¡gor Vrišer Urbanizacija Jugoslavije 1, DEFINICIJA POJMA "URBANIZACIJA" I N PROBLEMI N J E N E G A MERJENJA Pojem urbanizac i je se ob iča jno uporabl ja v dvo j - nem smislu. V statičnem pomenu besede pomeni števi lo a l i odstotek mestnega preb iva ls tva, to je tistega prebivalstva, k i ž i v i in dela v mestih. V dinamičnem pomenu besede pa se z u rban izac i - jo pr ikazuje večanje in naraščanje obstoječih mest in nastajanje novih. Razen tega raz l i kova- nja poznamo tudi raz l ikovanje med intenzivno in ekstenzivno urban izac i jo . Pri prv i mestno pre- bivalstvo narašča, pozidano ozeml je pa se b i - stveno ne veča oziroma šir i . Pri drugi pa je te - žišče mestnega razvoja na ter i tor ia lnem šir jenju v oko l i co . Pogostoma se pojem urbanizac i je u - porabl ja tudi širše: z n j im se označuje šir jenje mestnega načina ž i v l j e n j a , mestne zaz idave, ko - munalne oskrbe in mestne prostorske uredi tve v podeželska naselja a l i sploh na podežel je . Iz gorn j ih de f i n i c i j je razv idno, da obstaja več raz l ičn ih in terpretac i j tega pojma. To je mogo- če pojasnit i s tem, da je urban izac i ja zapleten in iz raz l i čn ih komponent sestavljen socialni in prostorski proces, k i ga ni mogoče pr ikazovat i na poenostavl jen nač in. Urbanizaci jsk i proces temel j i v svoji osnovi na de l i t v i de la , k i se je začela že v rani histor ični dobi človeštva z de- l i t v i j o na agrarno in neagrarno proizvodnjo in je dosegla v sodobnem mestu s skrajno specia l i - zac i jo izredno visoko stopnjo. Del i tev dela je prinašala več jo storilnost in proizvodnost in s tem možnost, da nastanejo ve l i ke aglomeraci je prebivalstva, k i so skorajda neodvisne od zem- l j i šča, na katerem b i va jo . Iz tega ekonomskega aspekta je urbanizac i ja nedvomno napreden druž- beni proces. To družbeno preobrazbo so spremlja- l i nekateri vzporedni procesi. Eden od temel jn ih je b i la deagrar izac i ja , to je pojav opuščanja a - grarne dejavnosti s strani kmečkega prebivalstva in postopno zaposlovanje v neagrarnih pok l i c i h , pr i čemer pr izadet i preb iva lc i niso menjal i svo- jega b iva l išča. V zelo tesni zvez i je urbaniza- c i ja s pojavom indust r ia l i zac i je , to je uvajanje in š i r jenje industri jskega načina pro izvodnje. V sedanjosti je indust r ia l izac i ja nedvomno postala v ve l ikem števi lu dežel poglav i tno goni lo urba- n izac i j e . Oba procesa je zaradi medsebojne po - vezanosti težko raz l i kova t i . V sociološkem po- gledu pomeni urbanizac i ja drugačen, "mesten" način ž i v l j e n j a , k i se bistveno raz l iku je od po- deželskega in zlast i kmečkega. Za sedanjost je znač i lno ,da se ta način ž i v l j en ja čedal je bo l j širi na podežel je in da s tem sociološke raz l ike med mestom in vasjo, k i so b i l e še do nedavna zelo i z raz i te , postopoma izg in ja jo . Končno prinaša urbanizac i ja tudi f iziognomsko in funkci jsko preobrazbo vsake pokra j ine. Ob tem niso najpomembnejši raz l i čn i zunanj i uč in - k i , kot npr. gostejša zaz idava, večje zgradbe, komunalna opremljenost, -gostejši promet i td . Bolj pomembna je čedal je več ja splošna in tenz iv - nost izkoriščanja razpolož l j ivega prostora in v k l j u - čevanje nov ih, do nedavna še docela agrarnih površin. Zaradi