SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (AtfO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 7
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 8 de maržo - 8. maržo 2001
p— ..........
_
mmam
Sprava da, krivica ne! Spoštovanje človekovih pravic
Slabo zaceljene rane iz naše polpretekle zgodovine se lahko odpro ob vsaki Neprimerni besedi ali dejaryu in zopet hudo obremenijo medsebojne odnose v naši družbi. Primerov je veliko, naj omenim samo zadr\jega V Ljubljani se še kar naprej širijo govorice, da mestna oblast pritiska na pristojne službe, naj do 8. marca pred stolnico Postavjjo spomenik, ki so ga pred leti umaknile. Ta spomenik, ki je krivično obtoževal škofa Gregorija Rožmana, smo v Cerkvi vedno imenovali sramotilni steber m se zavzemali za njegovo odstranitev, o Čemer priča obsežna dokumentacija. Na Prenovljenem spomeniku naj bi bilo sporno besedilo sedaj odstrar\jeno in tudi prst na spomeniku my ne bi več kazal proti škofiji.
Pobudniki in zagovorniki vnovične postavitve se razburjajo nad tistimi, ki ji nasprotujemo. Pri tem pozabljajo ali pa se sprenevedajo, da je komunistična oblast spomenik postavila iz sovraštva do Cerkve m vere. Pri tem se je zatekla celo k laži. Zato je bil ta steber pred ljubljansko stolnico simbol krivice, ki se je 40 let delala ne samo škofu, temveč veri in Cerkvi. Postavitev spomenika bi to krivico ponovila ne glede na to, da je spremenjen!
Ali je kdo od mestnih oblasti kdaj vprašal koga na škofiji, kaj meni Cerkev o omei\jeni vrnitvi spomenika? Ali stališča Cerkve in vernih ljudi sploh niso upo-števarga vredna in potrebna? Ali smo verni Ijucjje še vedno drugorazredni državljani? V kakšni demokraciji pa živimo? Postavitev spornega stebra na staro mesto bi bila ob vsem spoštovanju žena, ki so med drugo svetovno vojno protestirale proti početju okupatorjev, velika sramota za našo demokratično družbo, revanšizem in proti-spravno dejanje.
Sprava, o kateri vsi radi govorimo, je predvsem način življenja, nov odnos do bližnjega, za katerega se odločita sprti strani, ki želita preseči, kar ju je do tedaj ločevalo, in se skupaj odločiti za novo vizijo prihodnosti. Na Slovenskem bi že bil čas, da bi starejša generacija, ki je na lastni koži doživela vso tragiko polpretekle zgodovine in njenih posledic, potegnila črto pod tragične izkušnje.
V srečanju z generacijo vnukov bi laže odkrila nastajanje novih temeljev za mimo in prijateljsko sožitje novih rodov.
Janez Gril, Družina št. 10, okrajšano
But novi predsednik SLS+SKD
Francija Buta je 4. marca prvi redni kongres SLS+SKD Slovenske ljudske stranke (SLS+SKD), kije zasedal v Murski Soboti, izvolil za novega predsednika stranke. But je zbral 228 delegatskih glasov, za Jožeta Duhovnika je glasovalo 32 delegatov, za Jurija Berlota pa 15; oddanih je bilo 286 glasovnic.
Nova podpredsednika stranke sta postala Darinka Mravljak in Ivan Bizjak. Delegati so za predsednika glavnega odbora •zvolili Janeza Podobnika, za predsednika sveta stranke pa Toneta Hrovata Predsednika nadzornega odbora in strankinega razsodišča bosta odslej Marija Ribič in Janez Lukač. Izvoljenih je bilo tudi deset
Slovenija je pomemben partner
članov izvršilnega odbora (Zvonko Ivanušič, Bojan Šrot, Janez Podobnik, Nada Skuk, Andrej Umek, Franc Kangler, Izidor Rejc, Anton Bergauer, Ivan Obal in Darinka Mravljak), 24 članov sveta stranke ter po štirje člani nadzornega odbora in strankinega razsodišča
Po izvolitvi je But izrazil prepričanje, da bo SLS+SKD v dveh mandatih postala ponovno ena od največjih strank v državi.
Franci But, rojen leta 1962 v Celju, je končal magisterij iz ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, postal direktor Kmetijskega gospodarstva Kočevje, direktor Zadružne zveze Slovenije, na listi Slovenske ljudske stranke (SLS) je bil izvoljen za poslanca in postal državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, končno pa kmetijski minister v vladi Janeza Drnovška
Na enodnevnem delovnem obisku v Ljubljani je bil nemški zunanji minister J°schka Fischer. Srečal se je s slovenskim kolegom Dimitrijem • Ruplom, pa tudi s Predsednikom Kučanom in premierom Dr-n°vškom. Fischer je poudaril, da je da je Slovenija pomemben partner v regiji, ki '■lahko izvaža gospodarsko in politično stabilnost v Jugovzhodno Evropo”.
Rupel je odnose med Nemčijo in Slovenjo ocenil kot „navdušeno dobre”. Nemka stran od Slovenije pričakuje nekatere aktivnosti, predvsem v okviru Pakta stabilnosti za JV Evropo.
Tudi Fischer je odnose med državama Ocenil kot „zelo dobre”. Ena od osredi\jih m pogovorov je bila tudi širitev EU. . eiUŠka Stranje dejala, daje Slovenija ena l2tned najbolje pripravljenih kandidatk za Polnopravno članstvo v uniji, ter zagotovila odporo Sloveniji. V zvezi s širitvijo zveze —ATO pa je Slovenija izrazila pričakovanje, vezništvo na vrhu leta 2002 povabi-
Pogajanja s Slovenijo
lo
n9ye (iržave, med njimi tudi Slovenijo.
Odbor hrvaškega sabora za zunanjo politiko je na seji 5. marca sprejel pogajalska izhodišča hrvaške vlade za reševanje odprtih vprašanj s Slovenijo. Odbor je sprejel tudi osnutek deklaracije o sodelovanju hrvaškega sabora in slovenskega državnega zbora.
