlo in jih spra-
vimo na pravo pot, da postanejo po-
šteni lju'dje in koristni čiani človeške
družbe.
P&>üiaöi*e westi*
Zunanji minister in potitični poiožaj.
15. juHja ie zunanji minister  dr. NinOic
imel konferenco z novinarji, katerim i<s ]
razložil naš zuuaujepolitični položaj. 0
riaših odnošajih do Bolgarije je govoril
/. velikim optimizmom ter naglašal, da
i-D naša politiona zinaga  proti Bolgarlji
gotova, ker imamo v rokah dovolj gra-
diva. Naša kraljevina se je sporazumela
s predsiavniki Rumuniie in Grške,    Ua
podvzamejo skvipen korak    proti    bol-
garskim komitaškim akcijam. Bolgarska
vlada  pa  je med tem  stavila  predlog,
naj  se  imeniije komisija,  ki  bi  mora'Ia
preprcčiti, da se ne bi sestavljal.e koint-
taške čete v notranjosti Boigarijc.   Ml
iniamo telitne vzroke za prepričanie, ea
Bolgarija ne stori vse, da   prepreči   to
delovanje, vsled    česar    nismo    mogli
sprejeti bolgarskega predloga.    Kar se
tiče konference v Londonu glede vpra-
šauja manjšin, je nizložil dr. Ninčič, ka-
ko so Madžari in Bolgari doživeli    na
genovski konfcrenci poraz z aktom,   v
katerem so zahtevali rešitev tega vpra-
šanja. Vsled  intervcncije  Male antante
ta akt sploh ni prišel na dnevni red kon-
ference, temvee se je kot obično pismo
poslal Zvezi narodov. Kar se tiče ltalije
ter Zadra in evakuacije tretie   cone   v
Dalmaciji, je izjavil dr. Ninčič, da ni vec
daleč dan, ko bo podpisan sporazmn z
Italijo. 12 dni potem, ko botno izvršm
Lloyd Georgeov predlog. se bo izpraz-
nila tretja cona, pet dni kasneje pa Su-
šak. Obenem se bo določila komisija, Ki
bo določila meje. Ista komisija bo tudi
rioloeila mejc neodvisne reškc državc.
Ako ne pride do sporazuma, se bo po-
stopalo po členu 5   rapallske   pogoclnc
in se predloži sporrio vprašanje v arbi-
iražo predsedniku  «vicarske    konicile-
racije.   Nasa v rn-pallski pogodbi doio-
čena meja se nikakor ni potisnila nazaj.
Koncem svojega ekspozeja je    zunanji
minister dr. Ninčič omenil se en uspen'
našega  zunanjc-  politienega   delovanja.
Grc za končnoveljavno ureditev  iako-
zvanega črnogorskega vprašanja. Mctl-
liarodna komisija za    razmeiitev    med
Crnogoro in Albariijo je vprašala posla-
ri§ko  konferunco,  kakšno    barvo    naj
uobijo  mejniki  med  obema  državama.
Poslaniška  konferenca je    odgovorita,
cla morajo imeti mejniki jugoslovansKo
barvo,
Haaška konferenca na konc»j. Haa-
ska konferenca se je razbila. Sovjetska
delegacija hoče zapustiti mesto. Rusija
in zapadnc države očitaio a ruga: drug!
krivdo, da konferenca ni usDela. Rusi
vidijo vzrok za neuspeh v tem, da se.
jini niso dovolili neobhodno potrebnt
krediti, zapadne države pa v tem, da
Rusi no^ejo priznatt dolgov ter da od-
klanjaio izjavo, da bodo vniili privatno
Ustnino. Zapadne države hočejo v po-
sebnem skiepnem zapisniku konstatira-
ti. da so neuspeha konference krivi
Rusi. Isto bodo v nasprotne smLsiu na-
pravili Rusi.
Združenje pravoslavnili cerkev.
Koncem septembra se vrši \- Carigradu
preiiminarni kongres vseh pravosiavnih
cerkva, na katersm se ugotovi program
za veliki ekurnenski koncil. kakršen se
je zadniikrat vršil pred 120) leti, Raz-
pravijalo se bo razen tega o reformi
vseh pravosiavnih cerkva v modernem
duhu. Na kongresu se nameravajo
razčistiti tudi v zmislu že doicro sc vrše-
čih razgovorovr odnoša.H med pravosla-
vao, rimskokatoliško in angHkansko
cerkvijo. Kongres bo storil vse, da se
čini bolj zbližajo vse. pravoslavnu cerk-
ve in pa anglikanska. ki ie najbližja
jtravoslavnim. Izvršile se bodo tudi vo-
¦litve v skupni sinod vseh r>ravoslavnih
cerkva.
Celjska n«»vice.
ZahvaJa. Sokolsko društvo v Cclju
izreka tetn potom svoio zahvalo vscm
oiritn, ki so pripomogli, da ie nedeljski
z;et tako lepo uspel. Predvsem se za-
livaljujemo komandi mesta Celjc in ko-
mandi domačega 39. pešpolka. vseio g.
oficirjem in vojakom, ki so narn v vsrt-
kem oziru pomagali in šli na ioko. Za-
livaljujcmo se vscm vrlim damam. ki sa
požrtvovalno pri zletu sodelovale. Za-
hvaljujemo se občinskemu odboru mesta
Celje ter gos.podu ž up ami za sijajen
sprejem in pozdrav- Zahvalitijemo se
vsem drugim, ki so požrtvovalno pripo-
mogli da se je zlet tako !eno vrsil. Od-
bor sokolskega društva v Celjirvse da-
me, ki so pri nedeljski sokolski slav-
nosti sodelovale proswno. da;oddajo ra-
ijune in izkupiček pri namestniku blagai-
niku br. Rudolfu v Zvezni tiskarni v Ce-
| Iju. Do četrtka se morajo skicniti r a Cunt
In prosimo, da .sc vrsi na to o/.irajo.
rz  SEJE   CELJSKEGA OBClNSKEGA
ODBORA
dne 13. jullja 1922.
Zupan dr. Hrašovec otvori ob 15-
uri redno občinsko seio ter konštatira,
da je poklical v občinski odbor nanicsio
fin. svetnika Sedlarja ho:e'ii-»;i Bernar-
dija (JDS), ki je navzoč.