stopnjevanja intenzi tete soc ia l - noekonomskega dogajanja v urbaniz i rani družbi postaja prostor izredno zapletena kompleksna stvarnost, katere uporabo je mogoče uravnavati samo s premišljeno po l i t i ko in s sodelovanjem raz l ičn ih strokovnjakov. Zaradi izredne geografske, historične in ku l tu r - ne heterogenosti Jugoslavi je zadene vsak poskus ovrednot i t i stopnjo urbanizaci je in u rban izac i j - skih procesov v naši državi na ve l i ke težave. N a j navedemo najpomembnejše. Poselitev in njen historiat se od ene do druge jugoslovanske pokraj ine močno raz l iku je ta in s tem v zvez i tudi pojmovanje mesta. O b jadran- ski obal i je obstajala pri skoraj vseh pomembnej- ših mestih kont inui te ta z grško a l i rimsko dobo. Dokončno se je ta kont inu i te ta pravno ut rd i la v srednjem veku in se ta t rad ic i ja v glavnem nada- l j u je v današnji čas. Zaradi tega se pojem me- sta ujema s predstavami v sosednjih mediteran- skih deželah. V notranjosti Balkana je turška invaz i ja v 14. stolet ju p r e k i n i l a razvoj srbskih, makedonskih in bosanskih mest, k i so se razv i ja - la pod močnimi bizant inskimi v p l i v i . V času no j - 12 L večjega razcveta turške fevdalne družbe so tu nastala števi lna ve l i ka in cvetoča mesta, k i so se glede na h ierarhični položaj ¡azl ¡kovala po stopnjah (palanka, varošica, varoš in grad). Pro- padanje turškega fevdal izma in osvobodilne v o j - ne so povzroč i le v 18. in deloma 19. stolet ju močno nazadovanje mestne c i v i l i z a c i j e a l i celo propad nekaterih mest. V historičnem pogledu je zanimiv primer avtohtonega srbskega urba- nizma, k i se je po jav i l v novoosvobojeni srb- ski državi v zvez i z obnovo mest in novo ko lo - n izac i jo . K l jub temu je notranjost balkanskega dela Jugoslavi je ostala do zadnje vojne slabo urbaniz i rana. Razmeroma pozna k o l o n i z a c i j a , i z - vedena v ve l i k i h strnjenih vaseh z več tisoč prebivalci-- in pomanjkanje več je t rad ic i je pri š tevi ln ih mestih,„ j e povzročalo vsakemu razisko- va lcu urbanizaci je svojstvene težave: kako l o - č i t i vasi od mest, ko najobičajnejšega k r i t e r i j a - števi lo prebivalstva in historično pravo tu do- cela odpovesta. N a j b o l j iz raz i ta je ta diskre- panca v Vo jvod in i in deloma Slavoni j i , k i sta b i l i skorajda docela na novo poseljeni v 18. in 19. s to let ju , potem, ko je avstroogrska monar- h i ja dobi la t i dve turški pokra j in i . Nova agrar- na naselja, k i so j ih tu us tanav l ja l i , so štela več tisoč l jud i in se f iziognomsko niso bistveno raz l ikovala od mest. Povsem drugačna je t rad ic i ja in struktura mest na severozahodu, v osrednji in zahodni Hrvat - ski in v S loveni j i . Tu so se mesta začela razv i - ja t i kot samostojni pravni organizmi že v sred- njem veku. Zaradi ekonomske k r i ze , k i j i h je spremljala vso dolgo dobo vo jn zoper Turke, so ostala majhna in so štela komaj nekaj sto a l i tisoč prebiva lcev. Mnoga med n j imi so b i l a na- črtno zasnovana (npr. Novo mesto, Kar lovac, Nova Gradiška). N j i hov razvoj se je okrepi l šele v 19. stolet ju s kmečko obvezo, industr ia- l i zac i j o , obnovl jeno trgovino in z izbol jšanjem prometnih zvez. Glede na t rad ic i jo so se me- sta ponavadi pojmovala kot h is to r ično-pravn i