naš tednik leto XXXVI. Številka 5 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 2. februarja 1984 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Slovenci informirali zastopstvo ZDA Na povabilo Krščanske kultur-ne_zveze je zadnji teden na Kolškem gostovala Mateja Ko-®znik. To ime si bomo morali d°bro zapomniti, kajti to, kar je m,sda kantavtorica prikazala n®šim otrokom, mladini In tudi ®drasllm, jo uvršča med najbolj-6 zastopnike in zastopnice te Umetniške zvrsti na Koroškem. 'Glei tudi strani 14 in 15!) 26. januarja 1984 je ambasadorka Združenih držav Amerike Helene von Damm na ameriškem poslaništvu na Dunaju sprejela na enourni razgovor delegacijo Narodnega sveta koroških Slovencev: predsednika dr. Matevža Grilca, osr. tajnika Franca Wede-niga ter člana predsedstva in predsednika KEL Karla Smol-leta. Zastopniki NSKS so informi- rali diplomatske zastopnike ZDA — poleg ambasadorke sta bila navzoča še prvi sekretar ambasade John Becker in sodelavec Erič Grades ■—■ o aktualni situaciji slovenske narodne skupnosti na Koroškem in jim obrazložili zahteve in predloge glede izpolnitve obveznosti, ki jih je sprejela Avstrija z Avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955, katere podpisnica so kot signatarna sila tudi ZDA. Opozorili so predvsem še na nevarnosti, ki pretijo slovenski manjšini na šolskem področju. Helene von Damm je sprejela izvajanja delegacije NSKS z velikim razumevanjem in je kazala interes za nadaljevanje takih informativnih pogovorov, ki jih je imel Narodni svet z ameriško ambasado tudi že v prejšnjih letih. Karel Smolle, predsednik KEL, v pogovoru z NT: »Samopomoč je zame življenjsko geslo!“ strani 4 in 5 Ob 100-letnici rojstva Franca Rauterja strani 10 in 11 Dr. Erik Prunč postal univerzitetni profesor stran 14 Gradiščanski Hrvati in koroški Siovenci proti izigravanju manjšin Ob napadih nekaterih koroških politikov in napačnem tolmačenju dela avstrijskega tiska v zvezi z obiskom zastopnikov slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Jugoslaviji le te dve v skupni izjavi ugotavljata sledeče: Znano je, da so stiki nacionalnih manjšin do svojih zaščitnih sil (Jugoslavija je sopodpisnica Avstrijske državne pogodbe) običajni in mednarodno priznani. Obisk južnoti-rolske delegacije na Dunaju, kjer je ni sprejel samo avstrijski zunanji minister ampak tudi zvezni kancler, je za to jasen dokaz. V ostalem pa je avstrijski zunanji minister Lane v izjavi imenoval take stike kot mednarodno običajne. Kritiki obiska avstrijskih zastopnikov manjšin v Beogradu so s tem avstrijski manjšini na Južnem Tirolskem napravili dokaj slabo uslugo. Zato odločno zavračamo arogantne napade na zastopnike hrvaške in slovenske narodne skupnosti. Zastopniki hrvaške in slovenske narodne skupnosti so jugoslovanskega zunanjega ministra kot zastopnika države sopodpisnice državne pogodbe opozorili na to, da člen 7 Avstrijske državne pogodbe po 29 letih še ni izpolnjen. V prvi vrsti je bilo govora predvsem o predšolskih in šolskih vprašanjih ter o potrebni podpori avstrijske zvezne vlade narodnima skupnosti-ma. Obisk zveznega kanclerja Sinovvatza v Jugoslaviji je ponovno potrdil nacionalni in bilateralni vidik manjšinskega vprašanja. To je integralni del stikov med Avstrijo in Jugoslavijo. Prav tako je bilo jasno potrjeno dejstvo, da so slej ko prej nerešena vprašanja in da zatorej ne gre samo za „at-mosferične stvari", ampak za uresničitev pravic manjšin, ki izhajajo iz člena 7 Avstrijske državne pogodbe in so mednarodnopravno zagotovljene. V tem smislu in na podlagi izjav zveznega kanclerja pričakujejo zastopniki obeh narodnih skupnosti čimprejšnje konkretne in konstruktivne razgovore med avstrijsko zvezno vlado in njimi. Politika Tednikov komentar PIŠE JANKO KULMESCH Koroški Slovenci in gradiščanski Hrvati so bili s svojim obiskom pri jugoslovanskem zunanjem ministru Mojsovu brez dvoma uspešni: s tem je namreč bilo ob priliki državnega obiska kanclerja Sinovvatza vprašanje manjšin v ospredju javnosti, predvsem avstrijskih medijev. Morda je skušal kancler Sinovvatz ravno zato prepričati časnikarje, da hoče čimprej in v odkritem dialogu rešiti odprta vprašanja člena 7 Avstrijske državne pogodbe. Tako tudi piše v skupnem komunikeju, zaradi njegovih zadnjih napadov na Slovence. Normalni so taki obiski za avstrijske politike — vključno VVagnerja — vsekakor tedaj, ko gre za Južne Tirolce. Zlasti v zadnjem času poudarjajo tako na Dunaju kot v Boznu pomen Avstrije kot zaščitnice njene manjšine v Italiji. Avstrija gre celo tako daleč, da — VVagner bi pravzaprav moral k temu reči — „denuncira“ Italijo pri Združenih narodih. Da so odgovorni politiki na Koroškem in Dunaju sprejeli Kdo denuncira koga ? s čim je avstrijska stran dejansko priznala, da člen 7 ADP še ni izpolnjen. Vendar: na Koroškem so VVagner in drugi visoki deželni politiki drugega mnenja. VVagner dobesedno: „Avstrijska državna pogodba je izpolnjena ...Na Koroškem ne bomo dopuščali, da bo kdo spreminjal kaj na tem dejstvu.“ Tako je VVagner ponovno dal Dunaju razumeti, da očitno noče pozitivnih premikov v manjšinski politiki. Pa ne samo to: za deželnega glavarja smo koroški Slovenci „denuncianti“, torej „ovaduhi“. Očitno ga naša vztrajnost in neupogljivost že tako močno motita, da se poslužuje v svojih agresivnih napadih proti koroškim Slovencem pojmov iz kriminologije. Vsekakor zelo svojevrstno obnašanje VVagner-ja: na eni strani pridiga „friediiches Miteinander", v resnici pa obrekuje zastopnike Slovencev kot ovaduhe. In to samo zaradi političnega obiska, ki pomeni nekaj povsem normalnega. To priznava tudi zunanji minister Lane, ki je VVagnerja (ne da bi ga imenoval) kritiziral obisk Slovencev in Hrvatov pri Mojsovu z neprijetnimi občutki, si lahko dobro predstavljamo. Noben dolžnik se ne počuti srečnega, če ga morajo drugi opozoriti na njegov dolg. Vendar je vsaka živčna agresivnost zaman. Stvar se lahko reši samo s tem, da se dolg poravna. Letu pa se bojimo, da na Koroškem nočejo postati uvidevni. Da bodo namreč preprečili resničen dialog — ker ne bodo dopustili razgovorov s pozitivnimi rezultati. Kdo torej resnično denuncira? Mar ne pristojni koroški politiki, ki s svojo protislovensko trmo veliko škodujejo mednarodnemu ugledu Avstrije? Saj smo Slovenci v zadnjih letih neštetokrat izrazili pripravljenost za sprejemljivo kompromisno rešitev. Znano je tudi, da so bili v pogovorih med Slovenci in njihovimi dunajskimi partnerji že doseženi konkretni rezultati, ki bi izriniU zadnje večje probleme v bilateralnih odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo. Vendar je Koroška to preprečila. Za Celovec je pač člen 7„ izpolnjen “. Bo Sinovvatz doživel isto usodo kot Kreisky? Politika Rim pripravlja zakonski osnk o zaščiti Slovencev: Zakaj brez prizlete manjšine? V središču pozornosti Slovencev v Italiji je še vedno vprašanje njihove celovite zakonske zaščite. Tako zaščito je za Slovence na Tržaškem že predvideval Londonski sporazum, po katerem je Italija leta 1945 — v letošnjem oktobru bo torej poteklo 30 let — ponovno prevzela upravo Trsta. Prav enaka raven zaščite pa je predvidena tudi v znani Osimski pogodbi, s katero je bilo leta 1975 dokončno urejeno vprašanje državne meje med Italijo in Jugoslavijo. Kdo ima volilno pravico za delavsko zbornico? Po volilnem zakonu za delavske zbornice (§ 22 odst. 1) imajo brez ozira na državno pripadnost volilno pravico za svoje volilno telo vsi člani zbornice (§ 5 zakona o delavski zbornici), ki so na dan volilnega razpisa (4. november 1983) dopolnili 18. leto starosti in niso izključeni od volilne pravice za državni zbor — ne glede na zahtevano volilno starost in avstrijsko državljanstvo — in ki so zaposle- ni v okviru tiste delavske zbornice, v kateri imajo volilno pravico. Kot zaposlene veljajo tudi osebe, ki služijo vojaški rok ali pa so v civilni službi in katerih delovno razmerje ni ukinjeno ter ženske, ki so v smislu zakona o zaščiti matere (Zvezni zakonski list štev. 76/1957) v karenci. Volilno pravico imajo potem takem tudi seveda vsi v podjetju zaposleni družinski člani. Zborovanje alternativnih občinskih odbornikov Zadnji konec tedna je bilo v Gradcu prvo večje vseavstrij-sko zborovanje občinskih politikov, ki pripadajo alternativnemu in zelenemu gibanju. Navzoči pa so bili tudi zastopniki Kluba slovenskih občinskih odbornikov (Filip Wa-rasch, Mirko Kert, Herman Mačnik in Janez Lesjak) ter salzburška „Burgerliste“. Na zborovanju so med drugim obravnavali občinski red ter v tej zvezi zahtevali demokratične volitve okrajnega glavarja, nadalje pravico občanov do vpogleda v vse občinske akte ter t. i. pravico predlaganja za občane. Poleg tega je bila na sporedu večja podijska diskusija (z več kot 300 udeleženci), pri kateri je sodeloval tudi predsednik KSOO. VVarasch je informiral navzoče o sedanjem položaju koroških Slovencev. Naslednje tako srečanje ob konec junija na Koroškem — na povabilo Kluba slovenskih občinskih odbornikov. Mag. VVarasch, predsednik