Člani odbora so sprejeli pogajalska izhodišča, po katerih je treba vsa vprašanja reševati posamično, in sicer najprej na strokovni, nato pa še na politični ravni, vendar brez medijskega pompa
Odbor je prav tako sprejel osnutek deklaracije o sodelovar\ju sabora in državnega zbora Sprejetje te deklaracije je hrvaška stran predlagala na januarskem obisku hrvaške parlamentarne delegacije pod vodstvom predsednika sabora Zlatka Tomčiča v Ljubljani.
Ob obisku 18. januarja v Ljubljani je
Združene države Amerike so objavile prikaz spoštovanja človekovih pravic v raznih državah.
Slabih dvanajst strani poročila je namenjenih Sloveniji. V njih ni bistvene razlike v primerjavi s prejšnjo izdajo. Slovenija je delujoča parlamentarna demokracija z urejeno volilno zakonodajo, disciplinirano policijo in vojsko, ki je pod nadzorom civilnih institucij. Ni opaziti primerov mučenja v zaporih, političnih umorov, izginotij ali kakšnih drugih očitnih državnih zločinov.
Počasi pa se izvaja privatizacija, ki je eden glavnih kriterijev spoštovanja človekovih pravic. ZDA moti, ker je polovica gospodarstva še vedno v državni lasti in ker država ni vrnila zaplenjene lastnine katoliški Cerkvi. „Medlji so v teoriji in praksi svobodni” in sistematičnih kršitev svobode izražanja ni opaziti. „Poročanje o
domači politiki pa je lahko nekoliko pod vplivom samocenzure in posrednih političnih pritiskov.” Opažajo pa naraščanje nasilja nad ženskami, a veliko nasilnih dejanj proti ženskam ostaja prikritih. „Na podeželju opravljajo ženske, tudi tiste, ki so v službi, zaradi konservativne družbene tradicije nesorazmerno veliko hišnih del.” Slovenija je postala tranzitna država za organizacije, ki ženske iz držav Vzhodne Evrope prodajajo v suženjstvo. „Vlada nima programov, ki bi preprečevali trgovino ali pomagali žrtvam.” Med neposredno diskriminiranimi manjšinami so našli le Rome, ki niso samo socialno izobčeni, ampak tudi žrtve policljskeja nasilja
Iz vsega tega poročila je jasno, da Združene države dobro poznajo situacijo v Sloveniji in razne šikane, s katerimi bivši komunisti skušajo ohraniti oblast.
Sklada za medije ne bo
Državni zbor je končal obravnavo predloga zakona o medijih, ki ga je pripravila vlada Dolga in polemična razprava se je razvila ob dopolnilu SDS o oblikovanju novega zakonskega člena, ki bi določal, da Republika Slovenija za uresničevanje javnega interesa na področju medijev ustanovi sklad za medije.
Po večurni razpravi je večina ta predlog zavrnila, tako da bodo ostali samo levičarski pro-vladni časopisi.
V razpravah, ki so sprožale številne replike, so predstavniki opozicije prikazovali, da v medijskem prostoru ni zaželene pluralnosti. Vsi sedanji dnevni časopisi pišejo enako, dobršen del slovenske politike pa nima praktično nobene možnosti, da bi bil s svojimi stališči, predlogi in
mnenji enakopravno zastopan v medijskem prostoru. Obstaja precej bralcev, poslušalcev in gledalcev, ki v sedanjih medijih nikakor ne najdejo prispevkov, ki bi odsevali njihovo politično in splošno prepričanje. Predvsem uredniki so tisti, ki v medijih krojijo podobo poročanja in komentiranja dogodkov po svoje.
Sklad, ki ga je tako zdaj parlament zavrnil, naj bi omogočil ustanavljanje in razvoj novih, drugačnih medijev, v katerih bi delali drugačni časnikarji, ki bi nepristransko in objektivno poskrbeli za to, da bi se v Sloveniji slišal tudi glas tistih, ki predstavljajo pomemben del slovenskega političnega in družbenega življenja, in katerih glasu zdaj zaradi najrazličnejših vzrokov ni slišati.
sam
NOVE POTNE LISTINE
Veleposlaništvo Republike Slovenije obvešča, da bo s 1. marcem 2001, v skladu z določbami Zakona o potnih listinah državljanov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 65/00), pričelo izdajati nove potne listine.
Dosedanje (modre) potne listine slovenski državljani lahko uporabljajo do izteka njihove veljavnosti oziroma ne dlje kot do 5. avgusta 2002.
Tomčič povedal, da se sabor zavzema, da bi parlamenta obeh držav podpisala dogovor, v katerem bi izrazila odločenost za reševanje odprtih vprašani med državama in za napredek odnosov med državama Namen dogovora naj bi bila vzpodbuda vladam obeh držav za reševanje odprtih vprašani- Gostitelj, predsednik DZ Borut Pahor je takrat izrazil načelno podporo temu predlogu in poudaril, da bodo pobudo preučili v DZ in pristojnih parlamentarnih telesih ter nato odgovorih hrvaški strani.
Državljani Republike Slovenije, ki imajo v Argentini stalno ali začasno prebivališče, lahko vložijo vlogo za izdajo novega potnega lista osebno na veleposlaništvu RS v Buenos Airesu.
Z izdajo novega potnega lista bo prenehala možnost vpisa otrok v potni list staršev in bo tudi otrok moral pridobiti samostojni potni list.
Konzularna taksa za potni list znaša za otroke, ki še niso dopolnili starost 4 let, 40 USD, za državljane stare med 4 in 18 let 55 USD, za polnoletne državljane pa 85 USD. Državljani, ki mu ob vložitvi vloge stari potni list velja še več kot polovica časa, za katerega je bil izdan, se zaračuna polovična taksa.
K vlogi je potrebno priložiti eno fotografijo, izdelano na belem tankem sijajnem fotografskem papirju, velikosti 35 x 45 milimetrov.