po- jem, čeprav je indust r ia l izac i ja vnašala v ta pojmovanja ve l i ko nejasnosti. V novo nastali Jugoslav i j i so problem opredel i tve mest reševali z v ladnimi e d i k t i , pr i čemer so se še dal je držal i sicer preživete histor ično-pravne de l i tve na mesta in trge. L. 1912 so npr. taksa- t ivno našteli 182 mest in 167 trgov. Statistična služba se je v v e l i k i meri držala p r iporoč i la , da so mesta naselja z najmanj 2 000 p reb iva l - c i . V povojni Jugoslavi j i pa je b i l o opredel je- vanje prepuščeno glede na njeno federat ivno ure- di tev posameznim republ ikam, k i so proglašala mesta po svojih k r i t e r i j i h . Razumlj ivo je , da je to prineslo izredno heterogenost glede pojmova- nja mesta in proglašanja novih mest. (L, 1946 so pr izna l i mestni značaj 75 naseljem, I . 1950 234 in I. 1954 že 268 naseljem). Zaradi i z red- nih težav pri obravnavanju urbanizac i je je p r i - šlo do raz l ičn ih poskusov, po kater ih bi i zde la- l i nov opredel i tveni k r i t e r i j , k i bi z enotno me- todolog i jo i z l oč i l vsa tista nasel ja, k i imajo ur - bani znača j , ne oz i ra je se pri tem na admin i - strativno pr iznanje mestnega statusa. Med temi poskusi je na jbo l j znan postopek Miloša Macure, k i ga je pozneje začela uporabl jat i zaradi soraz- merne preprostosti tudi statistična služba. Posto- pek temel j i na kombiniranju dveh k r i te r i jev : šte- v i l a prebivalstva in deleža neagrarnega preb iva l - stva. Macura je tudi raz l ikova l med vasmi in me sti vmesno stopnjo "mešanih naseli j", , pri kater ih je urbanizac i ja še šibka. K r i t e r i j i so b i l i nasled- n j i : Vel ikost naselja (število prebivalstva) Delež neagrarnega prebivalstva v mestih v mešanih nasel j ih 500 - 1000 _ nad 70 % 1001 - 2000 - nad 60 % 2001 - 3000 nad 90 % nad 60 % 3001 - 10000 nad 70 % 40-70 % 10001 - 15000 nad 40 % 30-40 % nad 15001 nad 30 % - Iz tabele je razvidno, da mora imeti mesto na j - manj 2000 preb iva lcev. To b i tudi b i l o v skladu svoječasnim pr iporoči lom mednarodne statistične konference iz I. 1887. Macur in k r i t e r i j je kom- promis, k i zapostavl ja števi lna mala mesteca na severozahodu in v gorat ih predel ih Jugoslavi je. Drugi bistveni problem pri računanju u rban izac i j - ske stopnje je do loč i tev mestnega te r i to r i ja . Tudi v tem pogledu vlada ve l i ka raznol ikost. Ponekod so b i l i pr i def in i ran ju mestnega ter i to r i ja ozki in števi lna urbanizirana predmestja a l i obmestna na- selja niso šteli k mestom k l j ub tesni navezanosti (npr. v Sloveni j i a l i v Pr imorju), drugod pa so inkorpor i ra l i tudi širšo oko l i co z agrarnimi nase- l j i (npr. Makedoni ja) . Posledica je , da dobimo v nekater ih pokraj inah previsoke urbanizaci jske koe f i c ien te , drugod prenizke. Izvor teh nejasno- sti je v razl ičnem pravnem interpret i ranju mest, k i j im sedanja zakonodaja le v iz jemnih pr ime- r ih pr iznava poseben status. V več in i primerov pa so mesta izenačena z drugimi naselj i v obč in i ; l e - te so slejkoprej osnovne ter i tor ia lno po l i t i čne enote. Nekatera več ja mesta so celo razdel jena na več občin (npr. Beograd, L jub l jana, Skopje). Zaradi teh problemov se v Jugoslavi j i po jav l ja ideja o metropol i tanskih območj ih . 