93 - LETO 60 - CELJE, 9.12.2005 - CENA 300 SIT NI VRNIL banka celje TM Í1 GALERIJA MUUIIH V DRUŽBI EROTIKE i^kssiebhí mercator ©aH®? ©o| Opekarniška 9, Celje od petka 9. do nedelje, 11. decembra 2005, ves dan P&G-jev CIRKUS sobota 10. december 2005, ob 10. uri Zaključno žrebanje "WELLA VAS RAZVAJA V LONDONU" nedelja 11. december 2005 med 9. in 12. uro UŽITKARIJE - predstava GROZDEK ZIMSKIH d, Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš /^rlsPVT prostor prezračevan 0MNIC0 - SIM0BIL • PIZŽERIJA SPICA • SLADOLEDI NEJC • STEN TIME • STIEFELKOENIG • STREET ONE • TURBOSCHUH SWAR0VSKI • MURA • ART • OD AD0 Ž • FABIANI NOGAVICE • LEONARDO • TRANSPORT • SANTANA • BAR GUARANA • MODNI NAKIT CLAUDIA dva pa sta bila zadnje leto na specializaciji. Čez noč smo ostali brez šestih zdravnikov. Takrat nihče ni govoril, da dr. Berginc poleg funkcije direktorja ne sme delati tudi v ambulanti. Pa saj ni šlo drugače. Ljudje so izbrali svojega zdravnika. Tudi mene. Ljudje, bolniki niso krompir, ki ga lahko prestavite iz ene vreče v drugo. Bolniki so potrpežljivi, a imajo svoje potrebe, probleme, bolezni. Na tej točki je treba najti kompromis med direktorjem in zdravnikom. Logično. Brez kompromisa tudi nova direktorica ne bo zmogla obeh odgovornih funkcij. Vesel sem, da je zbrala pogum. Upam le, da ji bo ustanovitelj tokrat stal ob strani in da bo država razumna. Ni treba, da zaradi ihte, ker mandat ministra traja samo štiri leta, pri čemer vsak minister postavlja svoj spomenik. Takšnega zdravstva, če ga bomo v celoti uničili, ne bo nikoli več. Kar je dobrega, je treba zadržati, ostalo pa izboljšati, pri tem pa videti daleč naprej. Kdo bo videl naprej, če ne direktor zdravstvenega doma. Župan dokazano ne. Imate občutek, da ste s tem, ko ste se odpovedati funkciji direktorja, stopili korak nazaj? Nikoli nisem pozabil, zakaj sem prišel v Konjice. Zato, da bom zdravnik. To je moje poslanstvo. Ponovno opozarjam na zaupanje. Brez njega ne gre. Vsi, ki ne verjamete, da mora zdravstvo voditi samo sebe, da v njem politika nima prvega mesta, se motite. Svojo zmoto boste spoznali, ko boste zboleli. Takrat vam bo pomembna samo usluga. Pomembna bosta znanje in oprema. Nihče ne pravi, da znamo vse, da zmoremo vse. Smo samo ljudje. Med zdravjem in dokazano boleznijo je vmesno slabo počutje, ki ni dokazljivo s sodobnimi metodami." Tudi takrat je potrebno zaupanje. Tako bolnika do zdravnika kot tudi zdravnika do bolnika. Natančnost in vestnost pri delu sta še posebej pomembna. A tudi to ne pomaga, če ni strokovnosti, če ni znanja. Zato ni prav, če ste nejevoljni, ker je zdravnik odšel na kakšno predavanje. Tudi medicinska znanost hitro zastari. V svojem imenu in v imenu zdravstva vam zagotavljam, da vsi želimo znati čim več, da želimo strokovno napredovati, in edini, ki boste imeli od tega korist, ste vi, naši bolniki. MILENA B. POKLIČ Za zaupanje v zdravnika gre Z Marjanom Bergincem o večnem vprašanju, kdo naj vodi zdravstvo - stroka ali politika? V času, ko direktorje zamenjujejo kot po tekočem traku, ni nov direktor zdravstvenega doma nič posebnega. A Marjan Berginc, ki je bil na čelu konjiškega zdravstvenega doma dvanajst let, je s položaja odstopil sam in to le kratek čas po ponovnem imenovanju. O razlogih je podrobneje spregovoril šele sedaj, ko je predal posle svoji naslednici. Na čelu javne zdravstvene službe na Konjiškem ga je zamenjala Mihaeli Pugelj, dr. med. Dva občinska sveta sta že izrekla soglasje k njenemu imenovanju, pri čemer je zlasti na konjiškem ob tem spet udarilo na dan večno vprašanje o primernosti zdravnikov za vodenje zdravstvenih zavodov. S tem vprašanjem se je Marjan Berginc srečeval predvsem zadnji dve leti, ko so se začele kopičiti pripombe na eni strani o njegovi previsoki plači, po drugi pa o problemih, ki da jih ne rešuje. Najbolj je izstopalo vprašanje zaposlitve še enega zdravnika v Ločah, pa tudi v Zrečah niso bili najbolj zadovoljni z organizacijo zdravstvene službe, saj mora marsikdo k svojemu izbranemu zdravniku v Konjice. Pripombe občinskih svetnikov in še zlasti konjiškega župana je Marjan Berginc razumel kot izraz nezaupanja v svoje vodenje zdravstvenega doma. To je bil tudi temeljni razlog, da je odstopil z mesta direktorja le kratek čas po zadnjem imenovanju. A če je nezaupanje temeljilo na prepričanju o nezdružljivosti zdravniške in direktorske funk-cije, problem še ni rešen. Za vašo naslednico je bila izbrana zdravnica. Torej mnenje o neprimernosti zdravnikov za vodenje zdravstvenih zavodov le ni prevladujoče. Vesel sem, da je prevladal zdrav razum in zdravstvo še naprej vodi človek iz stroke. Veliko se je govorilo o direktorju, ki naj bi bil kdorkoli, samo zdravnik ne. Tisočkrat sem slišal, da je zdravnika glede na pomanjkanje tega kadra v Sloveniji, škoda za direktorja. To stališče še vedno zagovarjajo župan (Janez Jazbec, op.p.) in še dva, ki na seji konjiškega občinskega sveta nista dvignila roke za zdravnico. Prvega razumem, ker nekoč tudi zame ni dvignil roke, drugega zato, ker je imel pogum, da je dvignil roko proti v skladu s svojim prepričanjem. Župan pa je glasoval za kljub prepričanju, da direktor ne more opravljati zdravniškega dela in direktorske funkcije v eni osebi. Strinjam se, da to ne gre v osmih urah. Pa saj nisem tega dela nikoli delal le osem ur/ampak sem bil z njim prepojen. Kako si razlagate nasprotovanje direktorjem zdravnikom? Očitao jim gredo v nos relativno visoke, a zaslužene plače. Kot da se ne zavedajo, da bi nezdravnik stal bistveno več. Za zdravstveni dom bi pomenil dodatno delovno mesto in dodaten strošek. Za direktorja je po novem Zakonu o jav- nih uslužbencih predvidena plača v višini 707 tisoč tolarjev bruto, torej 8,421 milijona tolarjev na leto in to brez nadur, ki so po novem zakonu dovoljene. Zdravnik direktor seveda ne dobi dveh plač, torej je to bolj ekonomično. Uporabiti ste besedo ekonomično. Se vam ne zdi, da direktorji vendarle potrebujejo veliko znanja tudi iz ekonomije? Seveda. Ekonomičnost je bila moja prva učna ura pri prejšnji direktorici Mariji Poličar, od katere sem prevzel delovno mesto. Imel sem kratko, a zelo intenzivno trimesečno obdobje uvajanja, v katerem sem se veliko naučil. Še danes se z veliko hvaležnostjo spominjam praktično vsake njene besede. Brez tako dobre učiteljice bi težko začel. Temu se je pridružila zdrava logika, ki mi je bila od nekdaj dana, in rezultat so urejene razmere in pozitivno poslovanje brez kreditov. j Vsi niso prepričani, da je vse tako idealno. Na zadnji seji občinskega sveta je bilo rečeno: »Če nekdo problemov noče videti, potem jih zanj ni.« Z drugimi besedami to pomeni, da zato, ker sem v okviru funkcije direktorja opravljal še delo zdravnika, nisem videl oziroma nisem hotel videti problemov in sem torej svoje delo opravil površno. To ni res. Vse probleme sem videl, vendar nekateri niso več rešljivi samo znotraj zdravstvenega doma. Treba jih je reševati skupaj z zasebniki, ki so pod nadzorom župana, ki podeli koncesijo. Kdo torej ne vidi problemov? Morda jih ne vidi gospod župan, ki ima poleg svoje funkcije še funkcijo direktorja GIZ-a? In zato ni tako učinkovit, ker noče videti resnice? In tudi zato, ker z obljubami posega na področje, ki ni njegovo? Na primer: druga oseba obljubi prvi, da bo tretja oseba nekaj dala prvi. Pri tem tretja oseba nič ne ve, dokler ne začneta prva in druga oseba pritiskati z vseh strani nanjo. Ah drugače: Janez in Alojz se zmenita, da bo Marjan nekaj dal Alojzu, pri čemer Marjan o tem nič ne ve. Na kakšne obljube mislite? Župan je obljubil, da bosta v Ločah dva zdravnika. Lepo. Spoštujem njegovo mnenje. Najdimo torej skupno rešitev: koncesije in zdravstveni dom, ne samo zdravstveni dom. Naslednji primer: brez cenitve in argumentov je zmanjšal na svetu ZD sprejete najemne pogoje zasebnikom v ZD. Dvig cen je bil sprejet na svetu ZD na osnovi dveh uradnih cenitev. Če še naštevam: v Ločah je skoraj z ukazom zmanjšal uslugo bolnikom (patronaža). Ob vsem tem je prevzemal funkcijo sodnika v svoje roke in vsako vmesno fazo razčiščevanja računskega sodišča o moji plači, mojem delu posredoval vsem občinskim svetnikom vseh treh občin. Niste preveč občutljivi? Navsezadnje je župan odgovoren tudi za poslovanje javnih zavodov v občini. Ne dovolim nikomur, da blati moje ime, ker sem ga pošteno in s težavo ustvarjal in ga potrebujem za uspešno zdravljenje bolnikov. Potrebujem zaupanje bolnikov. Ne morem vse, ki me ogovarjajo, za ušesa, lahko pa odstopim od funkcije, da bo zopet nastalo zaupanje med občino (ustanoviteljem) in zdravstvenim domom. To zaupanje mora biti. Tako kot je nesmiselno, da bolnik hodi k meni, če mi ne zaupa, je enako nesmiselno, da sem direktor ZD, če mi občina in zaposleni ne zaupajo. Kot osebni zdravnik sem županu vedno stal ob strani, zato mi zaupa, kot direktor pa sem bil vedno na strani ljudi, bolnikov in potencialnih bolnikov. Nisem dovolil odločitev v njihovo škodo. Opozarjal sem na napake in jih odpravljal, kolikor se je dalo. Vendar brez župana ne gre. Deset let mijezaupai. pri čemer se v najtežjih časih ni spraševal, kako zmorem. A je šlo, saj sem imel na svoji strani družino. Zadnji dve leti pa ni bilo več zaupanja. Tako ne gre. Potrebna je bila sprememba, ki bo rodila novo zaupanje. Celo desetletje je bilo torej drugače. Spominjam se časov, ko je bilo v zdravstvenem domu osnovno vprašanje biti ali oditi. Biti je pomenilo boriti se. Danes pri vseh zdravnikih, torej pri polni mizi, lahko govorite o podrobnostih, kot so »bomo dali pa še enega zdravnika sem, ali pa pol tja ...« Ni še dolgo, ko so Konjičani, Zrečani in Vitanj-čani ostali skoraj brez zdravnikov. V letu 1997 sta se dva upokojila,. dva sta odšla dru- POZOR, HUD PES Ta vražji telefon Blaise Pascal, francoski filozof, teolog in še kaj, je nekoč v svojih znamenitih Mislih pogruntai pravo malo dialektično akrobacijo, ko je dejal, da navada spremeni naravo in s tem postane nova narava. Njegov stavek bi lahko nekoliko posodobili in dejali, da tehnologija spremeni naravo (človeka seveda) in s tem postane človek odvisen in naravno šibkejši, manj odporen .na novo kvaliteto, ki jo živi ob/ s pomočnici/o tehnologiji/ o. Lep primer zá to je recimo mobilna telefonija. Danes je seveda posebnež tisti, ki ne želi imeti mobilnega telefona, pravzaprav se je vsakega resnega posla nemogoče lotevati brez tega pripomočka, razen seveda, če si takšen maher, da te drugi nujno potrebujejo in si lahko privoščiš muho biti brez mobilnega telefona. Toda tudi v tem primeru, da si to lahko nekdo privošči, sem prepričan, da to človek počne s kančkom slabe vesti oziroma občutkom, da je nekoliko nečimrn. Ignoriranje tehnologije je v današnjem času greh nečimrnosti. Plasti socialnih medosebnih interakcij so prepletene z mobilno telefonijo. Če se ti nekdo ne oglasi na mobilni telefon, je lahko osumljen marsičesa Mož prešuštva, prav tako ženska. Da je nek-do v finančnih težavah, zlahka poštekaš, če ga pokličeš preko sosedovega telefona, le-ta pa ne veza njegovo številko, ki je sicer izpisana na telefonu. Zagotovo ne bo dvignil. Ogromno jih je, ki na »skrito številko«, izpisano na ekranu telefona, sploh ne odgovarjamo. Ob tem bi se bilo smotrno vprašati, kako je bilo še pet^ najst let nazaj, ko se bile praktično vse številke anonimne (in to po celem svetu) in si telefon dvigoval precej redkeje kot ga npr. danes. Tisti, ki kliče z anonimne številke, je demoniziran, sklepamo, da ima nekakšne skrite namene, pretežno zlobne, saj z načinom telefoniranja, izkazuje svojo potuhnjenost, svojo zlohotnost. Mislim, da ni večjega dokaza, da je tehnologija spremenila našo naravo, kot je ta slednji. Poleg Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com tega, da tehnologija spreminja našo naravo, da ji nekatere stvari olajša, v primeru mobija je to hitrejša komunikacija in nemalo prihranjenega časa, nas tudi razvaja na prav poseben način. Če se še spominjate začetnih mobilnih telefonov, ki so biti približno takšne velikosti kot vojaške radijsko-zvezne naprave, je spremenjena človekova narava, takoj signalizirala tehnologiji, da je potrebno izdelati manjši aparat, pa kasneje aparat, ki ga ne bo potrebno polniti vsako uro. Še nekoliko kasnej e smo želeli imeti tudi estetsko perfektno izdelane mobilce, s katerimi smo zašli že na področje statusnih simbolov, danes pa je trend seveda že povsem drugačen, multimedijsko naravnan, mobilni je že čisto prava samohodka totalnega izuma, konektor s celotnim svetovnim spletom znanja in informacij, tako da je klic, ki ga prejmemo, zgolj klic vpijočega v puščavi, v tem primeru bi bilo bolje reči v (informacijski, kibernetični) goščavi; Tudi tu je naša osnovna narava spremenjena, zdaj zahtevnejša do tehnologije same. Če se želimo ohraniti pri zdravi pameti, imeti do vsega skupaj nekakšno distanco, če želimo ohraniti še nekaj tiste stare narave, neodvisne od same tehnologije, je pač potrebno zavzeti nekoliko privzdignjen odnos do vsega (sub specie aeter-ňitatis), si zamisliti Zemljo kot kraj, kjer istočasno v mobije tuli na milijone ljudi, ki bi jih iz enega samega skupnega zvočnika slišati zgolj kot roj brenčečih čebel, kot enoten »bzzz« medmet. Pascal bi bil zadovoljen, saj Bog, po njegovem, tudi tehnologijo vidi drugače, razen, če ni odvisen od mobija ... ATRAKTIVNA IZBIRA, LUČK IN PRAZNIČNIH DARIL i Trgovina Conrad j Vodnikova ulica 6 ( DELOVNI ČAS: PON-PET 8.00 -18.00, SOB 8.00 -12.00 Žrebanje potnikov za izlet v Mercatorjevi poslovalnici v Levcu. Z leve: Tomaž Pungartnik, upravnik Mercator centra Celje, Vesna Lejič, pomočnica direktorja in vodja agencije NT&RC, Boštjan Leskovar, vodja Mercator centra Celje in Ksenija Pečnik iz Mercatorja v Levcu. SEZNAM IZŽREBANIH POTNIKOV ZA IZLET MERCATORJA IN NOVEGA TEDNIKA Potniki za Mercatorjev vlak so znani. V petek, 16. decembra 2005, se bodo srečni izžrebanci, kupci Mercatorjevih živilskih prodajaln na Celjskem ter naročniki Novega tednika, odpeljali iz Celja v Sevnico, nato v Ljubljano ter nazaj v Celje. Mercatorjev vlak bo pripeljal s seboj številna presenečenja, kar obeta resnično lep in nepozaben izlet. Ta je letos zastavljen še bolj široko kot lani, saj bodo z vlakom na ta dan potovali tudi naročniki drugih časopisov in kupci z drugih območij Slovenije. V žrebanju so sodelovali vsi, ki so izpolnjen kupon iz Novega tednika oddali v Mer-catoijevih živilskih prodajalnah na posebej označenem mestu. Izžrebani naročniki Novega tednika bodo lahko s sabo povabili še sebi ljubo osebo, kar označuje številka 2 ob imenih. Sicer pa bo Mercator vsem izžrebancem po pošti poslal vsa navodila za petkov veseli izlet. PRIIMEK IN IME NASLOV št. izžrebancev Romana Arzenšek Jezerce 11, 3224 Dobje 2 Franjo Bošnjak Kozakova 6, 3000 Celje 2 Alojz Božič Ul. Cirila Debeljaka 13, 3000 Celje 2 Ivanka Cesar Ul. heroja Rojška 81, 3000 Celje 2 Marija čakš Migojnice 103/a, 3302 Griže 2 Janja Čretnik Jenkova 38, 3000 Celje 1 Primož Čretnik Jenkova 38, 3000 Celje 1 Julijana Golob Vransko 130a, 3305 Vransko 2 Hermina Grajžl Cesta Kozjanskega odreda 4, Štore 2 Ivan Hmšek Drešinja vas 53, 3301 Petrovče 2 Irena Jeromel Cesta na Roglo 11/g, 3214 Zreče 1 Anica Jošt Strtenica 8, 3264 Sv. Štefan 2 Ana Marija Justin Cesta na Dobrovo 90, 3000 Celje 2 Danica Kamenik Socka 54, 3202 Nova Cerkev 1 Slavko Kamenik Ljubljanska c. 33/6 2 Berta Knez Leveč 14a, 3301 Petrovče 2 Štefka Knez Ul. 1. Staj. bataljona 2, 3000 Celje 2 Darinka Kobale Bezenškova 18, 3000 Celje 2 Leonida Kolar Ljubljanska c. 56, 3000 Celje 1 Andreja Krumpak Petrovče 120, 3301 Petrovče 2 Marija Kugler Opekamiška 12D, 3000 Celje 2 Stanislava Kukilo Keršova 5, 3212 Vojnik 1 Ciril Lubej Čopova 23, 3000 Celje 2 Pavla Lužar Pod gabri 3, 3000 Celje 2 Zg. Roje 21, 331 Šempeter Dolenja vas 54, 3312 Prebold Na zelenici 4, 3000 Celje Brezovje 35 pri Šentjurju, 3230 Šentjur pri Celju Vrunčeva 14, 3000 Celje Smrekarjeva 4, 3000 Celje Orehovo 48, Sevnica Trubarjeva 56, 3000 Celje Robi Suholežnik Pot v Konjsko, 3312 Vojnik Breg pri Polzeli 121, 3312 Polzela_ Gorica pri Slivnici 40, 3263 Gorica pri Slivnici Galicija 20, 3310 Žalec Pucova 8, 3000 Celje Kristina Volasko_Večje Brdo 6, 3324 Dobje pri Planini__2 Karolina Železník Šmartno v Rožni dolini 35, 3201 Šmar. v Rož.dol. 2 Mca Žerjav Klane 84/b, 3204 Dobrna 2 10 "LJE NOVI TEDNIK < S3 ' W&WĚ v Šola iz upornosti Metlo 2005 si je letos prislužil Anton Mulej iz Kersnikove ulice v Celju. Bo metla pometla? Zlata vrtnica Turističnega društva Celje Lojzetu Pongrašiču iz Šmartnega v Rožni dolini Turistično društvo Celje (TD) je s slovesnostjo v Mestnem kinu Metropol včeraj zvečer dobitnikom izročilo priznanja, vrtnice in metlo za leto 2005. TD Celje pripravlja to prireditev že 36 let z željo, da bi se zahvalili posameznikom in organizacijam za skrbno urejeno okolje in lepo negovano cvetje, pri čemer z akcijo tudi spodbuja občane k večji skrbi za okolje, v katerem živijo. Kar 40 posameznikov, prebivalcev večstano-vanjskih in poslovnih objektov, je prejelo priznanja za lepo urejeno okolje, devet jih je prejelo bronasta in 13 srebrna priznanja, pet pa je bilo dobitnikov zlatih priznanj. Po terenskem ogledu je komisija TD odločila, da letošnjo zlato vrtnico, ki je najvišje priznanje za lepo urejeno okolje, podeli Lojzetu Pongrašiču iz Šmartnega v Rožni dolini, ki že več let skrbi za urejeno okolico svoje stanovanjske hiše, prav tako tudi za bujno cvetje. Urejeno okolje spretno dopolnjuje še z le- senimi skulpturami v obliki forme vive, ki jih lahko občudujejo številni planinci in pohodniki, ko se po cesti mimo njegove hiše podajo na vrh s cerkvico sv. Kunigunde. Več težav so imeli pri podelitvi metle. To vsako leto podeljujejo tistim posameznikom ali institucijam, ki premalo skrbijo za urejeno okolje. Letos sta prispela dva predloga - neurejena okolica vrstne stanovanjske hiše Antona Muleja v Kersnikovi ulici v Celju in pogorišče nekdanje Kukovčeve žage med igriščem Šolskega centra Celje in obvoznico. Po dvakratnem ogledu so metlo 2005 podelili Antonu Mu-leju. Okolica vrstne hiše v Kersnikovi ulici 12b je namreč stalno obdana z različnim materialom (odpadni gradbeni material in stari avtomobili), ki glede na stanovanjski značaj soseske tja nikakor ne sodi. Letos je na sedež TD prispelo 70 predlogov, ki jih je pregledala in obravnavala društvena komisija za okolje. Pri izbiri nagrajencev so upoštevali predloge iz 16 celjskih mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter od posameznikov. Včerajšnja prireditev se je začela z ogledom kratkega črno-belega dokumentarnega filma o Celju iz leta 1954, za zbrane pa je zapel tudi moški oktet Lipa. BRST Foto: ALEKS ŠTERN MUSIC MAX d.o.o. Aškerčeva 15, 3000 Celje Tel.: 03/492 53 51 e-mail: music.max@siol.net www.musicmax.si L Osnovna šola Celje proslavila 130-letnico svojega obstoja Trg zdaj bolj zaprt V sredo so na Trgu celjskih knezov namestili dodatna velika cvetlična korita in s tem celoten trg pred občinsko stavbo zaprli. S tem so onemogočili divje parkiranje na trgu, ki se je zlasti razmahnilo po odprtju gostišča Local v kleti Prot-hasijevega dvorca. Četudi bo morda kdo zdaj godrnjal, da v bližini Locala ni mogoče parkirati in da ponoči parkirana vozila tam niso nikogar motila, ne bo imel prav. Vozniki so namreč med svojimi poskusi parkiranja na trgu poškodovali več steklenih kupol, znamenitih celjskih biserov. Vsakoletna škoda na teh kupolah presega štiri milijone tolarjev, doslej pa niso uspeli najti še nobenega krivca za škodo. Čeprav je trg pod videonadzorom kar treh kamer, je kakovost posnetkov tako slaba, da storilcev ni mogoče razpoznati oziro- ma na sodišču dokazati, da gre za določeno osebo. Kot je na zadnji seji mestnega sveta povedal župan Bojan Šrot, bodo s tem ukrepom skušali preprečiti parkiranje na trgu, zagotoviti dostojen dostop do občinske stavbe in preprečiti uničevanje kupol. Rešitve z nenavadno rdečimi cvetličnimi koriti naj bi uskladili z arhitektom trga Nan-detom Korpnikom. BRST Sondaže na tržnici Na celjski tržnici so te dni začeli sondažna izkopavanja, ki naj bi dala odgovor na to, na kakšen način bodo predvidoma v prihodnjem letu zgradili na tržnici nov, dvonadstropen objekt in popestrili ponudbo mestne tržnice. Sondažna izkopavanja opravljajo v soglasju in pod nadzorom delavcev zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Celja. Od najdb bo odvisno, ali se bodo pri novogradnji odločili za točkovne ali za pasaste v zemljo vkopane temelje. Preprosto gre za to, da bi radi ugotovili, kako globoko smejo kopati, da ne bi prišli do ostalin preteklosti. Pregloboko kopanje bi jih na tem mestu gotovo odkrilo in potem bi morali omogočiti dolgotrajno in tudi silno drago izkopavanje arheologov. BS V Celju so pred 130 leti ustanovili prvo slovensko šolo, katere tradicijo nadaljuje današnja I. osnovna, nekoč okoliška šola. V sredo so visoko obletnico slavnostno proslavili v družbi povabljenih gostov ter sedanjih in nekdanjih učencev. Na prijetni prireditvi so obudili spomine na 15. januar leta 1875, ko so po dolgoletnih prizadevanjih Slovencev v mestu le uspeli ustanoviti prvo slovensko tri-razrednico. Šolski okoliš je obsegal vsa naselja okoliške občine. Pouk se je začel 20. septembra 18754 ko je bilo v šolo vpisanih 305 otrok. Zaradi težav s premajhnimi prostori, raztresenimi po mestu, so dolgo načrtovali gradnjo novega šolskega poslopja, ki so ga začeli graditi leta 1925. V slabem letu in pol so postavili eno najbolj modernih šolskih stavb v tistem času pri nas. V novi šoli se je pouk začel 8. septembra 1927. Med prireditvijo so se spomnili tudi vseh prelomnih dogodkov, ki so zaznamovali delo v šoli - od ustanovitvenih in težav pri gradnji, pečata, ki so ga pustih dogodki med prvo in drugo svetovno vojno, ko je bil v Ravnatelj šole Branko Močivnik se je razveselil darila - torte, ki jo je šoli podarila srednja gostinska šola. šoli zbirni center za ukrade- Kot je med slovesnostjo ne otroke, do poplav in osa- povedal ravnatelj Branko mosvojitvene vojne. Močivnik, je šola prestala vse težave, v njej se je učiteljski kader vselej zavedal svoje odgovornosti za primerno izobrazbo otrok. I. osnovna pa je bila vselej več kot zgolj šola. Bila je življenjski prostor, ki je znal pravilno usmerjati tople sape mladosti. Posebej ponosen je, je dejal, da je lani šola pridobila naziv »otro-•kovim pravicam prijazna šola.