Pred prehodom na dneviu red p.o-
roča v zadevi Zlatarkc in Rcbekove to-
varne, ker je obč. odbornik Koren v eni
zadnjih sej kritiziral, da se ie v oben
slučajih dovolila prezidava poslopij
brcz komisijofieln~ga ogleda. h aktov
je razvidno, da se ie v prvcm slučaju
pravilno kömisijoniralo, Rebekovo paa-
iet.ie pa je obrtna naprava ki spada v \
kornpetenco okr. glavarstva. Korenova '
domnevanja so bila torej brez istinite
podlage. Zapisnika zadnjih sej od 2o\
inaja hi 12. junija se odobrita brez de-
bate.
Poročilo pravnega in perzcmalnesa
odseka. Poročcvalec pravnega odseka
dr. KaJan poroča o kompetenčnem spo-
rn gledc izdaje cestno policijskega re-
Ja. Obč. odbor jc soglasno na stališCu,
cla pripada eksekutiva policiii. za izdajo
cestno-policijskega reda je pa kompe-
tcntno edinole legalno zasfonstvo auto-
nom nega mesta, ne pa okr. glavarstvo.
V doinovinsko zvezo sc sprejmejo
Vid Pcrehlin, Rust. Jegrišnik, Ana Ro-
raih in Rafaela Vošnjak, odklonijo se
prosnje Martina VrlxTncica in Elizabete
Farčnik.
Hotelska družha v Ce1.ni se ie pn-
t;;žila proti davščini na sobe za tujee v
tem sinislu, da hoče plačcvuti davck ^
od čiste sobarine po odračunanju pre-
jemkov za Inc. obrabo perila ltd. Zupan
.ie iiiterimLstično odločil, da se pobira
25% davek o-d ccloknpnc vsote, ?z-
vzemši knrjavo. Temu ukronii se pri-
rv.i'i obč. odbor.
Dodatno k -Jiorocilu pravnega od-
seka podžupan Žabkar j>d!o3no prote-
stira proti temu, da je policijska oblast
uvodla po celjskih prenočisčih dvoie-
zične (slov.-nemške) zglasrlne listke. O-
pozarja na svoječasni ncmški režim, kl
je odrckal slovenskim someščanom naj-
priniitivncjse pravtec. Obč. odbornik
Koren seveda zagovaria dvoiezičnost s
prav ucprimcrniini argument!, dooim Je
t.bc. odbornik dr. Ogrizek zato, da sc
uradno rabijo tiskovine Ie v slovenskem
jeziku. Protest proti dvojezicnim zgla-
silnicain se sprejme proti glasovorn so-
cijaldemokratov.
V perzonalnih zadevah poroCa  preU-
sednik odseka Mravljak.
Definitivnim mcstnhn oskrbnikom v
X. čin. razr. se imemije dos-üdanji prov.
rskrbuik Marn. Za gozdnega čuvaja v
mestnem gozdu sc nastavi Mat. Trat-
nik. Povisajo se shr/.beni prejemki ne-
katcrim mestnini usluzbencem, Maksi-
miranje draginjskih doklad za inestne
nameščence se principijclno odkloni.
Ostate perzonalne zadevc sc odložijo za
prihodnjo sejo.
Poro<iHo odsekov za podjletja. Za
elektrarno .in plinarno poroca obč. odb.
Rebek. Za tchnicno in kniigovodstveno
revizijo podjetij se določijo strokovnja-
ki. Otvoritcv na novo pretirejenc pli-
naruc se je zavlekla, ker veternjak nc
tunkcijonira. Za nastalo skodo se bo po-
klical a firma na odgovor. Splošuo se
opaža, da se z električno luč.io po mc-
stu vsled malomarnosti uslu/bcncev sil-
v,o trati. Napravil sc bo za rjosamcznc
mese-ce urnik. ki bo natančno določaf.
kedaj se začnc prižigati. Tudi ni vse
cno ali je polna lima ali nc. Kdor se -prc-
greši proti sluzbenrm pred|)i.som, bo tr-
pel posledice.
ElektriOni tok je za obrate preslab.
Sk'lcne se dognati, kateri dbrati reflek-
tirajo na ekktrično silo in koliko bi je
še rabili.
Za klavuiško podjetje pnrovj.i obč.
odbornik Gobec Zahteva ne kiavnicn!
red in točno funkcijoniranjc vsega po-
slovanja v podjetju. Do •Jefinitivne rc-
gulacijc plač sc dovoli prosilccm za
;*ov:sanje  prejernkov  20%   predujem.
V itnenu pokopališkega odseka po-
roca obc. odbornik Kuret. Povisajo 5c
pristoibmc pri pogrcbih sorazmcrno z
naraslo draginjo. Na predlog obč. oil-
boraika Mravljaka se sklcvne izdati nov
pokopaliski red ter izročiti oskrbovarue
vseh, tudi vojaskili grobov Ie encmu
grobarju. Za vsak pogreb na bolniškem
T>okopaLiščw se bo zahtevalo v spora^-
ttnu: z zdrav?tvcn!m odsekwn c^o K.
Grdi naravnost besni izpad klerj-
kalnega obč, odb. dr. Ogrizekn na   So-
ko!a. Vsa narodna in napr^lna javnost
inora odločno obsojati to, kar sc jc do-
godilo v zadnji scji o'be. odboru v dvo-
rani  slovenskcga   celjskega  inagistrata.