13 2. G L A V N I URBANIZACIJSK1 FAKTORJI K l jub določeni t r ad i c i j i a l i celo dolgotra jn i kon- t inu i te t i š tev i ln ih mest je b i la Jugoslavi ja ob svojem nastanku I . 1918 med najmanj urbaniz i ra- nimi državami Evrope (okol i 13 %). Urban izac i - ja v svoji moderni ob l i k i se je sicer že začela •konec i 19. s to le t ja , najprej ne severozahodu in severu v nekdanj ih avstroogrskih pokra j inah, na- to v novoosvobojeni Srbi j i in nazadnje na jugu v Makedon i j i in Črni gor i . Upoštevati je namreč treba, da so b i le južne pokraj ine Jugoslavi je še- le I . 1913 osvobojene steri lnega turškega fevda- l izma, Bosna in Hercegovina I. 1878, Srbija 1878 in 1913 in Črna gora I . 1913. Novo na- stala država je b i la gospodarsko docela nerazv i - ta in pretežna večina prebivalstva se je p rež i v - l j a la s kmeti jstvom. Industri je je b i l o malo in še ta je b i la drobna. Urbanizaci ja se je razv i ja la postopoma in so jo pospeševali naslednji fak tor j i : 1. D e a g r a r i z a c i j a . S kmečko odvezo, k i se je v avstroogrskih pokraj inah izvedla I . 1848, v ostal ih pa z osvobodi tv i jo izpod turške ob la - st i , so ogromne kmečke množice postale osebno svobodne. Glede na ve l i ko agrarno prenasel je- nost več ine pokra j in , zlast i pa gorat ih predelov, je kmečka odveza sproži la močan odtok kmeč- kega prebivalstva, k i je deloma odhajalo v mesta, večidel pa je moralo v emigraci jo v USA, La- tinsko Ameriko in Zahodno Evropo. Zaradi ne- razvitost i mest in industri je je deagrar izac i ja med obema svetovnima vojnama manj prispevala k razvoju mest kot b i sicer lahko. Delež agrar- nega prebivalstva se je le počasi zmanjševal; I . 1921 je znašal 87 ,1 %, I. 1931 7 6 , 7 % in 1. 1948 68 ,4 %. Vendar je deagrar izac i ja osta- la tudi po zadnj i vo jn i g lavn i povzroč i te l j rasti mestnega prebivalstva. Predstavljala je njegovo bazo in nedvomno bo tudi v prihodnje glede na še vedno visok procent agrarnega prebivalstva (I. 1953 60,9 % in I. 1961 4 9 , 6 %) . 2. Proces urbanizac i je je krepi l tudi močan pri— rodni prirastek na podežel ju , k i je ob prelomu stolet ja še dodatno povečeval agrarno prenase- ljenost in težnjo po emigrac i j i . Visok pr i rodni prirastek je b i l kot v več in i dežel po svetu re- zul ta t izbol jšanja zdravstvenih in higienskih raz- mer. Zmanjševati se je začel šele oko l i I . 1955, vendar h i t re je v razv i te jš ih pokraj inah kakor pa v gospodarsko nerazv i t ih . Tako je pr i rodni p r i ra - stek še sedaj v Bosni, Makedon i j i in na Kosovem pomemben razlog za dosel jevanje mladih l jud i v več ja mesta imenovanih deže l . 3 . Medtem ko je tvor i la deagrar izaci ja osnovo u rban izac i j i , je indust r ia l izac i ja b i la najmočnej- ši akter pr i njenem konkretnem formiranju. V predvojni Jugoslav i j i se je skromna industri ja o - sredotočcila predvsem v v e l i k i h mestih, rudarskih območj ih in ob savsko-moravski prometni osi. N j e n i uč ink i so se na jbo l j obču t i l i v nagl i rasti nekaterih več j i h mest, n . p r . Beograda, Zagreba, Novega Sada, N i ša , Skopja i td . Po končani I I . svetovni v o j n i , ko je postala težnja po industr ia- l i z a c i j i osnovno vod i lo vse jugoslovanske po l i t i ke , pa je postala indust r ia l izac i ja nejpomembnejši vzrok urban