KSOO, je diskutiral v Gradcu o Slovencih ZSO zavrača podtikovanja Ob uradnem obisku avstrijskega kanclerja Sinovvatza v Jugoslaviji in v zvezi z reakcijami na ta obisk Zveza slovenskih organizacij na Koroškem mdr. poudarja: deželni glavar VVagner gotovo dobro ve, da so stiki narodnih manjšin z matičnimi državami običajni in mednarodno priznani. Nedavni obisk delegacije južnih Tirolcev na Dunaju, (kjer jo ne bo sprejel samo zunanji minister ampak tudi kancler sam!) je zgovoren dokaz. Zato moramo arogantne izpade VVagnerja proti osrednjim slovenskim organizacijam razumeti le v tem smislu, da hoče s tem nagovoriti nemškonacio-nalne kroge na Koroškem. Obisk kanclerja dokazuje dejstvo, da ne gre le za „atmo-sferične zadeve", marveč za uveljavitev v členu 7 avstrijske državne pogodbe mednarodnopravno zajamčenih manjšinskih pravic. Blekanov Nuža Ob slovenskem kulturnem prazniku sem hotel obiskati slovenskega kulturnega ministra v Ljubljani. Pravijo mu sicer predsednik republiškega komiteja za kulturo, potisnjen pa je na neko podstrešje, da me je bilo prav sram. Je naša kultura res samo toliko vredna, da mora minister Matjaž Kmecl uradovati na pod strešju? Če bi to bilo v Celovcu, bi to še razumel, v Ljubljani pa je to res nemogoče! Kultura na podstrešju!? Zaščitnih norm za slovensko narodno manjšino pa Italija do zdaj še ni izdala, če izvzamemo zakon o šolstvu iz leta 1963, ki pa je dejansko le Pravno uredil stanje slovenskega manjšinskega šolstva, kakršnega so bili Slovenci na Goriškem in Tržaškem dobili od angloameriške zavezniške vojaške uprave. Tik pred božičem pa je vprašanje celovite zaščite Slovencev v Italiji postalo spet aktualno, ker je minister za odnose z deželami, socialdemokrat Romita nepričakova- Iz Trsta poroča naš sodelavec dr. Drago Legiša no izjavil, da osrednja vlada Pripravlja ustrezen zakonski osnutek. Dozdaj so bili v parlamentu vloženi štirje zakonski predlogi. Vložili so jih tndentinsko-tirolski senator Fontanari za Slovensko skupnost, komunisti, socialisti in krščanski demokrati. Že dvakrat je bil v tej zakonodajni dobi napovedan začetek razprave o teh predlogih v senatni zbornici, vendar je bila razprava obakrat odložena. Zad- V koroških časopisih smo orali, da se je deželni glavar L. Wagner v pismu slovenskima osrednjima organizacijama izrekel proti javni dvojezični šoli v Celovcu. Tega ne moremo razumeti niti se nočemo s tem sprijazniti. Celovčani obeh narodnih skupin, ki živita na Koroškem, imamo za to več raz-°gpv. Celovec je kulturno, pomično, gospodarsko središče Koroške — in s tem tudi koroških Slovencev. Končno živi v Celovcu nekaj sto slovenskih ln dvojezičnih družin. Zaradi s°cialne in regionalne mobil-n°sti današnje družbe ima vedno več koroških Slovencev stalno bivališče v Celovcu, vedno več jih hoče svojim °trokom ohraniti materinšči-n°- V Celovcu pa raste tudi njič je bilo to 18. januarja, in sicer prav zaradi napovedi vladnega osnutka. Zanimivo pa je, da nihče od manjšine do tega trenutka ne ve, kakšna je oz. kakšna bo vsebina tega osnutka. Zato si manjšina, kot je njeno predstavništvo jasno povedalo na tiskovni konferenci prejšnji teden v Trstu, odločno prizadeva, da bi tako ali drugače mogla sodelovati pri oblikovanju vsebine vladnega osnutka. To pomeni, da manjšina zahteva, naj jo vlada zasliši, preden odobri zakonski osnutek, in ga nato posreduje v razpravo parlamentu. Slovenski manjšini je seveda pri srcu, da bi vlada in parlament odobrila zakonske norme, ki naj zajamčijo njen obstoj in njen nadaljnji vsestranski razvoj. Manjšina zlasti zahteva, naj se zaščitijo njeni pripadniki v vseh treh pokrajinah dežele Furlanije-Julijske krajine, se pravi v tržaški, goriški in videmski pokrajini (Benečija, Rezija in Kanalska dolina). Vse kaže, da se v pristojnih rimskih uradih ne morejo zediniti prav o vprašanju zaščite Slovencev v videmski pokraji- število tistih nemškogovorečih Korošcev, ki hočejo svojim otrokom omogočiti, da se naučijo drugega deželnega jezika in spoznajo kulturo sosednjega naroda. Že več let obstajajo tu privaten otroški vrtec, privatno organiziran pouk slovenščine za šolarje, skupina staršev in otrok, ki se redno srečuje itd. Vendar pa v Celovcu ni nobene javne ustanove, ki bi omogočala, podpirala ali celo pospeševala uresničevanje tega interesa. Ko smo zdaj izrazili svojo željo po javnem dvojezičnem pouku na ravni ljudske šole, smo morali po začetnem optimizmu z velikim razočaranjem zaznati odklonilno stališče predsednikov vseh koroških deželnozborskih strank. Kot pretvezo je deželni ni, ki so danes vsestransko zapostavljeni, saj nimajo ne ljudskih šol ne otroških vrtcev, tako da se otroci in učenci ne morejo vzgajati v materinem jeziku. Ovire in težave delajo pristaši nekaterih vladnih strank, da niti ne omenjamo novofaši-stov, ki so v nedeljo na dobro obiskanem zborovanju v Trstu, ob prisotnosti strankinega vsedržavnega tajnika, že napovedali referendum za odpravo zaščitnega zakona, če bi ga glavar VVagner navedel koroški zakon o manjšinskem šolstvu. Izgleda, da je na Koroškem tradicija, da se sile, ki politično odločajo, sklicujejo na tako imenovane manjšinske zakone predvsem tedaj, ko gre za skrčitev pravic slovenske narodne skupnosti. Prepričani smo, da bi imel javni dvojezični pouk na eni, dveh ali treh celovških ljudskih šolah, sprva mogoče kot šolski poskus, samo pozitivne posledice. Po našem prepričanju ni nobenega pametnega človeškega ali pedagoškega razloga, ki bi govoril proti temu. Tudi pravnih ovir ni. Ali pa imajo manjšinski zakoni, ki jih koroški in avstrijski politiki ob vsaki priložnosti hvalijo kot vzorne, namen, da slovenskim parlament kljub njihovemu nasprotovanju odobril. Toda nasprotniki slovenskih manjšinskih pravic niso žal samo novi in stari fašisti, temveč tudi nekateri pripadniki drugih italijanskih strank in zlasti številni volilci Liste za Trst. Bitka Slovencev v Italiji bo torej še dalje huda in njen zaključek negotov, v smislu, da je previdnost o napovedi odobritve manjšinske zaščite še kako na mestu. otrokom v Celovcu preprečijo osnovni pouk v materinščini? Pri našem prizadevanju vendar ne gre za nikakršne „sloven-ske teritorialne zahteve" do Celovca, ki nam jih bodo morda poskušali podtakniti, da bi strašili dezinformirano koroško javnost, gre nam za kar najboljšo vzgojo naših otrok. V želji po enakopravnem sožitju nemško- in slovensko govorečih Korošcev v našem skupnem glavnem mestu pričakujemo, da sedanje negativno stališče ne bo dokončno. Za iniciativno skupino za javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu: Teodor Domej Franc Merkač Politika STRAN Gost v Našem tedniku Odstranjevanje poštenosti V zadnji številki Naših razgledov se je spet enkrat razpisal naš uspešni literat Florjan Lipuš. K njegovemu divjemu rincanju proti vsemu, kar se mu zdi blizu „mo-horjanske družbe", bo še marsikaj zapisano in povedano. Na kar pa ne morem molčati, je ataka name v zvezi s podelitvijo kulturnih nagrad koroške dežele. Pred menoj sta bila zastopnika koroških Slovencev' v kulturnem sosvetu rajni nadzornik Vouk in Valentin Polanšek. V teh letih so dobili pospeševalne nagrade Jože Ropitz, Erik Prunč in (tudi kot koroški Slovenec) Peter Kersche. Nobenega od teh treh nista predlagala naša dva zastopnika, temveč drugi člani sosveta! Ko je svojčas pisala Krščanska kulturna zveza Polanšku in mu ponudila skupno postopanje, na to pismo nikoli nismo dobili odgovora. Ko sem bil lani imenovan za člana sosveta, sem takoj sam od sebe iskal kontakt do Slovenske prosvetne zveze in sem imel 21. julija in 26. septembra 1983 tozadevne razgovore s sedanjim predsednikom SPZ, Tomijem Ogrisom, pri dr. Apovniku. Tudi pozneje sem imel redne telefonske pogovore z Ogrisom in je bil o vseh mojih predlogih in ukrepih sproti informiran. Kakor je znano, mi je uspelo dobiti večino za nagrado Maji Haderlap. Več možnosti za nas objektivno gledano ni bilo. Zdaj pa berem v Naših razgledih, da sem v svoji perverznosti „izčrpal vse svoje možnosti za to, da določeni Slovenec ni dobil literarne nagrade." Nadalje pravi Lipuš: „Je izkvarjenost ali ne, če nekdo ne samo prenaša in trpi, temveč zavestno ustvarja tako miselnost preprečevanja? Ne, da nekaj za nekoga izbojuje, temveč da prepreči!" Take trditve seveda daleč presegajo norčevsko svobodo, ker gre za preprosto obrekovanje. To pa se tudi v naši koroški nazadnjaški družbi slej ko prej sankcionira — katoličanstvo gor, krščanstvo dol, mohorjanstvo sem, naprednost tja — še z drugimi kot s peklenskimi kaznimi. Pričakujem, da bo krepkim besedam o perverznosti in izkvarjenosti sledila ravno tako pogumna beseda v popravek. Janko Zerzer ZVEZNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE V CELOVCU OBJAVA Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča: 1. Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1984/85 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 13. do 29. 2. 1984, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 2. Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta 1983/84 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v prvo vrsto glavne šole (ERSTER KLAS-SENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita. 3. Prijavljeni učenci, ki ne bi dosegli tako dobre ocene, bi s morali delati sprejemni Izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodila sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi polovici junija 1984. Sprejemni izpiti bodo v sredo, 4. julija 1984. 4. Konec maja 1984 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpftu. 5. Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta. 6. Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem. Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, Prof.-Janežič-PI. 1, 9020 Klagen- furt/Celovec. Karel Smolle, predsednik KEL, vigovoru z Našim tednikom: »Zaupanje v tstno moč je zame življeisko geslo! “ Naš tednik: Leto 1984 je zelo važno leto: čakajo na nas volitve v delavsko zbornico, za katero prvič v naši zgodovini kandidiramo, ter v deželni zbor. Pa ne samo to: očitno postajaš vedno bolj adresat ostrih napadov, predvsem deželnega glavarja, ki je na zadnjem razgovoru ob priliki protestne akcije osrednjih organizacij dejal: „Z Vami, gospod Smolle, sploh ne govorim." Kako si razlagaš te napade? K. Smolle: Za nekoga, ki je tako dolgo v politiki kot jaz — namreč 25 let —, ti napadi niso kaj novega. Vrhu tega Wag-ner s svojimi napadi samo dokazuje, da nas, ki zagovarjamo samostojno kandidaturo, jemlje resno, morda bolj resno, kot se včasih sami jemljemo. KEL je gotovo edina deželna stranka, ki je v stalnem političnem boju s strankami, zastopanimi v deželnem zboru. Smo edini, ki npr. VVagnerju resno jemljemo glasove. Tudi leta 1979 smo po najhujših napadih na slovenske organizacije preprečili 21. socialistični mandat. Slabili smo torej tistega, ki se mdr. najbolj trudi, da bi ustvaril med Slovenci t. i. »tretjo silo". Naš tednik: Wagner pravi, da noče govoriti s predsednikom KEL, čeprav je imela KEL razgovore z vsemi koroškimi strankami. K. Smolle: Drži. KEL je ravnokar zaključila pogovore z vsemi koroškimi strankami — torej z ALČ, VGČ, ČVP, s FPČ in seveda tudi s socialisti. V ospredju pogovorov je bil konkretni predlog KEL o spremembi deželrtega volilnega reda. Nadalje smo se pogovarjali o vseh aktualnih gospodarskih in narodnostnih vprašanjih. Lahko ugotovim, da smo bili primeren posrednik nazi-ranj med osrednjima organizacijama in strankami. Zadnjih napadov VVagnerja na moje osebo zato ne jemljem resno, ker gre tu s strani deželnega glavarja za zgolj emocionalno, obračunavanje. Naš tednik: Vendar Wagne| trdi, da si Ti kriv, da Slovenci niso šli v sosvete? K. Smolle: Krive tega, da nismo šli v sosvete, so izključ no koroške stranke zaradi nji' hove škodljive manjšinske po litike. Osebno sem se s svoji mi vsestranskimi kontakti zelc trudil, da bi prišlo do globalna rešitve tako vprašanja t. i ukrepov, na katerih manjšina lahko gradi zaupanje, ko) vprašanja vstopa Slovencev v sosvete. Naš tednik: Volitve v delav sko zbornico: KEL šteje med pobudnike Koroške solidarnosti. Zakaj naj bi delojemalci sploh volili KS? K. Smolle: To, kar velja v podrobnem za Slovence, velja v bistvu tudi za delavce in na-stavljence: tako imenovani zastopniki delojemalcev so se od njih vedno bolj oddaljili in so docela pod kontrolo večin ske stranke. Živeti morajo v di' lemi, ali naj zastopajo intere se stranke ali pa delavcev, k so jih volili. Koroška solidaf nost pa je resnično samostoj na, tudi do KEL. Vrhu tega jč treba videti, da so slovensk delavci, ki se v javnosti pokažejo kot Slovenci, kaj radi ne prvem mestu spiska bodočil1 odslovljencev od službe. Te pritisk je ponekod tako velik da se nekateri zavedni Slovenci iz strahu pred odpovedjo niso niti upali, podpisati podpor ne izjave za KS. Nekateri pa, ki so podpisali, so bili od raz sili. Kako izgleda s priprava-nih sindikalnih mogotcev cit»|hi? rani na zagovor. Vemo tudi K. Smolle: Program je spre-imena. _ |et, v kratkem bo na posebni Naš tednik: Čeprav so voli* |lskovni konferenci predstav-ve v delavsko zbornico „šele' 'J®n javnosti. Tokrat bi le ome- ča$ni1 glavna težišča Karel Smolle, predsednik Koroške enotne liste in član Predsedstva Narodnega sveta, šteje mdr. med glavne pobudnike ustanovitve Koroške solidarnosti (KS). Leto 1984 Pa za nas ni samo važno zaradi volitev v delavsko zbornico: Poleg teh volitev bodo še deželnozborske volitve. Ko smo predsednika KEL, ki je že bil tudi ustanovitelj KDZ in ki je že 25 let v osrednjih gremijih NSKS, kaj ga je doslej najbolj razočaralo, je dejal: „Najbolj me užalosti, da za materin jezik naše hčerke v domačem otroškem vrtcu ni prostora. “ S predsednikom KEL se je pogovarjal Janko Kulmesch. 8. in 9. aprila, pa vendar programa KS: to so vprašanja brezposelnosti na južnem Koroškem (predvsem tudi mladinske brezposelnosti), zaščita oko-. Ija, posebne regionalne pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo oz. med Slovenijo, Koro- ško ter italijanskimi obmejnimi regijami in nenazadnje vprašanje gospodarstva nasploh ter nezadovoljstva delojemalcev s sedanjo neaktivnostjo delavske zbornice. Naš tednik: In kaj je s kandidati ter z volilno propagando? K. Smolle: Kandidatna lista je vložena: znano je, da kandidirajo na prvih dveh mestih Gregej Krištof, Jozej Krasnig (delavci) in Elizabeta Hobel ter Valter Gutovnik pri nastavljen-cih. Z volilno kampanjo bomo začeli v februarju. KEL bo delovanje KS dosledno podpirala. Vendar odločilno delo leži na rameh kandidatov KS in na osrednjem biroju KSOO in KEL, ki se je razvil v center samostojnih volilnih nastopov, le-ti bodo morali nagovoriti posamezne delavce, mdr. v obratih, morda tudi v sodelovanju s KEL. Kandidatura Koroške solidarnosti bo pri slovenskih gospodarstvenikih na Koroškem gotovo naletela na pozitiven odmev. Morda jih bo hkrati spodbudila, da bo tudi v okviru trgovske zbornice prišlo do samostojnega nastopa. Naš tednik: Poleg KEL podpira kandidaturo KS tudi Iniciativna skupina v ZSO. Vidiš v tej Iniciativni skupini važno perspektivo za nadaljnje skupno prizadevanje glede samostojnih nastopov? K. Smolle: V smislu vseh svojih dosedanjih prizadevanj za razširitev baze samostojnega volilnega gibanja pozdravljam, da se je v okviru ZSO iniciativno formirala skupina, ki podpira samostojne nastope. Samo logično bo in bo vprašanje zrelosti prav teh ljudi, da bodo našli pravo pot tudi pri deželnozborskih volitvah. KEL je odprta stranka. Naš tednik: Omenil si deželnozborske volitve. Znano je, da termin teh volitev še ni fiksiran. Možno je celo, da bodo volitve še pred poletnimi počitnicami. K. Smolle: Nam je vseeno, smo pripravljeni na vsak termin. To seveda ne pomeni, da so vse diskusije že zaključene. Vsekakor pa bodo osnova našega nastopa pri prihodnjih volitvah program iz leta 1975 in 1979 ter vsa stališča, ki smo jih izdali v zvezi s sodelovanjem z ALČ in ob upoštevanju trenutnega razvoja. Naš tednik: Apropo ALČ: bo KEL kandidirala skupno z alternativci? K. Smolle: S strani KEL je sklep načeloma že jasen, da bomo skušali razširiti bazo vo-lilcev. V tej zvezi sem imel razgovore z ALČ in VGČ. Gotovo pa sem prepričan, da bomo nadaljevali s koroško AL tako plodovito sodelovanje, kot smo ga doživeli od zadnjih državnozborskih volitev naprej. Naš tednik: Bo KEL s svojo trenutno strukturo, zlasti v organizacijskem oziru, dovolj močna za uspešen nastop na volitvah? K. Smolle: Ko sem leta 1979 prevzel KEL, sem ljudem vsaj za svojo osebo obljubil, da se bosta tako ideja kot delo KEL tudi po volitvah v tej meri uveljavila, da bo KEL postala zares pojem na Koroškem. Mislim, da mi je to uspelo. Zgolj iz osebne preobremenjenosti vseh vodilnih predstav-nikvo KEL pa doslej nismo mogli v zadostni meri izgraditi organizacijskega aparata. Ne zdi se mi to tako važno, ker KEL ni stranka, temveč gibanje. Zato bomo kmalu sklicali — kot je bilo tudi leta 1975 in 1979 — vsedeželno zborovanje vseh nosilcev KEL; to. je NSKS, KSOO, Skupnosti juž-nokoroških kmetov, KS, vabili pa bomo tudi Iniciativno skupino v ZSO idr. Na tem zborovanju bomo določili program ter glavne kandidate za deželnozborske volitve 1984. Morali pa se bomo pogovoriti tudi o poenotenju vseh prizadevanj na področju samostojnih političnih kandidatur. Naš tednik: Omenil si kandidate: boš spet kandidiral? K. Smolle: V vsem svojem političnem delovanju se nisem branil prevzeti bremen. Kdo pa bo dejansko kandidiral, o tem more odločati samo zborovanje. Naš tednik: Osrednje geslo KEL je »Zaupajmo v lastno moč!" Kaj pomeni to zate? K. Smolle: To zame ni volilno geslo, temveč življenjsko pravilo. Naš tednik: Hvala za pogovor. Ravnatelj: dr. Reginald Vospernik I. r. Politika STRAN O ČETRTEK, O 2. februarja 1984 STRAN 7 ČETRTEK, I 2. februarja 1984 Politika Marca 1984 dodatna družinska doklada Pravico do družinske doklade (Familienbeihilfe) ima načelno vsaka oseba, ki stanuje v Avstriji. To pravico pa imajo tudi inozemci, katerih stalno bivališče ni v Avstriji, ki so pa tu zaposleni dalj kot tri mesece. Ljudje imajo pravico do družinske doklade za — mladoletne otroke, ki stanujejo z njimi, — mladoletne otroke, ki ne stanujejo z njimi, vendar morajo zanje nositi stroške za stanovanje in vzgojo (če nima katera druga oseba pravice do družinske doklade), — polnoletne otroke do 27. leta, če študirajo ali se izobražujejo, — polnoletne otroke, ki se sami ne morejo preživljati (za vsakega otroka, ki je bistveno pohabljen, dobijo dodatno zvišano doklado), — polnoletne otroke, ki še niso stari 27 let in ki so končali poklicno izobrazbo za tri mesece (ne če so pri vojakih). Družinska doklada znaša trenutno za vsakega otroka šil. 1000.