Za dodatne informacije se lahko obrnete na konzularno pisarno veleposlaništva Republike Slovenije v Buenos Airesu.
STRAN 4:
50 let SPD v Bariločah
SVOBODNA SLOVENIJA
jw^^ggwe^afta»FflmMf8WMiMwwp»>w.ii»wa:]wiwwi;aK»«T8H8W8Wffis«ae^.,<iM«8H{Hi!iawijs^^aw«wwiiww	    n	iwiiwiiwtwwiiii.iiiMijLiwwi^iJiiiuiijijiiiiwi^^
Zgodilo seje v Sloveniji...
Um Iz življenja
KARADORDEVICEM VRNILI DRŽAVLJANSTVO
Jugoslovanska (srbska) skupščina je sprejela zakon, ki razveljavlja ukaz zvezne skupščine iz leta 1947 o odvzemu jugoslovanskega državljanstva in premoženja kraljevski družini Karadordevic. Kaj in kako bo z vračanjem premoženja, še ni znano.
NADŠKOF PERKO SE POSLAVLJA OD BEOGRADA
V petek, ob 4. zjutraj, se je dosedanji beograjski nadškof dr. Franc Perko po več kot 14-letnem službovanju v Beogradu zapeljal domov proti Ljubljani. „To ni zadr\je slovo. Kolikor mi bo zdravje dopuščalo, bom do velike noči še prihajal na obisk v Beograd, kajti šele konec marca bom uradno razrešen,” pravi nadškof Perko.
„Iz Beograda odhajam z občutki olajšanja. Teh 14 let, ki so se dopolnila 15. februarja, je bilo izredno težkih. Prva leta je še nekako šlo, potem pa sami veste, kaj se je dogajalo na tem prostoru. Od zadnjih političnih sprememb v državi je nekoliko lažje, toda jaz sem precej bolan in vse te težave so vplivale tudi na poslabšanje moje bolezni. Tajništvo Vatikana je naposled sprejelo mojo odpoved in konec marca bom uradno razrešen.”
Dejal je še, da po padcu Miloševičevega režima v srbski in jugoslovanski politiki potekajo razprave o uvajanju verouka na šole, kar si zlasti prizadeva Srbska pravoslavna cerkev, ki uživa vsestransko podporo novih oblastnikov.
260 KILOMETROV DOLG „ZID”
Slovensko-italljanske policijske patrulje bodo 5. marca znova začele nadzirati mejo med državama na območju od Mirna do Solkana. Nadzor naj bi opravljale predvidoma mesec dni, v tem času pa naj bi dopolnili tudi memorandum o sodelovanju, je povedal direktor Policijske uprave Nova Gorica Jakob Čeferin. Voclja Severne lige Umberto Bossi pa je izjavil, da želi stranka na italyansko-slovenski meji urediti 260 ki-
lometrov dolg „zid”, da bi ilegalcem preprečili vstop v Italijo..
ZAŠČITNI ZAKON
Zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki ga je 14. februarja letos sprejel italijanski senat, naj bi začel uradno veljati v drugi polovici marca. Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi gaje podpisal 23. februarja, dan kasneje pa italijanski minister za pravosodje Piero Fassino
DOBRI ODNOSI MED SLOVENIJO IN ČEŠKO
Zunanji minister Dimitrij Rupel je gostil češkega kolega Jana Kavana. Rupel je obisk ocenil za pomemben, saj je Češka, tako kot Slovenija, pridružena članica EU, ker pa obe državi pripadata skupnemu srednjeevropskemu prostoru in sta tudi zgodovinsko tesno povezani, imata podobne politične poglede. Češka stran je potrdila, da bo junija Ljubljano obiskal češki premier Miloš Zeman. Ministra sta ugotovila, da je potrebno na področju gospodarskih stikov poleg klasičnih oblik razviti tudi višje oblike sodelovanja; predvsem gre za sodelovanje Češke z Luko Koper in povečanje že solidnega obsega naložb. Državi sta glede približevanja EU interesirani za hitro širitev in čimprejšnji konec pogajalskega procesa, da bi lahko državi že sodelovali na volitvah v Evropski parlament leta 2004.
Glede pričakovane širitve zveze NATO Češka meni, da ima Slovenija dobre možnosti za pridobitev vabila na praški vrh, in je Sloveniji pripravljena pomagati v njenih prizadevanjih za vstop v zavezništvo.
ZAPOZNELI POPIS
Popis prebivalstva, ki se je v Sloveniji že od leta 1961 izvajal v prvem letu desetletja in je bil prvotno predviden za 31. marec letošnjega leta, bo zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev šele naslednje leto, predvidoma na isti datum. Popis bo stal okoli 2,5 milijarde tolarjev, v njem pa bo sodelovalo od 10 do 12 tisoč ljudi.
Hitra železnica med Ljubljano in Trstom
Slovenski minister za promet Jakob Presečnik in njegov italijanski kolega Pier Luigi Bersani sta podpisala „zapisnik o pogovoru”, v katerem sta se strinjala, naj trasa železniške proge za velike hitrosti (do 250 kilometrov na uro) med Trstom in Ljubljano poteka po t.i. Varianti M, a bo trajalo še več let, preden bo opredeljena mikrolokacija omenjene trase, za zdaj pa ostaja nedorečena tudi finančna konstrukcija tega projekta.
Ministra sta se načeloma dogovorila, da bo proga dokončana do leta 2015, celotni stroški gradnje pa bodo predvidoma znašali od 6 do 7 tisoč milijard lir. „Doslej smo se z Italijani dogovorili zgolj o grobem poteku trase, zdaj pa bo treba izdelati t. i. študijo upravičenosti,- ta pa že zahteva natančnejše analize in tudi celovito oceno o ekonomski smotrnosti trase. Opraviti bo treba tudi podrobne geološke in hidrološke raziskave, glede na dejstvo, da bo ta del hitre železniške proge, potekal po kraškem ozemlju, pa bodo niyne tudi krasoslovne študije. Preden te raziskave ne bodo končane, trase ne bo mogoče natančno fiksirati v prostoru. O vsem skupaj pa se bomo morali posvetovati še z občinami, preko katerih
bo potekal železniški koridor,” je pojasnil predstavnik ministrstva.