« Ob slovesnosti so izdali tudi izjemno bogat in lepo urejen zbornik, ki temeljito oriše zgodovino najstarejše slovenske šole v Celju. Zbranim je ob jubileju čestital tudi celjski župan Bojan Šrot, ki je povedal, da prihaja šola naslednja leta na vrsto za obnovo kot zadnja v obsežnem občinskem investicijskem ciklu obnove osnovnih šol. Generalna direktorica direk-torata za vrtce in osnovno šolstvo Mojca Škrinjar pa je zlasti spomnila na upornost in trmo Celjanov, ki so ob takrat večinsko nemškem prebivalstvu v Celju v letu 1875 le izsilili tudi prvo slovensko osnovno šolo in s tem postavili Slovencem svojstven zgled. BRST Foto: GREGOR KATIČ ih ci Sončna šola brez ministra Pred leti so Osnovno šolo bratov Letonje v Šmartnem ob Paki obiskovali inšpektorji, ki jih je motila neurejena kuhinja, šolo so ogrevali s starimi kotli, telovadnica pa se je pogrezala. Danes je položaj v šoli popolnoma drugačen. Lani so odprli novo telovadnico, v torek pa predali namenu prizidek, v katerem so poleg kuhinje uredili še štiri učilnice. Ob tem so medili tudi ogrevanje. Naložba je veljala skoraj 200 milijonov tolarjev, ki so jih poplačali iz občinskega prora- NA KRATKO Midva skozi objektiv ŽALEC - V Savinovem likovnem salonu je na ogled razstava fotografij avtorjev Valentine in Borisa Šketa, s pomenljivim naslovom Midva. Kot je na otvoritvi dejala Lidija Koceli, programska direktorica za kulturo v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, so s to razstavo želeli pokloniti obiskovalcem nekaj toplega, nekaj, kar bo vabilo v naš intimni svet, v prostor, ki je večen v nas in. vedno čaka, da ga obiščemo. Avtoija se s fotografijo ukvarjata že vrsto let, zlasti Boris, ki je bil učitelj tehnične vzgoje in ves čas tudi mentor fotografskih krožkov v šolah. Ob otvoritvi sta v kulturnem programu Neja Petek in Jaša Koceli recitirala poezijo na temo »midva«, na harfo pa je igrala Urška Križnik. Razstava bo na ogled do konca decembra. TT Veseli december TABOR - Veseli december se ni izognil tudi ene najmanjših občin v naši regiji - občine Tabor. Prireditve v najbolj veselem mesecu v letu so se začele v ponedeljek s prihodom svetega Miklavža, nadaljevale pa se bodo jutri, ko bo ob 18. uri v Domu krajanov samostojni koncert Moš kega pevskega zbora Tabor 23. decembra bo Božiček do poldne obiskal najprej otro ke v vrtcu, potem pa še osnovnošolce. Na božični dan ob 16. uri se bodo Taborčani sprehodih na Krvavico in Zaj-čevo kočo, zaključek decembrskih prireditev pa bo 27. decembra, ko bo ob 18. uri tradicionalni decembrski turnir trojk v košarki. ŠO čuna, ker se v občini pred šestimi leti niso prijavili na razpis ministrstva. Vseeno so včeraj večkrat poudarili, da je šola v Šmartnem postala sončna šola. Tega dejstva ni zmotil niti že tretjič odpovedani obisk ministra za šolstvo Milana Zvera v Šmartnem, ki se odprtja menda ni udeležil zaradi bolezni. Sekretarka na ministrstvu Magdalena Šverc je Šmarča-nom čestitala za pogumno odločitev o gradnji potrebnih prostorov in, glede na to, da v ministrstvu pripravlja- jo nov investicijski načrt, zaželela, da bi se tudi za Šmartno našlo nekaj denarja. Župan Alojz Podgoršek je omenil, da so bili občani prikrajšani za kakšen kilometer cest ah pločnika, vendar obnovi niso nasprotovali. Slavko Deržek s celjske enote Zavoda za šolstvo pa je izrazil željo, da bi se vsi v šoli dobro počutili: »Želim, da bi učenci s šole odhajali z dobro delovno popotnico ter se radi vračali v kraj, kjer so naredili prve korake v svet znanja, vedenja in védenja.« cJp^^WP* *nSjBT JU Hé fTL 4 I^PM tSat / 1 1 ht - Á v. â «j US Prizor iz »sončne« šole. V ozadju župan Alojz Pod la Šverc in ravnatelj Bojan Juras. Opereta v treh dejanjih, Hmeljska princesa, bo v Domu II. slovenskega tabora na ogled spet jutri in v nedeljo. Jubilej, ki obeta Minuli teden so proslavili 20-letnico žalskega hrama kulture oziroma Doma II. slovenskega tabora, ki je sredi Žalca zrasel zaradi potreb po razvoju kulturnih dejavnosti. Dom so po precejšnjih zapletih uradno odprli 14. septembra 1985. Prvih šest let je z njim upravljala DPD Svoboda Žalec, nato Zavod za kulturo, zadnja tri leta pa je v upravljanju Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. »Predvsem se trudimo ohraniti visoko raven kulture, zadnjo besedo pa itak pove- do obiskovalci,« je na novinarski konferenci, na kateri so predstaviti mejnike Doma II. slovenskega tabora, poudarila direktorica zavoda Tanja Razboršek Rehar. V zavodu ponujajo glasbene abonmaje, razširiti so gledališko dejavnost, lani in letos je opazen napredek na literarnem področju, saj želijo zadostiti različnim okusom, ob tem pa ne le zabavati ampak tudi vzgajati. Jubilej so počastiti z različnimi prireditvami, med katerimi je bila najodmevnejša premiera operete Ra- dovana Gobca Hmeljska princesa, ki jo bodo ponavljati jutri, v soboto, ob 20., v nedeljo pa ob 19. uri. S tem decembrske prireditve v občini še zdaleč niso zaključene, saj bodo organizirali več gledaliških predstav, med drugim v Žalec prihaja Špas teater, v Šempetru pripravljajo Božično skrivnost v jami Pekel, najmlajšim bodo polepšali popoldneve v čarobnem kotičku Savinove hiše, v Novem Celju pa pripravili še dva adventna sejma... US, foto: MK Podarjanje sreče Šempetrsko podjetje Pluton Gradnje v sodelovanju z žalsko zvezo društev prijateljev mladine že več let pomaga socialno ogroženim otrokom, akcijo pà so naslovili Podarimo otrokom iskrico sreče. Že lani so v podjetju Pluton poskrbeti, da je na Pohorju zimovalo 50 učencev, obiskal pa jih je tudi dedek Mraz. Podobno akcijo, v kateri se v podjetju odpovedo novoletnim darilom, pripravljajo tudi letos. Kakor pravi direktor Zvone Petek, bodo v drugi polovici decembra 45 otrok odpeljali na petdnevno zimovanje na RTC Trije kralji: »Zaposleni želiniO otrokom na neprisiljen način pomagati do življenjskih izkušenj, ki jih bodo še kakb potrebovali.« Pri pridobivanju izkušenj bodo pomagali tudi vaditelji Smučarskega kluba Gozdnik iz Žalca. US OBROBU Zver in parklji Prav zanimivo, kolikokrat seje dab ministra Milana Zvera v torek, torej na miklavževo, v Šmartnem ob Paki povezati s parklji. Pa ga sploh ni bilo tam! Šmarski župan Alojz Podgoršek je dobro skrival razočaranje, ker je minister Zver že tretjič odpovedal obisk v šmartnem ob Paki. Izrazil je tudi popolno razumevanje za ministrov »prehlad«. Sekretarka Magdalena Šverc je ministra opravičila, češ daje »Zveru Miklavž prinesel bolezen, upam pa, da jo bodo parklji odnesli«. Glede nato, dav ministrstvu v torek obiska uradno niso odpovedali, so pa napovedali, da je bil minister že v sredo na eni izmed slovenskih prireditev, je nenadna bolezen torej hitro minila. Ali pa so v resnici intervenirali parklji. Ob prisrčnem čarovniško-domišljijskem programu, ki so ga izvedli šmarski učenci, je bilo odprtje novega prizidka k šoli precej drugačno od vajenih. V Šmartnem tokrat namreč niso rezali slavnostnih trakov in si ploskali - nujna obnova šole je za nekaj let zavrla druge naložbe. So pa učenci sekretarki Šverčevi podarili čarobno metlo. Po vraži je treba na starega leta dan pomesti iz hiše vse slabo, učenci pa so želeli, da bi ljudje iz src pometli sleherno slabo misel. Pomenljivo za današnji čas. Čeprav je tudi res, da so učenci sekretarki Šverčevi podarili še pečenega parklja. Če smo dobro razumeli v gneči, ga bo predala kar ministru Zveru, saj si ga zasluži. US Z OBČINSKIH SVETOV Teden dni za JKP Žalec PREBOLD - Svetniki so potrditi rebalans proračuna za letošnje leto, prav tako tudi predlog proračuna za prihodnje leto, ki so ga dali v 10-dnevno obravnavo. Pri pobudah in vprašanjih se je znova pojavilo vprašanje gradnje čistilne naprave v Dolenji vasi. Zataknilo se je pri Javnem komunalnem podjetju Žalec, ki čistilne naprave sploh še ni izbralo. Svetniki so tako sprejeli sklep, da mora podjetje v enem tednu izbrati čistilno napravo, sicer bodo sledile sankcije. O konkretnih sankcijah sicer še niso razmišljali, vendar pa občina Prebold kot 12-odstotna lastnica JKP Žalec nekaj besede le ima. Kot je povedal župan Vinko Debelak, pa so se na občini že obrnili tudi na celjski VO-KA, ki jim je deloma že pomagal oziroma svetoval glede čistilne naprave. Podražitve v Preboldu PREBOLD - Svetniki so potrditi sistematizacijo delovnih mest v vrtcu in sprejeli sklep o povišanju cen vrtca. Vrtec bo tako od 1. januarja dražji za 10 odstotkov. Za otroke v prvem starostnem obdobju bo treba plačati dobrih 88.000 tolarjev, za otroke v drugem starostnem obdobju pa 71.500 tolarjev na mesec. Svetniki so zvišali tudi najemnine za stanovanja v občinski lasti. Najemnine se bodo, kot določa državna uredba, višale postopno skozi vse prihodnje leto. Svetniki so upoštevali ekonomsko stanje občanov, tako da niso zvišati vrednosti točke, ki ostaja 1,92 evra. Najemnine bodo tako ob koncu leta 2006 višje za slabih 6.000 tolarjev. ŠO Kot angeli brez kril Ob mednarodnem dnevu prostovoljstva so letos tudi v Šentjurju izdali razpis za prostovoljca leta v občini. Od več kot 150 pozvanih društev se jih je odzvalo le devet, vseeno pa je imela komisija med predlaganimi imeni težko nay logo izločiti nekoga, ki izstopa. laskavi naziv prostovoljke občine Šentjur so podelili Sabini Štarkel in Barbari Re-žek. Ponedeljkovo prireditev s slovesno izročitvijo pohval in priznanj so pripravili prostovoljke Društva za mednarodno pomoč in prijateljstvo ter dijaki in študenti Šolskega centra Šentjur, pobudnica in glavna nosilka projekta pa je bila Lara Žmaher. Na oder so povabili nekaj več kot 30 predlaganih prostovoljcev iz različnih društev. Komisija je imela v resnici težko delo, da je izbrala nekoga, ki še posebej izstopa. »Gotovo bi si že v tej skupini še kdo prav tako zaslužil posebno priznanje, še več pa je tistih, ki jih sploh nihče ni predlagal. Dejstvo je, da razpisi delujejo po nekih pravilih. Tudi vsak posameznik je lahko predlagal zaslužnega prostovoljca, a jih ni bilo veliko, ki bi to storili,« je povedala Žmaheijeva. V kategoriji do 18 let so za prejemnico občinskega priznanja izbrali Sabino Štarkel, ki se že leta ukvarja z otroškimi dejavnostmi v okviru Društva za mednarodno pomoč in prijateljstvo. V kategoriji do 30 let pa je priznanje prejela Barbara Režek, ki vodi birmanske skupine in spremlja varovance kluba Ježek, društva Sožitje za pomoč osebam z motnjami vduševnemrazvoju. Njeni »ježki« so za ganljivo gesto hvaležnosti poskrbeli tudi na prireditvi. Podžupan Jože Artnak, ki je kot predstavnik občine izro- KMETIJSKA ZADRUGA VRANSKO z.o.o. VRANSKO 59, 3305 VRANSKO OBJAVLJA ZBIRANJE PONUDBE ZA NAJEM NEPREMIČNINE Kmetijska zadruga Vransko zbira ponudbe za najem Poslovnega objekta na naslovu Prekopa 9a z vpeljano trgovsko in gostinsko dejavnostjo v izmeri 150 m2 in 250 m2 ostalih površin s komunalno opremljenostjo objekta in urejenim lastništvom. Ponudnik naj pošlje ponudbo v zaprti ovojnici na naslov Kmetijska zadruga Vransko z.o.o., Vransko 59, 3305 Vransko, s pripisom Zbiranje ponudb. Rok za zbiranje ponudb je 15 dni od objave. KMETIJSKA ZADRUGA VRANSKO čil priznanji, je ob tem poudaril, daje tradicija prostovoljstva v Šentjurju zelo dolga, pomen tega dela pa za lokalno skupnost neprecenljiv. Mladim, ki jim ni vseeno, se je zahvalila še predsednica komisije Albina Karmuzel, ki pa se zaveda, da ni dovolj samo biti prostovoljec, ampak tudi širiti mrežo vključenih. To pa je včasih še težji del naloge. Posebna gostja večera je bila Cvijeta Pahljina, dr. med., specialistka psihiatrije, predsednica društva Klic upanja in Zveze društev prostovoljcev za telefonsko pomoč v stiski. Iz svojih bogatih izkušenj in osebnega razdajanja je z mladimi prostovoljci lahko delila marsikatero dragoceno misel. Tudi tisto, da ljudje ne potrebujemo kril, da smo lahko Prostovoljki 2005 v občini Šentjur Sabina Staikel in Barbara Režek Jakobčani vrnili obisk v Italijo Mešani pevski zbor sv. Jakoba je konec novembra gostoval v Italiji. V Št. Mavru blizu stare Gorice so se družili s tamkajšnjim moškim pevskim zborom, ki si je po svojem kraju nadel tudi ime. Srečanje nadaljuje spomladanska prijateljevanja, ki jih je zamejski zbor začel na Šentjurskem. Gostovanje je poleg občine finančno podprl Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, župan Štefan Tisel pa se je srečanja tudi osebno udeležil. Jakobčani so prepevali pri maši, v nadaljevanju pa so pripravili tudi koncert. Vezi naroda, ki jih v sedanjosti tkejo in ohranjajo tudi s takimi srečanju, se zrcalijo v večini krajevnih znamenitosti. Gostom so tako raz-kazali cerkvi v Pevmu in Štandrežu, ki jih je poslikal slovenski slikar Tone Kralj, kostnico iz prve svetovne vojne in vas Štever-jan. V Gorici pa so se ustavili tudi v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža, kjer imata sedež tudi Svet slovenskih organizacij ter Slovenski center za glasbeno vzgojo Emila Komela. ST Solistični recital v Laškem Glasbenika Kristián Kolman in Benjamin Govže pripravljata drevi ob 19.30 v Kulturnem centru Laško solistični recital. Predstavila se bosta z Brahmsovo Sonato za violo in klavir v f molu, Vieuxtempsovo Elegijo za violo in klavir, Paganinijevo Sonato za violo in klavir, krstno pa bosta izvedla tudi Kopačevo Particularito za violo in klavir. Omenjena dela sodijo med bisere klasičnega repertoarja za violo in klavirsko spremljavo. BA Zdaj nadomestni, spomladi nov most Ceste so ena tistih nesrečnih stvari, s katerimi nikoli nismo (povsem) zadovoljni. Krajani naselij med Jur-kloštrom in Marofom pa se, zaradi preozkega in dotrajanega mostu, počutijo še ogroženi. Omenjeni most, imenovan tudi »srednji most«, je edina povezava med naseljema Jur-klošter in Marof (Mrzlo Polje), pri čemer je most pri meren le za osebna vozila ne pa tudi za avtobuse in tovornjake. Most so pred leti že popravljali, saj se je na dini zaradi težkih tovornjakov povesil, pri čemer naj bi ga po pripovedovanju domačina le preplastili z novim as faltom in tako zakrpali ko tanjo. Opozarja tudi na sla bo prometno signalizacijo glede mostu: »Ta je sicer postavljena v Jurkloštru in v Čr-nolici, kar je skoraj 17 kilometrov od nesrečnega mostu in voznik tačas že pozabi na opozorila.« Pritožuje se tudi nad 1,2 kilometra makadamske ceste med Marofom in Jurkloštrom. Po besedah vodje vzdrževanja (enota Rimske Toplice) pri VOC Celje Boruta Škegra podatek o neustrezni signalizaciji ne drži, saj je z vsake strani kilometer ali dva pred mostom postavljena prometna signalizacija, in sicer na ustreznem mestu, kjer tovornjaki in avtobusi še lahko obrnejo. Glede makadama pa je odvrnil, da bi moral biti odsek mo- derniziran že pred leti, a se je zadeva zaradi mostu nekoliko zavlekla, ne ve pa, ah bo asfaltiranje dobrega kilometra ceste, ki je v državni lasti, sodilo v isti sklop kot sanacija mostu. V teh dneh so namreč že začeli delati nadomestni most, spomladi pa bodo naredili novega, za katerega trenutno še pripravljajo projekte. Škegra se zaveda, da omenjeni odsek poti predstavlja veliko težavo tamkajšnjim prebivalcem, res pa je, pravi, da se opozoril in omejitev malokdo drži. Pred časom so pred most celo odložili kup kamenja, da bi tovornjakom preprečili prečkanje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: DANUEL OCVIRK NTJIC Dotrajani most med Jurkloštrom in Marofom bo spomladi zamenjal m - Št. 93 - 9. december 2005 - Za zdravo in igrivo otroštvo December je čas obdarovanj, lepih misli, prijaznih besed, pa tudi številnih dobrodelnih koncertov, s pomočjo katerih posije žarek marsikateremu posamezniku, društvu in ustanovi. Takšnega na pobudo vzgojiteljice Nevenke Turnšek v torek ob 18. uri v dvorani Tri lilije pripravlja tudi Osnovna šola Primoža Trubarja v Laškem. Šola ima veliko potreb, nikoli pa ni dovolj sredstev za njihovo uresničitev. S pomočjo ministrstva za šolstvo in občine uspejo zagotavljati tisto, kar je nujno za izvajanje pouka in dejavnosti, za kaj več pa ponavadi zmanjka denarja. Z organizacijo dobrodelnega koncerta in s prodajo izdelkov učencev se želijo v laški šoli tudi sami aktivno vključiti v izboljševanje pogojev dela. Z izkupičkom bodo uredili igrala na šolskih površinah pri matični šoli in podružnici v Debru. Na koncertu bodo nastopili učenci laške šole, šolski pihalni orkester Glasbene šole Radeče in podružnične glasbene šole Laško, Zoo on the stage, trio Šum, Polka punce, Okrogli muzikanti, kvintet Dori, Alpski kvintet in Železničářská godba Zidani Most. BA Žličarjeve Jaslice še večje Bernard in Janko Žličar pripravljata že 13 let Pod vrbco v Šentjurju božične jaslice s pravljično deželo na površini dobrih sto kvadratnih metrov. Postavljati sta jih začela že pred časom, že pred tem pa sta iz gozda pripeljala štiri velike prikolice mahu in zimzelenega okrasja. Oče Bernard je izrezljal 12 novih hiš in cerkvico, tako da bosta lahko oblikovala novo naselje. Še vedno je za njune jaslice veliko zanimanje, saj si jih pridejo ogledat iz mnogih krajev Slovenije, pa tudi iz tujine. Odprtje letošnjih jaslic bo 17. decembra, na ogled pa bodo vsak dan do svečnice, 2. februarja 2006. Sin Janko, ki ima pri postavitvi največ dela z napeljavo elektrike in tekočih voda, se dela loti v poznih popoldanskih in večernih urah, saj je drugače redno zaposlen pri šentjurskem komunalnem podjetju. Oba Žličarja zagotavljata, da bodo jaslice s pravljično deželo pravočasno na-red in ljudem na ogled v vsem prednovoletnem sijaju. TV ROGAŠKA S.: KOZJE Smrtni greh Rogaške Slatine V Knjižnici Rogaška Slatina so pripravili pred nekaj dnevi večer spominov z Boženo Pelikan iz Celja. Njen oče, znameniti celjski fotograf Pelikan, je zelo znano ime tudi v Rogaški Slatini, tako iz starih albumov kot iz domoznanske zbirke tamkajšnje knjižnice. Mojster je v poletnih mesecih fotografiral goste ter okolje imenitnega zdravilišča, kjer ga je v otroških in najstniških letih spremljala njegova hči. Božena Pelikan, nekdanja celjska fotografinja, je Slatinčanom s pripovedjo in anekdotami pričarala nek- danji blišč Kristalne dvorane, izjemno urejenega parka, zanimivih stavb, promenade ter vzdušja, ki so ga ustvarjali premožni gosti iz različnih držav. Mali Božici se je zdelo v Rogaški Slatini zaradi tamkajšnje urejenosti kot »v nebesih«. »Tega v Celju nismo imeli,« se je spominjala zanimiva sogovornica. Bil je čas kraljevine Jugoslavije, ko so poštah najštevilčnejši gosti iz Srbije, med njimi veliko pravoslavne duhovščine, s svojo kapelo in imenitnim ikonostasom. Po številčnosti so Srbom sledili Zagrebčani ter Madžari. Oče je poleg posameznih gostov slikal tudi udeležence kongresov ter šahovskih turnirjev. Med pomembnejšimi obiskovalci Rogaške Slatine se spominja pisatelja Louisa Adamiča iz ZDA ter jugoslovanskega obrambnega ministra Živkoviča. Pelikanovo delo v Rogaški Slatini je bilo težko in naporno, zaradi konkurence se je zatikalo že pri dovoljenju za delo. V poletnih mesecih, ko je bival mojster v Rogaški Slatini, si je pomagal s sezonskimi pomočniki, njegova soproga pa je imela na skrbi celjski salon. Božena Pelikan je med pripovedjo o doživljanju nekdanje Rogaške Slatine prav tako pripovedovala o svojem obiskovanju ur klavirja ter baleta. Prav tako je zbranim pokazala nekaj fotografij nekdanjega slatinskega blišča, med njimi Pelikanov paviljon, ki ga ni več. »To je smrtni greh Rogaške,« je dejala gostja iz Celja. Med večerom, ki ga je povezovala Erna Ferjanič Fric, so napovedali veliko Pelikanovo razstavo v Ljubljani ter novo monografijo, kar bo prihodnje leto. BRANE JERANKO Z večera spominov na Pelikanovo Rogaško Slatino. Z njegovo hčerko, Boženo Pelikan, ki ga je tam v otroških letih spremljala, se je pogovarjala Ema Ferjanič Fric (na levi). OB 200-LETNICI SOLE V KOZJEM Peresnici za Miklavža Piše: Marian Marinšek veliko zbirko lesenih pere-snic, ki me tako zelo spominjajo na mojo prijazno šolo in sošolce. Skoraj vsak je imel drugačno! Nekatere so bile narejene doma, druge so bile ozke in z drsečim pokrovom, na hrbtu katerega je bilo centimetrsko merilo, nekatere so bile lepo poslikane, spet druge za zaklenit, ene so se odpirale s pokrovom, druge so se zavrtele v osi, tretje spet so bile eno in dvonadstropne, ki so se odpirale na več načinov, tiste s poštevanko pa se lahko še danes uporabljajo in poštevanka še vedno drži. Kmetom preveč ali premalo? Proračun Občine Rogaška Slatina za leto 2006 je bil pred nekaj dnevi dokončno sprejet. Po odločitvi občinskega sveta znašajo načrtovani skupni prihodki in odhodki 1,6 milijarde tolarjev ter naj bi bili za 11 odstotkov višji od letošnjih. Med prihodki računa občina na najvišji delež iz davčnih prihodkov, med odhodki namenja največ, 43 odstotkov, za različne naložbe. Med naj- pomembnejšimi so obnova povsem dotrajane osnovne šole za učence s posebnimi potrebami, gradnja ceste med bloke Žibernika po novi trasi, ureditev območja pri župnijski cerkvi ter preureditev nekdanjega Korsovega objekta v stanovanjski blok. Svetnik Anton Plavčak je med razpravo opozoril, da občina nameni za potrebe kmetijstva manj kot simbolični en odstotek proračuna (7 milijo- nov tolarjev). Brigita Kregar-Drofenik, ki vodi občinski oddelek za gospodarstvo je odgovorila, da občina namenja v prihodnjem letu za kmetijstvo 5 odstotkov več, vsi skupaj pa so ugotavljali, da ostaja neporabljen celo del letošnjih sredstev. Župan, mag. Branko Kidrič, je pripomnil, da je za različne kmetijske potrebe na voljo tudi denar na državni ravni, občinski ukrepi pa se z državnimi ne smejo pokrivati. BJ Odprta vrata šolskega centra Danes, v petek, je Dan odprtih vrat Šolskega centra Rogaška Slatina, ki ga obiskuje v tem šolskem letu blizu tristo dijakov iz vse Slovenije. Slatinčani, ki imajo v centru program splošne gimnazije, tudi edini v Sloveniji izobražujejo bodoče optike in steklarje. Za tehnike optike je na voljo 4-letni program, za steklarje 3-letni ter za steklarske pomočnike dvo in pol letni program. V okviru centra je tudi dijaški dom z 99 posteljami, od katerih je letos zasedenih 72. Predstavih bodo izobraževalne programe ter drugačne metode pridobivanja znanja, saj je šola vključena v projekt didaktične prenove gimnazije. Šolski center se bo predstavil z različnimi delavnicami, od izdelovanja voščilnic do prikaza očesnih meritev, kar bo med 11.30 ter 12.30. Sledili bodo vodeni ogledi po razstavah v šolskih prostorih, med njimi ogled izdelkov bodočih steklarjev. Posebnost bo okrogla miza z evropsko poslanko dr. Romano Jordan Cizelj, z naslovom Mladi in Evropska unija, ki bo ob 11.30. BRANE JERANKO V prvih razredih je bila moja lesena peresnica zelo majhna in preprosta. Vanjo sem spravil samo svinčnik, peresnik in radirko. Ko sem začel obiskovati nižjo gimnazijo, naj