izac i je . Sprva se je razvoj industri je usmerjalo centra l is t ično, pozneje, s postopno de- cent ra l izac i jo in s prehodom na delavsko samou- prav l jan je , pa so dobi le republ ike in občine več - j i vp l i v na industr ia l izaci jsko po l i t i ko . V obeh primerih je indust r ia l izac i ja za je la števi lna do- slej docela agrarna območja in izzvala rast ne le obstoječih, temveč tudi nastajanje novih mest (npr. N o v i Travnik, Velen je) . Ve l i ko industr i j - skega razvoja se je osredotoči lo v razv i t ih po- kra j inah in oko l i obstoječih v e č j i h mest, kar je izzva lo naglo rast urbanega prebivalstva, silen pri t isk doseljencev iz nerazv i t ih predelov, t ež - ko stanovanjsko kr izo in pogosto nekontrol i ran te r i to r ia ln i razvoj mest. Urbanizaci jska stopnja je v teh območj ih dosegla stopnjo 60 %. 4. Razen industri je so se uve l j av l j a l i še nekate- ri drugi urbanizaci jsk i f ak to r j i . Zanimivo je , da so infrastrukturni ob jek t i v manjši meri i zzva l i urbanizac i jo kakor pa industr i ja. Se najmočnejši učinek je imel promet, sprva že lezn išk i , sedaj čedal je bo l j cestni. Določen učinek je imela tu - d i i ne rc i ja , k i je podpirala razvoj že razv i t ih mest. Na jugu države, k jer je temel j i l mestni razvoj zaradi izostanka industr ia l izac i je v mno- gem na stor i tvah, je na potek urbanizaci je v p l i - val h ierarhični položaj naselja v omrežju cen- t ra ln ih nasel i j . V najnovejšem času je razvoj tu- r izma, predvsem vzdolž jadranske obale, izzval novo ob l i ko urbanizac i je . 3. POGLAVITNE OBLIKE URBANIZACIJE Glede na že večkrat omenjeno heterogenost j u - goslovanskih pokra j in ne preseneča, da ima ur - ban izac i ja več raz l i čn ih ob l i k . Za večino drža- ve je poprečna urbanizaci jska stopnja (I. 1961) 28,3 %. Na jh i t re jš i razvoj kažejo ve l i ka mesta. V n j ihov i oko l i c i se urbanizaci ja na jh i t re je in na j in tenz ivne je uve l j av l j a . Srednje ve l i ka in ma- la mesta se ve l i ko počasneje razv i ja jo in to je 14 eden od g lavn ih problemov jugoslovanske urbani- zac i je . Znač i lno je , da urbanizac i ja še razmero- ma počasi prodira v agrarno o k o l i c o in da to l i ko h i t re je rastejo mestna obrobja. Ne redko spominja ves proces na razmere v Latinski Amer ik i , saj so oblasti zaradi števi ln ih č rn ih gradenj pogosto v težk i s i tuac i j i . Urbanizac i ja se potemtakem ni na široko razprostrla. Poseben problem so nekate- ra več ja mesta, k i kažejo glede na nerazvi to o - ko l i co poteze h iperurbanizac i je . V manj razv i t ih območj ih dobiva ta razvoj že k r i t i čne poteze. Stopnja urbanizaci je je na teh območj ih oko l i 29-34 % , v manj razv i t ih predel ih pa 19-21 %. Poseben primer je urbanizac i ja v Vo jvod in i in deloma Slavoni j i . Tu so sicer števi lna mesta,ven- dar je dobršen del nj ihovega prebivalstva zapo- slen v kmet i js tvu. Tudi več ja mesta so še vedno prežeta z agrarno dejavnost jo. Stopnja urbaniza- c i je znaša oko l i 38 %, a jo je treba obravnavati z določeno rezervo. V S loveni j i , zahodni Hrvatski in Primorju je za urbanizac i jo znač i lno razmeroma ve l i ko števi lo mal ih mest, k i so izredno v i ta lna in resen kon- kurent redkim več j im mestom. Urbanizaci jsk i raz- vo j se zato