„To bo namreč mednarodna proga, sestavni del vseevropskega koridorja številka 5, ki je strateškega pomena ne le za našo zahodno sosedo, temveč za EZ v celoti. Italijanski parlament je pred leti, denimo, že sprejel zakon številka 354: ta določa, da bo Italija za vzdrževanje obstoječe in morebitno gradnjo nove železniške proge med Trstom in Ljubljano namenila 300 milijard hr. Slovenija in Italija bosta za izvedbo omenjenega projekta lahko najeli tudi dolgoročna posojila pri Evropski banki za obnovo in razvoj iz Londona in Evropski investicijski banki s sedežem v Luksemburgu, nenazadnje pa bosta upravičeni še do nepovratnih sredstev iz programa Phare in strukturnih skladov Zveze.”
Ljubljana in Rim se strinjata, da bo proga zgra,jena v skladu s standardi, la jih je Evropska zveza določila za t.i. trans-evropsko omrežje (TEN) za nove proge za velike hitrosti, pri čemer bo potek trase omogočal hitrost 250 kilometrov na uro ali celo več. Dela naj bi potekala po fazah, pri čemer se bodo najprej lotili tistih odsekov, ki bi lahko predstavljali ozka grla.
Zamenjava ekonomske ekipe je gotovo snov tedna. Lahko bi celo rekli, da meseca in leta, ker je najpomembnejša politična poteza sedanje vlade.
KAJ JE PRESENEČENJE
Gospodarski minister Jose Luis Machi-nea je odstopil. In predsednik mu je ostavko sprejel. S tem je zaključena prva doba vladarja De la Rue. Precej se je pisalo o presenečenju. Predsednik je vse doslej trdno podpiral svojega ministra. Doživeli smo že mnogo napadov na Machinea, mnogo pritiskov. Opazili smo jih lahko v številnih gospodarskih krogih, zlasti pa v političnih skupinah znotraj in zunaj vlade. Na vse je predsednik odgovoril s ponovnimi zatrdili, da ima ekonomska ekipa, zlasti pa minister, vso njegovo zaslombo.
Umestno je torej govoriti o presenečenju v okviru sedanje zamenjave. A če si resno ogledamo stvar, si moramo priznati, da je presenečenje pravzaprav dejstvo, da je Machinea toliko časa vzdržal na svojem mestu.
In če se vrnemo še nekoliko boj na začetek, je bilo presenečenje že dejstvo samo, da gaje sploh postavil na to odločilno mesto. Machinea je sicer spreten in dobro podkovan ekonomist. A za ministrsko mesto mu manjka nečesa, kar bi lahko imenovali ,,duša”. Bil je gospodarski minister že pod Alfonsinom, pa je žalostno propadel. Že to dejstvo bi moralo predsednika prepričati, da ga ne bi imenoval na to odločilno mesto.
Verjetno je De la Rua takrat domneval, daje dejstvo volilne zmage in njegove osebne karizme dovolj, da zagotovi uspeh in zaupanje gospodarskemu ministru. Zanimivo je še dejstvo, da je bila izbira takrat ali Machinea ali Lopez Murphy. Gospodarski krogi in strokovnjaki so se tedaj nagibali k temu zadnjemu. V predsednikovi glavi pa je zmagal Machinea. Ni bil najmanjši razlog tudi to, da je Lopez Murphy predlagal vrsto strogih ukrepov, med katerimi je bilo n.pr, znižanje plač državnim uslužbencem v višini deset odstotkov. Pozneje je Machinea storil ta korak in znižal plače za 12 odstotkov. A bilo je prepozno.
Glavna slabost dosedanjega ministra je bila, da ni užival zaupanja javnosti ne gospodarskih krogov, še manj političnih skupin. Vsak korak, ki ga je podvzel, se je izjalovil. Poleg tega pa tudi njegov načrt ni bil Bog ve kaj posebnega. Ves poudarek je polagal v mrzle račune, namesto da bi z domišljijo skušal razmahniti okosteneli argentinski produktivni aparat. A res je, da je v tem postopanju imel vso zaslombo Mednarodnega denarnega sklada (FMI).
Nezaupanje v ministra in politično nasprotovanje je šlo tako daleč, da je je pričela krhati tudi že ostrina zunanje pomoči. Obljubljen denar v sklopu „oklopnosti” (blin-daje) ni mogel sam po sebi razmahniti depri-miranega argentinskega trga in produktivnega aparata. „Blindaje 2001” je bila kot neke vrste obljubljena dežela, v katero je vlada s predsednikom na čelu polagala vse upanje. In ko se je izkazalo, da se vedno bolj oddaljuje, je Machinei odbila zadnja ura.
KAJ NAS ČAKA
Gotovo je bila predsednikova odločitev ena najtežjih, odkar je na vladi. Implicite je s tem priznal, da se je motil od vsega začetka. Zlasti še, ker je na ministrsko mesto moral postaviti prej osporavanega Ldpez Murphyja.
Novi minister je bil doslej v obrambnem resorju. Je po študiju in poklicu ekonomist, ki je doštudiral na univerzi v La Plati, izpopolnil pa se je v Chicago, torej spada v skupino „Chicago boys” (se spomnite Martinez de Hoza?), ki je tako osovražena s strani nacionalističnih krogov.
Nihče pa mu ne more oporekati zasidra-
Tone Mizerit
nosti v radikalizmu. Sploh izhaja iz prepričane radikalne družine. Njegovo popolno ime je Ricardo Hipolito: Ricardo na čast Balbinu in Hipolito po Irigoyenu. A njegovo gospodarsko prepričanje je popolnoma liberalno. V radikalizmu gotovo predstavlja najbolj skrajno liberalno krilo.