— mesečno do 10. leta starosti, šil. 1200,— mesečno od začetka tistega leta, v katerem postane otrok star 10 let. Za vsakega otroka, ki je bistveno pohabljen, ima oseba, ki skrbi zanj, pravico do dodatne družinske doklade v višini šil. 1200.—; to se pravi, da znaša družinska doklada v tem primeru šil. 2200.- oz. 2400,— (če je otrok rojen pred 1. 1. 1975). Osebe, ki imajo v marcu 1984 pravico do družinske doklade za tri otroke ali več, dobijo enkratno dodatno družinsko doklado, ki znaša za tri otroke šil. 1000.—. Od tretjega otroka naprej znaša enkratna posebna družinska doklada za vsakega otroka šil. 1000.—. To se pravi, da dobi npr. družinski oče, ki ima pet otrok, marca 1984 dodatno šil. 3000.—. Ta vsota se izplača marca 1984 z navadno družinsko doklado. Heidi Stingler Dunajski študentski klub ob koncu semestra Vedno ob koncu semestra vabi KSŠŠD na javno sejo; vsak član bi naj imel možnost za pripombe, predloge in kritike. Zadnja javna seja 20.1.1984 je potekala malce konfuzno — nekdo je celo „ predlagal da bi naj klub zaprli (seveda to ni bilo mišljeno čisto resno, podreza pa le). Vzrok za tole pripombo je bilo namreč jamranje, češ da se vse manj članov aktivno vključuje v klub in da leta tudi drugače ni ravno najbolj buden. V prejšnjih letih je deloval boljše, pravijo starejši člani. Kritika je bila potrebna, čeprav je prišla pozno. Odbor se je težav že dolgo zavedal in je na prejšnjih sejah sestavil nekakšen koncept za v bodoče. Da je pri zabavnih prireditvah klub bM premajhen, je razveseljivo. Če pa je bilo treba diskutirati ali poslušati kakšno zahtevnejše predavanje, je bilo videti samo 20 do 30 obrazov, in še ti so bili vedno isti (tudi na javni seji — kdo bi si mislil — ni bilo drugače). Kljub temu pa je neki odbornik menil, da to niti ni najslabše: medtem, ko se po navadi vedno isti javljajo k besedi, smo v tem semestru nekajkrat doživeli, kaj je prava diskusija (npr. Zerzerjevo predavanje ali pa prireditev ženskega krožka). Razen tega pa je nezanimanje mladine v zadnjem času žal splošen pojav, z istimi ali celo hujšimi problemi se bijeta ostala dva kluba, KDZ in ZSM. Novost v klubu in najljubša beseda nekaterih odbornikov pa je takozvana „fleksibil-nost“. V prejšnjih letih si je klub vedno zastavil kakšno te-žiščno točko in kaj čuda, da je bilo delovanje zaokostenelo in je bilo skoraj nemogoče reagirati na aktualna dogajanja. To se naj bi spremenilo, predvsem tudi zaradi spoznanja, da klub ni uspel ustrezno reagirati na napade na dvojezično šolstvo. Potrdili sta to predsednikova in tajnikova oceni narodnega položaja. Bilo je žalostno naštevanje že znanih dejstev, o klubskem konceptu pa se bo treba še pomeniti'. Vsi tudi že vedo, da klub ni ravno navdušen nad delovanjem osrednjih organizacij (rečeno je bilo, da smo Slovenci že tako daleč, da le še reagiramo, če nam hočejo kaj vzeti; res je, da smo le v kritičnih časih aktivni, drugače pa se zadovoljimo s petjem), priznati pa moramo, da tudi klub sam nima konkretnih predlogov za boljše delovanje. Kaže pa, da se je v zadnjih mesecih v klubu interno le začelo nekaj premikati. Začetka osemdesetih let so vsi naši krožki padli v večletno zimsko spanje, zdaj pa se s časom začnejo prebujati. Dva ali trije že spet funkcionirajo, govori pa se, da se jim bosta v naslednjem semestru pridružila še dva, zgodovinski in pravni (upajmo da, da ne bo podobno, kot smo doživeli pri ženskem krožku: ženske se tam zelo udejstvujejo, v odboru pa jih zato skorajda ni več zastopanih). Nekateri tudi menijo, da bi bilo vsekakor možno, na Dunaju ustanoviti lutkovno skupino — lutke za odrasle. Nadalje bi bilo možno poživiti tečaje za slovenščino (znano je, da na Dunaju slovenščina študentov precej trpi), krožke po fakultetah itd. Kot vedno ob takšnih priložnostih pa je še po seji prišlo do precejšnjih prepirov med nekaterimi člani o pravilnem delovanju kluba — vsekakor zdrave diskusije, ki marsikaj razčistijo. Pretres delovanja v zadnjem semestru je pač pokazal, da smo nekje v sredi: zadovoljni ne moremo biti, zapirati pa kluba tudi še ni tre- hfl Rudi Vouk Branko Kolter — novi predsednik Vincenc Gotthardt — tajnik Občni zbor Kluba sloven-skih študentov v Celovcu Pretekli petek se je v prostorih Kluba Prežihovega Voranca vršil redni občni zbor Kluba slovenskih študentov v Celovcu. Predsednica Tatjana Messner-Zeichen je v svojem poročilu ugotovila, da ni potrebno razpravljati o smislu ali nesmislu take organizacije, kajti slej ko prej je na vsaki univerzi važno, da imajo slovenski študentje zajamčeno svoje lastno zastopstev. KSŠC se zaveda, da z ozirom na majhno število slovenskih študentov ne more delovati na isti osnovi, kot kluba v Gradcu in na Dunaju, kjer študente združuje že sama geografska oddaljenost od domačega kraja. KSŠC si je stavil za glavno nalogo, da bo, predvsem na univerzi, opozarjal javnost na problematiko koroških Slovencev. Občnega zbora so se udeležili tudi zastopniki NSKS, ZSO, KSŠŠD in KDZ. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik Branko Kolter, podpredsednik Mirko Štukelj, tajnik Vincenc Gotthardt, namestnica Iris Geyer in blagajnik Valentin Čertov. Občni zbor je sklenil tudi tiskovno izjavo, v kateri obsoja Haiderjeve napade na obstoječe manjšinsko šolstvo in poziva vse demokratične deželne stranke, da se od tega jasno distancirajo. Nadalje se Klub zavzema za ustanovitev javne dvojezične ljudske šole v Celovcu. Soglasno z osrednjima organizacijama ugotavlja, da člen 7 Avstrijske državne pogodbe tudi po treh desetletjih še zdavnaj ni izpolnjen. Rezultat manjkajočilnformacij V sobotni izdaji dnevnika „Salzburger Nachrichten" smo brali komentaP3 je resnica ta, da je prišlo znanega časnikarja Gerharda Steiningerja o nedavnem obisku kanclerji0 veljavnega zakona o narod-Sinowatza ter o koroških Slovencih. Steininger mdr. piše, da smo Slovenc^ skupnostih zaradi pritiska „trmasti“, ker nočemo iti v sosvete. Nadalje, da smo s svojo protestno akj/in F PO — pa čeprav so cijo na deželnem šolskem svetu „ pozvali KHD in FP0 na boj, k čemu sta sf ai°venci z zvezno vlado že tudi z velikim veseljem odzvala". „To pa na Koroškem vedno pomeni, d*'te ln'j' na kompromisno reši-so pametni politiki pod pritiskom ukrepanja", tako Steininger. Vrhu tegamor , endar ie Kreisky nato da je z zadnjimi akcijami Slovencev manjšinsko vprašanje postalo spč§ko v hapit,ulirati| pred Koro' predmet dnevne politike, kar „je dovolj hudo". Konec koncev poudarfščansJ m !r9a -ahko- gradi' urednik SN, da je „dobromisieča javnost najmočnejše orožje manjšine‘do 0 D0lZa" se vect pove' vendar ta javnost „ lahko za Slovence zelo malo naredi, če se nočejo odpOmanjšlno- Madžarf^o^sicer23 vedati odporu proti svetom" Vemo, da Steininger ni časnikar, ki bi se zapisal borbi proti manjšinam. Pred leti, ko so podirali naše krajevne napise ter ko so skušali ugotoviti manjšino, se je izkazal kot časnikar s precejšnjimi simpatijami za naše pravice. Potemtakem lahko domnevamo, da je njegov zadnji komentar predvsem rezultat manjkajočih informacij o razvoju zadnjih let. a resno razmišljajo, ali nja KHD in FPO proti obstoj* ° J "ISmo s" v ta grem'J-či manjšinskošolski urediti, ako naj razumemo besede reakcijo na protestno akcij^^^tnih politikih na Koro-Slovencev? Ko pa je črno n£ belo dokumentirano, da je bil‘ . akcija pred 14 dnevi, medtefF^® _ »najmanjšim skupnim kenn“? So mar koroški politi-»Pametni“, ker kapitulirajo dt\UIJd pieu I Ulievi, mtJUlci'; mcuijoiiii orvu ko traja gonja nemškonaci* n°valcem“ KHD-FPO? nalnih Korošcev že nekaj let’ nas boli, če jih dobimo Kako drugače naj razum*p0 g^avi od človeka, ki dobro mo Steiningerjev napad rw ®’ da smo več ali manj doce-Slovence zaradi sosvetov? K^a na križ pribiti. O politikih, ki vidijo samo oblast in nas zato ne marajo, si ne delamo nobenih iluzij. Če pa moraš brati, da te postavi na zatožno klop človek, ki hkrati pravi, da „razume frustracijo manjšine11 —-potem si razočaran, še bolj pa frustriran. Nimam namena, urednika Salzburger Nachrichten zaradi tega komentarja obsoditi. Že zgoraj sem zapisal, da mora biti zadnji Steiningerjev prispevek o koroških Slovencih predvsem rezultat manjkajočih informacij o razvoju zadnjih let. Zato bi ga tudi zelo radi pozdravili na Koroškem. Morda pa bo le možno, da komentator SN spozna v prijateljskih pogovorih s prizadetimi resničen položaj Slovencev. Morda bo pa le mogel spoznati, da naše stališče ni „trmasto“, temveč edinole izraz resne vztrajnosti in neupogljivosti v prizadevanjih za narodni obstoj. Janko Kulmesch 3ž= Občni zbor Kluba sloven-skih študentov v Gradcu V četrtek, dne 19. 