Župan poroča o dop'su celiskc sokolske
župc, ki prosi, da o priliki zleta 15.   *u
16". tin. župan z obč. odborom oficijclno
pozdravi  Sokolc  z  balkona    mestnesa
magistrata. Podžupau Zabkar sc dotak-
iTc celiskih nacijonalnih boiev, v katcrlh
je ravno celjski Sokol mnogo prctrpel
ter z riajvecio vnoino in pozrtvov:ilno-
stjo vr§ii svoj sokolski program in km- •
turno nalogo. ' Zgodovinska  dejstva  že
zahteva jo, da pozdravi slovcnsko    y^x-
stopstvo mesta Celja Sokola oficijclno,
je pa tudi za to, ker je Sokol ucpolitic-
no kulturiK» in nacijonalno dništvo. Na-
to dobi besedf) dr. Ogrizek, ki y nepnr-
lamcntarnem  tonu  ter v strupenih,  za
akadcmično    izobraženoga    človcka    v
! prav nepri.mernih besedah napade cclo-
! kupno Sokolstvo, čcš da jc ccntralistic-
\ na frakcija in privesek vladc, ki nživa
! posebno milost sedanjega  rczima.  Iro-
¦ nizira državotvornost sokolstva,    besiii
| proti temu, da se mladina vzgaia v So-
! lah v sokolskem duhu, prizna pa, da je
' bil sam svoje dni Sokol. Njcgovc otroke
| se bajc na izletih sili, da »zraven tulijo«
' sokolsko pesem, ki žali cut onih stari-
! šev. ki so proti Sakolu. Med govorom
! dr. Ogrizeka je nastalo v seini dvorani
velikansko razburjenje. Narodno čutcči
obč. odborniki so z buruimi medklici o-
! žigosali narodno sramoto. ki io je inogel
! zakriviti lc klerikalcc dr. Ogrizek. Ako
ne bi bila vecina bolj taktna in    parla-
' mentarna kakor je bil dr. Ogrizek, bi se
I bilo ž njim obračinialo že na mestu. Vsi
! naslednji govorniki. tako podžiipan Zab-
! kar in obc. odb. Rebek sta   z   ogorce-
! njem zavračala klcvetc kicrikalncga ta-
| natika. Socijaldemokrati so    izjavili    v
j tem  vprasanju  svojo  indiferentnost.  Z
vecino demokratskih in narodno    socn
! Jalnih glasov se jc na to sklcnüo. da ^c
I oficijelni pozdrav vrši.
Namesto odstopivšega   člana   Ce-
pina, imenuje  socijalclemokvatski    kino
1 svojega zastopnika  v ivbozni svet.
I        V odsek za tujski promet se iz.voH
obc. odboTnik Prckorsek.
Volitve  odbora   /Vlestue  UranUiiice.
Zupan pred vsem na kratko ra^loži one
točlvc pravil, ki se tičejo volitev. Dosrej
jc vodil hranilnico od vlade imenovanl
gcrent. Ker hraiiilnrčnega odbora ni.
ima ta pravico in dolžnost prediožiii
obč. odboru kandidatno listo z 36 imeni.
Ker obsroja hran. odbor iz 18 članov,
voli iz predložene kandidatnc liste ober.
odbor to število odbornikov. Ako se po
preteku 30 dni volitve iz kateregasikoit
vzroka ne izvršijo, sine gerent sam do-
ločiti 18 članov v hranilnični odbor.
Gcrent magister Arko ie kandidatno
iisto predložil, katcro so klubovj naccf-
niki dobili v pogled. I^o teb poiasnilili
kritizira obc. odb. Koren predložeuo
kand. listo, čcš da je vecina demokrat-
ska in da sc ni oziralo na nizje sloje.
Obč. odb. dr. Ogrizek pa jako razbur-
jeno konštatira, da se je rusil proporc
iii da hoče izvajati konsekveiue si).
Obč. odbornik dr. Božič v iiricnu de-
I'lokTatskcga kluba mirno in stvarno r?-
gotavlja, da jc gerent g. Arko zahteva1!
od vseh klubovih nacelnikov, naj mn
|)redložijo svoje zelic. Na te se je pri
sestavi kandidatne liste oziral. Listo Vc
cdobril tudi sef oddelka za trgovino dr.
Marn. Vx] mestni hranilnici nc sme bin
političnega ozadja, ampak vsi odbornild
morajo dclati na to. da sc zavod kolikor
inogoce povzdigne. V imenu narodnih
socijalistov izjavi podžupan /'abkar, Ja
ho njegov klub glasoval za listo, ker .te
mnenja, da mora priti v Mestni hranif-
nici konečno enkrat do rednega gospo-
darsiva. Pri teh volitvah pride Ie go-
spodarski moment v pnštcv. Pri volll-
vali jc bilo oddanih 21 glasovnic, ccf
tch 10 praznili (SLS in JSDS). Izvoljenl
so: Arko Vojko, lekarnar, Bizjak Ivan,
krojač, Bizjak .losko. naducitclj, dr. Iio-
žie Anton, odvetnik. Goričar Karl, trgo-
vec, dr. Hrašovec Juro, zupan, dr. Ka-
1-ui Ernest, odvetnik, Lesničar Janko,
ravuatelj Zadružnc Zvczc. dr. Steiu-
felscr Franc, zdravnik. St^rmccki Ru-
dolf, trgovec in Strupi Franc, trgovee
(.IDS), Gobec Drngo, podietnik, Pavti-
n!c Franc, revident j. ž. in Zabknr Dra-
J4o, podžupan (NSS), Feliciinr. Karl, žcl.
l>oduriidnik, Koren Franco, pek. mojster
¦|. §inigovc Viktor, /as. urriduik fJS!")?").
Po dokoncanili volitvah ie nodal err.'
Ogrizek v imenu svojega kl:iba neko
papirnato izjavo. v kaferi govori o na-
silju in posledicah.
Pcročilo flnnnčncga in gospodar-
skega odseka.
Za gospoüarsM odsck poriiv;:i i>ihI-
župan Zabkar: Nasinine v Savinji1 nn-
sproti mestnima kopališčenia jc trct)a
po stavb. svetniku inž. A^.areku prcgTc-
dati hi e-.'ünt. odstraniti. ker voda ogr^-
z'a obe kopališči.
Za izvažan.ie fckalii v lastncm ter
torijn se uvede taksa. Po posvedovanju
mestnega  urada   pa  lahko   i/v:!xaio   nn
svoio zcniljo tudi okoličani.
Doloeijo sc cenc in kvnntum dry za
inestne nslužbcnce.'
V imenu finnnčnega odseka poroCa
predsydnik dr. B^žie, Iz financijehiih o-
zirov sc od'lozi proickt za javni stmm-
sei na Glavnem in Dcčkovem trgu, ker
zadostiijck) ona v Samostanski ulici. pn
kolodvoru in v mcstncm parkn.
Odobriio se izdatki o p'ril'ki kraljcve
porokc za mestnc revc/e in mestno ttc-
lavstvo, ki je ta dan praznnvalo.