Uživa pa splošno zaupanje, ne le v gospodarskih krogih temveč celo med predstavniki Solidarne fronte, ki ga sicer kritizirajo zaradi liberalnih idej in položajev, a ga spoštujejo kot zmožnega in izkušenega ekonomista.
Delo, ki ga čaka, ne bo lahko. Je nekaj bistvenih in bolečih točk, ki jih bo moral kot spreten „zdravnik” rešiti. Prva in glavna je zvišati davčno nabirko. Vsi upajo (in sam je katerikrat to omenil), da ne bo segel P° zvišauju davkov, temveč po strogi borbi proti davčni evazlji. S tem bo tudi bistveno pripomogel k rešitvi drugega izmed problemov: državni deficit. Ta je v prvih dveh mesecih dosegel že četrtino tega, kar je vlada Mednarodnemu denarnemu skladu obljubila za vse leto. Paziti bo moral na vestno izpolnjevanje zunanjih obveznosti. S tem ne bo imel posebnih težav, ker mu denar, ki ga država prejema in ga bo še prejemala v sklopu blindaže, zagotavlja mirne dni.
Bistveno delo pa bo razmahniti omamljeno argentinsko gospodarstvo, oživeti notranji trg, pospešiti izvoz. Zlasti prvo od teh del pa je delno gospodarske, delno politične narave. Ponovno moramo zapisati, da tukui igra glavno vlogo zaupanje. Zaupanje domačih gospodarskih krogov, da si bodo upali vlagati v nove investicije; zaupanje zunanjih gospodarskih krogov, ki niso prepričani daje Argentina vredna in prilična za investicije; zaupanje sindikalnih krogov in delavskih skupin, pa ljudstva na sploh, ki je doslej ob vsakem vladnem ukrepu skeptično gledalo in le nerado spremljalo neljube ukrepe. S tega vidika moremo zapisati, da obstaja vsaj delni optimizem na vseh teh področjih. Takojšen skok buenosaireške borze, ko se je zvedelo za Machinejev odstop, in možnost, da nastopi Lopez Murphy, o tem jasno govori.
KAJ PA CAVALLO
Ko se je govorilo o novem ministru, je padlo vmes tudi ime Domingo Cavallo. Bivši minister za časa Menema in avtor plana konvertibilnosti je osebnost, ki vzbqja zaupanje celo pri tistih, ki so ga svojčas ostro kritizirali. A tukaj je treba upoštevati dvoje dejavnikov. Prvo je odločno nasprotovale Alfonsina, ki ima v radikalizmu še vedno težo in važno besedo. Drugo pa je zadržanje samega Cavalla, katerega cilj je bodoče predsedništvo in ki bi mu kak spodrsljaj na ministrskem mestu lahko bil usoden. Poleg tega bi ga prevelika povezanost s to (koncem koncev) levičarsko vlado tudi lahko onemogočila v političnih poželenjih.
Nihče pa ne nasprotje možnosti, da bi Cavallo lahko postal predsednik Centralne banke, mesto, ki ga je že za kratek čas izvrševal pod vojaško vlado. To ima več prednosti. Zlasti je za to mnogo časa, ker je treba najprej ostraniti osporavanega Poua. Ker pa je ta zatrdil, da ne bo odstopil, ga je treba odstraniti s parlamentarnim postopkom.
Vendar je nekaj vplivnih ljudi, ki tudi niso zadovoljni s Cavallom v Centralni banki. Spominjajo se, da je pred kakimi dvajsetimi leti s tega mesta ,,podržavil" privatni zunanji dolg, s čemer je država prevzela na svoje rame obveznosti v višini 15.282 milijonov dolarjev, ki bi jih morali plačati privatniki sami. Kolikšna je ta številka danes z vsemi obrestmi in drugimi pritiklinami vred, si lahko mislimo. To dejanje je še vedno polemično, čeprav Cavallovi pristaši o tem raje molčijo.
PREŠERNOV DAN v Melbournu
Slovenski narodni svet Viktorije ASK SSK je kakor vsako leto, tudi letos slovesno praznoval „Slovenski kulturni praznik -Prešernov dan” v dvorani Verskega središča Kew. Toda letošnje leto smo ta posebni praznik praznovali nekoliko drugače. Proslavo v nedeljo, 4. februarja 2001 je Pripravila izključno naša mladina iz Melbourna, na katero smo lahko starejši izredno ponosni. Osvežilo se nam je upanje, da s° se naši mladi vendarle mnogo dobrega naučili in vse dosedanje kulturne prireditve te niso bile zaman.
Posebno priznanje za organizacijo in uspeh tega dogodka gre najprej Lentiju Lenku in mladi Kristini Mesarič, ki sta Prevzela odgovornost za pripravo proslave.
Duet mladih harmonikarjev-prvakov Pn^ja Čmčeca in Lentija Lenka nas je v sPominih prijetno popeljal med domače Poljane, Ana-Marlja Cek je predstavila pro-in Pater Metod Ogorevc OFM je imel Pozdravni nagovor, v katerem je spregovori ° pomembnosti gojitve slovenske kultu-re za ohranitev naše skupnosti v svetu. Narod brez kulture nima bodočnosti. Ubra-n° himno ‘Zdravljico’ so zapeli vsi nastopajoči. Rudi Čmčec in Lenti Lenko ter Patri-^ A. so na kratko podali Prešernovo Oljenje od rojstva leta 1800 dalje do pre-
A*H. ANDREJ DUH
zgodnje smrti.
Andrew Bratina je odlično recitiral pesem „0, Vrba”, Žalika je zapela pesem „Lipa” in Iris Dietner „Magistrale” ter Paul Paddle pesem „Kam” ob izmenični spremljavi Krisi Mesarič in Lentija Lenka na klavirju. Wendi Cestnik nam je čuteče podala pesem ,,Nezakonska mati”.