1. 1984, je bil redni občni zbor kluba slovenskih študentov v Gradcu. Med častnimi gosti smo pozdravili konzula SFRJ v Gradcu, Branka Zupanca, zastopnike ZSO dr. Marijana Šturma in ravnatelja žitrajske šole, Franca Kukovico, ki sta prišla direktno z Dunaja s pogovora z ministrom za pouk dr. Zil-kom, nadalje pa še delegate KSŠŠ z Dunaja. Sledilo je poročilo predsednika Romana Verdela, ki je vsebovalo predvsem klubsko interne zadeve. Ker letos obhajamo desetletnico obstoja kluba, je predsednik v nekaj stavkih orisal razvoj politične in kulturne dejavnosti kluba v Gradcu. Do leta 1979 je prišlo v Gradec razmeroma malo študentov, zadnja leta pa zmeraj več, s čimer se je začelo tudi aktivnejše delovanje. Ustanovljena sta bila kar dva zbora, poleg tega pa so delovali še razni krožki; lansko leto pa je bila ustanovljena še dramska skupina. Z ureditvijo novih prostorov so se odprle večje možnosti delovanja. Klu-baši so skušali vzpostaviti vez z domovino, poleg tega pa so skušali biti aktivni v graški javnosti, kar pa ni vedno uspelo. Nadalje je predsednik stavil vprašanje, ali takšno delovanje zadostuje oziroma ali nimamo le še drugih nalog tudi. Klubaši naj bi prinašali v lastni krog in tudi na Koroško nove ideje, nove prijeme in tako spremenili sedanje stanje kulturnega in političnega življenja koroških Slovencev. Ugotovil je, da na žalost zmeraj manj študentov aktivno sodeluje pri naših slovenskih in tudi drugih organizacijah. Na žalost je bilo to opaziti tudi v našem klubu. Med drugim je dejal tudi, da naj ne bi bil samo odbor prizadeven, ampak da naj bi se počutili vsi kar najbolj odgovorni za klub. Zato bo treba v bodoče gledati na to, da bi imeli vsi možnost za delo in udejstvovanje. To naj bi služilo celotnemu klubu, pa tudi posameznikom. K dani politični situaciji glede zadeve inšpektorja ter dvojezične ljudske in glavne šole v Celovcu je izjavil, da je bil korak odbornikov osrednjih organizacij pravilen. Tajnica kluba Slavka Apovnik je naštela prireditve, ki jih je bilo v zadnji poslovni dobi dvaindvajset. Naj omenim le duhovito in izredno zanimivo predavanje šefa katedre za stilistiko v Zagrebu, univ. prof. dr. Krunoslava Pranjiča, ki je Verdel je bil nekaj let predsednik KSŠG. Njegov naslednik: Toni Reichmann decembra predaval o velikanu hrvaškega duha Miroslavu Krleži, in to v hrvaščini. Odbor se je sestal desetkrat, moški zbor in instrumentalna skupina sta nastopila na Ziljski Bistrici, dramska skupina pa je imela svojo premiero decembra lanskega leta. Sledila so poročila ostalih odbornikov, nakar se je razvila živahna diskusija, v kateri je bila mdr. izrečena kritika, da je klub v graški javnosti premalo navzoč. Novi odbor, ki je bil nato izvoljen, je navezal na to kritiko, češ da bo skušal informirati graške študentske organizacije in javnost o delovanju kluba ter o situaciji koroških Slovencev. Novi odbor sestavljajo: predsednik: Toni Reichmann, podpredsednik: Heribert Kulmež, 1. tajnik: Slavka Apovnik, 2. tajnik: Franc Rogi, blagajnik: Martin Ho-bel, preglednika: Roman Verdel in Toni Čertov, časnikarski referent: Marija Perne. Rož, Podjuna, Žila Bilcovs: zahtevna igra, izvrstni igralci Po uspešnern nastopu v soboto zvečer v Št. Primožu, je igralska skupina kulturnega društva „Vesna“ s Križa pri Trstu preteklo nedeljo presenetila tudi gledalce v Bilčov-su. Pred uprizoritvijo igre „Va-je v slogu1' Raymonda Quene-aua je zapel domači mešani pevski zbor SPD „Bilka“. Pozdravne besede v imenu društva pa je spregovorila profesorica Ani Gasser. Nato je dr. Janko Malle predstavil gledališko skupino s Križa, katere igralci so stari šele 15 oziroma 16 let. Nova igralska skupina je presenetila z novim načinom odrskega uprizarjanja. Ni si izbrala pravega dramskega teksta, temveč gre za banalen dogodek: Kraj dogajanja je avtobus S, čas dogajanja popoldan. Glavna oseba nekdo, stranska oseba in pripovedovalec. Prizor se začne s prepirom med tema dvema osebama, najprej prost sedež, nato prost zaseden se- Na Obirskem je Marija Artač, pd. Hribernikova Mici in mati glasbenika Hanzija Artača slavila 72-letnico. K temu jubileju ji iskreno čestitamo. V Podljubelju je Blažej Pristovnik slavil 70-letnico. K okroglemu prazniku naše čestitke. Na Spodnjem Obirskem je slavila Matilda Boltežar 83-letnico. K visokemu jubileju ji veljajo naše čestitke. Marija Grilc, pd. Tončeva mama je slavila svojo 84-letnico. Želimo ji zdravja in zadovoljstva in obenem iskreno čestitamo. Mici Galo iz Večne vasi je slavila svojo 52-letnico. Iskreno čestitamo. dež. Nekaj ur pozneje — kraj dogajanja avtobusna ploščad. Stranska oseba zagleda znanca, s katerim se je prepirala v avtobusu, v pogovoru z neko tretjo osebo o gumbu na plašču. Ta prizor so igralci uprizorili na več načinov. Najprej, kako bi pripovedoval ta dogodek navaden človek. Sledilo je še 18 različnih prizorov igre, kot na primer: filozofični, prizor v italijanščini, medicinski, žaljivi in ob koncu še v kriškem narečju. Dramska predstava je bila opremljena z glasbo in bolj podobna kabaretu. S to igro so hoteli igralci pokazati, kako različno posamezni ljudje pripovedujejo isti dogodek. Igra je bila zahtevnejša, a igralci so bili izvrstni. Mesece so se bavili predvsem s študijem jezika in z gledališko improvizacijo. Številna publika — večinoma mlajši rod — je dogajanje na odru sprejela z mešanimi občutki. Sicer pa je ta komad le bolj namenjen gledališkim akterjem — igralcem ter režiserjem kot poučni primer — kot pa tradicionalni publiki. Morda bi bilo potrebno, da se to upošteva že pri letakih, ki bi — kot v danem slučaju — gotovo prenesli še več podatkov oz. pojasnil ... V Lauterachu na Predarl-skem je srečal Albin Katz Abrahama. K temu osrednjemu prazniku naj sprejme naše čestitke. V Št. Jakobu v Rožu praznuje prihodnjo nedeljo Agi Antonič svojo 96-letnico. K temu izrednemu prazniku ji izrekata čestitke NSKS in uredništvo Našega tednika prisrčne čestitke. Na salzburški teološki fakulteti je prejšnji teden zaključil Peter Olip, pd. Užnikov iz Sel in maturant Slovenske gimnazije, bogoslovne študije. Mlademu magistru želimo veliko uspehov pri njegovem zahtevnem in važnem delu. NAŠ TEDNIK -Vaš prijatelj doma in po svetu! Slovenji Plajberk: koncert kvinteta bratov Zupan Preteklo soboto, 28. januarja, je SPD „Vrtača“ v Slovenjem Plajberku priredilo koncert kvinteta bratov Zupan iz Tržiča. V gostilni Sereinig v Podnu se je k tej prireditvi zbralo kljub slabemu vrfemenu kar lepo število ljudi. Kvintet bratov Zupan iz Tržiča je gostoval v Slovenjem Plajberku že tretji krat. SPD „Vrtača“ ima v zadnjih letih na kulturnem področju dobre stike s Tržičem. Tako so tudi pevci SPD „Vrtača“ in SPD „Borovlje“ že večkrat nastopili v Tržiču. Kvintet bratov Zupan je navdušil publiko pri Serei-nigu s kvalitativnim petjem narodnih in umetnih pesmi. Spored so izvajajoči popestrili z recitacijo pesmi iz Tržiča. Bratje Zupan pa so se tudi še po koncertu dobro zabavali z domačini in jim zapeli še nekaj pesmi. Peli pa so pesmi tudi skupno z domačini. Medtem, ko je bil sobotni večer namenjen bolj odraslim, je bilo nedeljsko dopoldne v Selah, kjer je bila lutkovna predstava „Zvezdi-ca zaspanka11 pravi živžav za otroke. Lutkovne predstave se je udeležilo okrog 20 otrok, kajti soprireditelj te predstave je bilo mdr. tudi SPD „Vrtača“. Žihpolje: dvojni jubilej Franca Ogrisa Dva jubileja je te dni obhajal v Vršti vasi g. Franc Ogris. V krogu svojih domačih, sorodnikov, prijateljev in znancev je obhajal svoj 86. rojstni dan ter 74-letnico sodelovanja pri cerkvenem pevskem zboru na Žihpoljah. Jubilantu želimo k visokemu življenjskemu jubileju vse najboljše ter da bi lahko še dolgo prepeval Bogu v čast, narodu pa v veselje. Umrl Andrej Čertej V soboto, 14. 1. 