Nnpravi se smetišnica in pep.hin.
jniiia na dvoriščii mešeansko sole.
Tarif pri mestni tehtnicr se doloCi
enostavno in scclanjim ccikmii primer:
no: do 500 kg 1 Din; crez nOl) kg 2 Pin.
Isto se priporoea tudi osfalim po^estm-
kom tchtnic.
Rešijo se se nekaterc prošnje za
podporo.
Pri sSučajnostih opozaria obč. odn.
Korcn, da jc bil role za zglasitev pri se-
stavi voliluih imenikov prclcra^ek. VsTctt
tega sc jih mnogo sc ni vplsnlo. Pros!
/upanstvo, da določ: še en rok. Isti go-
vori o združitvi okoliske ohčin,? z mest-
no občino, ker so podani vsi stvarm
pogoji. Prcdlaga, da_ sc izvoli iz vseh
I strank odsek, k? naj s sličnim odsekom
okoliškc občinc proučava to vprasanjc
ter ga skuša rešiti. Za zdru/.itcv sta ^c
se izjavila tudi podžupan Žabkar in ar.
Božič. na kar sc jc skleniio. da tvorJjo
odsck klubovi nacelniki. ki stopijo v stlK
z okol. občino. Obč. odb. Korcn \zvove
ie v pozni uri prav ncprimenio debato
glede prodaje mestne hiše Na okoplh,
za katero sc zaninia tudi konzorcij obrt-
' nikov za Vajeniški dorn. Gotovo ima *.
Štev.  80.
iNOV A   D O B A «
Srran 3.
Kojiii prav, ako ga skrbi stanovani&ko
vjrrašanje in je vsled tega predlagal,
rta se hiša nc proda. Prav neumestni pa
s-e> bih" osefoni napadi na obrtnika Rebe-
ka, če se premisli, cla sedi v socijali-
sttfnih vrstah cela vrsta obrtnikov, ki
se 2 izzivanji sodruga Leskovšeka o
vzvroji obrrniškega naraščaja pač nika-
koT niso mogli strin.iati. Stvarno in krep-
ko ^ta /avrnila razne insinur.cijc na res
napredno obrtmštvo obrtnika Rebek Tn
Bizjak.
Predlogu dr. Božiča, Ja določi obč.
»dt>or za obrtno razstavo podporo v
zttesku 20.000 K. se nriznn nuinnst in o-
(JoTrritev.
Ob K-l. iin poitoci /ukbiiOi /«pan
(»Kvmsko sejo.
Celjski Sokol naznanja, da je
drustveni blagajnik br. Sire.c Dragotin
snTčjel zletne znake, ter se prosi, da naj
vsi tisti. ki so sc priiavili in že p-lačaTi,
isicva   v  njegovi  trgovini  orcvzamejo.
*                          Zdravo!
Občui zbor »Godbenega dništva v
Cdltoi« se vrši v četrtek due 20. tm. ob
20:S uri v tnali dvorani Nar. doma.
«Jannančc« ne «Glaziia«! Za nami
jc c.cljski sokolski zlet. Vr.šil se je na
»Gtiziji«, kakor imenuremo on)r) pca
zemlje med potokom za ulico Benjamma
Ipavca in med ljtibljansko cesto. Obda-
ja to zemiljišče okoli in okoli lep drc-
vort-d. Niiši stari niso imennvali tega
kraja drugače kakor »Jarmanče«. Tam
so ^c vršilr nekoč scmnji, lctni semen?
Jahrmarkt. Je na tcm zenrliišču nekaj
naSe zgodovinc. Zakaj smo sc vrgli po
Nemcih, ki so rabiü za ta krai tujo spa-
kcdranko? Ccnm ne imemijemo mi re
zemlje »Jarmanee«, kakor so jo zvali
mb\ stari in kakor jej še uravijo tudl
n&katcri mladi v naši celiski okolici?
Sc-Ji ne bi dalo ofioijelno ugotoviti, da
se ,ie vršil ta-le zlet na :>.|a>inančsh<:7
Z jedno samo napisno tablo bi se dalo
oteti nekaj iV,nše .(pretekiosti pozablje-
no.f-ti.
Oni, ki se imajjo za Nemce, imalo
v Cclju dva kadra. Jeden ie Athletifc-
Sjwrtklub, poln slovcnskecra življa in
dragi je Gesangverein. I.)a bi vkleli,
kako vse, kar sc čuti nemSko, leze iicKe
večere v »Union* z Razlaeovc ceste.
fri tam ne pojo samo. ampak se tudii Da-
te vstrajno razgovariaio o »werbende
X' -Äi des deiHschen Liedes«. Iz Sport-
kluba so pa najbolji bajc pobegnih", /. —
Rnhrr.schevi.in železo-in v Avstrijo.
Ce mora bitt. pa bodi res red. Last-
niH5 vii v uradniskem delu :nesta so do-
hil> okoli 8. tm. od mestnctfa maglstrata
ceJjskepfa dobro mišljen poziv, naj vo-
pravijo hodnike pred svo.ümi hišam!,
m-enda tako, da jih posujeio / tiTamozorn
in na to robove amejijo s katncnjein. —-
Hvalc vreden je tak naklep. ali dovoiju-
jemo si vpraSati, kako bode izslcdalo to
poprrsvljanje hodnikov za ecstami. Ce
bode vsak dclal, kakor bode hotel, ail
pa ee sploh ne popravi ničesar? Zdi se
napi mncstno, da bi se občina posvcto-
va?a z intercscnti, da bi se vse cnotno
uTvWi). Ali pa bi naj občina popravila |
in sTroške porazdelila. A kaj, če kakesa
• icstnika vile popravilo sploh nič iic bri-
Ka, ker gre.njcffova last samo do —
plota.? Sicer pa mislimo, da popravi sc-
daj tudi občina sama ceste med vilnmi
in  očTsti škarpe?
Doteopolje v Celju je žaiosten kraj
rud? lamošnjega poloka Koprivnice. Se-
daj se je struga posuSila in vidi se. ka- 1
ko potrebna bi bila mala regulacija.
, Vsaj tam od cerkve sv. Dnlia do mosia
1n od mosta raimo rudarske sole kakih
Jvajsct metrov bi se naj strujra očistila.