Nastopajoči so v zaključku poudarili, da je „Prešeren bil v življenju in v pesmi demokrat. Budil je narodno zavest in slovenski narod klical k ‘edinosti, sreči in spravi, da oblast in z njo čast. sPet naša bosta last’...”
Ob zaključku programa je o Prešernu spregovoril tudi gost iz Prekmurja, pater Franc Halas, o njegovem občudovanju pesnika Prešerna in o svojih spominih izmed vojnih šolskih let. Vendar so v medvojnem času imeli ‘vzgojitelje’, ki so sovražili narodno zavednega pesnika. Mladi Franc je bil v šoli kaznovan z ukorom, ker je recitiral pesem Momento Mori.
Predsednik SNS Vic Štefan Merzel se je zahvalil nastopajoči mladini, ki je vse prijetno presenetila s svojo sposobnostjo.
Po bogati prireditvi je sledilo okusno kosilo, ki so ga pripravile zveste kuharice Društva s. Eme pod vodstvom Angelce Povh.
MHMNMMRMMMMMnSMHNHMHNHNHMMHMHBMHHMMMI
Po sv
,,Čakala jih je Kordiljera
Govor pod Skalco ob 50-letnici ustanovitve SPD
CC
E*‘%
Govor predsednika SPD arh. Andreja Duha pod Skalco
8e
Kakor smo danes zbrani tukaj v gorah, je februarja meseca leta 1951 zbrala teJada skupina slovenskih fantov in pr-^kfat dosegla vrh gore Capille v bariloških ■^bdih. Takrat so sklenili:
.	' da bodo ustanovili SLOVENSKO pla-
nsko DRUŠTVO,
• in postavili križ na Capilli.
. Dodbudnika društvene Ideje sta bila ehk Jerman in Tonček Pangerc.
Ob tako pomembni priliki, kakor je *)raznovarye petdesetletnice SPD, se radi b^emo v preteklost in obujamo spomine r čutimo močno željo, da se vživimo v ste čase in sežemo v globino idealov, ki so budbujali tiste povojne begunce k ustano-,. ^ Društva, in tudi razmišljamo, kaj nam d ideali še pomenijo in kako se danes felivajo v bodočnost.
. Se pod močnim vplivom grozot, ki so jih živeli v drugi svetovni vojni in v krvavi v°luclji, §e v bolečini spominov na doma-6 'b Prijatelje, ki so umrli ali ostali onkraj eana v rdeči Jugoslaviji, so se mladi 0^binci podali na vrhove bariloških gora in teikqj proti jugu, prav do konca sveta.
“ČAKALA JIH JE KORDILJERA”
Pred seboj so imeli težave novega življenja v „novem svetu"... „Včeraj je plezala Šuma po bariloških gorah in brata Skvarča sta črtala drzne smeri v ledenike in stene patagonskih And,” opisuje naš dragi Vojko Arko. Kmalu so bili Slovenci priznani, tukaj - daleč od domovine - poznani kot „Grupo Escalador Esloveno”. Hitro so se priključili v nezahtevne gorske ekspedicije, organizirane pod okriljem Cluba Andino Bariloche.
Prvi slovenski vzpon na vrh Tronadorja, naj višjo goro v sevemo-patagonskih Andih, je bil zabeležen že 4. aprila 1950 (Janez Flere in Dinko Bertoncelj).
Ni moj namen naštevati vse vzpone, ki so bili izvedeni v tistih časih, ti so natančno opisani v raznih kronikah planinske dejavnosti Slovencev v Argentini. Rad bi pa le omenil tiste, ki še posebno izstopajo iz naše bogate preteklosti:
Leta 1952 sta Frenk Jerman in Dinko Bertoncelj dosegla še neosvojen katedral-ski stolp ,,Invencible” (nepremagljiv), že imenovani Campanille in ga poimenovala
ČLOVEK IMA „LE” 30.000 GENOV
Prva analiza mednarodnega konzorcija Projekt človeški genom o dekodiranju človeške dedne zasnove je pokazala, da ima človek veliko mai\j genov, kot so doslej domnevali. Znanstveniki so ugotovili, da ima človek le 30.000 in ne 100.000 genov. Analiza prvega grobega zapisa človeške dedne zasnove pomeni, da imajo vplivi okolja veliko večji pomen za obnašanje človeka. Človek nikakor ni „njetnik svojih genov”, je zapisal londonski časnik Observer. Časnik tudi navaja mnenje ameriškega raziskovalca Craiga Venterja, da preprosto ni dovolj genov, da bi lahko teza o biološki določenosti človeka držala.
SPET POTRES
Po močnem potresu, v katerem je januarja izgubilo življenje več sto ljudi, je Salvador vnovič stresel potresni sunek, ki naj bi po trditvah lokalnih oblasti terjal življenje najmanj 305 ljudi, 3135 je bilo ranjenih, medtem ko je brez strehe nad glavo ostalo več kot 200.000 prebivalcev. Največ škode je povzročil v mestu San Vicente 60 kilometrov vzhodno od prestolnice San Salvador, kjer sta prekinjeni oskrba z vodo in telefonske povezave. Zaradi zemeljskih plazov so zaprte številne ceste. Potres so čutili tudi v sosednji Gvatemali.
NA LADJI 908 KURDSKIH UBEŽNIKOV
Na krovu tovorne laclje East Sea, ki je v bližini francoskega kraja Saint Raphael nasedla približno 20 metrov od obale, je bilo 908 iraških Kurdov. Ko so 50-metrsko la4jo skušali odvleči, je nedaleč od mondenega letovišča Cannes potonila, ker je bila v izredno slabem stanju in je puščala Francoska policija ni našla članov posadke ladje, so pa nedaleč od mesta, kjer je nasedla ladja našli razsekane ostanke pomožnega čolna ladje, s katerim je najverjetneje pobegnila posadka
AVTONOMIJA ZA ALBANCE V SRBIJI
Albanci na jugu Srbije na meji s Kosovom zahtevajo avtonomijo v okviru Srbije, pa tudi ohranitev sedanjih meja vendar se lahko pogovori z Beogradom pričnejo šele
po popolni demilitarizaciji tega območja, je izjavil župan Preševa Riza Halimi. Halimi je predlagal tudi navzočnost mednarodnih sil v tamponskem območju na meji s Kosovom in razširitev tega območja Politično in vojaško vodstvo albanskih upornikov je zavrnilo stališče jugoslovanskega predsednika Koštunice, ki nasprotuje sodelovanju albanskih upornikov v pogajanjih za politično rešitev razmer na jugu Srbije.