1984, je bil v Galiciji pogreb rajnega Andreja Čerteja, pd. Užni-kovega očeta, ki je s 95-imi leti bil najstarejši občan. Rodil se je v Selah, nato pa se je poročil k Užniku v Galicijo, kjer je imel šest otrok; vsi ljudje so ga poznali kot pridnega delavca. Treba je omeniti, da so domačini bili dobri strežniki rajnemu, ki je dolgo časa bolehal, posebno še žena njegovega sina mu je skrbno stregla do smrti. Res so lahko vzgled mnogim družinam, ki imajo stare ljudi. Župnik Gotthard je obhajal mašo zadušnico, in je omenil, da je rajni bil vsa leta zvesti bralec pratike in drugih slovenskih beril. Vsem žalujočim izrekamo iskreno sožalje. Filip Stossier umrl V sredo, 18. januarja 1984, so položili na kot-mirškem pokopališču k večnemu počitku Filipa Stos-sierja, pd. Pirša v Kotmari vasi. Umrl je v celovški bolnici 15. januarja. Cerkvene obrede je opravil domači župnik Maks Mi-chor. V slovo so zapeli cerkveni pevci. Naj rajni Piršev oče počiva v miru. Ženi in otrokom izrekamo iskreno sožalje. Rož, Podjuna, Žila Sele: zdravniško predavanje dr. Tomoja Hribernika V soboto, 21. januarja 1984, je SRD „Herman Velik “ v Selah vabilo na zdravniško predavanje v šolo na Zgornjem Kotu. Kljub slabemu vremenu se je k tej prireditvi zbralo še kar lepo število ljudi, ki so z zanimanjem poslušali predavanje znanega zdravnika iz Kranja dr. Tomoja Hribernika. Dr. Hribernik, ki je zelo navdušen za akupunkturo in slične zdravniške vede je pritegnil publiko tudi s tem, da je tudi praktično diagnosticiral razne bolezni. Govoril pa je tudi o žarčenju ter o tem, da so npr. v nekaterih hišah neugodni kraji, ki povzročajo slabo spanje, živčnost itd. Selani in pa tudi ljudje, ki so prišli iz oddaljenih krajev, so z velikim navdušenjem spremljali predavanje dr. Hribernika in so izrazili željo, da bi še večkrat prišel predavat Korošcem. Smučarski skoki: Obirsko -mednarodna tekma Beljačan Heinz Kuttin je s 183 točkami zmagal mednarodne smučarske skoke na Obirskem pred Zahomča-nom Hannesom Frankom. Prvič so Obirčani zabeležili vidnejši uspeh domačina. V prvi jakostni skupini je zmagal 7-letni Stefan Hribar. Kljub vremenskim težavam so organizatorji odlično pripravili skakalnico in tako omogočili regularno tekmovanje. REZULTATI: Otroci I: 1. Hribar Štefan, SŠK Obir, 111,0 točk; 2. Woath Stefan, DSG Ročica, 91.0 točk; 3. Grote Vinzenz, DSG Ročica, 88,5 točk; otroci II: 1. Zupan Boštjan, SK Triglav-Kranj, 152,0 točk; 2. Samitz Christian, SZ Vrba, 147.0 točk; 3. VViesenreiter Guido, KSG Celovec, 133,5 točk; šolarji I: prvi in najboljši dneva Kuttin Heinz, 183.0 točk, SV Beljak; 2. Kuttin Kurt, SV Beljak, 157,5 točk in Frank Hannes, ŠD Za-homec, 157,5 točk; 4. Seppe-le Peter, SV Beljak, 154,5 točk; šolarji II: 1. FčBIacher VVilli, SZ Vrba, 178,5 točk; 2. Schoffmann Gunther, SZ Vrba, 175,0 točk; 3. Schoffmann Hans, SZ Vrba, 166,0 točk. ^Preteklo nedeljo so se dobrolski igralci predstavili z igro »Čevljar — baron". Dvorana je bila nabito polna, blagajnik je bil vesel, publika se je zabavala in igralci so bili veseli, da je vse skupaj mimo. Misli Rudija Vouka o tej predstavi obljav-Ijamo na straneh 10 in 11. Kot umetnico v najnovejši številki mladja predstavljajo Meino Schellander iz Bilčovsa, ki dela kot slikarka tudi na Dunaju. Izšla ie nova številka koroškega mladja Ta teden je izšla 52. številka koroškega mladja, prva v tem letu in zato zelo pričakovana. Primerna zimskemu času — modra — je barva platnic, o vsebini sami pa bomo poročali v naslednji številki Našega tednika. Precejšen del vsebine zavzemajo pesmi pesnikov Maje Haderlap — ki je letos dobila deželno nagrado — Fabjana Hafnerja, Janija Os-walda, Teje VVitzemann, Mire Singer, Matjaža Kropivnika, Huberta Sieleckega in Pepeja Starmana. S krajšimi proznimi teksti so zastopani Jože Blajs (V zvoniku), Kristijan Močilnik (Posebni list), Valentin Polan-šek (Rdeča usta), Janko Messner je prispeval nadaljevanko Izpovedi, kot gost iz Slovenije je zastopana Mimi Malenšek, Štefan Krevc podaja Utrinke osamelca, Janko Messner pa epigrame. Umetniški del je tokrat rezerviran Meini Schellander, dr. Gustl Malle piše o Državnem vzgojnem in izobraževalnem sistemu za Slovence na Koroškem, škof Vekoslav Grmič pa razmišlja o združenem boju kristjanov in marksistov v borbi za mir. Predstavitvi Ede in Silvije Velik sledijo polemike, pisma bralcev in „novice-novosti-odmevi“. Na prvi pogled za vsakogar nekaj, ki zasleduje literarno življenje na Koroškem. Če koroškega mladja še nimate, ga lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah ali pa naročite. Radiše Na povabilo SPD „Radiše“ se je precejšnje število ljudi zbralo po maši v Kulturnem domu, kjer so si ogledali predstavo „odra mladje" »Mali strah Bav-Bav“. Predsednik Ludvik Ogris Je v imenu društva izrekel igralcem dobrodošlico ter jih tudi predstavil. Čeprav je „oder mladje" s to igro že večkrat nastopal, je bilo opaziti, da so imeli počitnice, kajti tu in tam je ie zmanjkalo igralcem besedila. Kljub temu pa so gledalci igro dobro sprejeli in se tudi iz srca nasmejali, zadovoljstvo nad predstavo pa so na koncu pokazali z bučnim aplavzom. Morda pa je treba le povedati, da je igra deloma pretežka za otroke in jo odrasli laže spremljajo kot otroci. Reportaža Reportaža PISMA BRALCEV Šola, ki se je spominjam s hvaležnostjo Letos bo minilo šest let, odkar sem absolvirala triletno strokovno šolo za ženske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu. V teku teh let sem se skušala zaposliti v več poklicih. Delovna mesta sem si izbirala v lastni deželi, po lastnih željah po tem, kar me je veselilo. Sedaj sem se znašla na Dunaju, kjer trenutno absolviram trimesečni tečaj katoliške socialne akademije. V tej situaciji so se mi vzbudili spomini na moje zadnje šolanje v zavodu šolskih sester v Št. Petru. Tedanja šolska leta so mi ostala v toplem spominu. Ker smo vse učenke stanovale skupaj v internatu, so nas povezale trdne niti prijateljstva, ki nas družijo še danes. Ker nas je bilo v internatu okrog osemdeset, grem danes domala lahko po celem dvojezičnem delu Koroške, pa povsod srečujem znane obraze. Ob skupnem življenju smo oblikovale svoj socialni čut. Ne glede na to, ali sem sama kateri pomagala, ali če sem pomoč prejemala, sem v obeh primerih lahko samo pridobivala. Veselje nad izkazano uslugo, je krepilo našo medsebojno dobrohotnost. Če pomislim na to, kako sem nadarjena, žal samo za teoretične predmete, z uspešno motivacijo sester učiteljic vzljubila tudi praktične stroke, ki nas danes rešujejo pri izbiranju delovnih mest, se vzbudi v meni globoka hvaležnost. Rada se spominjam tudi neštetih osebnih pogovorov, ki sem jih imela s sestrami, ki so nam stale ob strani s svojimi nasveti. Globok vtis so naredili name tudi versko in družinsko oblikovani in doživeti prazniki. Oblikovanje duha, naravnavanje smernic za srečno življenjsko pot, so vrednote, katerih veličino začutimo šele ob raznih problemih, s katerimi se v življenju srečujemo. V letih odraščanja sama nisem našla odgovora na vprašanje poslanstva žene v naši sedanji družbi. Prav v tej za- NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kul- mesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Letna naročnina: Avstrija: 210,— šil., Jugoslavija: 600,— din., ostalo inozemstvo: 350,— šil. (650.— šil. zračna pošta). devi mi je šola marsikaj razjasnila. Ob pogovorih in razmišljanju, h kateremu so nas ti pogovori vzpodbudili, sem našla veliko pozitivnega in porabnega in s tem tudi marsikateri zadovoljiv odgovor. Milka Hudobnik Reakcija mladine Proti vsem predlogom slovenskih organizacij je zvezni minister za pouk in umetnost dokončno potrdil predlog večinskih strank in s tem imenoval gospoda VViegele-ta za nadzornika za dvojezične ljudske in glave šole. Ker se je KDZ zavedala resnosti položaja, je skupno z zastopstvom dijakov na Slovenski gimnaziji organizirala enourno stavko. S to stavko smo hoteli pokazati našo solidarnost s slovenskimi organizacijami, ki so dan poprej bile na Deželnem šolskem svetu. Stavka je potekala disciplinirano. Nad vhodom v gimnazijo smo izobesili transparent z napisom: „ Proti demontaži dvojezičnega šolstva“. V tem kratkem času se je med dijaki razvila živahna diskusija o šolski problematiki. Po poteku prve ure so se odpravili delegacija KDZ in zastopniki dijakov k deželnemu glavarju VJagnerju in mu predali resolucijo. Resolucija je vsebovala mnenje in zahteve, ki so pa bile v glavnem identične z zahtevami naših organizacij. Slišali smo različna mnenja, češ da gimnazijci niso neposredno prizadeti od te odločitve zveznega ministra, ker ima VViegele na skrbi le ljudske in glavne šole. Temu argumentu odločno nasprotujemo, ker bodoči dijaki gimnazije sedaj še obiskujejo ljudsko šolo. Zato je ta skrb tudi upravičena. Kot nam dokazujejo rezultati, je' mogoče z odločnim postopanjem doseči več kot s praznim besedičenjem. Z zadovoljstvom smo opazili, da sta se osrednji organizaciji v šolskem vprašanju odločile za skupno postopanje. Mladini se vedno očitava, da je politično pasivna. Mi pa smo z našimi akcijami doprinesli znaten delež k začasni rešitvi. Rudi Urban, Tomi Miitonig, Milan MikeI Čestitam tedniku! Želim vam v uredništvu Našega tednika vsem v novem letu dober uspeh, obilo zdravja, zadovoljstva in mladim smeh. Novi tednik smo sprejeli s hvaležnim srcem; in ker je majhen, ga zdaj vsi lažje beremo, zdaj ga lažje držimo v rokah stari in mladi in beremo ga res vsi zelo radi. Prinašajte nam tudi še za naprej muhaste reči, da se čez nje mladina tudi malo smeji! Tudi stare nekdanje reči so mladini všeč, kako je bil še nekdanji narod boječ. Imate na razpolago še od mene dosti reči, čez katere se še marsikdo pri branju smeji. Ferdinand Woschitz, Dolnja vas, Šmarjeta Flora Rauter s pokojnim možem — skladateljem Fr Panterjem V Kotu pri Št. Jakobu se je rodil 28. januarja 1884 pri Trločniku, kjer so imeli žago in mlin, eden najbolj znanih rožanskih glasbenikov preteklih let Franc Rauter. Starši in tudi sorodniki so v fantu kmalu spoznali glasbeno nadarjenost. Ko je bil star šele sedem Let, si je naredil majhne „gosli“ s štirimi strunami in igral svoje lastne melodije. Pozneje so mu podarili kitaro, katere je bil zelo vesel. Vedno spet je skušal igrati, odkrival je nove akorde in spremljal svoje vesele pesmi^sbenik igral v najrazličnej- Po zaključeni' utrakvistič^ orkestrih v mnogoštevilnih šoli v Št. Jakobu se je vrgflestih tedanje avstro-ogrske zelo nadarjeni Franc na gla$°narhije kot npr. na Dunaju, beno izobrazbo in šolanje. Kc Ljubljani, v Sofiji, Budimpe-štirinajstleten fant se je vpis^' in celo v Carigradu (skupno na dunajski konzervatorij, kje svojim ožjim prijateljem je študiral glasbeno teorijcrancem Lebarjem). Pred iz-klarinet, gosli in klavir. V svofuhom prve svetovne vojne je glasbeni izobrazbi se je izpc11 član dvornega orkestra polnjeval na konzervatoriju iškega kralja Petra v Beo-Pragi. V tem času so nastalradu. Med vojno je bil v voja-njegove prve skladbe, kateri službi in igral vojaško je v svojih zrelejših letih s,asbo. Bil je tudi član kvarte-predeial in izpopolnil. 