^ rrialim irudom in troškom bi se dala
lS-TURa na dnu na vsaki strani otrebiti za I
1™ metra, kjer je prav ozka. Zcmlja bi
r.c a'l1et'Ha na obrcžjc in obložila z vcc-
jmi kamenJcm iz strnge. Naibolje bi bilo
potem, da sc bre^ovi pol metra iiao
dnnm stnige in Vse »ori do vrha obrc-
liv /asade z vrbovjem ali rakito. Bil bi
Cisto driiK Pogied v.a to nizka grm-ičje.
Tato pa ima-mo žalostno soljavo ali pa
bujne koprive in smrad. Le z mosta tia*
vzdo! sc ti odpira krascn razgicd na rt-
n^)vje in dračje sredi stru«:e in visoko
«ci obzidkih. §koda. da si šc pa.^lavci
niso zmislili, da bi bila v strnjji potaka
Prerija za indi.ianske Lcrre!
Oproščenje vajencev. V ncdcljo tine
M iulija 1922 dopoidne se :te vrsila po-
močniška prcizkušnja vajencev čevljai-
ske in krojaske obrtnc zadruvre v Celju,
Preizkušnji se je podvnrlo 17 vajen-
cev hi sicer 10 čevljaTjev, 2 krojača m
5 šivilj, vsi so napravili Lz.pit ;: ugodnl-
mi uspehi Vajencf obeh zadrusr so pred-
ložrli komisijam samostoino in dek>ma
jako lepo izvršeno. strokavne izde-lke,
iz čega je posncti. da so ucni mojstri v
podučavanju vajencev svojo d(Mžnost v
polni mcri izpoln-ili in da >o se tudi va-
ienci za dosego uspeha ter za njih bo-
doči obstoj z zadoščenjem potrudili. Ob
navzoieosti uCnih mojstrov in ddoma
vajcniških starsev je prcjzkusnia kon-
čah s .pouČBhm praktičniini nagovnri
'-,rospodov zadTiižnih načclnikov na (;-
pros^čene vajence, oziroma inlade po-
močnike.
Iz celjskih uHc in »oštarij«. Po^o-
variata se na Olavnem tr.nu dva mc-
•c«'irja, pa ti reče eden v pravem ceij-
skem poulicnen» svabskem zargonu;
»Du i-hob'jetza a schöns Stuck, oba dC
is z tei für die Bindischen, i verkats
liaba dte Italiena.« — Imena in price na
razpolago. l>rug dialog med rnesarji
bh"y,u voglajnskega mosta: »Du bist Ka
ricišoka. du bist a bindischer Mund.«
Nagovorjeni mesar jc prav tako krepko
odgovoril, namreč z mastno zauSnico,
tako da je tekla — »župpppa».* Prav ta-
ko in le krepko naprej. Te nhole prepo-
tentnosti in ncmčurske predrznosti rno-
Ta biti radikalno konec!
Sokolstvo,
Rezuitat tekme Soko!ske žufle v Celht
na župuera z!etu v Celju dne \h. iuK tl.
Čfonice: višji oddelek:
1.  Rebek Cirüa. Celje 4Z-M took.
2.  Cernej Marica. Celje -H'j.50 točk,
3.  Stojkovie Pavla, Celje '12.—.
Ženski naraščai:
1.  Karba Marta, Celje 35.— took.
2.  Luznik Zorana, Celie 33.— tack,
Presinger Anica. Celie 33.— tock,
3.  Modic Lea, Celie 32.-- toek,
Schwab Marta. Celie 32.-- točk.
Člani: srednji oddelck:
1.  Lovrač Oskar, Celje 37.50 took,
2.  Poljšak Rudolf. Celie 78.50 toCk,
3.  Turnšck Franc, Celie 59.50 točk.
Clani: nizji oddelck:
1.  Poijšak Slavko. Zagorie S4.50 tock,
2.  Veble Fran, Konjice S4,— took.
3.  Privošnik I., 2a!ec 79.50 tock.
Moški nara«5čaj: višii oddclek:
1.   Sršeii Srečko, Zagorje 50.— točfc,
2.  Juvan Frntic. Za.cror.ic 42.-'-- točk,
3.  Bcvstič Ivan, Zagorie -40.— točk.
Moški naraščaj: nižji oddelek:
1.  Baeblcr Aleks, Celje 4S.— točk,
2.   Kopušar Martin, Celje 47.-— točK,
Cančar Vili. Celje 47.— točk,
Hudina Ferdo, Cclie 47.-- tot-k.
3.   Sonc M'lnn, Celje 46.— točk,
Skočir Bog-omir, Celie 46.— točk.
V splošncm je tekmovalo f>3 oseb \?.
društev Celje, Konjice. T mšKo ?;>Iec.
Trbovlje, Hrastnik, Znjrn;                          ;
Obrtni vestnik.
Priprave za obrtno razstavo prav
vrlo napredujejo. Razstavljalcr pošilja-
jo razstavno blajco. katcro se na prosto-
ru, vsakemu namenjenem, razstavi. Raz-
stavljalci, ki niso še poslali razstavnlh
predmetov se naprošajo, da vpošljejo
kakor tiitro mogoče razstavne predmete,
da se nc bo potem zadn.ic clni nakopičilo
preveč dela, ampak da se delo na po-
samezne dneve primerno razdeli.
Olede polovične vožnjc na žlezni-
cah za one, ki imajo permiuientne iz-
kaznice, se bo poroča-lo oravočasno.
leleioii l>odc v najkra.išem času za-
čel delovati, tako da bo oddaljenrm
razstavljalcem dana možnost. da se la-
liko o posameznostih jnformira in raz-
govori.
Turfstika in šport.
Še par besedi!
Olasilo tuknjšnjih »Nemcev/. skuSa
v svoji stevilki od 9. julija nekako oa-
govarjati na članek »Kam plovemor1!«
Uvodoma apelira na »uvidevno jav-
uost«; to je bržčas ona publika, ki se }e
n. pr. o priliki tekme z »Mariborom« «
Atletrki vred tako »vzorno* vedla! U
njih so izrekii slučajno navzoči uglednl
izvcnceljski športniki uprav porazno
kritiko. Vsekakor čestitamo- Kar se ti-
Ce one proslule tekme v blatu in dežju
14. maja tl. sanio konštatiramo. da na-
vaja »Cilijerca« neresnico. ker jc dele-
gat SŠK Celje skupai s sodnikom ugo-
tovil neuporabnast terena in je sodntk
tudi Atletikom naznanil preložitev tes-
me — po razgovoru ž njihovim odbor-
nikoiii pa prisel do »prepricanja ., da U
IgriSče pripravno ixt da se mora igratl.