bi mi sveti Miklavž prinesel novo peresni-co, večjo in seveda poslikano. Vsaj tako so doma govorili in mi dali vedeti, naj pišem Miklavžu. Brat Peter, ki je bil starejši in pametnejši, pa mi je namignil, da imata z Miklavžem dobre stike atek in mama in da če tako govorita, se mora peresnica nahajati že v hiši in treba jo je samo še poiskati. Res sva obrnila vse podstrešje, drvarnico, zajčjo »štalo«, pralnico in »špajzo«. Pe-resnice pa nikjer! Potem je Peter, ki je bil starejši in pametnejši, pogledal Še v mamino spalnico, v nočno omarico in psiho. In res! V maminih škornjih, ki jih je imela samo za k maši, sta bili dve popolnoma novi peresnici, v vsakem škornju ena. Z bratom sva si jih takoj razdelila: on bo obdržal tisto, ki je bila na ključek, jaz pa tisto s poštevanko. Toda brat Peter, ki je bil starejši in pametnejši, je modro svetoval, da pe- resnici lepo vrneva v škorenj in počakava na Miklavžev večer, da ne bova mami vzela vsega veselja. Ko nama je potem Miklavž res prinesel peresnici, je bilo seveda ravno narobe: brat je dobil peresnico s poštevanko, jaz pa na ključek. Brez besed sva takoj obe peresnici zamenjala in bojim se, da je takrat mama nekaj opazila, kajti naslednje leto je Miklavž prinesel darilo samo še najmlajšemu bratu, Kajču. Svojo peresnico s poštevanko in lepim nageljnom na pokrovu pa še danes hranim. Pravzaprav sem zbral 14 SLKMUiaj DOBRNA NOVI TEDNIK Brez celovite prenove ne bo šlo Lambrechtov dom v Slovenskih Konjicah se odloča za nadomestno gradnjo starega dela Lambrechtov dom v Slovenskih Konjicah sodi po oceni ministrstva za delo med tistih deset slovenskih domov za starejše, ki so najbolj potrebni prenove. V domu so se na osnovi posebne študije že odločili, da bodo namesto popravil starega dela doma zgradili nadomestni objekt. Z njim bodo zagotovili ne le ustreznejše prostore, temveč s še eno etažo tudi večjo kvadraturo, namenjeno posameznemu stanovalcu doma. Po oceni direktorice Valerije Lesjak na zadnji seji konjiškega občinskega sveta, na katerem je predstavila delo in načrte doma, je namreč 156 mest za starejše, kohkor jih imajo, dovolj za potrebe treh občin. Sedaj je v domu 110 starejših s stalnim prebivališčem v konjiški, zreški in vitanjski občini. Zanje skrbi 85 redno zaposlenih delavcev, pomaga pa jim še 8 delavcev preko programa javnih del. Stanovalcem nudijo poleg osnovne oskrbe tudi vso potrebno zdravstveno oskrbo, fizioterapijo in delovno terapijo, dodatno pa skrbijo za čimbolj pestro življenje v domu z različnimi prireditva- mi, izleti, kreativnimi delavnicami, pevskim zborom, skupinami za samopomoč... Uveljavili so se tudi na področju izobraževanja, saj so na celjskem območju edina učna baza za Visoko zdravstveno šolo Maribor, tu lahko opravljajo prakso dijaki Srednje zdravstvene šole Celje, gimnazijci pa izbirne vsebi- V zadnjih letih se je izredno razmahnila pomoč na domu, ki jo nudijo vse dni v tednu, tudi popoldne in ponoči. V to obliko pomoči je vključen že tolikšen del starostnikov, kot ga za Sloveni- Na Dobrni praznujejo letos 50-letnico turističnega društva (TD). Društvo, ki je nastalo na pobudo nekdanjega direktorja Zdravilišča Dobrna Zmaga Likarja, danes predvsem sodeluje na prireditvah ter ocenjuje urejenost okolja. Društvo vodi od začetka tega leta mlada Sonja Špegel, profesorica angleščine in slovenščine v dobrnski šoli. V TD Dobrna je vključenih 280 članov, skupaj s turističnim podmladkom v osnovni Šoli. V kraju je drugo najštevilčnejše društvo, številni člani pa so dejavni tudi v drugih društvih. V TD deluje aktiv kmečkih žena, skupaj z Vaškimi pevkami. Organizirane kmečke žene poskrbijo na prireditvah za pogostitev z domačimi dobrotami ter v vlogi Vaških pevk še zapoje-jo. Za turistični podmladek, pod vodstvom Lee Sreš, so pripraviti v preteklem šolskem letu kot izbirni predmet turistično vzgojo. Letos je bilo za ta predmet kandidatov premalo, zato je podmladek vključen zgolj v turistični krožek, pripravlja pa tudi raziskovalno nalogo. TD Dobrna ni v tem izrazito turističnem kraju edini takšen dejavnik, saj imajo Gospodarsko turistično združenje (GIZ) ter Turistično informacijski center (TIC). V zadnjem obdobju je organizacijo prireditev, ki je bila pristojnosti TD prevzel GIZ (med drugim skrbi tudi za turistično promocijo Dobrne na sejmih ter širše). Tako društvo na različnih dobrn-skih prireditvah večinoma le še sodeluje. Kostanijado je, na primer, organiziral GIZ, društvo pa je poskrbelo za okrasitev. V jubilejnem letu je TD Dobrna pripravilo dve praznovanji 50-letnice. Prvo je bilo med avgustovsko množično Nočjo pod kostanji, ko je društvo pripravilo razstavo Naša dediščina, etnološki prikaz kraja ter manjšo proslavo. Konec novembra je bila še osrednja proslava, s podelitvijo priznanj turistične zveze in društva. Poleg obeh praznovanj je društvo pripravilo Pohod po obronkih Dobrne (v sodelovanju s planinskim društvom) ter Cvetlični sejem, s cvetjem in gnojiti na stojnicah, kjer lahko vsako gospodinjstvo iz občine unovči simbolični bon v vrednosti treh lončnic. Društvo si za urejenost posebej prizadeva tudi z vsakoletno akcijo ocenjevanja urejenosti okolja, ko posebna komisija obišče s fotoaparatom različne dele obči- jo načrtujejo šele leta 2010. V domu so mogoče tudi kratkotrajne namestitve (za čas dopusta svojcev in podobno), razmišljajo pa tudi o ureditvi dnevnega centra. Pravih pogojev zanj pred obnovo doma ne bo. Medtem ko bodo lahko novejši del doma obnovili brez večjih pretresov, bo dosti težje s starejšim delom, ki sodi v kulturno dediščino. Zaenkrat so že pridobiti soglasje zavoda za varovanje kulturne dediščine za nadomestni objekt, sedaj pa čakajo na odgovor ministrstva za delo. Pričakujejo, da bo tudi ministrstvo podprlo nadomestni objekt, saj bi bila obnova po oceni dvakrat dražja od novogradnje. Če bo šlo po načrtih, bodo predvidoma prihodnje leto urediti dokumentacijo, v letu 2007 pa začeli z nadomestno gradnjo. MILENA B. POKLIČ Motor za policiste SLOVENSKE KONJICE - Svetniki so se strinjali s predlogom pomočnika komandirja Policijske postaje Slovenske Konjice Draga Alenca, da sofinancirajo nakup motornega kolesa za potrebe policijske postaje. Za nakup približno 1,5 mihjona tolarjev vrednega .policijskega motorja bodo prispevali skupaj z vitanjsko in zreško občino. Motorno kolo policisti potrebujejo, ker se je v zadnjem času močno povečalo število motornih koles, skuterjev in štirikolesni-kov, s katerimi lastniki vozijo tudi izven cest, policisti pa s svojimi vozili ne morejo za njimi. Ponovno Verdelova SLOVENSKE KONJICE - Center za socialno delo bo še naprej vodila Milena Verdel. Njeno ponovno imenovanje so svetniki podprti soglasno. MBP Pred gradnjo velikih objektov Na Dobrni se pripravljajo na gradnjo treh velikih objektov, ki bodo v središču kraja. V njih bo 39 stanovanj, težko pričakovana večja samopostrežna trgovina ter nekaj drugih poslovnih prostorov. Občina in izvajalec, podjetje Vegrad, pričakujeta izdajo gradbenega dovoljenja v prihodnjih tednih, nato pa bodo lahko začeli z gradbenimi deli. Vrednost celotne naložbe znaša približno eno milijardo tolarjev, od česar vlagata občina in republiški stanovanjski sklad po približno eno desetino, preostanek pa Vegrad. Občina bo prispevala komunalno infrastrukturo ter poskrbela za parkirišča, v stanovanja pa bo vložila denar v sodelovanju z republiškim stanovanjskim skladom.; Del stanovanj v treh novih objektih na Dobrni bo neprofitnih ter del za prodajo na trgu. Zaključek gradnje naj bi bil po pogodbah septembra. BJ Turistično društvo Dobrna vodi od začetka tega leta nova predsednica Sonja Špegel, profesorica angleščine in slovenščine v dobrnski šoli. ne. V teh dneh bodo izbrali najbolj urejene objekte, na občnem zboru v začetku naslednjega leta pa vedno sledi podelitev priznanj. Turistična zveza Slovenije je ob 50-letnici TD Dobrna podelila več priznanj. Zlato plaketo je prejel Anton Mogu, častne srebrne znake pa Vida Čonkaš, Milan Rebernik, Marija Deu Vrečer, Viktor Rožanc in Venčeslav Flere. Podelili so tudi več častnih bronastih znakov ter zlata, srebrna in bronasta priznanja. Dejavnost društva financirajo s sredstvi občinskega proračuna, s kandidiranjem na razpisu. Med največjimi potrebami društva je, po mnenju predsednice in članstva, pridobitev lastnega društvenega prostora. BRANE JERANKO 10 % Podarimo vam bon ugodnosti! V Mercatorjevih trgovinah z živili skrbimo za zveste kupce! Od 8. do 31. decembra pri nakupu nad 10.000 tolarjev prejmete bon ugodnosti za 10 % popust, ki ga lahko do konca januarja 2006 unovčite pri enem izmed naslednjih nakupov v katerikoli Mercatorjevi prodajalni z živili ali v živilskem delu Maximarketa z izjemo Mercatorjevih franšiznih prodajaln. tereaHmnajboljši sosed Bukvice za zimske dni Predstavitev letne zbirke knjig v novem atriju Mohorjeve družbe v Celju 188 min., (King Kong), pustolovska akcija Režija: Peter Jackson Igrajo: Naomi Watts, Jack Black, Adrien Brody, Andy Serkis, Jamie Bell. Kyle Chandler Mohorjani in drugi ljubitelji knjig se veselijo zimskih uric ob prebiranju knjig iz redne zbirke celjske Mohorjeve družbe za leto 2005, ki je že med bralci. Drevi, v petek, ob 18. uri pa jo bodo predstavili celjskim bralcem. Vsakoletni dogodek s predstavitvijo knjig in gostov bo letos prvič v novih prostorih, v atriju Mohorjeve družbe v Prešernovi 23 v Celju. K pogovora o vsebini književnih del s polic Mohorjeve družbe je bil pred nocojšnjim dogodkom povabljen urednik redne zbirke Matija Remše. »Imeli bomo priložnost predstaviti redno letno zbirko in širšo dejavnost Mohorjeve dražbe, ki se v letu 2005 ponaša z nagrado kresnik našega hišnega pisatelja Alojza Rebule za roman Nokturno za Primorsko in tudi Sovretovo nagrado hišnega prevajalca Gorazda Kocijančiča za zbrana Platonova dela.« Mohorjeva družba je najstarejša založba na Slovenskem. Kam sega izdajateljsko izročilo? V leto 1851 in za častitljivo letnico delovanja so zaslužni predvsem naši zvesti bralci, pa tudi najodličnejši sodelavci, cenjeni širom po svetu. Hkrati je Mohorjeva družba tudi prvi slovenski knjižni klub, ki je imel po prvi svetovni vojni nad sto tisoč članov. Kaj prinaša redna letna zbirka za leto 2005? Za bralce bosta zagotovo tudi letos zanimiva oba koledarja z letnico 2006. Naj na prvem mestu omenim koledarsko knjigo z znanimi »kalendarijskimi« podatki, s podatki o sončevih in luninih mrkih, o praznikih, š kmečkim koledarjem, ki je letos nekoliko drugačen kot prejšnja leta. Namesto nasvetov, kaj naj bi se dogajalo na njivi in na vrtu, smo zbrali in zapisali stare kmečke modro- Urednik redne zbirke Mohorjeve družbe Matija Remše sti, ki še vedno veljajo. Vrsta člankov je posvečenih naravi in potopisom po slovenskih krajih in gorah. Objavljeni so tudi razni jubileji in obletnice znanih cerkvenih dostojanstvenikov, spominjamo se smrti papeža Janeza Pavla II. in ustoličenja novega papeža Benedikta XVI. Knjiga koledar prinaša tudi nekaj člankov, ki so deloma skupni vsem trem koledarjem Mohorjeve: celovškemu, celjskemu in goriškemu in vrsto drugih člankov, ki jih bodo bralci prebirali skozi celó leto. To je branje, ki ne zastara. Namizni koledar, ki ga vsako leto dodate zbirki, je postal, ob mali Družinski pratiki, ki sodi v vsako družino, že kar zvezda stalnica, kot ga sami poimenujte. Po čem bo ostal bralcem v spominu? Po posebni tematiki, ki jo je za namizni koledar pripravila in zbrala Alenka Veber, in sicer: Po poteh naravne in kulturne dediščine. Za vsak teden v letu je objavljenih nekaj dokumentarnih fotografij, ki jih podkrepijo odlomki znanih slovenskih avtorjev o znamenitosti, ki je predstavljena na fotografiji. Koledar bo s tem delom vsebine ohranil trajno vrednost. Kakšen pa je izbor ostalih del iz redne letne zbirke? Na prvem mestu moram omenití »večernice«, ki so tudi stalnica zbirke in med bralci vseh generacij zelo priljubljene. Letošnje so 155. po vrsti. Izbrali smo delo Grahama Greena, znanega angleškega avtorja, ki je znan kot pisec kratkih zgodb, scenarijev in romanov, v katerih obravnava predvsem moralna vprašanja kakšnega posameznika. Njegov roman z naslovom Konec afere opisuje razmerje med svobodomiselnim pisateljem in poročeno gospo. To po eni strani ni vzorno krščansko razmerje, dogaja se po koncu II. svetovne vojne. Zgodba se zaplete in razplete v izkušnjo, da mora človek ostati zvest svoji notranje dani besedi in spoznanju. Zbirka prinaša letos kar dva priročnika. Zakaj taka odločitev? Po svoje je to res zanimivo, toda opažamo, da se trendi med bralci nasploh nagibajo k različnim priročnikom, leksikonom in slovarjem. Mi smo temu sledili in mislim, da smo zlasti s priročnikom znanega slovenskega strokovnjaka za zdravo prehrano in dieto, dr. Dražigosta Pokorna, potegnili pravo potezo. Knjiga ima naslov: Klasična kuhinja v zdravi prehrani. Dragi priročnik pa se ne nanaša na človekovo telo, ampak na njegovega duha. Svetovati ali poslušati je delo Bogdana Žorža. Gre za njegove izkušnje iz življenja in dela v psihoterapevtskih skupinah. Kaj pa prinaša zbirka za nekoliko zahtevnejše bralce, za »knjižne molje«, za zgodovinarje? Nismo pozabili nanje. Našli se bodo v knjigi Iskalci Boga, ki jo je napisal dekan Teološke fakultete v Ljubljani dr. Bogdan Kolar, rojen je bil v Celju, sicer pa je znani zgodovinar in strokovnjak za arhivistiko. Iskalci Boga, ki jih opisuje avtor, so redovniki in redovnice, pripadniki in pripadnice različnih kongregacij. Knjiga je zgodovinsko zasnovana in se začne s prvimi stoletji krščanstva, ko še pojavi puščavniško življenje v Egiptu, Siriji, v Palestini... Mohorjeva pa prinaša med bralce še veliko drugega branja. Lahko iz zajetne ponudbe namignete na kakšno zanimivost? Tega je res veliko. Za posladek bi omenil ponatis Dantejeve Božanske komedije, pa avtobiografijo Mirjam Tozonove, Rože in trnje, tu je še vrsta romanov iz svetovne literature. Posebej pa bi rad omenil knjigo Uroša Ahčana, Govoreči prsti. Knjižica je pripravljena za otroke, ki s svojimi prstki segajo marsikam, kamor ne bi bilo treba in so zato izpostavljeni poškodbam in okužbam. Gre delno za priročnik, ki ga toplo priporočam otrokom, staršem in vzgojiteljem, zlasti v tem času, ko bodo adventni mir spet kalile petarde. Da se ne bi zgodilo, kar opisuje in prikazuje knjiga! Bralcem Mohorjeve želim lepe in mirne praznične dni. MATEIA PODJED Foto: GREGOR KATIČ www.radiocelje.com 0d leve: David Čeh, Jagoda, Minca Lorenci, Igor Žužek, Bojan Umek Njegova temna tvar Otočje Galapagos sredi Celja Umetnika Vladimir Leben in Damijan Kracina v Likovnem salonu Celje drevi ob 20. uri odpirata razstavo Galapagos, ki je bila prvič predstavljena v galeriji Alkatraz v Ljubljani. Celjska predstavitev bo vključevala projekt v celoti, hkrati pa bo prilagojena prostoru galerije in bo odprta tudi navzven, na ulico. Razstava Galapagos je enostavna in kompleksna obenem. Zahtevna strokovna javnost in preprosti obiskovalci najdejo v njej enako zadovoljstvo. Vsem odpira igralno polje, znotraj katerega vstopamo v umetnikov in lastni domišljijski svet. Gre torej za hipotetično različico dejanskega sveta, za odprt 'logičen prostor' zavesti, ki ni ujeta v vsakokratno aktualnost, ampak z mislimi potuje v druge svetove. B A S tretjo premiero v SLG Celje napovedujejo spektakel za mlade Jutri, v soboto, ob IZ uri bodo v Slovenskem ljudskem gledališču Celje odgr-nili zastor za tretjo premiero v tej sezoni, ki jo, z vsemi ponovitvami vred v prazničnem decembru in kasneje, namenjajo mladim od 12. leta dalje. Prav toliko, 12 let namreč, je stara tudi junakinja nove predstave Njegova temna tvar, avtorja Nicholasa Wrighta, po romanu Philipa Pullma-na, Lyra, ki jo igra nova članica SLG Celje Minca Loren- Njegova temna tvar se dogaja v različnih svetovih, največ dogajanja pa je postavljeno prav v Lyrin svet, ki je takšen kot naš; edina razlika je v tem, da je okolje takšno, kot bi bili v 18. stoletju. Značilnost najnovejše predstave za mlade ni samo v veliki zasedbi, saj igra domala ves umetniški del ansambla, kar 20 igralcev, ampak predvsem v vsem spremljajočem odrskem dogajanju, v katerem se vrtijo junaki zgodbe. Zato v gledališču govorijo o odrskem spektaklu, dolgem več kot dve uri, kar še zdaleč ne bo motilo gledalcev, saj jih bo dogajanje na odra tako-rekoč ves čas držalo v šahu. Tako zagotavlja tudi umetniška voditeljica gledališča mag. Tina Kosi, ki je predstavo videla v Londonu in jo, navdušena nad njo, uvrstila v program tretje sezone, ki jo je zasnovala. »Želela sem, da bi v slovenske prostoru otrokom ponudili nekaj, kar je presežek na področju gledališča in predstav za otroke, da bi imeli možnost videti nekaj, kar je spektakel. To Njegova temna tvar je: tako po vsebini kot žanrsko, z neverjetnim tokom dogodkov, hu-mornimi in strašnimi zgodbami, ki tudi sicer vznemirjajo otroke. Vemo, da otroci v tej starosti najraje gledajo komedije, akcije in grozljivke. In vse to se bo dogajala v tej predstavi, ki govori o različnih čustvih v potovanjih skozi svet in znotraj sebe. Predstava bo presežek sezone!« je o ambicioznem projektu prepričana Kosijeva. Delo, ki je bilo velik zalogaj za igralce in soustvarjal- ce, je na oder postavila mlada Tijana Zijanič (spomnimo se njene odlične postavitve Ronje, ki se je mladi kar niso in niso mogli nagledati), ki kot osrednjo temo igre izpostavlja razbito družino in otroka, ki se sam prebija skozi življenje in je zato za marsikaj prikrajšan. Po dragi strani pa je Lyra res neverjetna s svojim zagonom, s katerim leze naprej v svet. Minca Lorenci pravi, da se je z likom ujela in se našla v deklici, ki jo igra. Mladim gledalcem predstavlja Lyro .kot zelo nenavadno deklico, ki se ji pač dogajajo stvari kot mnogim punčkam v teh letih. A pozna se ji, da ne pozna staršev, ker misli da so mrtvi in da je od rojstva je živela v kolidžu, kjer so jo obkrožali učenjaki ... Divja, fantovska in po naravi uporna in trmasta deklica Lyra bo zagotovo osvojila srca mladih gledalcev. Velik napor celotne ekipe bo poplačan z odzivom gledalcev, še povedo v gledališču, kjer so pripravili predstavo v duhu Haryja Potter-ja. MATEJA PODJED Foto: DAMJANA ŠVARC Z voljo se da premagati bolezen Maser Marko Rakita z društvom OS pomaga otrokom - Pri njem se radi ustavijo znani Slovenci Maser in terapevt Marko Rakita sodi med tiste, ki imajo neverjetno energijo. Verjetno je tudi to eden od razlogov, da se številni znani iz sveta politike, glasbe, zdravstva, športa... odločajo, da gredo prav k njemu na masažo oziroma terapijo. Prav tako sodelujejo v njegovih dobrodelnih akcijah. Marko je zanimiv tudi zaradi samozdravljenja. K masažam se je zatekel leta 2000 zaradi bolezni, ki je vplivala na njegov vid. Zdravniki so nad njim skoraj obupali, a je kljub temu želel dokazati, da je zanj še upanje. Petindvajset let je že namreč sladkorni bolnik. Leta 2000 so odkrili, da ima očesno okvaro - diabetično retinopa-tijo, začel je zgubljati vid in ga imel na koncu le še deset odstotkov. Na očesni kliniki je spoznal dr. Mojco Globoč-nik, ki ga je operirala - očistila mu je očesno ozadje -in ga spodbujala. Marko je prebral veliko knjig o akupunkturi, kitajski, alternativni medicini, meridianih v telesu in se odločil, da se posveti masažam. Naredil je tečaj za maserja na zdravstveni šoli v Celju, nadaljeval v Ljubljani, kasneje v Mariboru, Rogaški Slatini... Zdaj tudi sam izobražuje druge in organizira tečaje. Tudi njegov učitelj kung fuja, ki ga je treniral štiri leta, ga je vzpodbujal, naj se upre, naj vztraja, ker se bodo zgodile nenavadne stvari. Marko je pol leta vsak dan polagal dlani na oči in si govoril: »Vsak dan vidim bolje.« Opravil je ogromno meditacij in sproščanja in uspeh je neverjeten. Danes vidi stoodstotno. Dr. Mojca Globočnik jé rekla, da je šolski primer, kaj se da narediti z voljo. Ohranite sebe in pomagajte drugim Sicer je Marko strojni tehnik, čeprav o strojništvu, kot priznava tudi sam, nima poj-,, ma. V Velenju je podpredsednik društva OS (Ohranite sebe), ki združuje poklicne maserje iz vse Slovenije in vse ljudi, ki se zanimajo za zdravje. Na naslov društva OS, Stari trg 26, Velenje lahko s pripisom za Marka Rakito pišejo vsi, ki želijo kakšen nasvet, tudi tisti, ki nimajo denarja. Društvo sodeluje z različnimi kirurgi, zdravniki, tudi iz alternativne medicine, pri čemer mora biti na prvem mestu volja, opozarja Marko. Občasno z njimi sodeluje tudi ruska zdravnica, ki s posebno napravo pregleda človeške organe in njihovo zdravje in tudi na tokratni dobrodelni akciji je bilo tako. Člani društva namreč vsako leto pri-pravijo dobrodelne akcije, zadnji sta bili v Šmartnem ob Paki in Velenju. Masaže in druge usluge sodelujočih članov društva za obiskovalce niso imele določene cene, temveč je lahko vsakdo prispeval po želji, društvo pa bo denar namenilo za nakup igrač otrokom iz socialno ogroženih družin. V Velenju so zbrati več kot 100.000 tolarjev. Marko Rakita namerava ob koncu leta za otroke organizirati še posebno prireditev z obiskom dedka Mraza, ki bo skupaj z Omarjem Naberjem (tudi on se rad prepušča maserju - terapevtu Marku).razdelil darila. V društvu OS nameravajo odpreti tudi poseben sklad za pomoč otrokom, poseben račun društva, da bodo lahko pomagali pomoči potrebnim. Marko zatrjuje, da je mož beseda in da vse, kar zberejo z dobrodelnimi akcijami, dejansko tudi dajo za otroke. Za podelitev daril otrokom pripravlja tudi lutkovno igrico. A ni vse tako lepo. Zelo je namreč razočaran nad nekaterimi maserji, ki se niso odzvali na dobrodelno akcijo. Kajenje - edina slaba razvada Marko živi po določenih načelih. Ne pije alkohola in gaziranih pijač, ampak samo vodo s čistim C-vitaminom. Ne je kruha in mastnih jedi, zelo rad pa ima zeljno solato. Edina njegova slaba razvada je kajenje. Da le malo inhalira, je Marko Rakita »v akciji« slaba tolažba, s katero opravičuje svoja dejanja. Nor je na vzhodnjaške stvari, občuduje njihovo kulturo in način življenja. Sicer pa je ateist in verjame sam vase. V prostem času rad kuha, peče pecivo, tudi smuča zelo rad, čeprav si je zdaj menda kupil predobre smuči. Vsak prosti čas skuša preživeti s sinom, s katerim rada igrata tenis, se zabavata ob playstationu, v nasprotju z mnogimi moškimi pa Marko tudi rad nakupuje. Se pa zelo sprosti tudi ob hišnih ljubljencih. Ima perzijsko muco in psa sharpeia, ki ju je naučil, da sta dobra prijatelja. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da ne mara nasilja in ljudi, ki izkoriščajo ... Marko masira z izrednim veseljem. »Dober maser bo ti- sti, ki ne bo razmišljal, koliko bo zaslužil. Takšnega maserja nikoli ne bodo bolele roke,« pravi Marko, ki razmišlja tudio izdajrDVD-ja, na katerem bi bila posneta prava masaža za učenje doma - tehnike, ki se najbolj uporabljajo. Sicer pa je Marko razvil tudi svojo terapevtsko masažo hrbtenice, ki je združena z različnimi masažami in jo izvaja le on. Pravi, da ima vsak človek svoje skrivnosti in teh ne namerava izdati. Sicer pa izvaja samo tisto, kar je tudi sam preizkusil. Sašo Podgoršek in Valentin Klakočer iz Šmartnega ob Paki sta Markova učenca, ki mu pomagata. Marko pravi, da sta zelo talentirana, med njimi pa je čutiti pravi prijateljski odnos. Marka, Saša in Valentina boste spoznali tudi v SNOP-u iz studia Radia Celje s četrtka, 15., na petek, 16. decembra, ko bodo predstavili tudi različne vrste masaž. Sašo je mojster v klasični in refleksni masaži, Valentin pa poleg teh dveh obvlada še Shiatsu masažo. Tisti, ki se jim boste prepustili, boste morda opazili, da imajo vsi trije zanimive ta-tuje. Marko ima tri na levi roki. Eden predstavlja pentagram, ki odganja vse slabo. Nad znakom ima bojevnika ovna. »Ta simbolizira, da lahko jaz in moj karakter narediva, kar želiva,« razlaga Marko. Tretjega si je dal izdelati takrat, ko ni skoraj nič videl. Ima ga na dlani, pomeni pa čudežno moč. Je znak energije. Za tatuje je navdušil tudi Saša in Valentina. Sašo je izbral znak večne energije, Valentin pa znak večnega bojevnika. Markova življenjska želja je, da bi naredil majhen teih-pelj, v katerem bi se ljudje lahko sproščali. »Želim si, da bi lahko osrečili čim več otrok in družin, ki potrebujejo pomoč.« Zdravje in družina sta tudi njemu na prvem mestu. Sin Nino bo 15. decembra dopolnil 11 let, Marko pa pravi, da je prav takšen nagajivec, kot je on sam, hkrati pa tudi zelo čustven oz. zaščitniški. In Nino že zna prve maserske poteze. Tudi žena Anita zna klasično in refleksno masažo, čeprav je to ne veseli v tej meri, da bi se s tem aktivneje ukvarjala. SIMONA BRGLEZ KOMITENTOM Nove KBM V soboto, 10. decembra, od 7. ure, do predvidoma 19. ure v nedeljo, 11. decembra bo za komitente Nove KBM moteno poslovanje na bančnih avtomatih. V istem obdobju komitenti Nove KBM ne bodo mogli poslovati v poslovalnicah Poštne banke Slovenije in Pošte Slovenije. Prav tako bodo 10.12. zaprte sicer ob sobotah odprte bančne poslovalnice. Plačevanje s plačilnimi karticami bo potekalo nemoteno. Banka bo v tem času opravila selitev računalniške tehnologije v nov računalniški center. Prosimo za razumevanje! Nova KBM d.d. Nova Kreditna banka Maribor Marko z Omarjem Naberjem •i n iki 11 Bruseljski glavni trg v adventnem pričakovanju Slovenski evropski poslanci ob odprtju Slovenske hiše v Bruslju V taktu Kreslinove kitare in Peterletovih orglic Belgijsko glavno mesto človeka ob prihodu potegne v čudno stanje posebnega vzdušja, za katerega ne pozna pravega vzroka. Mesto, ki ga je bolj kot katerokoli drugo zaznamovala Evropska unija, je z mešanico različnih jezikov, kultur in dobrodušnega priznavanja različnosti kot hvalnica novi evropski demokraciji zraslo v mesto, kjer so vsi doma in hkrati vsi tujci. Od decembra v tem mestu stoji tudi dolgo pričakovana Slovenska hiša. In če nikjer drugje, tam zagotovo zadiši po domače. Bruselj s približno milijon pre bivalci je sedež dveh glavnih in štitucij Evropske unije. 1\i sta za sidrani Evropska komisija in Sve evropske unije. Evropski parla ment ima resda sedež v Strasbour-gu, kjer so plenarna zasedanja, a ko zasedajo različni odbori, se spet vse dogaja v Bruslju. In zdi se, da nam je ta tako ali drugače blizu. Nenazadnje nam kroji življenje tudi na čisto banalnih področjih, kot so tista, kam bomo odvrgli plastenko od kokakole. Če pa na drugi strani vzamemo v obzir samo povprečno vozovnico nacionalnega letalskega prevoznika, ugotovimo, da je Bruselj še presneto daleč. Kakorkoli že, Bruselj ostaja dom za nekaj sto Slovencev, ki so zaposleni v institucijah Evropske unije, ter seveda za naših sedem evropskih poslancev. Potica na tujem bolj dobra O projektu Slovenske hiše v Bruslju se v različnih krogih in v različnih kontekstih govori že lep čas, a tisto o veliko babicah in kilavem detetu žal še vedno drži. Zdaj je pobudo prevzel zasebni kapital s primorskim podjetnikom Davorinom Lozejem na čelu. V neposrednih bližini evropskih inšti-tucij so zakupili hišo, v kateri je že prej delovala restavracija. Sami so ji dali slovenski pečat. Z našo hrano, vini in različnimi prireditvami. Tipična bruseljska hiša, ozka in visoka, ima v treh nadstropjih prostora za približno 150 gostov. Odprtja so se udeležili poslanci, diplomati, slovenski poslovneži in drugi v Bruslju živeči Slovenci ter skupina slovenskih novinarjev. Eden najbolj priljub- ljenih evropskih poslancev Lojze Peterle je prevzel botrsko vlogo hiši in jo ob tem pospremil z besedami: »Moj stric je bil mlinar in je bil boter 54 otrokom. No, jaz bom začel z restavracijo.« Večer je s svojo črno kitaro začinil Vlado Kreslin, piko na i pa dodal novopečeni boter z orglicami. In kakšna je slovenska kuhinja v Belgiji? Dobra. Če se po jutru dan pozna. Sicer pa, saj veste, kako pravijo, da je sosedov kruh vedno boljši od domačega. In tudi z našo potico na tujem ni nič drugače. SASKA TERŽAN Napitnino pobere kar sraka Mlajši moški sreba jutranjo kavico. Medtem ko brska za srebrnimi kovanci, prifrfota ptič, zgrabi kovanec in odleti. Frrrrrrrrrrrr! Sraka! Menda je to v gostišču Mont Paris na Planini pri Sevnici že skoraj stalna praksa, da sraka pobere ne le napitnino, ampak tudi plačilo. Ne diši pa ji le denar - loti se tudi hrane. Gostom izpred nosa najraje izmakne solato. In da so tatvine še drznejše, jih opravi s pajdašem, še eno srako. To nista običajni sraki. Imata imeni - Piko in Jaka - in družino Jazbec, ki skrbi zanju kljub zelo obsežnemu opusu »kaznivih dejanja Policijske kartoteke družabni sraki še nimata, nasprotno, tako Jazbečeve kot njihove sosede (tudi v gostišču) njuni podvigi pošteno nasmejijo. »Navdušeni sta nad svetlečimi predmeti in nad vsem, kar je no- ušesa potrdila, da nimajo prizvokov, so bili navdušeni. Branka se spominja: »Še lani sta izgovarjali svoji imeni, ime našega psa, dober dan sta znali reči. Tudi lajali sta in s tem jezili kuž^ ka. Vse to sta pozabili, saj sta že precej stari, le žvižgati še znata.« Menda naj bi sraka v naravi živela največ sedem let. A že več kot osem let je tega, kar so Pika in Jako kot drobceni ptički, še zelo nebogljeni, k Jazbečevim prinesli lovci. Za njiju so skrbeli, dokler nista postali samostojni. Nameravali so ju spustiti, a sta se tudi sraki tako navezali na te ljubitelje živali, da nista odleteli. Gurmanki, ki sta radi na toplem V naravi bi se jima z izbirč-nostjo pri hrani slabo pisalo. »Sta pretežno mesojedi, čeprav jima najbolj teknejo špageti ali riž. Ulovita tudi miši, pri čemer jih ne pojesta, medtem ko se lotita deževnikov, ščurkov in podobnega,« pojasnjuje Branka. Marica doda: »Ko ju kopamo, mora biti voda topla. Če je poletje, zunaj na toplem razprostreta krila in sta nekaj minut omrtvičeni od ugodja. Smo jih vlekli za perje, pa niti trenili nista.« Piko je tudi gurman drugačne vrste. Zelo rad si po stari kozjanski šegi privošči požirek alkohola, dobil pa je celo nagrado za pitje piva, pripoveduje Branka. »Ko se ukvarjam z njima, se prav sprostim. Z menoj gresta tudi na vrt in v trgovino,« še doda Marica Jazbec. Družina Jazbec že lepo število let ni dopustovala skupaj zaradi skrbi za nenavadni hišni ljubljenki, pa tega ob bogatem repertoarju sračjih dogodivščin niti ne pogreša. ANA-MARIJA BOSAK zalke so odvezane v sekundi, brez posebnega truda iz las uredita sračje gnezdo. Čeprav se kdaj malo ušte-jeta glede teže, skrivata tudi vijake in podobno orodje. Včasih skrijeta kakšen ključ, ampak ničesar Še niso dolgo ali zaman iskali. Kljuvata po pisanih otroških čevljih. Včasih se otroci ustrašijo, čeprav sraki še zdaleč nista napadalni. »Prav nasprotno - zelo imata radi ljudi. Ko imam stranko, kukata skozi okno, ko ju spustim v salon, pa malo >pospravita< in sta na moč družabni,« pove Marica Jazbec, ki vodi frizerski salon. vega. Saj, kot pravi pregovor, sraka krade. Potem pa skrivata nakradene predmete pod preprogo in po vsej garaži. Ati ima veliko dela, da počisti za njima,« se sme- ji Branka Jazbec, najmlajša pri hiši. Takoj zapopadeta kovance, pa svetlečo dekoracijo na ženskah - od uhanov in verižic do sponk v laseh, ve- Pozabljen govorni zaklad Bistri črno-beli ptici se tudi pogovarjata za razliko od svojih sorodnic v naravi. Pred leti so ju naučili nekaj besed. Krajani sprva niso verjeli, ko pa so jim lastna Vse za prijetne praznike V Zlatorogovem kotlu: Kolding po celjsko! - Zrnić: »Zdržati do polčasa ...« Marko Oštir, Edi Kokšarov, Goran Kozomara in Vedrán Zmić bodo aduti v bitkah za četrtfinale lige prvakov. Slovenska, pravzaprav štajerska ali povsem natančno, evroligaša s Celjskega, Celje Pivovarna Laško in velenjsko Gorenje, se bosta konec tedna skušala uvrstiti med najboljših osem moštev v Evropi. Če so Celjani le še pol koraka do želenega cilja, pa so Velenjčani -navkljub spodobni prednosti (štirih golov) s prve tekme - po ocenah poznavalcev Še vedno v sila zahtevnem položaju. Priznati si moramo: Kolding in Gorenje bi bila senzacionalna četrt-finalista. Ne vedo, kaj jih čaka Bojazni, da ključna celjska zunanja napadalca ne bi jutri zaigrala, ni več. Koleno Uroša Zormana je sicer še malce otečeno, tudi bolečine v preponi Sergeja Harbo-ka so še prisotne, vendar oba želita zaigrati in prispevati čimvečji delež k zmagi. Teoretično lahko prvič pade trdnjava, imenovana Zlatorog, a bi Celjani - ob najmanjšem porazu - napredovah v četrtfinale. »Vidim, da vas je prišlo zelo malo in da je večina že vknjižila zmago,« je iskrivo začel novinarsko konferenco Miro Požun. »V Koldin-gu smo prejeli preveč, kar 18 zadetkov s črte. Premalo smo bih agresivni, trdi. Delovalo je, kot da smo v posamični obrambi. Malce smo bili tudi zakrčeni zaradi odgovornosti pred javnostjo. Igrali bomo ožje, tekmecem bomo prepustili več možnosti za mete od daleč, ki jih lahko zaustavi blok ali vratar. Sicer pa: Danci po mojem mnenju sploh ne vedo, kaj jih čaka v naši dvorani,« povsem objektivno zaključuje Požun. »Če smo zmogli na tujem, potem moramo zmagati tudi doma in v veselem vzdušju preživeti praznične dni,« je bil pregovorno kratek Edi Kokšarov, ki pa vse pokaže na parketu. »Nič še ni odločeno. Danci nimajo kaj izgubiti. Ne smemo si privoščiti tako površne obrambe na črti. Ekipo želimo pripraviti v prepričanju, da se vse začenja znova,« je previden športni direktor Slavko Ivezič, ki se zaveda, kaj bi lahko prinesel lahkomiselni pristop. Sodila bosta Grka, So-tiris Migaš (lani z Bavasom v Celju proti Barceloni!) in Ni-kolaos Korres. Ne le loviti, celo zmagati Rokometaši Gorenja bodo šele jutri preko Brnika in Pariza odpotovali v Montpellier, kjer jih čaka najpomembnejša tekma v tej sezoni. V četrtfinale lige prvakov se doslej še niso pvrstili. Varovanci Larsa Waltherja se zavedajo, da nimajo kaj izgu- biti, evropsko javnost lahko kvečjemu presenetijo. »Francozi v svoji dvorani niso izgubili že štiri leta. Braniti štiri gole v rokometu ni nič, zato moramo ostati zbrani, kajti v treh, štirih minutah, se lahko vse obrne. Ne smemo se preveč sprostiti. Ti štirje goli so morda celo boljši kot deset golov, takrat bi šli verjetno v igro preveč sproščeni, tekme ne bi odigrali maksimalno zbra- Primoža Broliha (okreval naj bi tri tedne) in obolelega Boštjana Sivke, skrbi pa tudi poškodba Dejana Hohlerja, ki je igral le 13 minut. No, tudi Sentjurčani najverjetneje v soboto ne bodo v popolni postavi, kajti Sandi Čebular je žc v začetku tekme proti Slo vanu staknil neugodno poškodbo kolena, zaradi česar je igral le 6 minut, vprašljiv pa je njegov nastop proti Ro- ■g«- Na prvi tekmi v Zrečah je sicer Rogla presenetila ne toliko z zmago kot z razliko, ki je na koncu znašala kar 17 točk (86:69), zato so Zreča-ni zelo blizu zaključnega turnirja osmerice. Po sobotni zmagi je Rogla ostala brez branilca Primoža Broliha, ki ima roko v mavcu, zato ji ne bo lahko v Hruševcu. Sentjurčani si seveda v prvi meri želijo maščevanje za poraz v Zrečah, želijo pa tudi ali bolje rečeno skušali bodo uloviti 18 točk zaostanka. Naj spomnimo, da je Kemoplast v tej sezoni slavil na gostovanju v Zrečah v 1. krogu 1. A lige, ko je zlahka zmagal za 10 točk in da je na tabeli precej pred Roglo. V soboto se splača priti v Hruševec. JANEZ TERBOVC no. TJako pa Vemo, da se moramo boriti maksimalno, odigrati podobno tekmo kot v soboto, ki je bila nad našim povprečjem. Če se zgodba ponovi, imamo možnosti. Verjeti moramo vase!« ... a misli so usmerjene na nedeljsko tekmo z Montpel-lierom. Momir Ilič, 24-letni rokometaš iz Arandjelovca, levi zunanji napadalec Gorenja, je športno pot začel pred 15 leti. Najprej se je kalil v Kolubari iz Lazarevca, nato pa je prestopil v Fide-linko iz Subotice, kjer je bil najboljši strelec lige. Po dveh letih ga je pot pripeljala v Slovenijo in sedaj že drugo sezono trese mreže v dresu Gorenja. Odlični bombarder, ki je tudi član reprezentance Srbije in Črne gore, je v Velenju sicer zadovoljen, a ponudbe najboljših evropskih klubov kar dežujejo. »Pred zelo pomembno tekmo v Montpellieru se ne želim obremenjevati s ponudbami, pogodbami poteče po koncu sezone. Je pa res, da se zame zanimajo Gummers-bach. Pick Szeged in Ademar Leon. Najbolj me seveda mika Španija, a o prestopu še ne bi rad govoril.« Glede na to, da vas snubijo evropski velikani, ki so želja vsakega igralca, sploh obstaja možnost, da ostanete v Velenju? Seveda obstaja. O vsem se dogovarja moj menedžer, sam kaj dosti ne vem. Več bo znanega čez kakšnih 10 dni, do takrat pa so moje misli usmerjene predvsem na nedeljsko tekmo. Caka vas najpomembnejša preizkušnja sezone. Prvo tekmo ste odigrali odlič- celjskega in velenjskega moštva hrabri Walther. Najbrž ne bo igral Sebastjan Sovič. Podobno je tudi z Luko Dobelš-kom, ki bo v Franciji, vendar bo zadnjo oceno podal zdravnik. »Ni me strah, da ne bi dali na igrišču vsega no. Kakšne so možnosti v Franciji? Montpellier v Rdeči dvorani ni pokazal vsega, kar zna, zato bo na gostovanju izredno težko. Vemo, da doma ni izgubil že štiri leta, toda če bomo odigrali tako kot doma, se borili v obrambi in bolje izkoriščali stoodstotne priložnosti, so naše možnosti za napredovanje povsem realne. Kako premagovati odličnega Thierryja Omeyerja? Zavedamo se, da je eden boljših evropskih vratarjev. Največ strelov je obranil kriloma Zrniču in Juretu Do-belšku, kar pomeni, da bomo tudi tokrat poskušali z drugih pozicij. Težko bo, a nič ni nemogoče. Kaj spremeniti v sami igri? Do večjih sprememb ne bo prišlo. Se večje garanje v obrambi in hitri protinapadi so naš ključ do uspeha. Luka Dobelšek in Sebastjan Sovič najbrž še ne bosta igrala, tako da bo postava več ali manj ista kot na prvem srečanju. Sami ste na prvi tekmi dosegli največ zadetkov, 12. od sebe, vendar se vsi zavedamo, da gremo na izredno težko gostovanje. V lanski sezoni so Flensburg doma premagali za 14 golov. Vemo, da so izredno neugodni, da njihova igra bazira na izredno močni obrambi in smrtonosnem protinapadu. Ključ našega uspeha je hitro vračanje v obrambo tako kot na prvi tekmi, kjer smo jim preprečili ogromno protinapadov. Dejstvo je, da bomo v napadu grešili, delali napake, zato bo ravno vračanje v obrambo izredno pomembno,« so besede Soviča. Kakšen pekel čaka Velenjčane v Montpellieru, pa zna najbolje opisati Vedrán Zrnić, ki je tam srečanje s Prulami v polfinalu lige prvakov že odigral: »Če se bomo prvi polčas proti njim borili enakovredno, lahko v drugem zmagamo, ne samo lovimo ugoden rezultat. Dolgo moramo igrati v napadu, ne smemo jim poklanjati žog. Težko bo, a vsi si želimo, da bi imeli čim lepše praznike in da nam bo lažje v drugem delu sezone.« JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Momir Ilič Lahko ponovite takšno igro? Čutite kakšen pritisk? Skušam se čim manj obremenjevati tako s ponudbami kot z dejstvom, da moram takšno igro ponoviti. Skušal bom seveda odigrati čim bolje. Upajmo na ugoden strelski izkupiček in pravi dan. Če ostanete v Sloveniji, se boste naučili slovenščine? Trudim se že sedaj, če ostanem, pa se je bom naučil v celoti. JASMINA ŽOHAR JUTEKS ISj JUTEKS d.d. Ložnica 53/A, 3310 ŽALEC V vroče Jazine Ademar, Gummersbach, Szeged... Vsi trije klubi s Celjskega so srečanja 1. A SL odigrali v sredo, tako da bo, kar se tega dela ligaških tekmovanj tiče, ta vikend pravo zatišje. Igrali bodo le klubi nižjih-lig, bo pa zanimiv tudi pokalni obračun v Šentjurju. Serije še ne bo konec? Laščane čaka že nocoj težko gostovanje v Zadru vil. krogu Jadranske lige (GL) -zaradi nastopa Dalmatincev v pokalu F1BA - pa čeprav so pred samo 48 urami igrali proti Elektri, vmes pa še potovali do Zadra. Generalka proti Elektri je sicer prinesla zmago; ni pa preveč razveselila, kajti pivovarji so šele v zadnjem delu štrli odpor močno oslabljenih Šoštanj-čanov. Ti so namreč igrali brez Mihe Čmera in Srboljuba Nedeljkoviča, na srečanju pa se je poškodoval še Marjan Vidovič. V mestu, kjer si je »bog izmislil košarko« - kot pravijo temperamentni navijači Zadra - pa je pred pivovarji še kako neugoden nasprotnik, proti kateremu ne bo lahko prekiniti niza šestih zaporednih porazov v GL. Moštvo Zadra je sicer pred zamenjalo precej igralcev, ne gre mu najbolje v GL (4 zmage in 6 porazov), zato bo vsekakor skušalo doseči peto zmago v sezoni. V ekipi sta najbolj nevarna bivši branilec Slovana, Američan Dean Oliver in reprezentant Makedonije Todor Gcčcvsld, imajo pa še nekaj odličnih posameznikov. Glede na formo in težave, ki jih ima moštvo Anteja Perice, pa je tudi težko pričakovati presenečenje v legendarni dvorani Jazine. Morda pa Laščani presenetijo tudi sebe in le izvle-čejo kaj več kot sedmi poraz v sezoni, kar bi nedvomno bil velik uspeh tega moštva, ki nujno potrebuje okrepitve. Lov za 18 točkami Alpos Kemoplast in Rogla sta odigrala srečanji že v sredo, zato se bosta jutri pomerili na povratni tekmi osmine finala pokala KZS. V generalki pred tem srečanjem pa sta bili ekipi različno razpoloženi. Šentjurčani so sicer doma izgubili proti Slovanu, a bili blizu velikega presenečenja, Zrečani pa so v Domžalah doživeli visok poraz proti Heliosu. Opravičilo je neigranje poškodovanega Skakalec po naključju Primož Piki, član BTC Ljubno, želi na olimpijske igre PANORAMA KOŠARKA 1. SL - moški 9. krog: Pivovarna Laško - Elektra 71:55 (19:18, 27:41, 44:50); Ichaki, McMillan 19, Jevdžič 11, Mi-lačič 8, Strnad 6, Klarič, Vrečko 4; Bojič 18, Nuhanovič 17, Ivanovič 11, Vidovič 7, Dobovičnik 2, Alpos Ke-moplast-Slovan 87:91 (19:29,48:50, 66:70); Maček 25, Ručigaj 18, Novak 14, Hunt 12, Ribežl 9, Čebular 3, Palčnik, Lapomik, Krušič 2; Zupan 24, Petrovič 16, Helios - Rogla 97:54 (22:12, 48:18, 72:36); Ttilj-kovič 19, Krejič 16; J. Brolih 21, Meš-ko 13, Anic 5, Žnidarič 4, Pogladič, Hohler 3, Močenik, Skaza 2, Jovanovič 1. Vrstni red: Slovan 18, Pivovarna Laško, Elektra 16, Alpos Ke-moplast 15, Helios 13, Rogla 12. Koper, Postojnska jama. Kraški zidar 11, Zagorje 10, Loka kava 9, Krka 8. ROKOMET 1. SL - moški 12. krog: Celje Pivovarna Laško -Rudar 38:23 (21:6); Gajič, Goren-šek 7, Hribar 6, Ivankovič, Kozlina 4, Mikanovič, Natek 3, Kozomara, Mlakar 2; Repar 9, Čančar 4, Gorenje - Ormož 33:22 (21:6); J. Dobelšek 8, Ilič 7, Sirk 5, Bedekovič 3, Kavaš, Oštir, Šimon, Rezniček, Zrnič 2; B. Čudič, Rajič 5. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 26, Gorenje, Trimo 16, Gold club 15, Prevent, Koper, Rudar 12, Ormož 10, Ribnica 9, Termo 7, Slovan 6, Krka 5. VATERPOLO 1. SL 11. krog: Branik - Posejdon 10:7 (1:1, 2:1, 3:2, 4:3). Vrstni red: Triglav 24, Branik 22, Olimpija 21, Dunaj 12, Koper 11, Kokra 9, Primorje 7, Posejdon 6, Slovan 0. KOLEDAR SOBOTA, 10. 12. ROKOMET Liga prvakov, povratna tekma osmine finala: Celje Pivovarna Laško - Kolding (19). ODBOJKA Interliga, 8. krog: Šoštanj Topol-šica - Kazincbarcika (19). NEDELJA, 11.12. ROKOMET Liga prvakov, povratna tekma osmine finala: Montpellier- Gorenje (17). POD KOŠI PETEK, 9. 12. Jadranska liga, 11. krog, Zadar - Pivovarna Laško (20). SOBOTA, 10.12. Pokal KZS, osmina finala, Šentjur: Alpos Kemoplast - Rogla (19). 1. B SL, 10. krog: Celjski KK -Hopsi (16.30). 2. SL - vzhod, 10. krog: Prebold - Janče, Nazarje - Ruše, Pivovarna Laško mladi - Maribor (19). 3. SL - vzhod, 8. krog, Pragersko -Rogaška, Slovenska Bistrica - Vojnik (18), Terme Olimia - Lenart (19). NEDEUA, 11. 12. Savinjska liga - Liga Brglez.com, 4. krog: Pizzeria 902 - Gomilsko (9.15), Fantasy-Biglez.com (10.30), GG Steklarstvo - Tweed (11.45), Pivovarna Laško veterani-Parižlje (13), Werinox - Odgovor (14.15). Mogoče bo kdo nejeverno zmajal z glavo, toda Ljubno ob Savinji je nedvomno ena od zibelk slovenskega skakalnega športa. To dokazujejo skakalnice, ki v tem kraju že vrsto let ponujajo različne izzive, organizatorji tekem v smučarskih skokih in ljudje, ki stiskajo pesti za naše orle, v zadnjem času to z uvrstitvami dokazuje skakalec Primož Piki. Primož je član slovenske B-repre-zentance. Čeprav z manjšim ati večjim uspehom že dolga leta sodeluje v skakalni karavani, ga nekateri v zadnjem času ocenjujejo kot novo odkritje slovenskega skakalnega športa. Nič čudnega, saj se je na skandinavski turneji drugič v letošnji sezoni uvrstil med dobitnike točk za svetovni pokal. Sicer je bil na zadnji tekmi v Lillehammeiju 26., toda za mladega Ljubenca je bil to vseeno velik uspeh in potrditev najboljšega, 18. mesta, ki ga je osvojil v finskem Kuu-samu. Skupno je zdaj na 31. mestu. Med svojimi uspehi omenja še naslov državnega mladinskega prvaka in članskega podprvaka. Tudi Primož je izkoristil nekaj dni odmora med tekmami, včeraj, torej v četrtek, pa je z drugimi reprezentanti odpotoval v češki Harrachov. Naši skakalci so se s skandinavske turneje vrnili v nedeljskih nočnih urah, po kratki noči pa se je za Primoža začel podoben ritem, kot ga imajo drugi študenti. »Na Ljubnem smo, pravzaprav je še vedno tako, imeli dve možnosti: postati nogometaši ali pa skakalci. Sam sem naključno, ker se je pač tako odločil sošolec v 4. razredu, odšel pogledat, kako izgledajo skokřšport sem sicer poznal, toda skokov nisem podrobneje spremljal. Ko sem se prvič podal na največjo skakalnico na Ljubnem, sem si rekel, da bom nehal s skoki, še preden bom prišel na vrh. Pa se je drugače obrnilo,« je pripovedoval 23-letni športnik S pogovorom smo mu odškrnili nekaj minut predavanj, saj je študent prometa v Celju. »Prej sem končal strojno šolo. Včasih je bilo kar težko, sploh če v šoli niso razumeli mojih Domačinki v finalu Celje: Biljard klub Planet Celje je priredil drugi A-turnir slovenske lige v biljardu v devetki za ženske. Zmaga je ostala doma, v finalu sta igrali obe celjski predstavnici, v medsebojnem dvoboju pa je bila uspešnejša Aleksandra Hribar. »Zame je bil to prvi A-turnir, ki sem se ga udeležila. Malce sem bila živčna, a sem v konkurenci desetih deklet vseeno odigrala najbolje. Pred turnirjem sva se s sotekmovalko Ta-jano Tomše pošaliti, da se vidiva v finalu, a tega nisva pričakovali, tako da je bilo to res pravo presenečenje,« pravi Hribarjeva, ki se bo novega turnirja spet udeležila prihodnji mesec. JŽ, foto: GK obveznosti. S >faksom< zdaj mislim resno, seveda, če bo šlo. Zavedam se, da moram do poklica, kam točno me bo kasneje odneslo, pa še ne vem.