1 za komorno glasbo. Po tem šolanju je kot mla< *-■ 1921 se je poročil s Floro Simonič iz Št. Lenarta pri sedmih studencih, s katero je imel tri hčerke: Marijo, Frido in Hildegardo. Ker so bile tudi hčerke glasbeno zelo nadarjene, jih je naučil igrati na mandolino, gosli in kitaro, torej ni ču-da, da je bilo v Rauterjevi hiši glasbeno udejstvovanje na dnevnem redu. Zelo radi so poslušali opere Richarda VVagnerja. Tako je Franc Rauter v svojih otrocih istočasno zbujal smisel za lepoto in usklajenost v naravi, iz katere je črpal motive za svoje glasbeno ustvarjanje. Franc Rauter je podedoval po očetu, hišo pri Primožu v Kotu, kamor se je z družino tudi preselil. Po inflaciji I. 1923 je zgubil svoje prihranke. Nekaj časa je bil nastavljen kot glasbenik v Mestnem gledališču v Celovcu, nakar je v ranih tridesetih letih postal žrtev brezposelnosti in igral le še priložnostno po sejmih in svatbah. V tem brezposelnem in brezizglednem času se je navadil lova in bil kljub vsem težavam vedno dobre volje in nasmejan, ko si ga srečal peš ali s kolesom. Spet je dobil priložnostno delo: bil je učitelj glasbe v Droboljah ob Baškem jezeru v gostilni Bernold. Pred drugo svetovno vojno je vodil nekatere moške pevske zbore. Od I. 1951 do tik pred svojo smrtjo 1964 je bil učitelj glasbe na I šentjakobski glavni šoli. V teh letih je zlagal poljudno glasbo — bil je zastopnik valčkov, koračnic, uvertur, pa tudi zborovske glasbe in pesmi sploh. Zelo mu je ležala pri srcu pihalna glasba in tako je ustvarjal melodijo za melodijo. Znan je postal po svojih priljubljenih koračnicah (npr. „Vrba ob Vrbskem jezeru", „Z višin Jepe“, „Ob Baškem jezeru", „Dravski biseri", „Jager iz Podroščice", „Koschatove pesmi") in poljudnih valčkih („Rožanski valček", „Valček Karavank", „Zi Ijski jager", „Lokvanj" i. dr.). Zložil je tudi nekaj mazurk. Franc Rauter bi lahko postal še večji umetnik, a oviralo ga je predvsem nezadovoljivo brezizgledno finančno stanje. Tudi ni hotel živeti za stalno v tujini. Vleklo ga je domov — v Rožno dolino. Večino svojih kompozicij je torej zložil doma, v Kotu. Večji del njegove zapuščine je ohranjen v rokopisnem čistopisu. Takrat pač še ni bilo tehničnih možnosti za razmnoževanje notnega materiala. V zadovoljstvo mu je že bilo, da so se njegove skladbe igrale in da so našle med poslušalci dober odmev. Franc Rauter pa ni bil le glasbenik, imel je še druge tehnične sposobnosti: — V začetku stoletja se je intenzivno posvetil fotografiji. Motiv, ki ga je hotel fotografirati, je osvetlil s pomočjo lesene kamere na steklenih ploščicah. Slike je tudi sam razvijal. Ohranjena je še njegova ka- mera in večina njegovih fotografskih plošč. — Bil je prvi Rožan, ki je zgradil detektor — radio s slušalkami. S svojo napravo je mogel razveseljevati svoje goste-glasbenike z glasbo Beethovna, Brahmsa, Liszta, Haydna, Brucknerja i. dr. Ni čuda, da je v Rauterjevo hišo pogosto zahajal tudi tedanji rožeški župnik, le da je mogel poslušati skladbe glasbenikov. Radio je pač bil v teh letih še pravi čudež. — Franc Rauter se je udejstvoval tudi kot slikar, kar pa je manj znano: oljnate slike na platnu. Tu spet naletimo na motiviko pokrajine: Rožna dolina, Karavanke, Jepa, Baško jezero, Vrbsko jezero. Slik ni prodajal, služile so mu le za okras svoje lastne hiše. Slikarsko nadarjenost je podedoval njegov nečak, Hubert Sie-lecki, ki živi kot svoboden umetnik na Dunaju. Čeprav je 87-letna žena Franca Rauterja, Flora Rauter, z umetnikom delila usodo najhujših časov,#je ostala v srcu še mlada. Napisala je okoli 100 slovenskih in okoli 100 nemških pesmi. Nekatere od teh je njen pokojni mož tudi uglasbil (npr. Rožni dol). Poleg tega je treba omeniti, da je zapisala Flora Rauter spomine njene mame, ki so ohranjeni v rokopisni obliki in imajo bogato narodopisno vrednost. (Po izvajanjih znancev in sorodnikov Franca Rauterja) I Čevljar-baronalistaflietla najbolje pometa Preteklo nedeljo so v Dobrli vasi domači igralci za;®’ko ^e, da je on pravza-igrali zabavno igrico „Čevljar - baronDvorana j&nenjai?nz ^ugim^eSom3 bila nabito polna, blagajnik je bil vesel, publika se j^' moralo biti čevljar, pa je zabavala in igralci so bili veseli, da je vse skupajživ^njeBko°vidiVros^aško končno mimo. Sicer se je v igro vtihotapilo nekaj neJe,?ie novega barona, njemu ljubih jezikovnih in igralskih napak, ampak kdo bvref zameril amaterskim igralcem, ki seveda niso imeli pri/botaio, češ, da je boljše, če ložnosti, da bi se učili igranja na gledališki šoli. Vsebina igre je bila lahko prebavljiva, ni bilo treba napenjati sivih celic, ravno takšna, kot si jo želimo na lep in -an® vse pri starem. Da pa e lepše, za konec še praz-sončen nedeljski popoldan Ja° dve ohceti, preden pa-Ubogi Nace si je dvajset let - st0r- po navadi se konča služil trd čevljarski kruh in s^.n.° Poročilo s piščevim je ravnokar pridelal do pomoč' 1 orn, da je bilo zado- voljstvo vsestransko in da ugovori niso dovoljeni. Pred predstavo me je nekdo prosil, da bi kaj napisal za časopis. Po predstavi sem mu odvrnil, da je nemara boljše, če ne pišem jaz o tem. Bil sem namreč nekoliko začuden, ker sem doslej menil, da živimo v atomskem veku in ne v stanovskem cesarstvu prejšnjega stoletja. Ne, nič nimam proti našim velikim literatom 19. stoletja, ampak Franc Poželel to najbrž ni bil (morda se motim). No, zdaj, ko sem se že odločil za pisanje, tudi ne bom hlinil napačno mnenje — polemike naj bo zadosti. Popolnoma se zavedam važnosti vsake kulturne prireditve, ker jp le-ta pri nas že politični akt, in tudi nastopajočim ne odrekam truda, ki so ga vložili v to igro. Skoraj bi lahko kdo rekel, da jim uspeh daje prav, saj so očitno za naše ljudi še vedno te vrste igre najbolj privlačne. Vprašam pa se, če smo mi res narod, ki je do konca vseh vekov obsojen na to, da zaostaja za drugimi narodi našega kulturnega področja za sto let. Če bomo vedno gledali na to, da nam publika zaradi prenapornega premišljevanja ne bo morda še kdaj zbolela, potem bomo to ostali. Tako pa doslej delamo: kulturne prireditve so za nas sveta krava, ki jih je dovoljeno samo hvaliti, pa tudi, če kakšen zbor ni zadel nobenega tona ali če kakšen igralec redno pozablja na tekst. Tudi naša tednika nista izvzeta: poročata namreč včasih tako, kot bi Slovenci bili najbolj perfektni kulturniki v tem vesolju. Mislim, da bi bilo potrebno, da tole sveto kravo zakoljemo. Vsak kulturni človek je vesel kritike; če te ni, tudi ne more vedeti, kaj je bilo napačno! Rudi Vouk Oglasi STRAN 12 Obvestilo bivšim slovenskim izseljencem Iz vrst svojih članov je Zveza slovenskih izseljencev že večkrat prejela pritožbe, da so oblasti (navadno preko žandarmerije) zahtevale izročitev Izkaznice za žrtve (Opferausvveis), ki so jo prejeli kot žrtve fašizma. Zanimali smo se na pristojnem mestu na Dunaju in prejeli naslednje pojasnilo: Izkaznica za žrtve (Opferausvveis) je enako kot Uradno potrdilo (Amtsbescheini-gung) osebni dokument, ki ga na podlagi zakona o oskrbi žrtev (Opferfursorge-gesetz-OFG) pod določenimi pogoji dobijo osebe, ki veljajo za žrtve boja za svobodno demokratično Avstrijo. V ta krog spadajo osebe, ki so se aktivno borile proti nacifašizmu oziroma bile preganjane zaradi svojega političnega prepričanja ali svoje narodne pripadnosti — torej tudi bivši slovenski izseljenci. Ob smrti imetnika oblast lahko zahteva vrnitev tega dokumenta. Vendar imajo ožji svojci tudi v tem primeru pravico, da dokument obdržijo, samo mora biti poprej uradno razveljavljen, bodisi z ustreznim pretis-kom ali s preluknjanjem. Ob tej priložnosti opozarjamo, da izseljenci, ki še nimajo Izkaznice za žrtve (Opferausvveis), še vedno lahko zaprosijo za izstavitev, in sicer na uradu koroške deželne vlade, oddelek za oskrbo žrtev (Opferfursor-ge), kjer bodo dobili tudi potrebne tiskovine in ustrezna pojasnila. Sicer pa se v tej zadevi kot v vseh drugih vprašanjih lahko obrnejo tudi na Zvezo slovenskih izseljencev ali na Zvezo koroških partizanov v Celovcu, Gasometer-gasse 10. Naš tednik pomaga svojim bralkam in bralcem • Iščete delovno mesto, stanovanje, motorno vozilo, itd. • Iščete delojemalce, domačine? • Se hočete česa znebiti? (starih oblek, pohištva, itd.) • Imate kmetje kaj naprodaj? Vse to in še drugo lahko objavite BREZPLAČNO v Našem tedniku! Prosim, objavite brezplačno v naslednji številki naslednje besedilo: Naslova Izrežite in pošljite na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26,9020 Klagenfurt/Celovec. v prid našim bralcem! Popravek V prejšnji številki Našega tednika smo prav v razgovoru z gospodom dekanom Polde-jem Kasslom precej pomešali številke in se nam je vtihotapila neljuba napaka, ki je določeno dekanovo izjavo tako vsebinsko kot tudi smiselno spremenila. Za to se oproščamo gospodu dekanu Poldeju Kasslu kot tudi Vam, drage bralke in bralci Našega tednika. Praviloma bi morali pisati v članku „Naš gost“: „Zibel je Poldeju Kasslu, bilčovškemu župniku in boroveljskemu dekanu stekla 1. 