Ker je bil teren deloma poplavljcn hi
zaraditega že vsled nemarkacije po
pravilih nedopusten, je SŠK Celje vlo?il
še pred tekmo pri sodniku oster protest.
Na dan ponovne tekme, 25. junija, po-
tem ko sodnika ni in ni bil->. ie krožila
med Atletiki parola: »Tudi cc, pride —
ne igrati!« Price so na razpolago! Osl-
ločno si prepovedujemo mistifikaciie in
ton »Cilijerce«, v katerem hujska poa-
savez, da naj ščiti sodnika in ev. za-
vzame stališCe naprani našemu poroCi-
lu. Gospoda, ne igrajte se z ognjcm!
Mujskali in denuncirali ste v vaših časin
— danes pa so naše pesti proste! Sami
smo že pribili, da «izzivanjc za boga n^
naš nainen« in da hoceirk» brez nadalj-
Tiega pardoniranja kratkomalo pokazati
na nevarne izrastke »nemštva«. Ü Atre-
tikih je itak splošno znano, da vzdrzu-
jejo svoje večinonia ncšportne igralcc,
v prvi vrsti inozemce, z denarjem w
uagradami v svrho propagandc ncmäke
ideje potom športa, ne pa toliko iz re-
sniOne ljubezni do sporta samcga. ?>a-
kaj torej i)ostavljate našo logika v do-
tičn.i notici na glavo? Kok(^ iiroc pa oni,
ki zagovarjajo divjanje nemstvu na
kompaktnem slovenskem ozemlju v Ko-
rotanu in v isti sapi istovetijo laški ta-
šizem z naini slovenskhni nac'jonalistl.
'I'udi naSi Primorci soglašajo z energlc-
no akcijo jugoslovenskih nacijonalistov,
o Cemur pričajo števHni odobravajoCl
glasovi iz našega zavedncga občinstva:
Poimiiite pa, da se bore Jueoslovani s
poštenim in pravičnim orožjem in je to-
rej njih globoki smisel za popolno nacv-
jonalno ujedinjenje visoko vzvi^en nad
drivjanjem laških brigantov! Ne prerw-
knjtc se mnogo. gaspodie ->lojaici <, o
pojmih. ki so jasni, marveč pokazite
vendar enkrat že z dejanji, da se hočore
privaditi odkritosrčnosti — in koncem
koncev tudi možatosti!
Norvežani v Pragi poraženi. — V
nedeljo 9. tm. se ie vrsila v Pragi' no-
gometna tekma med norvesko repre-
zcntanco in reprezcntanco Prase ter
končala z zmago Cehov v v;r/merju 0:0
(4:0). Cehi so nastopili v natančno isti
postaVi kot v mcdnarodni tekmi protl
Jugoslaviji, ki se je odigrala nedavno v
Zagrebu in prinesla Cell oni nepričako-
van poraz 3:4. Da je norveški rcpre-
zentancni team skoro za eel razred bolj-
ši od jugoslovanskega oziroma zagreb-
škega, o tern so Sirši športni krogi go-
tovo pouceni. Tudi Cehe poznumo m
vemo, da je Praga danes merropola no-
gometa na kontinentu, da nadkriljujeio
ccski nogometaSi v marsiccm celo an-
sleške in škotske profesijonaice. Ome-
nieni' zagrcbški rezuitat tore} nikakor
ne odgovarja lakticnemu razrncriu sil o-
; beh -moštev. Da so doživcli Cehi v 2a-
| grebu ta neuspeh. tega gotovo ni za-
kfivila njih slaba igra. Yzrok tici pač
kje drugje!!......
Brežice - Krškavas. Zlet posavske-
ga okrožja zagrebške sokolske župe v
Krškovas due 9. tm. je pomenii za so-
delujoča društva težko sokolsko sku-
žnjo, skušnjo, ki nai dokaže, ali je blla
dovolj vestna in ciovolj marliiva pripra-
va za naš veliki ljubljanski zlet, — sku-
šnjo, ki so jo okrožna društva dobro
prestala. Ob 7. uri dop. je priOela tekma
članov in članic v vseh zletnih prosrih
vajah, ¦ ki jo je veli.ka vecina uspešno
dovršila. Na to so sledil'c skušnje, po-
poldne pa javni nastop sam. Uvod .ie
tvoril vcličasten sprevod fz Brezic v
Krškovas. v katerern se je vrstilo 2no
clanov, 65 clanic, 100 vojakov iz zas-
rebške podoiicirske sole, \r> deC-kov-
sokolicev, 50 malih sokolic in skoraj 2H0
šolskih orrok. StaTosta Sokoia, župan
breži^ki dr. Zdol^ek ie raz balkona ob-
činske hiše pozdravil zbranc Sokole in
vojake, uaglnšuioč. da je sokolstvo vse-
skozi nadstraukarska združba, ki ima I
pred očmi samo dobrobit cclokupncsa |
naroda 'brez razlike vcr, piemen in sta- j
nov. Odzdravil mu ,ie v imem: zupwega
starcšinstva brat Urbani. TcJovadbo je
otvorila telovadba 5!anov na glavnem
orodju; naraščaj je itnel istočasno skok
čcz kozo, deca pa skok v vi§ino in te-
lovadne igre; člani so si tu pa tam \t-
brali pretcžke vaje. ki jih also obvladaM
dovolj; z lažjimi vajaini bi bili dosegu j
lepše nspchc. — Sledile so za ljubljansKi
zlet določene vaje naraščaja in dece,
potem pa je nastopilo s sokvolskimt   o-
tioki skupaj 280 šolskih otrok, tako (Ja
so bili vsi važnejši kraji okola BreŽK:
zastopani — Krško, Artiče, Ciloboko»
Kapele, Brcžice. Izvedli so tri sestave,
prilagodene zletnim vaiam cior'kov s pa-
licami presenctljivo dobro; naravnost
nepojmljiv jc ta uspeh, če poniislhnu,
da so telovadili otroci, ki so sele letos