« Sicer je bil Primož v tem tednu doma po dolgih 18 dnevih skandinavske turneje. »Na tako dolgi turneji so prvi dnevi kar zanimivi, nekako še gre. Proti koncu, ko se bliža odhod, pa je vsak dan daljši. Če sem doma, se posvečam šoli, kolikor se le da. Potem so seveda m treningi, rad se družim s prijatelji, za drugo pa tako zmanjka časa.« Na Ljubnem dobro spremljajo uspehe in tudi neuspehe svojega sokrajana. Večino kon-dicijskih treningov Primož opravi kar doma, na Ljubnem je njegov trener nekdaj zelo dober slovenski skakalec Janez Debelak, pri čemer odhaja na treninge tudi v Kranj. S treningi med drugim poskuša povečevati mišično maso, saj ima težave zaradi prenizke telesne teže. Nadzor nad kilogrami je ena izmed stalnic v življenju smučarskih skakalcev, saj je razmerje med telesno težo in višino povezano z dovoljeno dolžino smuči. Tudi o strahu Podobno kot drugi tudi Primož najbolj ceni tiste dolge skoke na letalni-cah. »Če dobro skačeš, je super. Sicer je tudi mene strah. Lani, na primer, me je na vrhu skakalnice večkrat stisnilo, ker sem se zavedal svojih nestabilnih skokov. Nikoli ne veš, kaj se lahko zgodi, in takrat je nevarnost padca še večja,« je pripovedoval in se nasmehnil ob spominih na padce. »Tisti poletni, ki se zgodijo zaradi predolgih skokov, niso nevarni. Toda lani mi je dvakrat vzelo smuči v zraku in takrat je bilo bolj kruto. Tak padec pusti tudi nekaj strahu, no, potem pa spet gre.« »Med vožnjo po zaletišču razmišljaš, kako boš na koncu mize naredil čimboljši skok, po odrivu pa delaš, dokler skok ni povsem končan. Nekateri si skakalni šport narobe predstavljajo - slišal sem že opazke, da skakalci samo ležimo v zraku. Seveda niti približno ni tako.« O denarju mladi skakalec ni govoril. Verjet- Aleksandra Hribar (levo) in Tajana Tomše PrimožPild no bi imeli več povedati starši, ki so ga spodbujali (in seveda financirali) na poti navzgor. »Če te pri treningih ne spodbujajo starši, je težko. Doma nismo imeli strogega režima, saj sem se kmalu zavedel, da ne treniram za starše ati trenerja, temveč zase. V bistvu je res, da se moraš sam zavedati, kaj počneš.« Zdaj je njegov sponzor ljubljanski BTC, čaka ga le podaljšanje pogodbe. »Doslej nisem imel časa. Sicer pa to o pomanjkanju časa skoraj kar prevečkrat uporabljam,« pravi Ljubenc. Med drugim menda nima časa niti za prijateljico ati dolga posedanja s prijatelji na Ljubnem. »Ni mi žal niti jim qe zavidam,« je zatrdil. Skoki so mu namreč prinesli in omogočili toliko lepih doživetij, da mu morajo zavidati drugi. Zdaj je njegov cilj udeležba na olimpijskih igrah, ki bodo februarja v Torinu. In sanje? Kdo ve, v skakalnem športu so presenečenja možna. »Včasih kdo izstopa, toda skoraj nikoli se ne zgodi, da bi nekdo blestel celo leto. Če imaš srečo z vetrom, si lahko hitro na vrhu. Sam na začetku nisem imel pretiranih ciljev. Vseeno pa sem po vsakem uspehu, ki sem ga dosegel, hotel še višje. Ko sem začel bolj za hec s skoki, nisem nikoli rekel, da bom osvojil olimpijsko medaljo. Toda zdaj me ta že vleče.« Seveda je Primož pogovor končal s prešernim smehom. Za celjskega bruca bomo, podobno kot za druge naše, stiskali pesti na vseh tekmah do olimpijskih iger. In še kasneje. URŠKA SELIŠNIK Foto: GREGOR KATIČ IA KRATKO Igrače za bolnišnico Nogometaši CMC Publikuma bodo danes opravili še zadnji trening pred zimskim odmorom, ki bo trajal do 5. januarja. Na slavnostnem zaključku leta v hotelu Žonta so se v pogovor zapletli z delavkami celjske bolnišnice. Držali so obljubo in ob Miklavžu nakupili igrače za otroški oddelek pediatrične klinike. Desno Mitja Brulc in levo Matjaž Kastefic. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Osebni rekord Frasove Kranj: Člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje so se udeležili turnirja v kegljanju za pokal Kranja. Domov so prinesli štiri medalje: Matej Žnuderl v kategoriji BI bronasto, Marija Štemberger (B2) srebrno, Marija Fras zlato in Barbara Mlakar (obe B3) bronasto. Frasova je dosegla osebni rekord s 725 podrtimi keglji (120 lučajev na polno). Prejela je pokal za zmago v absolutni ženski konkurenci in tudi pokal Kranja, saj je le za kegelj zaostala za najboljšim moškim, a dobila pet odstotkov pribitka. Nov celjski hokejski rod Celje: Na turnirju v Ledeni dvorani so se pomerili mladi hokejisti letnika 1996 in mlajši, ki igrajo v skladu z razvojnim programom UHF za kategorijo igralcev do 10. leta starosti. Poleg Celjanov - trener je Tomaž Felicijan (desno), tehnični vodja pa Tomaž Jeram - so nastopili HK Jesenice, HK Slavija, HSO Olimpija, HK Maribor, HDD Rudi Hiti, HDMK Bled in HK Triglav. Vsaka ekipa je odigrala po šest tekem. Na turnirjih malčkov se rezultati ne beležijo, da pri posameznikih ne prihaja že tako zgodaj do razočaranj, kar bi lahko prekinilo njihovo športno pot. (DŠ) Morebitni nasledniki Kerkoša, Bratca, Filipoviča, Sendelbacha, Grablerja, Rojška Pogled na Menino planino, kjer se je za Fortikom izgubila vsaka sled. Gornjegrajca našli mrtvega Rexov lajež priklical reševalce k mrtvemu gospodarju - Iskanje oteževalo slabo vreme - V planino odšel zdrav Bevc je bil tudi član Planinskega društva Gornji Grad. »Dober človek je bil,« je povedala Marija Poljan-šek, ena od starejših domačink. »Velikokrat sem ga vi-_ dévala, ko je ôdhàjâl na Me- = nino in vedno je lepo pozdravil. Ja, težavna je ta planina, čeprav pravijo, da je luštno iti gor,« je še povedala in dodala, da so na tem območju tudi nevarnosti plazov. Policisti so ves čas pozivali vse, ki bi karkoli vedeli o izgubljenem 46-let-nem Fortunatom Bevcem, visokem 172 centimetrov, vitke postave in temnejših rjavih las, da to sporočijo na najbližjo policijsko postajo ali na številko 113. 46-letni Fortunat Bevc, doma iz Ror pri Gornjem Gradu, je v nedeljo opoldne odšel na Menino planino, od koder se ni več vrnil. Po tridnevni iskalni akciji so pogrešanega našli mrtvega -pomoč na kamniško stran planine je za svojega gospodarja priklical mešanec Rex, ki je Fortunata Bevca tako kot že večkrat prej spremljal tudi na njegovi zadnji poti v planine. V ponedeljek ga je začelo iskati devet planincev Planinskega društva Gornji Grad, v torek se je reševalni akciji priključilo sedem članov Gorske policijske enote iz Celja, 21 pripadnikov Gorske reševalne službe Celje ter dva člana planinskega društva. Reševalcem so pomagali tudi reševalni psi. Iskanje pogrešanega so oteževali novo zapadli sneg, veterin megla, obstajala jc tudi nevarnost plazov. »Reši ga lahko le dobra psihofizična kondicija,« so že takrat ugotavljati poznavalci. V torek dopoldne je približno 40 reševalcev začelo reševalno akcijo na območju Menine planine, kjer naj bi se po nekaterih zbranih podatkih pogrešani 46-letnik nahajal. Gre za območje, kjer je v ponedeljek na približno meter debelo snežno podlago zapadlo še dodatnih trideset centimetrov težkega snega, kar je dodatno oteževalo iskanje. Gozdno območje Menine planine je po besedah gorskih reševalcev najbolj nevarno za izgubiti se, še zlasti v megli, ki je na tem območju pogosta ravno v zimskem času. Reševalci so v torek popoldne še enkrat temeljiteje pregledali območje okoli doma na Meni-ni planini ter območje, kjer naj bi se pogrešani vračal domov. Akcijo so morali, žal, neuspešno prekiniti pred temo. Robert Cugmas, inšpektor v sektorju uniformirane policije PU Celje, je povedal, da bodo še naprej zbirati obvestila in skušali pridobiti čim več podatkov o tem, kje bi se pogrešani lahko nahajal. Reševalci so v sredo del območja od Gornjega Grada do Menine planine pregledali tudi s helikopterjem, saj jim je to dopuščalo lepše vreme kot prejšnje dni. Iskalni akciji so se v torek pridružili tudi gorski policisti in gorski reševalci iz Celja. Možnosti preživetja ... Gorski reševalec Rafko Vo-dišek je v torek dejal, da lahko Človek kljub težkim vremenskim razmeram preživi: »A le, če je navajen bivakiranja in v dobri psihofizični kondiciji.« Povedal je tudi, da lahko človek v planinah preživi tudi od dva do tri dni brez hrane. »Toda za preživetje je najpomembnejša psiha,« je zatrdil in dodal, da vsak planinec še ni gornik. In tega bi se morali zavedati vsi, preden odhajamo v planine. Vodišek se je pogrešanega od kmetije pri Semprimožni-kovih v Gornjem Gradu do doma na Menini planini odpravil iskat skupaj z belgijsko ov-čarko Tigi. Na smučeh in z nahrbtnikom na rami je odšel optimističen. »S Tigi greva do doma, nato pa se bomo skupaj z ostalimi člani ekipe dogovorih glede iskanja in o ostalih podrobnostih. Iskali bomo, dokler se bo videlo,« je še dejal. »Zaljubljen v Menino planino« Zvonka Bevc, žena pogrešanega Fortunata ali Fortika, kot so ga klicati, je povedala, da se je mož kot vsako lepo nedeljo po kosilu tudi tokrat odpravil na Menino planino. »Bil je zaljubljen v Menino planino.« Odšel naj bi po označeni poti od Gornjega Grada preko Semprimoža do doma na Menini planini. V domu naj bi bil do 17. ure, nato pa se je, kot je bilo v njegovi navadi - včasih tudi brez slovesa - odpravil nazaj v dolino. Tisti večer je na planino legla gosta megla, pozneje je začelo tudi snežiti in deževati. »V planine je vedno odhajal sam, saj je hodil izredno hi- tro. Jaz sem na planino z njim odšla samo enkrat,« je pripovedovala žena. Bevca je v nedeljo v planine spremljal pes Rex, mešanec ovčarja, star dve leti. Bevčeva žena pravi, da ni bilo prvič, ko mož še isti dan ni prišel s planine. Še zlasti poleti se je rad ustavil pri katerem od domačinov na poti domov, v bližnji gostilni ali celo prespal v domu. »Toda vedno je prišel naslednji dan, še prej pa je domov prišel Rex,« je še povedala. »Verjetno ga noče zapustiti ...« je v torek dodala v solzah. Bevc naj bi bil v dobri kondiciji in vedno zdrav. Tudi v planine naj bi se odpravil primerno oblečen. »Na sebi je imel moder anorak z oranžnimi trakovi, črne džins hlače, na glavi je imel kapo, obut pa je bil v planinske čevlje z gamašami,« je opisovala Bevčeva. Delal je doma na kmetiji in »bil mož na mestu«, ga jc opisovala žena, s katero sta na kmetiji živela skupaj z otrokoma Dominikom in Serge-jo že enajst let. Hči je v torek z bojaznijo pogledovala z balkona hiše proti Menini planini, kjer naj bi se izgubila vsakršna sled za očetom. Našli mrtvega V sredo v poznih večernih urah se je iskanje pogrešanega končalo. Žal tragično. Gozdarja, ki sta na pobočju Menine planine nad naseljem Golice blizu kraja Kramarca, na območju občine Kamnik, opravljala gozdarska dela, sta slišala lajanje psa. Ko sta po končanem delu odšla v smeri laježa, sta na gozdni cesti srečala psa, ki je ustrezal opisu, objavljenem v medijih. O tem sta takoj obvestila policiste iz Kamnika. Ko so se proti kraju, kjer sta gozdna delavca opazila psa, napotili prijatelji in sorodniki pogrešanega, se je pes takoj odzval na njihove klice in pritekel do njih. Po njegovih sledeh so se napotili nad gozdno cesto, kjer so pod enim izmed dreves našli truplo pogrešanega. Zdravnica iz Kamnika, ki je prišla nakraj, je izključila možnost, da bi pogrešani umrl v sumljivih okoliščinah. Pripadniki gorske reševalne službe so pokojnega z akijem pripeljali do naselja Golice, od tam pa na Inštitut za sodno medicino v Ljubljani, kjer bo opravljena sanitarna obdukcija. O tem, ali je Fortunat Bevc zdrsnil, se izgubil v megli, mu je odpovedalo srce ali ga je doletela kakšna druga nenadna bolezen, bo več jasno po opravljeni obdukciji. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ Rafko Vodišek in psička Tigi, preden sta odšla iskat pogrešanega. Domačija Bevčevih, kjer pogrešajo gospodarja. Z NOVIM TEDNIKOM ŽIVITE CENEJE! Frizerski studio NAT RI DESIGN ŽALEC KERAMIKA Kili MarQuise an»' ^manw Zlatarna STOŽIR WITBOY SCOTCH & SODA na osnovi 36. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. list RS, štev. 96/02) ter 12. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za kulturne prireditve in turizem CELEIA Celje (Ur. list RS, štev. 51 /05) razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA ZA KULTURNE PRIREDITVE IN TURIZEM CELEIA CELJE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - univerzitetna izobrazba družboslovne, ekonomske, pravne, organizacijske ali humanistične smeri; - najmanj pet let delovnih izkušenj; - strokovno poznavanje področja dela zavoda; - vodstvene in organizacijske sposobnosti ; - aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik; - aktivno obvlada slovenski jezik Kandidat za direktorja mora ob prijavi na razpis predložiti program poslovnega in programskega razvoja zavoda za mandatno obdobje. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom je treba poslati na naslov: MESTNA OBČINA CELJE, MESTNI SVET, KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA, PRIZNANJA IN NAGRADE, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje, do petka, 6. januarja 2006. Prijava s potrebno dokumentacijo mora biti poslana v zaprti ovojnici z oznako ZKPIT- razpis za direktorja. Mandat direktorja traja 5 let. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po odločitvi Mestnega sveta Mestne občine Celje. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade KOSILO, TT 4XNOČITEV V APP "i O. eg 5.900 Celje, Stanetova 6, odp.: 8.-18. ure, sob. 9.-12. ure 13.000 NA OSEBO 25.000 MA OSEKO J s s STALO 49.900 Šempeter, Rimska cesta 35, odp.: 9.-17. ure 03 70 31 960 infoQóoíier-dan sî ' Kfótót ' HW,Ô> Dežela tam Iz zime v Sloveniji sva prišli v pravo poletje. Pristali smo v Melbournu in sledila je temeljita carinska kontrola. Psi so ovohavali prtljago in iskali poleg mamil tudi sadje, saj se v državo ne sme vnašati nič organskega. Nastanili sva se v hostlu in si ogledali mesto, ki je zelo podobno evropskim, le da ni veliko stare arhitekture. V prestolnici dežele Viktorije sva ostali še nekaj dni, nato pa s popotnicama iz Francije najeli avto in se podali proti zahodu. Vožnja po levi je bila sprva kar naporna, saj ves čas nekako siliš na napačno stran ceste. Med vožnjo po t. i. Veliki oceanski cesti, ki je ime dobila po tem, da se ves čas vije ob oceanu, smo se ustavljale ob različnih pečinah, ki jih je oblikovalo morje. Vreme nam ni bilo naklonjeno in večeri v šotoru so bili zelo hladni. Hvala bogu za termo nogavice! Kdo bi si mislil, da jih bova potre- bovali v Avstraliji sredi njihovega poletja. Na naši poti proti Adelaidi prvič srečamo avtohtone živali. Kenguruje smo naključno opazile nedaleč stran od ceste na nekem golf igrišču. Na njihovo prisotnost je ob cesti opozarjala že tabla, saj jih ogromno povozijo avtomobili. Koale smo prav tako naključno opazile po znakih na cesti. Leno so spale na vejah evkaliptusa in se za radovedneže s fotoaparati še zmenile niso. So ene najbolj lenih živali, saj prespijo kar 20 urna dan. Živijo v vzhodnih delih Avstralije in so na prvi pogled podobne majhnemu medvedu. So zelo prilagojene na življenje v drevesnih krošnjah. Prehranjujejo se samo z listi raznih vrst evkaliptusa, zato so ponekod povzročile že pravo škodo. Koala rodi vsakič samo po enega mladiča, ki ga nosi v vreči pol leta, potem še približno pol leta na hrbtu. Vznemirjenje, ki smo ga čutile ob pogledu na ljubke kosmatin- §wT£m ' PREDBOŽIČNI IZLETI: 1. DNEVNI. PUČA 1 - POTUJETA 2: DUNAJ, 9., 10., 16., 17., 18.12., SALZBURG, 10., 11., 16., 17,18.12., MÚNCHEN, 10., 17.12., GRADEC, 17.12.2005 VEČDNEVNI IZLETI: DUNAJ (MUZIKÁL), 2 dni, 16., 17.12., SAL2BURG, 2 dni, 17.12., BUDIMPEŠTA, 2 dni, 10., 17.12, RIM. 4 dni, 15.12. NOVOLETNI IZLETI: DUNAJ, 1 dan, 31.12, BUDIMPEŠTA, 3 dni. 30.12, NORA ZABAVA V RIMINIJU, 3 dni, 30.12., NAJLEPŠA ITALIJANSKA JEZERA, 3 dni, 30.12, PRAGA, 4 dni, 30.12, RIM, 4 dni, 29.12, TOSKANSKI BISERI IN GALA SILVESTROVANJE, 4 dni, 30.12., SICILIJA Z AVTOBUSOM, 5 dni, 29.12, AŽURNA OBALA, 5 dni, 29.12, PARIZ Z LETALOM, 3 dni, 30.12, PARIZ Z AVTOBUSOM, 5 dni, 29.12, BARCELONA, 6 dni, NIZOZEMSKA, 5 dni, 29.12, BEOGRAD, 4 dni, 30.12, SARAJEVO-MOSTAR, 3 dni, 30.12, GRČUAZ LADJO, 6 dni, 2B.12. ZA NOVO LETO NA TOPLO: KUBA, 12 dni, 25.12, JORDANIJA, 9 dni, 26.12, JORDANIJA « IZRAEL, 9 dni, 26.12, JORDANIJA i SIRIJA, 9 dni, 26.12, KAIRO ■ HURGADA in KRIŽARJENJE PO NILU, 8 dni, 26.12, KAIRO - POČITNICE V HURGA0I IN LUKSOR, 8 dni, 26.12. ZA NOVO LETO NA HRVAŠKI OBALI: UMAG, H. Sol Umag, 3 dni, dep. Park, 3 dni, 46.500, H. Sol Koralj, 3 dni, 46.500, PULA - PER0J, Villa LETAN, 4 dni, od 43.900, RABAC, H. Castor/Poli». H. Landema, 3 dni, od 29.500, KRK-BAŠKA, H. Corinthia, 3 dni, 19.100, Šibenik - krapanj, H. Spongiola, 3 dni, 88.900, PETRČANE, H. Pinija, od 2 dni, 34.900, VODICE, H. Imperial, od 1 dan, 32.500 ce, je bilo nepopisno. Francozinji sta vreščali, z njima pa tudi midve. Doživetij poln dan smo zaključile z malico v obcestnem parku, kjer smo se seznanile še z emuji. Veliki ptiči za razliko od kosmatincev ni bil tako prijazen, ampak se je veselo zagnal v moj sendvič. Privabil je celo družino. Srečale pa smo še oposume, ki so po obliki podobni podgani in imajo celo podoben gol in luski-nast rep. Pretežno so to prebivalci drevesnih krošenj. Naše druženje se je bližalo koncu. Pred vstopom v državo Južna Avstralija nas je ob cesti čakal koš za odpadno sadje, zelenjavo ali druge organske stvari. Da smo vse skupaj res odvrgle vanj, nas je prisilila spodaj napisana kazen za morebitno kršitev, 2000$. Iz Adelaide, ki je spominjala na mesto iz kakšnega western filma, sva se odpravili v puščavo. Na kitajski tržnici sva si pred potjo kupili kengurujeva zrezka in ju pripravili s kuhanim krompiijem. Odličen okus! Avstralci jih ne marajo preveč, nama pa so prav teknili. Zraven se odlično prileže kozarec vina, saj je Adelaida znana po dobri kapljici. Potovati po Avstraliji je zelo enostavno, saj so agencije na vsakem koraku. Nikar si ne kupujte kart za prevoz vnaprej. Potovati z avtobusom je izguba časa, bolj se splača iti na turo in doživeti resnično Avstralijo ali pa najeti avto. Na cesti proti puščavi je bilo videti veliko uničenih gum, kar naju odvrnilo od misli na avto. Tako sva sey puščavo podali skupaj s 14 popotniki. Bližje kot smo bili Alice Springsu, bolj je bilo vroče. Vozili smo se tri dni. Ustavili smo se v Coober Pedy-ju, kjer izkopavajo opale. Prespali smo v podzemnem hostlu, saj večina prebivalcev živi pod zemljo, ker so na površini temperature previsoke. Mesto je grozljivo. Na vsakem koraku se ti odpira pogled na kupe izkopanega peska in zemlje. Vsepovsod so prodajalne opa-lov. Veliko imen prodajalcev je zvenelo slovansko in ob robu mesta sva celo opazili klub naših južnih sosedov. Izseljence je gnala želja po zaslužku in opali so zelo donosen posel. Po dolgi poti sva prispeli v Alice Springs, ki poleg štirih supermarketov in vročine, nima kaj pokazati. Bolj zanimiv j e narodni park z naj večjim monolitom na svetu - Uluru ali Ayers rock. Njegove pečine merijo 335 m v višino in imajo okoli 9 km obsega. Dvigajo se strmo nad izsušeno ravnino, posejano s suhimi drevesi in puščavsko travo. Toda pravo odkritje pomeni za obiskovalce gora v soju svetlobe ob mraku in zori, saj izgleda, kot da bi monolit vsrkal vase vso sončno svetlobo. Barve se spremi- . njajo vsako minuto. META OMERZA I5Î9 úé* n.% PREŽIVITE SILVESTRSKO NOC NEKOLIKO DRUGAČE - V SAVNA CENTRU ZDRAVILIŠČA LAŠKO - 18.000 SIT I. I. 2006 vas vabimo na NOVOLETNI PLES vstopnina z večerjo: 8.000 SIT ""^f- vstopnina brez večerje: 5.000 SIT m IZLE.Trtl&?VA TUfclóTIČNA Ať^NCUA Aškerčeva 20,3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@i2lelnik.si; www.izletnik.si o BOŽIČNI in PREDNOVOLETNI IZLETI brez doplačil !!!!! O nakupovanje na največji tržnici v BiH - tržnica ARIZONA 17.12. i BOŽIČNI DUNAJ 17.2. c SOŽIČKOVA DEŽELA sismsmtti. i» SÏCT817.12?» NOVO LETO V SARAJEVU in BEOGRADU O MORJE ŠE VEDNO VABI ugodni paketi ANKARAN, UMAG, RABAC » POSUDBA SOVOIETSIH ARA8ŽMAJEV- MAU Aurora, heleiíks nssftljo SIMONOV 2AUV, hotsKn depandanse v AKKABANU NEVERJETNO !! , 10.12. smučanje v NASSFELDU za samo 7.900 SIT/os (prevoz in celodnevna vozovnica) PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC ' ■ " ■ ■■ Palmin predmaturantski odklop Animatorji Turistične agencije Palma razgreli in odklopili 500 dijakov Oto in Vanja, Palmijadini maskoti, pravita, da so največja žurka potovanja in to tista, ki so sladka kot kokosi ali banane, ker rastejo na Palmi. PROMOCIJSKO BESEDILO Celjskim in velenjskim dijakom prejšnji petek ni bilo treba razmišljati, kam se bodo z družbo dali po pouku. Množično so romali na Predmaturantski odklop, ki ga je Turistična agencija Palma gostila v Bowling centru Planeta Tuš. Dijaki, ki bodo letos uživali na dolgo pričakovanem maturantskem izletu, so za nekaj ur breztežav pozabili na šolski vsakdan. Tekmovali so v bowlingu, vlečenju vrvi, hitrostnem mešanju maturantskega koktejla, trebušnem plesu in še čem. Vse skupaj so nadzorovali Palmini animatorji v kričečih majčkah s pomenljivimi napisi Strogo maturantsko, Ugrizni in Palmijada, ki so vzdušje držali pokonci debele štiri ure. Sredi popoldneva so spravili na noge razgrete srednješolce, ki so se ob živahnih animacijah ter latino in grških ritmih sirtakija počutili, kot bi že doživljali svoj maturantski izlet. Najbolj nasmejani so prizorišče zapustili dijaki Šolskega centra Velenje, zmagovalci velikega medšolskega tekmovanja v bowlingu, ki so si z največ podrtimi keglji priigrali nepozabnih sedem dni v vroči Španiji. V Turistični agenciji Palma so maturantske izlete v bolj oddaljene in eksotične kraje organizirali prvi v Sloveniji. Do danes jim je zaupalo več kot 40.000 dijakov. Ker je bilo iz leta v leto več povpraševanja tako po maturantskih izletih kot po mnogih drugih potovanjih, ki jih pripravljajo, so letos odprli še eno novo poglavje. Zasnovali so Pal-mljado, maturantski izlet, na katerem bodo vodniki in animatorji 24 ur na dan bdeli nad dijaki, jim razkazovali najlepše evropske kotičke in zanje prirejali animacije med vožnjo, v času ogledov in v prostem času na plaži. Bodoči maturantje bodo lahko letos izbirali med več kot 50 programi v 14 različnih državah. a poglej in odpotuj! Umagu 39,900 '0L od 11.980 30.12.