SPET BOMBE NAD IRAN
Ameriška in britanska letala so prvič po koncu Zalivske vojne napadla cilje v neposredni bližini iraške prestolnice. Letala so napade na komunikacijske in nadzorne točke Iračanov izvedla iz območja prepovedi poletov na severu Iraka. Kot so sporočili iz Pentagona, je bil napad odgovor na „okrepljene dejavnosti Iraka” na območju prepovedi poletov. Bombni napad so ponovili kot odgovor na iraško streljanje na letalo zaveznikov, ki je bilo na rutinskem preletu. V ameriško-britanskem zračnem napadu na Irak minuli petek je veliko raket zgrešilo svoje cilje, so sporočili iz Pentagona. Kot je poročal Washington Post, naj bi predvsem najnovejše daljinsko vodene rakete cilje zgrešile za celih 100 metrov.
SEGREVANJE OZRAČJA
Segrevanje ozračja bo imelo po naj novejših ocenah strokovnjakov uničujoče posledice za človeštvo. Zaradi naraščanja morske gladine bo ogroženih na milijone ljudi na obalnih območjih. Bolezni zaradi zastrupljene vode se širijo, na območjih s sušo in visokimi temperaturami - gre predvsem za Azijo - je ogrožena celotna letina, izumirajo pa tudi živalske vrste in rastline. Najbolj so prizadete revne države sveta.
POSILSTVO KOT VOJNI ZLOČIN
Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je zaradi posilstev in mučenja Muslimank v Foči na severovzhodu BiH obsodilo tri bosanske Srbe na 28, 20 in 12 let zapora To je bil prvi primer, da je kako mednarodno sodišče posilstvo obravnavalo kot zločin proti človeštvu in vojni zločin.
„Campanille Esloveno”, to je Slovenski zvonik.
Tudi 1952, v letu, ko je bil postavljen križ na Capilli, sta v istem dnevu D. Bertoncelj in F. Jerman osvojila stolpa na Tres Picos, v bližini Bolsona, in enega imenovala Tuma, v spomin na velikega slovenskega planinca
Že proti koncu istega leta sta T. Pangerc in D. Bertoncelj skupuj z drugimi člani CAB dosegla vrh nuj višje gore Patagonije, San Valentin (4.058 m). Ta vzpon je dobil prvi mednarodni odmev o bariloških slovenskih andinistih.
V okviru tretje odprave na jug Čil so sodelovali slovenski planinci Ivan Amšek, Davorin Jereb in Vojko Arko; naredili so prvi vzpon na Cerro Balmaceda, nujbotj južno goro Patagonije. Ivan, ki je danes tukuj med nami, in trije soplezalci so prišli na vrh - 8/11/1957.
Pionirsko delo je bilo odpreti stezo v katedralskem pogorju do zgornjih jezerc leta 1952. To delo so dopolnili z gradr\jo prve slovenske gorske koče „Pod Skalco”, imenovano kasneje „Robert Petriček” v zahvalo in spomin članu iz Bs. Airesa, ki je v glavnem mestu Argentine navduševal tamkujšne Slovence in ustanovil podružnico za podporo delovaivju našega društva
Tako še enkrat Vojko Arko razmišlja za nas ob priliki otvoritve Rožmanove kapelice:
„Nobena akcija SPD-ja ni bila tako izključno Petričkova kot Škofova kapelica ob koči „Pod Skalco”... Gorenjska narodna noša pod lengami in Rožmanovo znamenje v katedralskem kotu sta znova potrdila slovensko prisotnost v patagonskih gorah in samo bodočnost bo pokazala, če je taka prisotnost nekuj trajnega ali pa samo zanimiva epizoda v argentinskem planinstvu"...
Tako so naši predniki pokazali, da so zmožni premagati največje težave tako v naravi kakor v življenju na tnji zemlji, za ohranitev naših najbolj dragocenih idealov.
Campanille Eloveno, Pico Bara, Picada Eslovena, Laguna Tonček, Torre Tuma, Co. 29 de Octubre, Cerro Cacique, Co. Boj so imena, ki bodo ostala za večno priče delovanja slovenskih planincev, vpisana v kartografijo patagonskih gora
V sezonski dobi leta 1978 so Slovenci postavili sredi glavne ulice Bariloč stojnico v obliki smučarske skakalnice, na kateri je bilo možno izvesti skoke. To nqj omenim kot simbol smučarskega delovanja, pri katerem so se člani SPD F. Jerman, J. Flere, D. Bertoncelj izvrstno pokazali na tukaj-šnih in mednarodnih tekmovanjih.
Patagonski Andi tudi nudijo večni počitek slovenskim planincem, ki so se v njih smrtno ponesrečili. Tonček Pangerc, Tomaž Kralj in Božo Vivod.
Nadaljevanje prihodnjič
Slovenci v Argentini
Praznovanje 50. obletnice SPD Bariloče
S slovestnostjo pri zavetišču „Pod Skalco” je naše SPD pričelo praznovanje 50. obletnice svojega obstoja. Še danes zelo priljubljena planinska točka med slovenskimi rojaki in domačini je postala dostopna, ko so požrtovalni začetniki SPD izsekali prvo „slovensko stezo”, in postavili prvo zavetišče pod naravnim skalnim obokom. Kljub občasnim, dobesedno vandalskim obiskom nekulturnih planincev in požaru, je zavetišče kljubovalo času in je ob 50. obletnici SPD s prenovljenim obličjem, znotraj in zunaj, pričakalo številne obiskovalce, ki so se udeležili polstoletne obletnice našega društva.