osredotoča v redkih v e l i k i h mestih in števi ln ih mal ih mestih, kar ima za posledico bo l j enakomerno in na široko razprostrto "d rob- no" urbanizac i jo s stopnjo oko l i 30 %. Z n a č i l - nost teh območi j je k r ip tourban izac i ja , to je po- jav , da neagrarno prebivalstvo stanuje na pode- že l ju in dela v mestih. Zaradi tega je npr. u r - banizaci jska stopnja Slovenije samo 28,9 %,kar je za to ekonomsko re lat ivno razvitejše ozemlje razmeroma nizek koe f i c ien t . Pregled urbanizac i je po republ ikah in njen po- tek podaja naslednja tabela, strukturo urbaniza- c i je pa tabela 2. * 1. Stopnja urbanizaci je v Jugoslavi j i Števi lo Števil o urbane- % urbanega 1 nriPK c prebivalstva ga prebivalstva preb i - 11IUCM 1921 = 100 v 000 v 000 valstva 1921 12 545 1 642 13, 1 100 1931 14 534 2 194 15, 1 133 1948 15 842 2 743 17,3 156 1953 16 991 3 688 21,7 274 1961 18 549 5 252 28,3 320 - Bosna in Hercegovina 3 278 640 19,5 - Črna gora 472 102 21,5 - Hrvatska 4 160 1 282 30 ,8 - Makedoni ja 1 406 490 34 ,9 - Slovenija 1 592 461 28,9 - Srbija 7 642 2 279 29,8 1967 19 949 6 261 31,7 381 *Za I . 1921, 1931 in 1948 naselja z nad 5000 preb iva lc i , za I. 1953 in 1961 na osnovi podat- kov Zveznega zavoda za statist iko SFRJ (obde- lanih na podlagi k r i te r i ja M . Macure). Naved- be za I. 1967 so ocena,, izračunana na podla- gi trenda. 2. Struktura jugoslovanskih urbanih naseli j glede na števi lo prebivalstva (I. 1961) Število našel 11 % naselij Število prebivalstva v 000 % urbanega prebivalstva Skupno pod 5001- 10001- 20001- 50001- 5000 10000 20000 50000 100000 nad 100000 348 100,0 5 252 100,0 143 42 ,5 482 9 , 2 93 26,7 604 11,5 50 44 14,3 12,5 707 1 281 13,5 24 ,4 7 2,0 528 1 9 , 8 7 2,0 657 3 1 , 6 Po M. Macuri tudi prevzemamo komparat ivni pre- podlagi mestnega omrežja iz I. 1953, to je gled razvoja števi la mest i n mestnega preb iva l - za 241 mest. stva zadnj ih štirideset l e t , izdelanega na 15 3. Razvoj urbanega prebivalstva med I . 1921-1961 (na podlagi stanja I . 1953) do 10000 10000-50000 nad 50000 Skupno prebivalcev prebivalcev prebivalcev Števi lo mest 1. 1953 241 151 78 12 1. 1921 števi lo prebivalcev 2 081 431 988 662 % 100,0 20,7 47 ,5 31 ,8 1. 1931 števi lo prebivalcev 2 535 458 1 118 959 % 100,0 18,1 44,1 37 ,8 1. 1948 števi lo prebivalcev 3 117 527 1 236 1 354 % 100,0 16,9 39 ,7 43 ,4 1. 1953 števi lo prebivalcev 3 701 643 1 466 1 592 % 100,0 17,4 3 9 , 6 4 3 , 0 1. 1961 števi lo prebivalcev 4 759 677 1 913 2 168 % 100,0 14,2 4 0 , 2 4 5 , 6 K l jub problematičnosti in s ta t is t ičn i oporečnosti uporabl jenega gradiva je iz zgorn j ih tabel raz- v iden potek jugoslovanske urban izac i je . Osnov- ne znači lnost i so naslednje: - Stopnja urbanizac i je je v poprečju n izka 2 8 , 3 % , vendar osci l i ra od 19,5 % do 34 ,9 %. - Počasna predvojna in nekol iko hitrejša povojna urbanizaci ja se kažeta v indeksih: 1921-1948: 156 in 1948-1961: 192. - Zelo ve l i k odstotek mestnega prebivalstva ž i - v i v v e l i k i h mestih: z nad 50.000 preb iva lc i 4 1 , 4 %, v mestih z nad 100.000 preb iva lc i pa 3 1 , 6 %. 