-1 ' J5D/POL Silvestrovanje v Rabcu 42.900 2912/4D/PO! -NZ 45.900 j0.12.-2.1/3D/POL 49.900 ITALIJA - Kalabrija 3* tejtelJetatekiprevoz.tfopJacilo-- .-ji« un 22 polpe-7io" 15.200 SIT . silvesti '115/7C/N 23.800.. ?i\z- 39.990 29,12,Zl'./5D/POLfNZ,44.900 ' app tes Residences. 6C ma. bus 14.900 SIT wxtenfè/_ Í.-1.I.U6D/N od 46.900 2S.12/6D/POL' Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpi- sanih pisem ne objavljamo. PREJELI SMO Moja matura Pred seboj imam Novi tednik z dne 2. 12. 2005 in prebiram poročilo Marjele Agrež z naslovom Gimnazija v srcih in spominih in o izidu knjige spominov in prigod dijakov in profesorjev I. gimnazije v Celju. Hranim zadnje Izvestje državne realne gimnazije s klasičnimi vzporednicami v Celju iz stare Jugoslavije za leto 1939/40. Takrat sem dokončala III. a razred pri razredničarki Eleonori Kernc. Za leto 1940/41, ko sem končala IV. razred, Izvestja ni bilo več, ker so Nemci zasedli Celje. V istem Izvestju za leto 1939/40 najdem v I. c razredu mojega brata Miloša Oj-streža. Doštudiral je elektro-šibki tok, bil je zaposlen na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani, leta 1957 pa je nesrečno umrl. V Izvestju najdem UREDNIŠTVO v I. a razredu tudi Darjo Hočevar, kasneje poročeno Oj-strež, mojo svakinjo, zdravnico, spec, anestezije (umrla je leta 1974) in v 4. a razredu Ljerko Hočevar, kasneje Ljerko Glonar, ki je v letu 2004 pri Mohorjevi založbi v Celju izdala knjigo _bb-Zdravniški utrinki - sto in več pogovorov ali pripovedi«. In v III. c razredu najdem Avgusta Lavrenčiča, pozneje akademskega slikarja, profesorja in scenografa (umrl je leta 1996), mojega moža. To so moji ožji sorodniki, vsi dijaki celjske gimnazije. Moj oče je bil vlakovodja in nemška oblast je potrebovala železničarja. Tako smo od leta 1941 do 1945 ostali v Celju. Nemščino smo se učili v 3. in 4. razredu. Leta 1941 sem vstopila v 5. razred. Bili smo mešani razred, fantje in dekleta. Profesorji so prišli iz vseh delov Nemčije in Avstrije, govoriti so v dialektu, težko smo jih razumeli, še težje smo se učili. Strogo je bilo prepovedano govoriti slovensko, tudi če so koga zalotili na hodniku ali stranišču, je bil izključen iz gimnazije. Že ob koncu 5. razreda "Rustika Priznano podjetje s področja slaščičarstva z blagovno znamko RUSTIKA zaradi odpiranja nove poslovne enote v Celju, Center Interspar, zaposli: - vodjo sladolednega vrta in kavarne (m/ž), - natakarja/ico (m/ž) Od kandidatov pričakujemo: - sposobnost dela v timu, resnost, urejenost, komunikativnost, sposobnost vodenja manjših skupin, pasivno znanje vsaj enega tujega jezika, zaželene delovne izkušnje. Pisne ponudbe s CV pričakujemo na naslov: LETRAS d.o.o., Trubarjeva 44, 1000 Ljubljana PRLJAVO KAZALIŠTE PETAR GRAŠO ,-ŠANK ROCK \k / * , aaJag-r m /■ ■ I Mr_i • -7 DVORANA ZLATOROG petek, 23.12.2005 ob 20.00 nas je bilo manj v razredu. V 6. in 7. razredu so bili nekateri preseljeni, fantje so odhajali na druge gimnazije, k partizanom ali v nemško vojsko, da so zavarovali starše. V 8. razredu smo ostala samo dekleta. Pouk pa ni bil več reden, bili so alarmi zaradi letal, ki so napadala železniško postajo in mostove. V februarju 1945 sem bila poklicana na maturo. Bili sva dve: Vera^aksida, kasneje poročena Hvala, in jaz. Maturo sva opravljati dva dni v kletnih prostorih gimnazije iz enajstih predmetov, ves čas pa je bil alarm. Spričevalo je bilo izdano od Staatliche Oberschule fiir Jugen in Cil-li. Imenovalo se je Reifezeug-nis fiir Maria Oistresch, ocena je bila »befriedigend« in ima datum 14. 3.1945. V osnovni šoli in do 4. razreda gimnazije sem bila odličnja-kinja, v višjih razredih dobra (gut) in na zaključku zadostna (befriedigend). Od avgusta do novembra 1945 smo nato v veliki skupini dijakov različnih starosti opravljali nostrifikacijske izpite za priznanje 5. do 8. razreda, spet na Državni gimnaziji Celje. Ko danes opazujem svečane prireditve maturantov, mi je včasih kar težko pri srcu, ker tega nisem sama doživela. Zdaj sem vključena v Društvo računovodskih delavcev, kjer imamo sekcijo upokojenih računovodij. Enkrat mesečno imamo sestanke v društvenih prostorih, imamo po pet izletov na leto po Sloveniji in novoletno praznovanje. Tudi starejši se znamo poveseliti. Posebej pa me veseli, da bo stavba moje pokojne Kovinotehne, v kateri sem bila zaposlena 23 let, visokošolska ustanova in da bo Celje postalo univerzitetno mesto. MARUA MAGDALENA LAVRENČIČ, Celje rOZNA IJIGA Nerazumevanje in neprijaznost V torek, 6.12. 2005 okrog 13.15 sem stopil v stavbo Elektra Celje s prošnjo, da bi mi znesek, ki ga dolgujem v vrednosti cca. 15.000 SIT razdelili na 2 ali 3 obroke, ker sem trenutno prijavljen na zavodu, za zaposlovanje. Napotiti so me v sobo 107 h gospe Načrte nas/ Sonji Doberšek. O razdelitvi zneska na obroke ni hotela niti slišati, razlagala mi je o nekih internih dogovorih, nato pa mi je vzvišeno svetovala, naj se obrnem lepo na center za socialno delo, ker mi Elektro Celje pač ne more pomagati. Ker se bliža čas božiča, bi gospe Doberšek zaželel, da bi tudi ona kdaj izgubila službo proti svoji krivdi in da bi bila prisiljena hoditi okrog po raznih uradih, kjer ji bodo naveličane uslužbenke razlagale, da se jih to sploh ne tiče in jo napotile na center za socialno delo. Gospa Doberšek, sram naj vas bo. DZ —® i radi vast www.radiocelje.com Ob nakupu vas obdarimo! Ste že pripravljeni na decembrske nakupe prazničnih daril? Opravite jih z Moneto Nove KBM in darilo boste dobili tudi vi. Ob vsakem plačilu z Moneto Nove KBM nad 5000 SIT* shranite obvestilo o plačilu in ga predložite v eni izmed večjih poslovalnic Nove KBM; kjer vas že čaka darilo - ročno pletene nogavice iz tople ovčje volne. Nakupi se ne seštevajo. Akcija traja od 5. 12. do 31. 12. TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Odmev - ponovitev - Nasilje v družini, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček - kviz z Majo Gorjup, 18.50 Večerni program in Mojca ter Mitja, 19.00 Prenos druge tekme osmine finala rokometne lige prvakov Kolding - Celje Pivovarna Laško - reporter Dean Šuster, 21.00 20 Vročih Radia Celje, 22.00 ZmagoviU pari Pivovarne Laško, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsid-ler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije [Radio Robin) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RàSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 9.30 Adventna oddaja, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Ada Požeg, 11,00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi/Pd čestitkah - Nedëljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 18.30 Stane Vidmar, 20.00 Ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom - Ada Požeg, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Univox) PONEDELJEK. 12. i 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Predstavitev skladb Bingo jacka, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Bingo jack- izbiramo skladbi tedna, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - ob 22. uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih ladijskih postaj Slovenije (Radio Univox) TOREK, 13. december 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Za zaveso - Zvone Agrež, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.10 Do polnega vozička brez mošnjička, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute sur-madi, 22.00 Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Odmev Cerkno) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.10 Najdite nas, Center Interspar Celje nagradi vas, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O -pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00'Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Rebeka, 19.00 Novice, 20.00 Mal drugač s 6Pack Čukurjem - ob 22. uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP - Skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Odmev Cerkno) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev - Resničnostni šo-vi, 14.00 Regijske novice, 14.15 Faraonova ruleta, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar - ob 22.uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Celje - gostiteljica Simona Brglez) Zgornjesavinjski »I« O malčici z naše slike lahko povemo, da je zelo težko našla primerno sliko. In da je od nekdaj vedela, da bo novinarka. Njeni poklicni načrti so bili v manjšem kraju v Zgornji Savinjski dolini precej nenavadni, vendar se ni pustila prepričati. Pa da ne boste mislili, da je od malih nog sanjala o potovanjih po tujini ali reportažah z zvezdniki. Veliko raje je z »navadnimi« ljudmi, piše o njihovih življenjskih poteh in spoznava nove izkušnje. TUdi zato je ostala zvesta Zgornji Savinjski dolini. Otroška leta je, ker v vasi ni imela sovrstnikov, preživela s knjigo v rokah. Za začetek Karel May, sledila je praktično vsa literatura iz okoliških knjižnic, še vedno pa jo potegne dober strip. Kar nekaj »junakov« je potem preselila na domačo kmetijo in se sama s seboj igrala kavboje in indijance. Spomini na otroštvo so povezani s peš hojo do šole v Radmirju, nato pa se je s sošolci preselila v šolo na Ljubno, ki je še danes v njenem spominu zapisana z velikimi črkami. Veliki svet je začela spoznavati na celjski gimnaziji, kasneje pa na FSPN-ju, kjer se, če pošteno prizna, ni pretegnila. Razen seveda govornega preizkusa, kjer so ji, če to izda v mih obliki, vljudno povedali, da je njene govorica preveč prepletena z zgornjesavinjskim »l«-jem. V praksi je to pomenilo, da pred mikrofonom nima kaj iskati. Da ne gre vsega vzeti za suho zlato, se tolaži danes, ko jo radijske obveznosti prisilijo, da tudi v živo od- E5II2E3G 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.S0 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9.30 Halo, Terme Olimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.30 Hit lista Radia Celje, 17.45 Jack pot, 18.30 Študentski servis, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom - ob 22.uri Zmagoviti pari Pivovarne Laško, 23.00 YT, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Celje - gostiteljica Saška Teržan) 20 VROČIH RADIA CELJE 1. HUNG UP-MADONNA (5) 2. FREE LOOP- DANIELP0WTER (1) 3. L0VEL0VEL0VE- TRISTAN PRETTYMAN (4) 4. JUST FEEL BETTER-SANTANA (2) 5. LONELY DAY-PHANTOM PLANET (6) 6. LOVE GENERATION-BOB IR FEAT. GARY NESTA PINE(3| --------------- (2) (1) (3) (4) 1. NEBO NAD NAMA-TABU 2. POLARNI SUAJ-ZEUS 3. MALO TU MALO TAM - NEISi •ROK'N'BAND .0 K0CUANĚIČ pre usta. Še najraje pri radijskem delu soustvarja informativni program in skrbi za pokritost Žalca ter regije Saša, torej Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Odgovore, kdo je malčica na sliki, pričakujemo na naslovu Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Malčica je ... Izžrebanca bo nagrada čakala na našem oglasnem oddelku, kjer pa nagrada že čaka Marijo Bračko iz Šenjutja, ki je pravilno ugotovila, da smo v petkovi številki Novega tednika objavili fotografijo Ivane Stamejčič. Resničnostni šovi V Odmevu bomo v četrtek ob 12.15 uri poskušali izvedeti, kaj je tako privlačnega na resničnostnih šovih, pogovarjali se bomo z ustvarjalci tovrstnih oddaj, tistimi, ki so se odločili v njih sodelovati in z gledalci, ki jih spremljajo. Poiskali bomo tudi odgovore pri strokovnjakih, ki bi o priljubljenosti teh oddaj govorili tudi v psihološkem smislu. Zakaj takšni šovi sploh nastajajo? Gre le za dobičkonosnost s strani ustvarjalcev oddaj, za ustvarjanje javnih podob tistih, ki v šovih sodelujejo ah pa gre za resnično nekaj, kar želi občinstvo gledati? Oddajo Odmev pripravlja Simona Šolinič. Foto: AŠ (3) (4) (3) 7. VULKAN -KATRINAS (1) 8. PREDSTAVU! SI -PETER LOVŠIN (5) 9. NIK0-NIK0-NIK0L0VSKI (4) 10. GREMO NAPREJ-KOCKA (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: WICKED SOUL-KUBB STICKWITU - PUSSYCAT DOLLS PREOLOGAZA DOMAČO LESTVICO: MOJ PLANET-PETER JANUŠ TAKI KOT SI TI - MAJA SLATINŠEK vsako soboto ob 20. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV >. NISMO VSI MU: ZABUŠANT1-A (3) ) VSI MUZIKANTI 1 KUNCA (6) I-SPEV (4) 4. V JUTRANJI ZARJI-ANS. ZAKAPANE £ OI 5. KOZJANSKE POTI - KOZJANSKI ZVEN POLKA ZAVASJ0-MLADIUP) 1. ZAPELJIVA SOSEDA -ANS. PETRA FINKA 2. SAMOTNA KOROŠKA DOMAČIJA- POGUM 3. TUDI METULJI IZGINEJO - ANS. NOC Vse najboljše. Jasmina! Sodelavka za šport Jasmina Žohar je minuli teden praznovala rojstni dan in to kar na koncertu skupine Nude v Celju. Pevec Boštjan je zanjo pripravil veliko presenečenje in jo kar povabil na oder. Čeprav nerada je na prigovarjanje Boštjana in publike Jasmina na odru tudi zapela. NE PRESLISITE NA RADIU CELJE SREDA, 14. DECEMBRA, OB IS. URI: POP ČVEK POJDI Z MENOJ - VABI RD Pojdi z menoj je najnovejši album Rebeke Dremelj, ki poleg naslovnega hita Pojdi z menoj in uspešnice Prava noč, prinaša še 9 drugih pesmi, med drugim tudi najnovejši single Slovenski superboy. Z Rebeko boste lahko klepetali v sredo od 18. ure, ko se bomo z njo pogovarjali tudi o njenem spodnjem perilu. JJKE-ANS. TONUAVERDERBERJA 5. KO SEM SPOZNALATE-ČEP0N (1) Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate v: ponedeljek ob 2215uri. lestvico Slovens 5 pa ob 23.15 uri. itevsak radiocelje na Mirih frekvencah www.radiocelje.com Št 93 - 9. december 2005 -rr—; nI* k * TEDENSKA r ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, 9. december: Že ponoči bo Luna v odličnih as-pektih, zato se bo dan začel pozitivno in zlahka bomo dosegli tisto nekaj več. Dopoldne bo sicer vladalo zatišje, a bo popoldne nastopila bolj ognjevita stran naše narave. Naša vnema bo v porastu, zato se lahko lotimo tudi kakšnega bolj zahtevnega projekta. Sobota, 10. december: Dopoldne bo ugodno za vsakršno delovanje. Imeli bomo smisel za organizacijo, načrtovanje, veliko pozornosti pa bomo namenjali tudi medsebojnim odnosom. Še posebno odlično se kaže v relaciji s starejšimi osebami. Popoldne bo nekoliko bolj zasanjano, obudil se bo naš domišljijski svet. Nedelja, 11. december: Dopoldne bo negotovo v čustvenih zadevah in medsebojnih odnosih. Luna prestopa v mogočnega Bika in bo dan obarvala z lepimi Venerinimi ener- gijami. Čutnost, toplina in umirjenost bodo ključne kvalitete, ki bodo veliko pomenile in nas bodo pomirjale. Ponedeljek, 12. december: Luna bo rasla v Biku in se na svoji poti srečala z Marsom. To kaže na višek energije, ki lahko povzroči tudi nestrpnost, če ne bomo dosegli tistega, kar želimo. Višek energije bo nujno treba sprostiti, saj ta položaj kaže tudi na veliko napadalnost in borbenost. Torek, 13. december: V določenih trenutkih je lahko dan izredno stresen, a si lahko kljub temu zagotavljamo napredovanje. Morda se NAPOVED ZA VAS PRIPRAVLJA AR10N IZ CELJA Z DOLORES NA 090 43 61 (GSM 041 519 265) TER GORDANO NA 090 4126 (GSMÔ41 404 935) Nakit na izletu Če bi naključno izbranim nakupovalcem decembrskih daril postavili vprašanje, kaj je tisto, kar vselej reši dilemo glede izbire, bi se ob knjigi zagotovo na vrh seznama uvrstil - nakit. Časi, ko je bil zlat nakit spoštovana plačilna valuta, ko je bila zlata verižica vredna že kar malega bogastva in ste se lahko starega nakita znebili še po spodobni ceni, so mimo ali pa so se nekam potuhnili. A nakit, posebej žlahten, je še vedno pojem prestiža, moči, pomembnosti, lepote ... Lepota je harmonija med lihim in sodim, je rekel Pi- skov na žlahtnih damah in gospodih ni bilo nikoli dovolj. Če se ozremo na letošnje modno dogajanje in izluščimo le tiste modne akcente, ki, kot pravimo, oživijo telo in poživijo oblačilo, se res dogaja ... Seveda si večina žensk želi imeti v skrinjici z nakitom vsaj en parure. Gre za komplet ogrlice, uhanov, zapestnice, broške in prstana, nekoč je sodila zraven še tiara. Pa ste prepričane, da se pod tolikšno količino bleš-čanja ne boste - izgubile? Da bo nakit s preveliko domi-nantnostjo postavil vaš obraz v »manjši kader«? Medtem ko razmišljate, pa še nekaj idej za igrive, nekonvencionalne nakitne izlete -z žlahtno kovino ali čisto navadno bižuterijo, ki jo lahko kupite na sleherni stojnici. Kar brez pomislekov, saj je oboje modno! Trendi vam predlagajo, da se poigrate z broško, ki krasi večerno pričesko, dve enaki broški lahko polepšata večerni sandal, zapestnica duhovito nadgradi zimski škorenj, ogrlica se znajde v vlogi pasu, verižica je lahko tudi ročaj torbice ... Igrajte se, bodite inovativne in uživajte v drugačnih modnih poudarkih! bo res odvijalo vse bolj polčasi, zato moramo uporabiti veliko mero strpnosti. Večer bo bistveno bolj živahen, saj Luna prestopi v Dvojčka. Sreda, 14. december: Kvadrat Lune in Urana nam lahko prinese dopoldne kakšen preobrat. Zelo bo povečan notranji nemir, temu pa lahko sledi zmanjšana stopnja koncentracije za delo. V pozitivni obliki lahko dobimo kakšno nenavadno, originalno domislico. Popoldne bo ugodno za dogovarjanje in intelektualno delo. Četrtek, 15. december: Venera vstopi v Vodnarja in bo sprostila blokade, ki so bile prisotne na ljubezenskem in finančnem področju. Energijo bomo izražali veliko bolj sproščeno in spontano reševali marsikatero zadevo, ki je bila v preteklosti nerešljiva. Ob 16:17 nastopi polna Luna v Dvojčku, zato pazljivo pri vsem! Astrologinji GORDANA IN DOLORES Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK tagora. In ko gre za lepoto nakita, je ta harmonija še kako pomembna. En kos, dva, bo lepša harmonija treh raz-. ličnih kosov? Pa smo pri modi, ki letos kiti, okrašuje in tudi pretirava čez vse razumne meje, kot ni še nikoli. Morda si je dala tako duška le še v obdobju baroka in ro-kokoja, ko ji bleščečih okra- RADIO JE UHO. S KATERIM SUŠIMO SVETI rrs fiM was "'"□e ŠTAJERSKI VAL već KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE »BILISTE ^ MERILEC PfîETQKAZRAKA SX VW, AUDI, SKODA-1,9 IDI 18.600 SIT dalje AVÏODILI MHIM HÍ.M. KATALIZATOR UNIVERZALNI kod22.200Mp,ej \J Mariborska 86, Celje tel.: (03) 428-62-70 ____________ www.avfodeliregnemer.si servoVOLANSKEČRPALKE CELEIA NLB® Leasing Avto center CELEIA d.o.o. PE JAKOPEC Poslovalnica Celje Mariborska 107 3000 Celje Telefon: 03 42 54 600 Kosovelova 16 3320 Velenje Telefon: 03 89 71 460 Kocenova 1 3000 Celje Telefon: 03 49 00 172 Spremenili fiesto in fusiona Te dni je stekla prodaja dveh nežno prenovljenih for- obeh fordih so razmeroma skromne, vendar toliko opazne, da dov, in sicer fieste ter fusiona (na sliki). se jih le vidi. Pri motorjih bistvenih sprememb ni, bo pa treba Fiesta je dobila drugačne luči in nekaj novih barv karoserije, še nekaj časa počakati na 1,6-litrski turbodizelski motor s 66 podobno tudi fusion. Tudi spremembe armaturnih plošč pri kW, prav tako se nekaj kasneje pripelje še fiesta ST. Hrvaška: Opel in astra OPC za zmogljivejše ople Nemški Opel po novem ponuja tudi nekaj športnej-ših izvedenk svojih avtomobilov, ki jim dodaja oznako OPC; to pomeni, da so jih razvili v Opel Performance Centru. V tej ponudbi so zafira, astra in vectra v limuzinski ter karavanski izvedenki. Prvima dvema namenjajo bencinski štirivaljnik z gibno prostornino 2,0 litra in z 240 KM pri 5.600 vrtljajih v minuti. Končna hitrost astre OPC (na sliki) je 244 km/ h, do 100 km/h pa pospeši v 6,4 sekunde. Malenkost drugačne so zmogljivosti eno-prostorske zafire, saj je največja hitrost 231 km/h, pospešek pa 7,8 sekunde do 100 km/h. Vectra OPC, tako limuzino kot tudi karavansko izvedenko, poganja bencinski šeštvaljnik z gibno prostornino 2,8 litra in 255 KM pri 5.500 vrtljajih v minuti. Končne zmogljivosti so nekoliko različne, saj zmore limuzina največ 260 km/h, karavan pa 254 km/h, do 100 km/h limuzina pospeši v 6,7, karavan pa v 6,9 sekunde. Navzven se vse izvedenke OPC od drugih očitno razlikujejo, saj jim dodajo 18-palčna platišča iz lahke litine, trapezoidne izpušne cevi, bočne obrobe in posebne barve... Naročila za posamezne izvedenke oplov OPC že sprejemajo, cene pa ta hip še OPEL vivaro 1,9 D redna MPC: AKCIJSKA CENA: 4,188.240,00 SIT 3,540.000,00 SIT Plačila na začetku: 323.320,00 SIT financiranje DDV do obračuna 60 obrokov: 50.100,00 SIT IT Akcijske cene veljajo samo za vozila, financirana preko LB Leasinga. Ferrari uspešno v letu 2005 Verjetno bo leto 2005 za italijanski Ferrari zelo uspešno, saj naj bi izdelali več kot pet tisoč avtomobilov. Lani so jih naredili 4.900, kar je bilo precej bolje kot leto nazaj. Kljub temu, da bo proizvodnja večja, pa prihodki ne bodo bistveno večji, kar naj bi bila posledica premočnega evra. Kako gredo avtomobili v promet na Hrvaškem? Oktobra so tam prodali 5.627 novih osebnih avtomobilov ali za sedem odstotkov več kot septembra. Najuspešnejši je bil Opel (790 vozil), sledil je Renault (671), na tretje mesto se je uvrstil Volkswagen (616). Najbolje je šla v promet Oplova astra, sledil je renault clio, na tretjem mestu pa opel corsa. Polo bo tudi cross Volkswagen polo bo prihodnjo pomlad na voljo tudi v izvedenki cross. Kot pove že oznaka, bo ta varianta terensko obarvana: razdalja od tal se je povečala za 15 milimetrov, platišča so 17-palčna, nov je prednji odbijač, polo je dobil vrsto različnih karoserijskih dodatkov ... Cross bo nekoliko drugačen tudi znotraj, saj ima športno oblikovane sedeže in je precej kroma. Avto bo naprodaj s tremi bencinskimi in dvema turbodizelskima motorjema. CELEIA C OPEL combo 1,3 cDTi redna MPC: AKCIJSKA CENA: 2,772.000,00 SIT 2,340.000,00 SIT Lastna udeležba: Strošek odobritve:___ Plačila na začetku : Financiranje DDV do obračuna 60 obrokov: 33.1 ■INFORMACIJE tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. dlM'i'i'ilfc, HIDRAVLIČNI CEPILNIKI fSpsË Od 6 do 20 t - pogon preko elektromotorja ali traktorja CEPILN1K LS 6T (61) ¥ f ■JMEfc- ■ • 3 cepljenja do enega metra Dobriša vas 14a, 3301 PETROVČE tel.: 03 7t3 14 10, www.uniforest.si Na osnovi sklepa predsednika stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju opr. št. St 39/2005 z dne 6.12. 