9. 1932 pri Kuh-lingu v Štriholčah. Leta 1948 je šel na Plešivec, kjer je leta 1953 maturiral, jeseni istega leta je vstopil v celovško bogoslovje in pel julija 1958 novo mašo.“ Druga napaka pa je v stavku, kjer gospod dekan omenja SPO in ne SPČ. S PO je Slovenski pastoralni odbor in zato bi praviloma morali pisati: „Da mnenje škofa in škofijskih uradov posredujem našim gremijem in mnenje naših g remi jev, tu posebno mislim na SPO in druge ustanove, posredujem škofu". Vemo, da je bistvena razlika med SPO in SPČ in prav zato obžalujemo to neljubo napako ter napačno zapisane podatke. Uredništvo PRODAJAM napajalnike in korita s privezno opremo (Aufstai-lung mit Tranker und Troge) za 80—100 svinj ter za 5 bikov po zelo ugodni ceni. Telefon (0 42 35) 25 48 (od 18. ure naprej). Dnevi petja in igre za otroke Čas: od nedelje, 12. 2., 18. uri do torka, 14. 2., 17. ure Kraj: Dom v Tinjah Prijave do četrtka, 9. 1., na Katoliško otroško mladino, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, Tel.: 0 42 22 / 51 11 66 POZOR NOTE Glasbena delavnica za voditelje otroških skupin Čas: v soboto, 11. 2., od 15.30 ure do nedelje, 12. 2., do 17. ure Kraj: Dom v Tinjah Prijave (nujno potrebne) do srede, 10. 2., pri Katoliški otroški mladini, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel. 0 42 22/ 51 11 66 KATOLIŠKA MLADINA vabi vse odgovorne za mladinske skupine na ŠOLANJE s težiščem na osebni poglobitvi, ki bo od 10. 2., s pričetkom 19. ure do 12. 2., v Domu v Tinjah, Tečaj bosta vodila Tone Opet-nik in Jože Valeško TOVARNA OBLAČIL NA KOROŠKEM išče vodjo produkcije. Pogoji: Obvladanje slovenščine in nemščine ustmeno in pismeno, vodstvene zmožnosti in izkušnje z delom pod pogoji REFA. Interesenti se naj pismeno obrnejo na upravo Našega tednika pod šifro „GOSPO“. Slovensko prosvetno društvo -ZVEZDA" v Hodišah vabi na HODIŠKI PLES ki bo v soboto, 4. februarja 1984 ob 19.30 uri pri Čimžarju v Dvorcu Za ples igra »PLANINSKI SEKSTET' Bade-, Liege- und Handtucher mit oder ohne Namenseinvvebung! Bettvvasche, Tischvvasche, Deckservietten, Geschirrtucher, Steppdecken, Flachbetten, Daunendecken und Kopfpolster. Rož, Podjuna, Žila Sele:,,Lutke mladje16spet navdušujejo mlado in staro prav ob deseti obletnici obstoja Lutk mladje so se ponvono zbrali in ..Zvezdica zaspanka" je sad skupnega prizadevanja lutkarjev iz prejšnjih časov in sedanjega igralskega kadra. Posameznih imen ne bom našteval, ker bi vseh niti ne mogel. Kakšen razvoj so lutkarji Koroške dijaške zveze v teh letih doživeli, naj ponazarja samo eno dejstvo: dočim so prve predstave bile dokaj enostavne, to posebno glede scene in V nedeljo, 29. januarja dopoldne, so v selski farni dvorani nastopili lutkarji „Mladje" Koroške dijaške zveze z igro „Zvezdica zaspanka11 in brez pretiravanja je dovoljeno zapisati, da so mlajše in zrelejše letnike do kraja navdušili. Vsebina igre je sledeča: Zvezdica zaspanka je spet enkrat prepozno prišla v službo na nebesne planjave in striček mesec jo za kazen pošlje na zemljo. Tu se dokaj težko znajde, a njena prisrčnost in odrezavost prepričata celo razbojnika, ki ima namesto srca kamen v prsih. Razbojnik se spomni svoje matere, zaspanka pa se vrne nazaj med svoje sestrice zvezde. Vsi navzoči so z odprtimi očmi in ušesi sledili dogajanju na odru. Dr. Marta Rutar, ena od prvih lutkaric, je vodila skozi predstavo. In tako ni čudno, da so otroci domov grede ponavljali besedilo igre in se menili o Zvezdici zaspanki. Nastop v Selah so priredila društva „Planina“ in „Herman Velik" iz Sel, „Vrtača“ iz Slo-venjega Plajberka ter „Borov-lje“. Iz okoliša omenjenih društev so prišli otroci v Sele in to je tudi dober znak dobrega sodelovanja med omenjenimi društvi. Že večkrat je bilo omenjeno, da Lutke mladje letos slavijo svojo desetletnico. In to pomeni nad deset naštudiranih iger in nad 400 predstav na dvojezičnem ozemlju, da o gostovanjih in priznanjih ne govorimo. Od vsega začetka sta dve °sebi bistveno krojili razvoj te skupine: to sta tajnik KKZ Nu-žej Tolmajer in režiser Tine Varl iz Maribora. Predsednik „Planine“ Marjan Olip se jima je v nedeljo za vso skrb in dejavnost prisrčno zahvalil. Povedati pa je tudi treba, da mnogo lutkarjev, ki so šli po maturi študirat ali pa v poklic, ni zgubilo stika s skupino. In lutk, pa je letošnja jubilejna predstava zrasla v trdem delu več kot 2000 ur. Tako čez palec to pomeni, da je vsak posamezni igralec vložil v to predstavo nad 200 ur. Pa naj še kdo reče, da so lutke za gobe žeti. Deseta obletnica obstoja Lutk mladje je bila tudi pravš- nja priložnost, da so se same predstavile. Ob pomoči Krščanske kulturne zveze in Narodnega sveta koroških Slovencev so izdale brošuro „Lut-ke mladje 10 let", v kateri je prikazan razvoj te skupine, ki v svojem žanru sodi med najboljše v Avstriji in se dostojno uvršča med vodilne slovenske lutkarske skupine. Vidne osebnosti slovenskega političnega in kulturnega življenja so v pozdravnih besedah omenile zasluge te skupine za kulturno rast in krepitev slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Razen v Selah pa so lutkarji prav tako z velikim uspehom nastopili te dni še v Št. Jakobu, kjer so bili organizatorji prosvetna društva „Rož“, „Pe-ter Markovič" iz Rožeka in „Jepa-Baško jezero" iz Loč, prej pa še na Slovenski gimnaziji, v Marijanišču ter v Bistrici v Rožu. Tu sta bili organizatorja društvi „Kočna" iz Sveč in „Bilka“ iz Bilčovsa. Ob tem prazniku pa naj bo omenjeno še to, da so vsi člani skupine „Lutke Mladje" obiskovali in še obiskujejo Slovensko gimnazijo in s tem tudi izpričujejo veliko poslanstvo, ki ga ima naša osrednja izobraževalna ustanova na kulturnem področju. Naj sledijo uspešnemu nastopu v Selah še mnogi podobni in skupini Lutke mladje želimo tudi v bodočnosti zvrhan koš zagona in zanosa. Njihovo izobraževalno in kulturno delo na dvojezičnem ozemlju je neprecenljive vrednosti. -nikov- STRC 1 ZA ŽENSKE 1 . zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu Po odtoku Oeželneaa Sotskega sveta le na dvojezični Sfro- kovni šoli za ženske poklic? zavoda'Šolskih lestev v št. Petru Rožu 1. razred S-le.nTs.mkovne šo,e za ženske poklice m y nir.issr*’ 0! lil II H1 -šolska stopnja m demo znanje slovenščine. Za sprejem v 3. letno si > šoto pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-pslhološkl test. ki bo na šoli L^P-tult,. z, obisk t-tatnd gospo---— ■..............- .........- STR0K0™# KMCTIUSK0 GOSPODINJSKA ŠOLA zoaiaa spiskih sester v St. Huperiu pri Velikovcu im "T ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 SPO Jo za nadaljnje lil M... ...***», strokovno, kroetgtto POEtoiZASPREJEM JE dovršena 6, šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika oziroma narečja. V primeru, da učenka 8. eeeseeeeeeee:: sredovali dobro podlago za poznejši ek v različnih poklicih. Uspo-sablja dekleta pa tudi za samostojno vodstvo gospodinjstva, ker polaga posebno važnost na spretnost v kuhanju, šivanju, ročnostih In gospodinjstvu. Prijave so možne že sedaj vključno do konca februarja 1984 po tele-fonu (0 42 32) 38 96, pismene ali osebne. Nadaljnje informacije do- bite pri vodstvu telet 9100 VoikermarktlVelikoveo, KlosterstraBe 2. Kultura Gradec: dr. Erik Prunč postal univerzitetni profesor V Gradcu se je dr. Erik Prunč, doslej asistent na slavistiki, pred kratkim habilitiral za univerzitetnega profesorja celotne slavistike. Dr. Erik Prunč je doma v škocijanski fari in je že kot dijak močno posegel v kulturno, posebno odrsko dogajanje na Koroškem. V Gradcu, kjer je zaključil študije, je okoli sebe zbiral slovenske študente, ki so mu po uspelem izpitu za habilitacijo tudi zapeli. Dr. Prunč je izdal vrsto znanstvenih del, brez njega in njegovih sodelavcev pa si Koroških kulturnih dni ne moremo predstavljati. Dr. Eriku Prunču čestitamo k uspešni habilitaciji, čestitkam pa se pridružujeta tudi NSKS in uredništvo Našega tednika. M. Koležnik p