zvedeli, kaj je telovadba in^ ki so prviC
izvajali vaje po godbi. — Zivel.a naSa
bodočnost! — je vzklikalo obcinstvo,
veselje je sijalo otrokom z obrazov, Ko
so se ra/.posedli po vaji okrog telova-
dišča, da gledajo ostal-e točke. — Cla-
nice okrožnih društev so nastoplfe
skupno na štirih gredeh; ta točka je do-
bro uspela in bo najbrž pripomogla k tc-
mu, da sc pri naši ženski teiovadbi it-
domaei gred, lepo in izdatno orodje, Kt
ne zahteva skoraj nikakih nabavnfh
strosTcov. Nato prikorakaio na tekwa-
diščc 3 vclikc čete, v sredini telovadcl
posavskega okrožja, ob Strauch pa vo-
jaki podoiicirske sole in izvaiaio skupno
zagrebške župne vaje. Sokolov je bilo
do 60, od teh skoraj polovico iz dven
pred najkrajšim časom osnovanih dru-
štcv. Narod je navduseno p-ozdravljal
to skupno četo; dejansko se je tudi po-
kazalo, da je scdaj tudi vo.iak enaico-
praven clan svoicga naroda in cenlen
sodelavcc sokolski. Pri ljubljansk'h
prostih vajah, ki so šle gladko in so sc
v naši okolici prvič izvajale neokrrjeno
v polnem obsegu, jc okrožie pokazaio
popolno pripravljenost za Ijubljansvl
zlet. Treba bo še glajenia in pile, toiia
danes že vemo, da bomo mi častno \z-
polnili svojo vlogo. Ne/.adovoliivo K
pač malo štcvilo članic: z odseki vred
šteje okrožje 12 sokolskih gnezd, toda
samo v petih drnStvih telovadijo Clant-
ce; zato se ni Jnditi, da je tclovadtro
samo 30 članic te vaje. med tern, ko je
bilo članov 60. — Telovaubo je zakljnčil
nastop vojakov s puSknmi; za Ijnbljan-
:>ki zlet določene vaje so i.rvajali brez
stetja s popolno preciznostio. Občinstvo
;e bilo navduseno, ploskali so jim vsi
navzoči. Sledila 'e zabava, prijetna so-
kolska zabava, k;er so popoluoina Tz-
ostali nckateri nepriietni poiuvi. ki vča-
>ih spremljajo nn.Se veselice .... Mcd-
(cni so od C'p.sa do časa odhajali gostje.
Nepozabno ostane nam vsem slovo pod-
rjficirskc -^ole. kjer se je starosta za-
hvalil voiski za njen obisk in povdarü
sokolski in drža"no - vzgoini porncn
tcga obiska; kapttan j"c odzdravil kTar-
ko, jedrnato in z bratskim poljubom;
voiaki so odkorakali in navduseno vr.-
klikali: «Na svidenie v Ljubljani.»
Podruziiica 1.fnh1ianskt> krcdUne
banke v Celju prndaja vstopnice za
vsesokolski zlct v I.jubliani.
V  Šmarju pri Jclšah ie srednjc velik
črn pes obgrizel g. dr. Hrasovca, nad-
nčitelja g. Sinnra  in gosp.-)    Pustkt.»vo.
Ni še dognano, je to lc besnost ali stek-
lost.    Pri.poveduje se pa. da zadeva ni
nevarna. če tudi je steklost; napad se le
izvršil v »Slov. Oos])odariii'< in so    vsi
trije zdravi ter se počiitiio dobro.  ___
V  Šmanii pvi Jelšah se mnogo ugi-
ba, kdo v «Stražir. in »Slov. Oosp.« nn
tak prostaški način blat? tržane in ne
piisti niti gospe pri mini.   Vema   sicer
vsi. vendar je najboljSi    odtrovor    sle-
deči: »To pi§e človek brez čuta časti in
sramu. ki vedoma laze in namenoma o-
brekuje.«1
V  Savi .ie utonil na Zidancm   mostu
v cctrtek popoldne pri kopaniu nekov-
ski pomočnik Konrad .hmecr.
Velikanski požar v Boiiinj&ki Bi-
strici. V soboto je v bližini ve.Uke mesa-
rijc izbruhnil v nckem kozolcu pož, :
se je naglo rnzširi! vslcd močnega vei-
ra. V cetrt ure ie bil ves del hotcla »Tri-
glav« v ognju. Pdžar je izbruhnil ob *.
uri in ob pol šestih je bilo \/ plamenu
Stirinajst his in več gospodarskih poslo-
pij. Skoda je ogromna; samo pri enem
posestniku se ceni nad dva tnilijona
kron. šest požarnlh bramb ie prihitelo
na pomoč, ki so pogasile požar. pri ka-
tcrem delu jim je pomagal prav močen
dež. Človeških žrtev ni, pač pa je zgn-
relo več glav ziv'ne. Ko \o kralj Alek-
sandcr zvcdel za nesrečo, je dal ble>-
skim gasilcem takoj svoie avtomobile
na razpolago, ki so moštvo z največjo
naglico prepeljali na pogorišče.
Izdaja in tiska: Zvezna tlskarna v Celju.
Odgovorni urednik: Lie. Edvard Šlmnlc.
Strap 4.
»NOVA   DOB A«
Stev. 80.
Št. 2341/22.
Razglas.
Matija Gubčeva ulica med trgovino
König in gostilno »Pri konjičku« je do
nadaljnega za promet s težkirni vozovi
zaprta, ker se je bati poškodbe na
kanalizaciji v navedeni ulici.
različno pohištvo, lepa kopalna peč,
sadna preša in več drugih predmetov.
Vprašati pri Koser-ju, Celje, Mari-
borska cesta St. 1.                     796 1
Kavarna
v ŠoStanju se odda v najem
3—2     pod Sifro »Nova Doba«, Celje.
iiiiil
Mastnaku, Ložnica St. 1, Celje.  2—1
Našla se je denarnica
z vsebino nekaj denarja in enega
kupona. Zglasiti se je pri Anton
Lečnik, urar Glavni trg.          792
Rupnjem hi
člsfe steklenice.