2005 objavlja stečajni upravitelj v stečajnem postopku nad dolžnikom STROJING CO., inženiring, zastopstvo, trženje, tehnično svetovanje d.o.o. - v stečaju ZBIRANJE PONUDB I. PREDMET PRODAJE 1. Rezervni deli - rezervni deli za motorna kolesa Honda, Kawasaki, Yamaha in ostali rezervni deli, vse po seznamu od zap. št. 1 do 609. 2. Motoristična oprema - čelade, škomji, kolenčniki, hlače, ledvični pasovi, jakne, čevlji in druga dodatna oprema, vse po cenitvenem seznamu od zap. št. 725 do 1174. 3. Strešna kritina - strešna kritina COVERSYS in strešna kritina STEELTILE, vse po cenitvenem seznamu od zap. št. 1 do 51. II. POGOJI PRODAJE (izvleček) Rok za zbiranje ponudb je osem dni po objavi. Ponudbe je treba poslati po pošti na naslov: Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22,3000 Celje s pripisom - Stečajni postopek St 39/2005 - Ponudba za odkup - ne odpiraj. Dodatne informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja ter popolne pogoje prodaje dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju odvetniku Borut Sokliču, tel. 03 490 06 60 in GSM 041 749-859. Informacije o premoženju je mogoče dobiti v odvetniški pisarni na naslovu Ljubljanska 11 v Celju, vsak delovni dan od 9. do 12. ure, po predhodnem dogovoru s stečajnim upraviteljem. <5Srt 03120-50-60 GOLF 5 sdi, letnik 2004,5 vrat, prevoženih 21.000 km, prodom. Telefon 041 551-334. 7408 POLO 1,9 D, letnik 2003,5 vrat, prevoženih 29.000 km, prodam. Telefon 041 280-985. 7408 OSEBNI avto 323 F, letnik 1996, prevoženih 143.000 km, metalno sive barve, prodam. Telefon 041967-987. 7446 ASTRO, model 04, bencin, reg. 11.06, prodam, možna menjava, cenejše. Telefon 041 567-392. 7458 Rsenic 2,0 rt, letnik 1997, 152.000 km, metalno kovinske barve, ugodno prodom. Telefon 041945-589. 7464 HITRO NAROČITE MMM Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 150 tolarjev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 1.700 tolarjev, kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene Čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sp —-^__zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. liM'llli']:!!:!! Ime in priimek: Kraj:_ Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ulica:________ Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: SKOBELJNI stroj, dolžina skobljanja 500 mm (šeping) prodam. Telefon 5726-364. Ž 543 ODJEMALEC silaže znamke Bider prodam. Telefon 5728-509. ž 578 TRAKTOR Ursus 35, letnik 1979, s kabino, prodam.Telefon031679-022. žsse URSUS, 35 km, letnik 1971, s kabino, vreden ogleda, prodam. Telefon 041 774-393. "" 7410 MUN za žito (kladivčar), porovnolko s cirku-larjem, 30 cm, kovinsko, prodam. Telefon 781-0560. 7416 PLETILNI stroj Pfaff 6000, računalnik za krojenje in vzorčenje, dodatna oprema in literatura v slovenskem jeziku, prodam. Telefon 051324-153. 7472"" SNEŽNO sprednjo desko za traktor Univerzál, novo, s hidravliko in nosilcem, prodam za 460.000 SIT. Telefon 041 645-898. Š1151 TRAKTOR Imt 540 prodam. Telefon 031 783-636. 7496 KUPIM TRAKTOR, prikolico, trosilec 1er drug stroj, tudi okvarjen, kupim. Telefon 041407-130. 7327 TRAKTOR Rat Štore 504 kupim. Telefon 041 412-924. 7438 MOTORNO škropilnico na samokolnici kupim.Telefon 040 731-860. 7464 KOSILNICO za hribovit teren, dobro ohranjeno, kupim. Telefon 040 731-860. PRODAM STANOVANJSKO hišo, Zagrad 31, tloris 111 m', parcelo 144 m', nova ck, prodorno za 16.700.000 SIT. Telefon 031 600-625, NSYd. o. o., Mariborska 20, Celje. Telefon (03) 5728-191,031 836-204. Daniela), prodam. Telefon 041 666-138. 7467 Št. 93 - 9. december 2005 - celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop rmrrrmr TAKOJ!!! GOLF 4 19 tdi, letnik 1998, avl. klima, 5 vrat, el. stekla, gretje sedežev, prodam. Telefon 041642-070. 7479 AUDI 80 222,0, lelnik 1993, poškodovano blatnik, luč in zadnji bok, odlično ohranjen, prodam za 150.000 SIT. Telefon 041654-898. šuši GOLF diesel, letnik 1990, prvi lastnik, 5 vrat, prodam. Telefon 041 240-580. ŠH49 GOLF III 1,9 diesel, letnik 1995,5 v, centralno zaklepanje, strešno okno, 2. lastnik, prodam. Telefon 041 505-695. Š1154 ; NEPREMIČNINE W TEL 03 6451-OQ6 r-i p-nepremlcnine.o PLANINA (Tri Sevnici, dvostanovanjsko hišo 300 m2, adaptirano 2002, dvorišče 900 m', prodamo za 19.950.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. S0CKA- Homec, hišo v gradnji, stavba 118 m!, 3000 m2 dvorišča in ostalega zemljišča, prodamo za 6.800.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c,Celje. KUPIM CELIE ali bližnja okolica. Kupim zazidljivo parcelo, velikost 700 do 3000 m1 ali staro hišo za nadomestno gradnjo. Gotovina takoj. Telefon 041 640-674. 7354 PARCELO ali starejšo hišo, v Celju ali okolici, kupim za gotovino. Telefon 041 672-374. 6983 GRADBENO parcelo, na dobri lokaciji, kupim. Telefon 041698-386. 7290 GOTOVINSKA POSOJILA IN OPKUPIPOSOJIL DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV P PE Celje, Ul. XIV. divizije 14 Tel.: 03/ 425-7000 NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT 034925956, 031862140! ČUDOVITO, novo hišo, v Zagradu, velikost 290 m!, zemljišče 3600 m2, novogradnja, prodam za 49.800.000 SIT. Telefon 031 541-592. 7488 MANJŠO hišo, Ljubečna, Bovše, velikost 150 m', zemljišče 1700 m', novogradnja, prodam zo 29.900.000 SIT. Telefon 031 541-592. 7488 HIŠO in gospodarski objekt, primerno za nadomestno gradnjo, na parceli 2000 m2, stavbno zemljišče na odlični lokaciji, Trnovlje pri Celju, prodam. Telefon 031 541-592. 7488 HIŠO v Laškem in lokal v centru Celja prodam. Telefon 041627-020. 7493 DRAMLJE, stanovanjsko hišo z možnostjo poslovnega dela cca 250 m2, adaptirano 1990, prodamo za 11.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. ROGAŠKA Slatina, stanovanjsko hišozvino-gradom (cca 110 m2bivalne površine), I km iz središča mesto, leto izgradnje 1985, leto prenove 2005, prodamo za 14.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, n ŠMARJE p sredni bližini centra Sladke Gore prodo-o(100m2 altnim do-00 m21er 0 m2, leto izgradnje 1970, 1 10.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmortnem 57/c, Celje. n NUMERO UNO Ugodni avtomobilski in gotovinski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence, tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno sposobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila ter leasinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. TeL: 02/252 48 26, 041/750 560, 041/331 991, fax: 02/252 48 23 mmssnm IZPLAČILO TAKOJ! 03/490 03 36 po možnosti v pritličju. Cenjene ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro GOTOVINA 7426 ZAZIDLJIVO zemljišče, v Celju ali okolfci, kupim. Telefon 031541-592. 7488 HIŠO kupim v okolici Celja. Telefon 031541-592. 7488 NEIZDELANO podstrešje kupim v Celju. Telefon 031541-592. 7488 ODDAM POSLOVNA prostora, 90 in 16 m1, s parkirnim prostorom, primerno tudi 2a zdravstvo in ostalo, v Celju, oddam v najem.Telefon 041 262-063. 7432 SMARJETA pri Celju, v najem oddamo lokal 100 m2 za trgovinsko ali pisarniško dejavnost, s parkiriščem, najemnina 2.160,00 SIT/m2. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, n m:\mm PRODAM DVOINPOLSOBNO stanovanje, 58 m2, z last nim atrijem, 39 m2, Breg 50, vsi priključki, za 12.600.000 SIT in luksuzno man-sardno stanovanje, 64 m2, Stanetova 12, vsi priključki, prodamo za 16.700.000 SIT. Telefon 031 600-625, NSY d. O.O., Mariborsko 20, Celje, p STANOVANJE, 81, m2 v Kajuhovi v Celju, prodom za 12.500.000 SIT. Telefon 041 799-993,041690-353. 7430 DVOINPOLSOBNO stanovanje, lepa razporeditev, obnovljeno, na dobri lokaciji, prodam. Telefon 491-9161,041 662-194. HemoDial, zdravstvene storitve d.o.o. Cesta v Tomaž 6A, 3212 VOJNIK dejavnost Centra za nefrologijo in hemodializo razširjamo s ponudbo specialistične internistične ambulante za samoplačnike Za vaše težave z delovanjem ledvic ali povišanim krvnim tlakom vam bo s telefonskim dogovorom omogočen ambulantni pregled in posvet s specialistom ob dogovorjeni uri brez čakanja v vrsti. DVOINPOLSOBNO stanovanje, 77,22 m!, Celovško 9, lego JZ, popolnoma obnovljeno, z opremo, vseljivo tokoj, prodam. Telefon 04! 656459, od 12.12. naprej. 7474 DVOSOBNO prenovljeno opremljeno stanovanje na Otoku, velikost 54 m®, 1. nadstropje, v lepem, urejenem okolju, primerno za starejše občane, prodam za 15 mio SIT. Telefon 031 541-592.7488 KUPIM DVOSOBNO ali trisobno stanovanje, lahko tudi podstrešje, kupim za gotovino. Telefon 041727-330. 6983 GARSONJERO ali enosobno stanovanje, lahko tudi potrebno obnove, kupim. Plačilo v gotovini. Telefon 041352-267. 6983 ODDAM GARSONJERO, v središču Portoroža, oddam med božičnimi in novoletnimi prazniki. Informacije zvečer, telefon 041 716-863. Ž 549 DVOSOBNO stanovonje v Okrogarjevi 3 v Celju, 62 m!, v 10. nadstropju, dajemo v najem za dobo enega leta z možnostjo kasnejšega odkupa. Telefon 041 618-845. p DVOSOBNO opremljeno stanovonje v Celju, vseljivo takoj, oddam, po možnosti samskim. Telefon 5451-361. 7439 DVOSOBNO opremljena stanovanje, v Celju, Otok, oddam. Telefon 041260-551. 7453 NAJAMEM V CEUU najamem opremljeno garsonjero. Telefon 041284-857. 7398 GARSONJERO nujno najamem. Telefon 031 657-697. 7494 PRODAM OKNO Jeloterm Jelovica, 120-100, novo, prodam. Telefon 041851-424. 7441 PAMEINE radiatorje, različne, nerabljene, prodom.Telefon 5453-332. 7449 DRVA, gabrova, suha, ugodno prodam. Telefon 031 844-612. 01148 DRVA, mešana in brezova, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 818-372. Š1147 MODUL, 115 Sn/kos in ostali gradbeni material ugodno prodom. Telefon (03) 5461-165,031337-365. 7461 KERAMIKA, italijanska, na zalogi, ugodno prodam. Telefon (03) 5461-165,031 337-365. 74617462 ODDAM VEČ oken in vrat s polkni oddam. Telefon 4918-191. 7446 PRODAM SPALNICO, modre barve, poceni prodam. Telefon 041 209-768. 7436 ŠTEDILNIK, 2 plin, 2 elektrika, pečica, zelo ugodno prodam. Telefon 5451-661. NOVO peč, ck, trdo gorivo/olje, 38.000 kalorij, vsa oprema, prodam. Telefon 714-0084. ž 561 KUPIM RABUEN štedilnik na trdo gorivo, dobro ohranjen, po možnosti naj ima večja vrata za kurišče in desni priklop, kupim. Telefon 031509-687. 7393 PODARIM BARVNI televizor podarim. Telefon 5798- 076. Š1141 A SPEK Ložni spekter 3310 ŽALEC - SLOVENIJA Zaposli: komercialista - prodajalca na terenu za trženje barv-lakov za mizarje Od kandidata pričakujemo: - najmanj IV. stop. izobrazbe trgovske/tehnične smeri, - opravljen vozniški izpit B-kategorije, - resnost, poštenost, - komunikativnost, samoiniciativnost, - veselje do dela s strankami, - poznavanje barv-lakov zaželeno. Pisne vloge pošljite na zgoraj navedeni naslov do 19. decembra 2005 POTREBUJEM ČE mi lahko kdo podari kuhinjske stole, naj pokliče po telefonu 031518-313.2559 ČE kdo podari tuš kad, 90«90 tm, naj pokliče po telefonu (03) 5472-352. — KNJIGOVODJA m/ž :o razpisujemo za določ idatov se pričakuje: - najmanj V. stopnja ekonomske srn« i • prednost je poznavanje programa I Vloge z življenjepisom in dokazili o ■ BURSKE koze in kozličke, za zakol oli nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5730-460. PRAŠIČE, od 80 do 120 kg, prodajomo. Fišar, Tabor 45, telefon 041 619-372. Ž557 PRAŠIČE, od 150 do 200 kg, hranjene z domačo hrano, prodam. Telefon 041 969-954. 7394 TEUC0, težko 270 kg, prodam. Telefon 5738-065. 7407 PRAŠIČA, težkega 200 kg, krmljenega s kuhano domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5797-103. 7406 PRAŠIČE, težke od 25 do 150 kg in svinjo, težko 300 kg, prodam. Telefon (03) 5823-229,041 656-078. 7415 TELICO simentalko, staro 14 mesecev, prodam. Telefon (03)5734845. L1100 SVINJE, težke 150 do 250 kg, domača kuhana hrana, prodam. Telefon (02) 7192-227. 7434 PRAŠIČA, težkega 250 kg, prodam. Telefon 5743-310. Š1138 PRAŠIČA, težkega 300 kg, prodam. Telefon 031 821-169, po 17. uri. 7433 PRAŠIČA, polovico, prodam. Telefon 5740-273. Š1143 PRAŠIČA za zakol, 150 kg, mesnate pasme, prodom.Telefon 5792-256, 031 648-790. d 1142 BIKA, 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 7817-140. 7437 SLOVENSKO hladnokrvno brejo kobilo, 7 let, z žrebičko, 2 leti, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041381 -210. 7447 SAMCA kozla, srnaste posme, z dokumenti, prodam. Telefon (03) 5472-082.7450 TELIČKO simentalko, 120 kg, prodam. Telefon 041519-888. 7458 PRAŠIČA, krmljenega z domačo kuhano hrano, prodamo. Telefon 041478-455. S1146 VRHUNSKE kunce, pasme belgijski orjak, ovnačin dalmatinski rex, prodom. Telefon 031844-021. Lim GOLOBE različnih vrst in zajce, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 5736-525. liho DVE telički sivki, 100 in 140 kg, ugodno prodam. Telefon (03) 5730-471. L1107 VEČ izločenih svinj in odojkov, različne teže, prodam. Telefon (03) 5823-118. 7467 VEČ brejih pašnih telic prodam. Telefon 041 . 604-511. Š1153 KRAVO za zakol, 700 kg in telico simentalko, 150 kg,prodam. Telefon 5461-341. 7478 ZAJCE, za zakol ali rejo, ugodno prodam. Telefon 541-9554. 7483 TELIČKO, rjavo, težko 140 kg, prodam. Telefon 041858-944. L1113 PRAŠIČE, težke od 25 do 40 kg, prodamo. Telefon 041 708-978. 7485 SVINJO, težko 300 kg, prodom. Telefon (03) 5805-185. 7497 KUPIM BIKCA ali lelico simentalko, teža od 150 do 200 kg, kupim. Telefon 579-4217. 7407 KRAVO za nadaljnjo rejo kupim. Telefon 5824-785. 7419 PRODAM VINO, kraški teran, iz osrčja Krasa, odlične kvalitete, prodam. Dostavim tudi manjše količine. Telefon 041 614-862. p NOVO vino, domača brajda, jurka, izabela, 1001, cena 160 SITA prodam. Telefon 5461-170,041925-914. 7411 OVES v zrnju, za konje, prodam. Telefon 041 412-924. .7438 KRMNI krompir, manjšo količino krmne pese in kolerabe, prodam. Telefon 5799-041, zvečer. 7443 SENO in otavo, balirano, prodam. Telefon 5702-048. 7460 SLIVOVKO, neočiščene orehe, prodam. Telefon 5771-927. 7471 KORUZOvzmju, posušeno, prodam. Telefon 041 759-681. šušo KORUZO prodam ali menjom za les. Telefon 031 783-636. 7496 Na moji poti ni več postaj, samo še ena je in tam ostanem. Vso pot premišljujem, kakšen je ta kraj, tako je daleč in tako na samem... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega mc očija, dedija in brata GREGORJA ARLICA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v dneh slovesa z nami delili bolečino, nam kakor koli pomagali ter nam pisno in ustno izrazili sožalje. Prisrčna hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Taxi Simby, g. Iztoku, njegovim dobrim prijateljem Izletnika Celje, kolektivu Emo kemija Celje in Benovim (Edi) prijateljem. Iskrena hvala Milanu Reberniku za ganljive besede slovesa, pevcem, g. župniku in pogrebni službi Raj. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Anica, hčerka Alenka, sin Edi, vnuk Luka, sestre Beba, Silva in Eda ter ostalo sorodstvo PRODAM NOVO nerabljeno prsno črpalko, proizvajalec Chisso, ugodno prodom. Telefon (03) 734-2800. 7399 ŠTIRI ovce in ovna, ekscentrično prešo, 151, dva stroja za izdelovanje cilindričnih ključev, prodam. Telefon 041 794-105. OTROŠKI voziček za dvojčka, dva avtosede-ža Cobo (jajčka), dva glasbeno vrtiljaka in stajico, vse kot novo, zelo ugodno prodom.Telefon 031 848-922. 7415 SESALNIK Corona, sesalnik, nov, uvožen, brez vrečke in 3 radiatorje, uporabne, prodom.Telefon 5483-849. 7424 V CENTRU Celja prodam goražo. Telefon 041 327-546 ali (03) 5452-358. 7440 OTROŠKO opremo: posteljico, voziček prodam. Telefon 5773-706. 7442 KAVNI oparat in blagajno Sigmo, novo, prodam. Telefon 040 495-135. 7444 KOMBINIRAN otroški voziček, posteljnino za »kinderpet« in oblačila do starosti 2 let, prodam. Telefon (03) 5451-815 ali 031 870-890 (popoldan). 7445 OTROŠKA oblačila zo fantka, starost od 6 mesecev do 2 leti, poceni prodam. Telefon 5421-304. 7445 MESO, polovico krave, prodam. Telefon 5772-362. 7454 ŠIVALNE stroje Pfaf, štrobl entlarico, gum-bničarko Singer, parni kollič in mizo prodam. Telefon 041 772-561. 7455 CISTERNO, 30001, za olje, prodom.Telefon 041 519-888. 7458 DVODELNO maturantsko obleko znanega celjskega izdelovalca, številko 34/36, prodam. Telefon 041 595-537, (03) 548-9030. 7470 AMC posodo, svetovno znane firme, prodom po ugodni ceni. Telefon 040 651-034. 7474 SUHE deske, 2 cm, 1 m3 in domačo koruzo v zrnju prodam. Telefon 5461-341. 7478 TISKALNIK Epson stylus 46, nov, z enoletno garancijo, 25 % ceneje, prodam. Telefon 5485419. 7490 BOJLER, 2001, stoječ, zo centralno in gorilec Weishaupt, starejši, prodam. Telefon 5718-323. ž 560 BLATNIKE za Ursus, kanto, črpalko za molzni stroj Virovitica, ženske drsalke številka 38, prodam. Telefon 5726-033, 041 920416. ž 562 CISTERNO za olje, 2001, prodam za 20.000 SIT. Telefon 570-8702. Ž563 ODDAM NA Trubarjevi ulici (ob Ljubljanski cesti) v Celju oddamo garažo v najem. Telefon 041771-142. 7421 SPOZNATI želim nevezano žensko, staro od 45 do 50 let, za prijateljstvo in trdno zvezo. Sem 53-letni vdovec, 176 cm, 96 kg. Dam ti lahko pošteno in zvesto srce. Telefon (03) 5474-167. 7435 SIMPATIČNA, situirana Celjanko, 50 let, želi spoznati prijatelja do 68 let. Telefon 041 248-647. Agencija Alan s. p., Smreka 4, Celje. 7431 45-1ETNI Celjan, 'izobražen, simpatičen, želi prijateljico od 30 do 43 let. Lahko jo tudi zaposli. Telefon 041 248-647. 7431 mmsm Dnevni bar Sabroso Celje zaposli Informacije: 041/680 809. Kukovič Srečko s.p., Leveč 4a, 3301 Petrovče F BAR 2000 Štora redno ali honorarno zaposli dve dekleti za strežbo. Informacije in prijave na te!.: 041/203 914. >561 50 ali 041 710 663, PREMOG! Zelo ugodno, z dostavo na dom. Telefon 041 279-187. Vladimir Pernek s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n SLOVENKI nudim stanovanje in plačilo za pomoč starejši ženski. Telefon 041 929-495. 7499 WWW,I jetjo. Telefon (03) 428-2072. Lindigo d. AVTO ŠKOR JANEC Podružnica Mariborska 115, Celje zaposlimo: prodajalca vozil - vodja Pogoji: • \l. do VI. stopnja izobrazbe trgovske - strojne smeri • izkušnje 2 leti • komunikativnost • urejen videz Pisne vloge z dokazili do zasedbe. IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav. Izposojevalnica Sam, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041629-644,5414-311. n GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo ekonomične za kurjenje na drva ali olje. Garancija za peâ je 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekolje 29 o, Škofja vos, telefon 5415011. CENITVE nepremičnin in premičnin zo vse namene. Hql d.o.o., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041 649-234. HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. o. o., PE Celje, Kosovelovo 16. Sedež: Kartagina d. o. o., Miklošičeva 38,1000 Ljubljana. r DVE mladi nebreji krovi menjam za breji z doplačilom. Prodam več telet do 14 dni. Telefon 041 583-066, zvečer. 7351 KOMPLETNE sanacije kopalnic, popravilo in vzdrževanje vodovoda, zomenjava radiatorjev brez praznjenja sistema vam uredimo hitro, kvalitetno ter po ugodnih cenoh. Sončni Žarek, Bojan Pesan s. p., Ul. Skladateljev Ipovcev 46, 3230 Šentjur,Telefon 051206-503. 1133 MIZARSTVO Milan Ojsteršek s. p., Rifengozd 14, Laško, vam po ugodnih cenah izdela pohištvo po meri. Telefon 031 873-972. 74577456 SADNE sušilnice, najboljše ta čas, za novo leto cenejše. Lerra Prebold, Skozi gaj 2, Prebold, telefon 5724-049, 041 596- OSMRTNICA V tihi in neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v 92. letu za vedno zapustil dragi mož, oče in stari ata FRANC HROVAT iz Petrovč 4 Pogreb bo v petek, 9. decembra 2005, ob 16. uri na pokopališču v Žalcu. Maša bo ob 15.30. Žara bo na dan pogreba od 9. ure naprej v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči vsi njegovi Usodi nisi sam gospod, pospravi vse -pripravi se, ne veš, kdaj treba bo na pot... ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in starega ata STANISLAVA PLAHUTE iz Šentruperta nad Laškim (7.9.1933-29.11.2005} se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče in sv. maše. Posebej se zahvaljujemo dr. Hildi Prebil, sestri Jožici in dr. Boriču, ki so mu v zadnjih trenutkih lajšali bolečine. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in g. Jožetu Kapelu za. poslovilne besede. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Cvetka, sin Janko s Klemnom, hčerke Olga, Cvetka in Zlatka z družinami _Š1139 V 82. letu nas je za vedno zapustila IVANA ŠTORMAN roj. Vodušek iz Jurčičeve ulice v Žalcu Pogreb bo v soboto, 10. decembra 2005, ob 14. uri na pokopališču v Žalcu. Pogrebna maša bo pol ure pred pogrebom v cerkvi sv. Kancijana na pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 9. ure naprej v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: vnuk Aleksander Štorman z družino in ostalo sorodstvo _7509 Kakor eno kratko spanje tam moj ljubi truden človek spi, življenje mine kakor sanje-tudi število naših dni. V SPOMIN 9. decembra so minila leta tri, kar te več med nami ni, FERDO GAJŠEK iz Pohorske ulice 3 v Celju Hvala vsem, ki prižigate svečke na njegovem grobu in z lepo mislijo častite spomin nanj. Žena Rezka z družinami V SPOMIN DARINKI KONČAN (8.4.1972-11.12.2004) Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in ohranjate spomin nanjo. Neizmerno radi smo jo imeli: hčerka Sabina, mama Dragica, oče Milan, brat Milan ter sestre Dragica, Milena in Vlasta z družino IS sPI Kje so tisti zlati časi, ko srečni skupaj smo bili, ko tebe, drugi ata, smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki zelo, zelo boli. V SPOMIN KARLIJU MASTNAKU Minilo je že deset let, kar te več med nami ni. Hvala vsem, ki postojite ob grobu, mu prižigate svečke in se ga spominjate. V SPOMIN 7. decembra je minilo leto dni, kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in pradedi STANKO KOJNIK Hvala vsem, ki mu v spomin prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Gelca in otroci z družinami 0 Tečejo dnevi, tečejo leta, vse je minljivo, počasi zbledi, a kar doživeli smo lepega skupaj, za vedno v srcih naših živi. V SPOMIN SLAVI VIDIC roj. Za j ti, iz Štor (27.1.1922-11.12.2002) Hvala vsem, ki se je spominjate. Toni in Zvone M smrt tisto kar nas loči in življenje ni kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA IVAN MAVRIC z Vranskega (14.7.1929-16.11.2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami v teh težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo doktorici Ljubi Centrih Čedna, Policijski postaji Žalec in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in prispevke. Žalujoči: žena Fanika ter sinova Bojan in Dušan z družinama Celje V celjski porodnišnici so rodile: 23.11.: Ksenja TEVŽ iz Na: zarja - deklico, Vesna MEJAČ iz Celja - dečka, Špela ŽAGAR iz Slovenskih Konjic -deklico. 24. 