4. P O G L A V I T N I URBANIZACIJSKI PROBLEMI Osnovni problem jugoslovanske urbanizac i je je nedvomno neurejen in spontan razvoj ve l i k i h mest in zaostajanje srednjevel ik ih in mal ih mest. Hitrejša urbanizac i ja zadnj ih dvajset let je moč- no pr izadela stari urbani sistem, k i je nastal še v fevdalni d ružb i , a se je tehnološkim in družbenim spremembam 19. in 20. stolet ja do zadnje svetovne vojne še za silo p r i l aga ja l . Se- daj se čedal je bo l j kaže potreba po novem so- dobnejšem in integriranem urbanem sistemu, v katerem bi imela tudi srednja in mala mesta ustrezen po loža j . Hitre rasti mest ni spremljal ekv iva lenten raz- vo j urbane infrastrukture in gradnje stanovanj. Zaradi tega so urbanizirana območja slabo in pomanjk l j i vo opremljena: obstaja kronična sta- novanjska k r i za , pomanjk l j i va komunala o težko- ča šir jenje mest in inst i tuc i je družbenega standar- da so zapostavl jene. Ve l ik del starega stanovanj- skega fonda je slabe kva l i t e te . Vse to povzroča potrebo po sanaci j i in rekonstrukci j i že poz ida- nih mestnih predelov. Povojna urbanizaci ja je prinesla zaradi hitrega poteka vrsto socia ln ih problemov. Prizadela je predvsem eno generac i jo , k i se je morala zelo hi t ro adapt i rat i novim razmeram. Pri lagoditev pa je b i la težka, ker je ve l i k del novega mest- nega prebivalstva še pred nekaj le t i ž ive l v do- cela kmečkem oko l ju . Zaradi stanovanjske stis- ke se mora ve l i ko zaposlenih voz i t i na de lo . To povzroča dodatne težave v adaptac i j i p reb iva l - stva, v lokalnem prometu, v mestnem funkc ion i - ranju in v socialnih oz i r i h . Postopno dviganje ž iv l jenjskega standarda na ur- baniz i ran ih območj ih prinaša nekatere nove pro- bleme, k i so znani iz razv i t ih dežel . Predvsem je to motor izac i ja , že l ja po gradnj i enodružin- skih h iš ic , boljša oskrba z ž i v i l i , k i je zaradi pr imi t ivne agrarne proizvodnje pogosto še neure- jena i td . 5. R A Z V O J N I TRENDI SEDANJE URBANIZACI - JE a) Predvsem je pr ičakovat i nadal jn jo hi t ro dea- grar izac i jo in urban izac i jo . Rezerve podeželske- ga prebivalstva so še ogromne (I. 1961 je b i lo še 4 9 , 6 % kmečkega prebivalstva). Po grobih ocenah naj b i bilo I . 1986 v Jugoslavi j i 16 24,031.000 prebivalcev in oko l i 10 mi l i jonov u r - banega prebivalstva a l i ca 42 %. b) K l jub po l i t i čn i decen t ra l i zac i j i in planskemu razvoju nerazv i t ih območ i j , se industr i ja in u r - ban izac i ja še dal je koncentr i rata v v e l i k i h me- stih in razvi te jš ih območj ih . Pr ičakovat i je na- da l jn jo rast v e l i k i h mest, med kater imi b i posta- la Beograd in Zagreb pravi mi l i jonsk i mesti,- me- sta Skopje, Sarajevo, L jub l jana , Ri jeka, N o v i Sad in Split pa naj bi imela 300.000 - 500.000 prebiva lcev. c) Urbanizac i ja prinaša novo d i fe renc iac i jo v ur- bani sistem. O d nje imajo ve l i ko korist več ja ur- bana nasel ja, medtem ko manjša i zgub l ja jo na pomenu. Pri tem imajo izbol jšave v prometu ve - l i ko v logo. Računati je tudi s tem, da bo pr i na- da l jn jem razvoju mest imela "economie of scale" (ekonomija ve l ikos t i ins t i tuc i j ) čeda l je več j i po- men, kar gre znova v škodo manjših mest. d) Viš ja urbanizaci jska stopnja pomeni tudi stop- njevanje potreb po novih površinah za urbano i n - frastrukturo, stanovanja in rekreac i jo , obenem zahteva izbol jšanje agrarne proizvodnje za ustre- zno oskrbo mestnega prebivalstva. 17