P. Motbovič, Celje
Glavni trg   3_1
Modele čevljev
;           v celih serijah iz lepenko, po mo-
derniJi kopitnih obiikah ali ame-
rikanskih obiikah izrezane, do-
bavlja za tovarne obuvala in Čev-
Ijarje. Apartne, elegantne oblikc.
Velikanska izbira novilet ?.a vsa-
ko sezijo.
Zgornje «feie
izdeiujem iz od naročnika mi do-
poslanega materijala, prvovrstno,
hitro in po ceni. Posebna dela-
zmožnost v montiranju zgornjih
delov za
towarne obuv&Ea.
Nakup, reparatura in prodaja
cevEjapskih strojev.
Zahrevajte prospekte od Ralph
F* Richter, Subotica VI.
Poučevanje
v vseh.strokah, moderne, meha-
nične izdelave obuvala. Zahtevaite
prospekt.                        791 78—1
Dvokolnice in n nie
nove ali rabljene kupimo. Ponudbe na
Javno skladisce in prevozna drožba
d, d. y Celjn (carinarna). 7,7
Sprejme *e
sjčenec
iz boljSe hiše s primerno šolsko izobrazbo.
Ponudbe naveletrgovino Jos. Boecio, Brežice.
Veliko poslopje
s sušilnico Bf
VpraSa se:  Karl Pečovnlk,  Šoštanj.
Lesni trgovci - izvozničarji!
Ocarinjenje, odpremo in vseh za
izvoz potrebnih listin oskrbuje
najhltreje špedlcijsko podjetje
Aleksandrova ulica St. 4.     3—1
„HOMPiS" CELJE
Javna dražba
7 toplohpvnih, S mrzlohrunlh in Z hucu!shih žrebcev
se vr§i dne 2. avgusta t. !. ob 9 uri dopoldne v Državni žrebčarni na Selu pri
Ljubljani.
Zdražitelj plača na lieu mesta poleg kupnine še kolekovino, 2% prispevek
za ubožni sklad in povrne stroške za inserate.
Poveljsiwo drž, žrebčarne.
Štev. 1?('2'22.
Javna cepitev zoper koze otrok, vseh dojenčkov, rojenih od 14. iuiija 1921
do H.juMja 1922, se vrši ponovno še o pregledovanju cepljencev.
v četrtek, dne 20. jutija t). ob I. (I3.) uri popoldne v mestni dvorant.
Vsak rodbinskr poglavar ali njegov odgovorni namestnik, ki bi se temu
pozivu ne odzva! brez tehtnega vzroka (bolezen za cepljcnje obveznega otrolca)
ali kateri se ne bi izkazal pri mestnem fiziku do dne 20. tm. s spričevalom 6
uspešnem cepljenju prvocepljencev, se kaznuje z globo od K 10"— do K 1000'—,
oziromn z zaporojn od enega do šest tednov. (Razglas zdravstvenega odseka
za Slovenijo z dne 30. marca 1920, Št. 2818, Uradni list St. 44 ex 20).
Meslni magistrat ceijski, dne 14. julija 1922.
Župan: ds*. Hrasovec s. r.
Štev. 2852 ad.
Na podlagi zakona o volilnih imenikih z dne 30. maja 1922, U. I. 67/22
in ukaza okrainega glavarstva v Celju z dne 6. julija 1922 5t. 7105 se morajo
stalni volilni imeniki za volitve v narodno, oblastno in srezko skupščino ter
za volitve v občinski odbor.
Predpogoj: Aktivna volilna pravica za volitve v narodno, oblastno in srezko
skupščino je, da prebiva dotična oseba najmanj 6 mesecev, za volitev v obfiinski:
odbor pa da prebiva eno leto.
Vsled tega se pozivajo vsi volüni upravičenci, ki prebivafo v občini do
dne 15. jnlija vsai že 6 mesecev, da se Zgl&se v svrlio vpisa v volilne ime-
nike v času od 17. do 22. julija 1922 med uradnJmi uraml v občinski pi-
sarni na Bregu.
Pripomni se izrecno, da se bo vpisalo v volilne imenike le one, ki se za
to zglase; kdor opusti to priiavo, ne bo vpisan in potem eventuelno tudi ne
bo imel volilne pravice.
Županstvo Okollce Celje, dne 15. julija 1922.
Župan: Valentin Hrastnlk.
Prodaio se takoi
nove ŽimniCe (morska trava), obsto-
ječe \z 3 delov ter Šesf OtOmanOV.
Vpraäa se pri Spedicifskl tvrdki  PELLE  V  CeljH.
Kupujem po najviSjih dnevnih cenah:                             760 4—4
lipovo cvetje, jedilne gobe
kakor hid! razllčna zdravilna zelišča,   korenine i. t. d.   Ponudbe se prosi sia
V. H. ROHRMANN, Ljubljana.
Vse sokolske potrebščirie
za Člane, Članicc- naraščaj in deco po predplsu Jugcslovanskega
SoBeolskega Saveaea Jma v zalogi
DRAQO SCHWAB «TSifiSr"1
Pod Kopodno haoapno.      Ljubljana         Dvorni trg 3.
Slavnostnl krojl po meri se izdelujejo v najkrajšem Času v lastnem
salonu; na željo se razpošlljajo posameznl dell in sokolsko sukno
protl povzetju.
Renifttpov. kreditn« in stssvbenA
zidmgazom.zaf.       ff^^llaB
"LäSTNI DOM"
ab**&«tif|e pa 4-1/2% itiri itt po! K
od sto, p«*oti odpowerii (5°/0) pei od sto
ladransHa banHa - Beograd
Delniška glavnica: Din 3o,ooo,ooo'-
Rezerva   Din I5,ooo,ooo'~
Podpužnice:
Celje, Cavtat, Dubrovnikf Ercegnovi, Jelsaf Korcula, Kotor, Kranj,
Ljubljana, Maribor, Nletkovic, Sarajevo, Split, Šibenik in Zagreb.
Naslov za brzojavke: &&*€&&*&!&&]&L&*>*
Afiliir*»n 2savod
frank Sakser State Bank
82 Corllandl Street                            »-o                               Maw York City.