11.: Maja KRAUTBER-GER iz Celja - dečka, Tamara MALOVIĆ iz Celja - dečka, Jasna KERMELJ iz Rimskih Toplic - dečka, Helena PODKRIŽNIK iz Ljubna ob Savinji - deklico. 25.11.: Mateja VOGRIN iz Dobrne - dečka, Nadja PETROVIČ iz Celja - dečka, Petra RADIŠEK iz Sevnice - deklico, Alenka KRAJNC iz Sevnice - deklico, Štefka PAJK iz Laškega - dečka, Alja AŠENBERGER iz Žalca -dečka, Bernarda PEČNIK iz Vojnika - dečka, Renata PEČNIK iz Zreč - dečka. 26. 11.: Karmen KLUG iz Velenja - dečka, Tinkara ZOREČ iz Celja - deklico, Sa-manta Cerovšek iz Celja - deklico, Ksenija HONIGMANN iz Celja - deklico. 27. 11.: Cvetka KOLAR iz Šoštanj - dečka, Afrodita PRE-BREZA iz Šentjurja - dečka, Karmen TOMŠE iz Celja - deklico, Barbara JAZBEC iz Planine pri Sevnici - deklico, Suzana DIVJAK iz Petrovč - dečka, Irena UTROŠA iz Griž - dečka, Janja MAČEK iz Laškega - dečka. 28. 11.: Monika Suzana BUNČIČ iz Braslovč - deklico, Katica GALUN iz Rogaške Slatine - dečka, Darja PIH-LER iz Dobrne - dečka. 29.11.: Andreja PROSTOR iz Šentjurja - dečka, Tatjana KOREN iz Nazarij - dečka, Judita VIDENŠEK iz Škofje vasi - dečka, Tatjana NOV-ŠAK iz Zabukovja - dečka, Celje Poročila sta se: Franc BRGLEZ iz Vojnika in Katja JEZERNIK iz Lokrovca. ffiP Celje Umrli so: Gregor Kari AR-LIČ iz Pristove, 64 let, Alojz KOROŠEC iz Sp. Laž, 40 let, Štefan ŠPEC iz Velikih Gra-hovš, 75 let, Ivana RAVNJAK iz Verpet, 72 let, Ana KOBE iz Celja, 78 let, Jožef KROFLfČ iz Celja, 79 let, Marija BEZENŠEK iz Arclina, 89 let. Karolina ŤRUGLAS iz Celja, 85 let, Janez TERBOVC iz Celja, 81 let, Alojz ŠALEJ iz Košnice pri Celju, 70 let, Štefanija MAUER iz Dobrove, 90 let, Adela Marija GOLEŽ iz Celja, 73 let, Marija TURK iz Kaplje vasi, 85 let, Pavel PART iz Podgorja pri Letušu, 69 let, Janez PAVLIC iz Gorenja pri Zrečah, 75 let, Marija JESENEK iz Vrha, 41 let, Borut SMERKOLI iz Ljubljane, 79 let, Franc KAJIČ iz Brunške Gore, 80 let, Alojzija BOŽIČ iz Blanc, 87 let, Matilda ARZENŠEK s Kalobja, 76 let, Marija KRAJNC iz Zimi-Ce, 65 let, Milan KRNETA iz Celja, 55 let, Antonija HER-COG iz Celja, 87 let, Marija HORJAK iz Prekorja, 81 let, Erika GRILC iz Celja, 88 let, Cecilija MATKO iz Lutija, 90 let, Heda TROJAR iz Loke pri Zidanem Mostu, 69 let, Viktor ŠINKO iz Celja, 79 let, Franc LUGARIČ iz Drenskega Rebra, 57 let, Milan RAVNJAK iz Slovenskih Konjic, 68 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Alojzija ŠTAN-CER iz Babne Gore, 77 let, Franc TOMAN iz Irja, 48 let, Angela HUMSKI iz Dobležič, 77 let, Stanislava DOBRŠEK iz Loke pri Žusmu, 93 let, Anton RUPRET iz Šmarja pri Jelšah, 88 let, Mihael ČEČEK iz Velike Rodne, 95 let, Franc KRIVEC iz Rogaške Slatine, 66 let, Cecilija TOMINŠEK iz Hrastja ob Bistrici, 79 let, Marija ROMIH iz Dvora, 86 let, Jožefa HAJNŠEK iz Kristan Vrha, 73 let, Frančiška PEZDEVŠEK iz Cerovca pri Šmarju, 86 let, Josip BALUA s Hrvaške, 40 let. Velenje Umrli so: Matjaž POD-VRATNIK iz Velenja, 56 let, Ljudmila KLOKOČOVNIK iz Tolstega Vrha, 49 let, Andrija ROZMARIČ iz Celja, 76 let, Stanislav BOROVŠAK iz Janškovega sela, 82 let, Milan REMŠE iz Šoštanja, 84 let, Franc MARTINČIČ iz Radeč, 68 let, OlgaTRAUNER iz Zg. Grušovlja, 75 let, Sava PARAŠ iz Velenja, 74 let. Bilo delovno tvoje je življenje, okusila si radost in trpljenje, a pridnost nam tvoja ostaja za zgled. Ko bi roka naša te mogla vsaj še enkrat objet... Čeprav že eno leto v grobu spiš, i> našem srcu še živiš. Ni ure, dneva ne noči, vedno in povsod si z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli. vodnik KINO Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Hairy Potter in ognjeni kelih 10.30:13.50.17.00.20.10 Tuškova matineja: Polarni vlak 10.00.12.00.13.30.15.00. - (16.30 razen torka). 18.00, (19.20 razen torka), 20.50,22.10 King Kong 17.30 torek Tu pa tam - Zgodba preživelih 18.10 petek Prenašalec 2 13.00:15.30, (17.30 razen petka), 19.30, 21.30.23.30 Morski deček in deklica iz lave 11.00. 14.20. 16.20 Pogrešana na letalu 18.30, 20.40,23.00 1820 48.00 Galerija Mozaik ; Božično-novoletna razstava miniatur različnih avtorjev odprtjerazstave 10.00 velenjski grad . 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Dr. Jožef Muhovič: Likovna teorija 12j& 16.00,20.30.22.30 : Nočni let 16.50 Senca preteklosti J4áa 1900,23.50 Hudič v Emilly Rose 21.10 Amityville: Kisa groza 16.40 V njenih čevljih 14.00.18.40.23.40 21.20 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave se V petek in soboto Zgodbe u Namije: Lev, čarovnica in omara 1420,17.10.20.00,22.50 Harry Potter in ognjeni kelih 14.00.17.15. 20.30.23.40 Film za ženske 13.10.15.20.19.40 Senca preteklosti . 17.30,21.50. 00.00 ljubljena je ljubljene 14.15. 16.40.19.00,21.20.23.45 Pogrešana na letalu 13.Q0.15.10,19.30 17.20, 21.40.23.50 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboti) ' predstave so tki petka do nedelja 18.00 Galerija Mozirje v^- ' Fotografije Milana Cerarja odprtjerazstave 18.00 Knjižnica Velenje _ Leroux Gaston: Fantom iz opere pogovor o knjigi . 19.00 Kulturni dom Vojnik A. de Štefanija: Sobota greha gledališka komedija 19.19 Knjižnjica Velenje- preddverje knjižnice Kitarski duo: Monika in Boris Štih predstavitev zgoščenke 19.30 Narodni dom Celje Otroški godalni orkester Glasbene šole Celje koncert 1930 Kulturni center Laško Kristián Kobnan in Benjamin Govže solistični recital 20.00 Likovni salon Celje Damjan Kracin in Vladimir Le-ban: Galapagos odprtje multimedijskega projekta . SOBOTA, 10.12. 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem 10.00 MNZ Celje - Otroški m Hermanov brlog Sveta Lucija Hermanova sobota Babica pripoveduje 10.00 do 17.00 Avla dvorca Novo celje •.■••• ; , :■; Adventní sejem 16.00 MNZ Celje Demonstracija obrti predstavlja se modistinja Marta Žohar 16.00 Večnamenska dvorana Frankolovo . Trije vaški svetniki komedija KUD Šmartno v Rožni 16.00 Zdraviliški dom Dobrna Vigred Dobrna, gost Puntárji iz Omiša koncert ob 15-letnicivokalnega seksteta 17.00 Avla dvorca Novo Celje Blaž Pentek - kitara in vokal adventní koncert Univerza za III. življensko obdobje Martin Lumbar-: Indijska klasična glasba predavanje 17.00 Center Interspar Celje Pripetije čarovnice Hudi babe glasbeno-lutkovna predstava 17.00 Interspar Velenje Kužekinmuca «4 -> lutkovna, predstava 19.30 Hotel Paka Velenje - dvorana RnkViličnik: Pavlek Marko Kurat: Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega gledališki abonma Ponedeljek PETEK in NE0EUA 18.00 Skrivnost bratov Grimm 20.30 Po sledeh pračlověka «BimiasEBnai 10.00 Legenda o Zorni 20.00 Skrivnost bratov Grimm NEDEUA 19.00 Legenda o Zorni j PRIREDITVE 17.00 Knjižnica pri Miška Knjižku Snežna deklica ruska, pravljica N. Wright: Njegova temna tvar premiera, izven abonmaja 17.00 Gasilski dom Leveč - ; Zvezdica Zaspanka kukovna predstava 19.00 Kulturni dom Škofja vas Veseli december scenski prikaz s petjem in z gledališko igro vokalne skupine Pri-jatelji . 19.00 PORP Radeče - dvorana Glasbeni večer Tatjani 19.30 Dvorana Hotela Paka Velenje Fadil Hadič: Državni lopov Hmeljska princesa opereta 17.00 Galerija Velenje _______ Ilustracije Igorja Cvetka odprtjerazstave 18.Q0 Mohorjev atrij ; Mohorski večer predstavitev redne zbirke za leto 2006 21.00 KUP KLjUB Celje Ephen rian, MUltiball, Leaf-fat ■ eirifrsaeamo-core-punk-rock kon- AEDELJA, 11.12. 10.00 Cerkev v Zibiki _ Mešani komorni pevski zbor Celje adventni koncert MNZC - Občasni razstavni prostori: ilustracije Aričke Gošnik Godec, do 31.1. Galerija Volk: dela TonijaMoharja, do 31.12. Kulturni dom Slovenske Konjice: pregledna razstava del ob 75-letnici slikarja in grafika Arpada Šalamona. PRAVLJIČNO CELJE 2005 Pravljično drsališče (pri Mestnem kinu Metropol) do 31.1.2006 Pravljični sejem (na Stanetoviiilici) od 12.12. do 25.12.2005 - Galerija Vlada Geršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celj ski grofi. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Ceiju in Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Špesov dom Vojnik: likovna dela (slike - olja na svilo) Marjete Zajec iz Vojnika Stari Pisker: stal na razstava. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava je zaprta zaradi obnovitvenih del, etnološka razstava, razstava Schulzové keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Mestna galerija Kiemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonar-da Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Zičke kartuzije; gostujoča razstava: Edi Kandut, Causa Aliqua Subest - vedno obstaja razlog. Izobraževalni center Štore, Teharje: Zrak - tanka lupina našega planeta, fotografska razstava Gorazda Tratnika, do 20.1. Galerija sodobne umetnosti Celje: dela Kamile Volčanšek, do 21.1. Razstavišče Gorenje Velenje: dela akademskega slikarja Viktorja Šesta. Razstavišče Gorenja Servis: umetniške fotografije Branka Lesjaka - Blaža. Galerija Borovo: olja na platnu Dra-gotirta Paniča, do 24.1.06 Špesov dom Vojnik: likovna dela (slike v mešani tehniki) Vide Soklič iz Begunj, do 31.12. Galerija Mik Celje: (ilustracije, acryl na platno in pasteli na papirju) akad. slik. Jožeta Kumra iz Dolenjskih Toplic, do 9. 2. 2006 Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30.12. Knjižnica na Muzejskem trgu: Razvoj slovenskih splošnih knjižnicavtorice mag. MatejeLočniškar-Fidler, do 15.12. Galerija Otto Škofja vas: Novoletna prodajna razstava likovnih del slikarjev celjskega območja, do 31.12. Avla splošne bolnišnice Celje: Dan prostovoljcev, gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Celje, do 15.12. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30. 12. Petek ob 18.00, Prostor Seja UO Petek ob 20.30, Prostor - galerija 3oko Masaža Touch me in Entropija uma Sobota ob 19.30, P2 Predstavitev projekta Bosi na Rifnik Sobota ob 20.15, P2 Kino P2 Filmsko izobraževanje. Tema: Srednja šola Redno ŠKMŠ: Vadba joge: Srede in petki ob 19.3.0 - začetna stopnja, petki ob 18.00 - nadaljevalna stopnja v vrtcu na Pešnici. Rekreacija: Sobote od 14.30 do 16.00 v telovadnici OŠ F. Malgaja Petek ob 19.00 Sant Mat meditacija na notranjo svetlobo in no-tranjizvok Nedelja od 11.00 do 19.00 Argentinski tango intenzivnitečaj Na ogled slikarska razstava del Anke Rener, do 16. decembra Več info: www.mc-eelje.si Petek ob 16.00 MC Plata, odprtjerazstave Petek ob 19.00 Odprtje razstave likovnih del Saše Šavelj Petek ob 21.00 Videotapeta, odprtjerazstave Petek ob 21.00 Multiball iz Celja in Leaf-fat iz Ljubljane končen Sobota ob 20.00 Klubski večer Ponedeljek ob 17.00 Delavnica na temo samopodoba \ moti Sobota ob 19.30 Dvorana Kursk Odprtje fotografske razstave Na 2. KLAK-ov natečaj amaterskih fotografov se je odzvalo 3 5 avtorjev, katerih dela je pregledala 5-članska komisija Namizni tenis Ob ponedeljkih in sredah od 1Ô.-21. ure, ob petkih od 18.-20. ure planinski Kotiček Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 17. decembra na Magdalensko goro in Pugled. Odhod ob 6.00 z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave do 12. decembra na tel. 03/5452-927 ah 040/324-669. Planinsko društvo Laško vabi: 17. decembra na izlet v neznano. Zbor ob 8.00 na avtobusni postaji Laško. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. WWW, SENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni iii psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 Podjetje NT&RCd.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko inagen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 150, petkovega pa 300 tolaijev. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.700 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 40.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. UiC Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katic. Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-nja Bajagič. E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@ut-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: a Itak B TEHTNICA Ona: Spodrsnilo vam bo na nevarnem področju! Jemljite to kot svarilo in se spomnite na pregovor o oslu in ledu. Še vedno se boste ozirali za tim boljšo priložnostjo, s tem pa tvegali, da vam bo ušlo še tisto, kar On: Poskusili se boste pogajati, vendar vam to ne bo v celoti uspelo. Še vedno vam bo ostala tista slabša možnost, ki pa morda niti ni tako slaba, kot mislite. Treba se je le pravilno zasukati in uspeh bo tu! m Ona: Pred vami je srečen teden, ko boste spet brez skrbi uživali v družbi partnerja in mu dodobra izkazali svojo ljubezen. Za denarne zadeve boste poskrbeli kdaj drugič, saj imate trenutno kar nekaj rezerve. On: Če se boste veselili pozno v noč, se to lahko konča le z glavobolom, kar pa nikakor ni prijetno, zato imejte v vsem pravo mero. Obeta se vam manjši prepir s partnerko, ki se bo hitro spremenil v nekaj povsem Ona: Zamislite se nad sabo. Kdor sedi na dveh stolih, lahko pade med njima. Treba bo dobro premisliti, preden boste štorih naslednji korak, da si ne nakopljete težav. Previdnost je mati modrosti! Otv Čustva vam bodo dodobra skazila poslovne načrte. Toda vam bo vse drugo precej bolj važno in seveda tudi prijetno. Pazite samo, da se to ne bo preveč poznalo na finančni situa-dji, ki ni ravno blesteča ... Ona: Igrali se boste skrivalnice s partnerjem, kar se bo zelo hitro spreobrnilo y vroče ljubezensko doživetje. Na težave boste kar nekako pozabili in si privoščili docela sproščen ko- On: Bodite malo bolj zaupljivi in kdaj pa kdaj ljudem tudi verjemite na besedo. To bo vsekakor izboljšalo slabe odnose na delovnem mestu, kjer vas prav zaradi pretirane sumniča-cenijo dovolj! DVOJČKA ■ STRELEC $ Ona: Poskusite se umiriti, sicer se lahko odnos s partnerjem sprevrže y pravo pravcato polomijo. Prevelika ihta in zagnanost vam utegneta prej škodovati kot koristiti. Sicer pa tudi partner ni ravno svetnik! On: Najprej se boste sicer malo obirali, a kaj kmalu boste vzeli stvari v svoje roke in pokazali konkurentom, kako se dela. Ste resnično v obdobju, ko vam bo šlo vse kot po maslu, zato to ■tudikar najbolje izkoristite. Ona: Ne ukvarjajte se z malenkostmi, ampak se lotite zadeve malo bolj na široko, saj so vaše možnosti več kot dobre. Nekdo vam bo sicer želel nagajati, vendar ga boste že na začetku spregledali in onemogočili. On: Vložiti boste morali kar precej truda, vendar bo naloga kar prava za vas, saj ste sposobni razrešiti še tako zapleteno situacijo in iz malega narediti veliko. TUdi sodelavci vam bodo tokrat stali ob strani. Ona: Spremenili boste svoj odnos do partnerja in si tako v veliki meri pridobili njegovo zaupanje, ki je zadnje čase začelo že malce usihati. To bo vsekakor nov začetek v odnosu, zato ga vzemite karseda resno. On: Nikar ne poskušajte za vsako ceno vztrajati na svojih načelih, kajti zelo lahko se zgodi, da se vam bo stvar izrodila. Poskusite s kakšnim prijetnim kompromisom, ki bo prinesel korist vam in ostatim. KOZOROG Ona: Nikar se ne zanašajte na svojo srečno zvezdo in se raje odkrito soočite z nastalo situacijo. Razmere za kakšno resno investicijo se bodo le še poslabšale in kaj hitro se lahko znajdete sami in brez denarja. On: S prijateljico si bosta privoščila nekoliko več, kot ste predvidevali v začetku. Je že res, da boste kasneje dobili občutek krivde, vendar pa se bo izplačalo... Vprašanje je le, kaj bo storila ona... fa I VODNAR Ona: Odkrili boste nekaj zelo zanimivega, kar vam bo prineslo še obilo koristi. Ste na odlični poti, da končno uspete v svojih namerah, saj je zdaj položaj planetov več kot ugoden. Pozor v ljubezni... Otv Znenada se bo pojavila še neka tretja oseba, ki vam bo dodobra prekrižala vaše načrte, še preden boste ugotovili, kaj si Želi. Toda kaj hitro se boste znašli in preusmerili potek DEVICA Ona: Ena lastovka še ne prinese pomladi, zato se nikar prehitro ne navdušite, saj se vam lahko to na koncu presneto maščuje. Še enkrat dobro premislite in spoznali boste, da le ni vse tako lepo, kot se vam je zdelo na prvi pogled! Otv Zmešali boste poslovne in zasebne zadeve, tako da naenkrat ne boste vedeli ne kod ne kam. Kljub temu vas čaka izredno erotično doživetje z nekom, ki ste ga doslej bolj Spoštovali kot pa občudovali... Ona: Izkazalo se je, da ste imehprav, ko niste nasedli svoji čustveni labilnosti. Sedaj je pravi čas, da se rešite te muke. S prijateljico se boste podali na prijeten izlet, ki vam bo prinesel marsikaj lepega. On: S starim prijateljem se boste lotih realizacije zapletenega poslovnega podviga, kar se vam bo že takoj v začetku pošteno obrestovalo. To se bo poznalo predvsem na finančnem stanju, kar pa sploh ne bo tako slabo. Ona: Srečah boste prijateljico, ki se vas bo odkrito razveselila. Skozi zaupen pogovor boste izvedeli marsikatero skrivnost o partnerju, kar vam bo v roke položilo izredno močno orožje za prihodnost. On: Vaši izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusite vse skupaj malo drugače, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveste. Ime in priimek: Naslov:_ Davčna številka: Nagradna križanka POMOČ: ANNAPOLIS-glavno mesto Marylanda v ZDA, ETANOL-etilni alkohol, NODE-točka v grafu, REATUS-kaznivo dejanje, reat, ŠAMA-ptič drozg Nagradni razpis 1. nagrada: bon v vrednosti za 6.000 sit za Gostinstvo Marco Polo v Celju 2. nagrada: bon v vrednosti 4.000 sit za Gostinstvo Marco Polo v Celju 3.-5. nagrada: bon v vrednosti 2.000 sit za Gostinstvo Marco Polo v Celju Pri žrebanju bomo upoštevati vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeti na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 15. decembra 2005. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 2. decembra. Prispelo je 762 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 91 Vodoravno: AŽUR, CINE, ERIK, TAO, HANNA, RS, WATT, NP, OCTAR, ASEN, ADI, BHASA, STRGALNIK, NRAV, TEBALDI, ORLE, MI, EVORA, KLINIKA, RAO, NASLOV, DOTA, IRMA, ATA, APETIT, KD, STRES, URA, SESTRELITEV, LEK, ISERE, EKA, ASKAR, SATAN, RT, LAST, EDDIE, ORTA, GRIFFIN, MČ, OMARA, GAK, BA, AN, ONA Geslo: Deuce Bigalow - Evropski žigolo. Izid žrebanja 1. nagrado: bon za 3.000 sit za bowling v planetu TUŠ in bon za 2.000 sit za Gostinstvo Marco Polo v Celju, prejme: Tomaž Čede, Ponikva pri Žalcu 36, 3310 Žalec. 2. nagrado: bon v vrednosti 2.000 sit za Gostinstvo Marco Polo v Celju in vstopnica za kopanje v bazenu Golovec, prejme: Danica Počivalšek, Razlagova 11 d, Celje. 3.-5. nagrado: bon v vrednosti 2.000 sit za Gostinstvo Marco Polo v Celju, prejmejo: Silvo Žveplan, Zadobrova 38, 3211 Škofja vas, Ivan Fik, Zabukovica 18 b, 3302 Griže in Marjana Lesjak, Miklavž 12, 3304 Tabor. Vsem nagrajencem Čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Bone za Gostinstvo Marco Polo morate izkoristiti do konca leta! L'™ ir' Ij^H**'' •■J m Zapela mu je Še in še ter O na na na na in v hipu je bila zaljubljena, potem pa malo zmedena. Jasno, bila je v objemu Izidorja Krivca, mojstra za klobasa, ki obvlada tudi najbolj zahtevne plesne korake. Cetis pod Tušem Podjetje Cetis je imelo prejšnji teden v Planetu Tuš posebno družabno srečanje za svoje poslovne partnerje, kjer smo samo za vas ujeli dva izjemno zanimiva trenutka. ZdenePndlesnik,CBH boss in lastnik novega avtomobila prestižne ter zelo IZTOK GARTNER drage znamke, je luknje zadeval kot za šalo. Nič čudnega, na žogicah so bile Foto: GREGOR KATIČ namreč številke, ki jih ljubi najbolj na svetu. Seveda vse, razen rdečih. 041 /651 056 in 03/490 0222 Prihodnjič dvakrat Skupina Leeloojamais je izpolnila pričakovanja in je v Localu poskrbela za pravi mali MTV Adria šov. Po (pre) hitro razprodanih kartah sodeč bi lahko pripravili dva koncerta. Zakaj pa ne? 'Mffi! v petek, 9. decembra v Novem tedniku glasbeni CD Informacije o pradajnih mestih na wwyv.novitednik.ctim za samo 990 SIT na izbranih prodajnih mestih K2&V-. Ob pogledu na Mašo Pfeiferne more nihče ostati hladen. Punca, ki dviga prah Prekrasna, ravno prav prsata, postavna, provokativna, zgovorna in zelo simpatična Celjanka Maša Pfeifer, sicer hčerka prvega moža podjetja ZPO in sestra direktorja naše televizije, se je malo nazaj uvrstila v veliki finale izbora za Miss Hawaiian Tropic, kjer ji stavnice kažejo zelo visoko uvrstitev. Ker imamo občutke krivde, da smo to visokoraslo lepodčko doslej zanemarjali, popravljamo krivico in predvsem moškemu delu naših bralcev želimo obilo užitkov ob naslednjih vrsticah. Pa začniva z osnovnimi podatki, ki jih moramo vedeti o Najboljše iz Vulcana Prejšnjo soboto je bil bivši kino Union spet poln lepote, mode, znanih obrazov in Tine Gorenjak, ki je povezovala tradicionalno prireditve Vulcano Models, kateri smo pretekla leta zamerili previsok odstotek otroških manekenov in pomanjkanje izvirnosti. Tokrat smo se na kritike lepo požvižgali in se za spremembo posvetili le dekol-teju in postavi večera, ki pripada skrivnostni mladenki, katero pozivamo naj se nam oglasi v uredništvo in izda kaj več o sebi. IG Stara sem 25 let. Za sabo imam uspešno kariero v umetnostnem drsanju in atletiki. Moji najljubši barvi sta črna in roza. Najraje jem morske dobrote. Pijem vodo. Še vedno pa vzdihujem za filmom Ko pride Joe Black. Kako je tekmovati na lepotnem izboru? Zaenkrat se imam fino. Organizatorji so vredni vseh pohval. Vsaka punca pričakuje zmago, odločala pa bo seveda komisi- Med finalistkami je tudi zloglasna Alma iz Bara. Kakšna je v resnici? Alma ni takšna, kot jo prikazujejo mediji. Postali sva dobri prijateljici. Obe zelo radi provocirava okolico. In kaj pravi na vse to tvoj vplivni oče? Zelo sem ponosna na svoje starše. Doma sem imela strogo vzgojo, kar je zelo dobro, saj se mi to obrestuje na več področjih. Lanskoletna zmagovalka izbora Ines Juranovič se je razgalila za Playboy in posnela tudi celo serijo pornografskih fotografij. Lahko kaj podobnega pričakujemo tudi od tebe? Ne, nikoh. Tega pa res ne. Popolni nesmisel. Kaj pa tvoj sanjski moški? Biti mora visok, temen in eleganten. Malce nedostopen, razgledan in romantičen. IZTOK GARTNER V decembru nedelje do 17.00 Seznam prodajnih mest, kjer boste našli Novi tednik in zgoščenko: Mercator: Ulica bratov Vošnjakov 1, Celje, Polzela 209b, Polzela, Mestni trg 2, Žalec, Leveč 71a, Petrovče, Kolodvorska 9, Šentjur, Opekarniška 9. Celje, Frankolovo 12, Frankolovo, C. na Ostrožno, Celje, Udarniška 4, Štore, Ljubljanska 31a, Celje, C. v Laško, Celje, Ul. frankolovskih žrtev 17, Celje, Vinterjeva 6,. Vojnik. Engrotuš: Ul. Ivanke Uranjek 1, Žalec, Ul. mesta Grevenbroich, Celje, Ljubljanska 16, Celje, Mariborska 128, Celje. Spar: Ljubljanska 20, Celje, Aškerčeva 14, Celje, Drofenikova 2a, Šentjur. Interspar: Mariborska 100, Celje. ' ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? BREZPLAČNA QjjQ 3 4 UiC