Čudovito vreme je spremljalo dvodnevno praznovanje, vendar je bila prisotna tudi tiha žalost, predvsem med starejšimi člani, ker od štirih še živečih ustanovnih članov ni bilo nikogar poleg. Velika oddaljenost, starostne tegobe, pri Dinku Bertonclju pa nedavna huda nesreča pri sestopanju s Capille so posegle v načrtovani tok dogajanja. Velik ljubitelj bivaka „Pod Skal-co”, dr. Vojko Arko, pa nas je za vedno zapustil pred letom dni.
V soboto, 24. februarja, se je že zgodaj zjutraj podala na pot skupina 22 planincev iz Slovenije pod vodstvom našega člana Ivana Amška st. Po kosilu „Pod Skalco” so podaljšali izlet proti južnemu Catedralu po dolini Slovenskega zvonika in se vrnili šele v poznih večernih urah.
Plezalna naveza Monike Kambič Mali in Matjaža Kambiča je isti dan preplezala smer v Slovenskem zvoniku (Fonrouge-Bertoncelj), v počastitev 50. obletnice SPD in Dinka Bertoncelja.
Proti večeru se je zbrala ob kresu še večja druščina rojakov, ki je ubrano prepevala ob spremljavi Mihjja Klemena s kitaro. Koliko je lepih glasov med našimi in koliko je še vedno ljubezni do slovenske pesmi!
Bedenje ob kresuje zaključila polnočna sv. maša, ki jo je daroval Janez Rihar.
V nedeljo v ranih urah so se odpravili na pot še preostali udeleženci svečanosti. Tudi nekateri od najstarejših so korajžno zmogli dolgo pot, nekaj n^jmljgših pa so nosili starejši. Med ntjstarejšim in najmlajšim udeležencem smo našteli kar 77 let starostne razlike. Na planotici pri zavetišču se je zbralo 115 oseb, od tega 25 otrok. Poleg gostov iz Slovenije, bariloških rojakov in še nekaterih rojakov iz Buenos Airesa so nas počastili s svojo prisotnostjo tudi opolno-močeni minister slovenskega veleposlaništva Tomaž Kunstelj z družino, predstavnik Club Andino Bariloche s soprogo, predsednik SKA arh. Marjan Eiletz s soprogo in predstavniki Narodnega parka.
Svečanost seje začela z dvigom argentinske in slovenske zastave in s petjem himen obeh držav. Sledila je slavnostna, maša, ki jo je vodil župnik Branko Jan CM ob somaševanju Riharja in še dveh duhovnikov iz Slovenije, v počastitev 50. obletnice SPD-ja in prošnjo za zdravje Dinka Bertonclja in Lije Kambič.
P° maši se je zvrstil
™	lu	z	obljubo,	da	nam bo
veleposlaništvo nudilo pomoč in sodelovanje, kolikor bo v njihovi moči. Izročil nam je tudi priznanje državne sekretarke za Slovence po svetu Magdalene Tovornik.
Sledil je govor predsednika SPD arh. Andreja Duha, ki je na zanimiv in hkrati čustven način podal celoten pregled zgodovine slovenskega planinskega društva.
Zatem so mlajši in šolarji osnovne šole J. Aljaža podajali izbor slovenskih recitaciji z gorsko tematiko pod naslovom: Slovenski človek in gorski svet v poeziji „doma” in na „tujem”. Sodelovali so: Matjaž Kambič, Marko Magister, Nataša Grohar, Franci Jerman, Nadja Magister, Aleks Grohar, Maija-na Jerman, Marija Arnšek ml. in Matjaž Jerman. Uvodne besede je sestavil in občuteno bral Milan Magister ml., povezovalno besedilo pa je spisala Klavdija Kambič.
H Nagovoril nas je potem Franc Zabukošek, predstavnik savinjskega planinskega društva in predstavnik gorskega kluba Skala, ki ima z našim društvom že nekaj let tesne stike. S seboj je prinesel tudi spominsko ploščo v obliki lipovega lista iz kromirane kovine za grob dr. Vojka Arka, ki so ga posmrtno sprejeli kot častnega člana v klubu Skala. Slovesnost je zaključil v kratkih besedah, ki pa so segle do srca, še podpredsednik SPD Matjaž Jerman.
Z neverjetno mero optimizma je napovedal praznovanje stoletnice SPD, ki ob pogledu na znatno število prisotnih otrok s čudovitim obvladovanjem jezika svojih prednikov vzbuja veliko upanja za bodočnost našega obstoja. Povezuje jih tudi ljubezen do planin in narave, hkrati pa odraščajo v medsebojnem prijateljstvu in pogostih stikih z rojaki iz domovine, kar se v preteklih desetletjih ni dogajalo.
Pesem „Slovenjja v svetu” je zapečatila prelepo slovesnost sredi pradavne narave. Po kosilu pa se je ponovno sprostilo petje ob zvokih Mihjjeve kitare in flavte Anice Amšek-Magister. Čakala nas je še ena zaobljuba, ki si jo je zadalo planinsko društvo. Na požganem delu gozda ob stezi so otroci posadili 12 drevesc v spomin ustanovnim članom SPD-ja. Odslej bodo skrbeli za njihovo rast in skozi deset let ponovno vsajali enako količino dreves in s tem povrnili naravi škodo, ki jo je povzročila človeška hudobija.
K
Argentinsko zastavo sta dvignila Jože Možina in Milan Magister ml., slovensko pa Milan Magister ml. in Tomaž Kunstelj.
Sv. maša pod Skalco: Od leve ministrani Franci Jerman, Aleks Grohar in Marko Magister, duhovniki v sredi Branko Jan in Janez Rihar ter še dva duhovnika iz Slovenije.
Pogled z vrha Skalce na planince pri maši
Kulturni program. Od leve: Franci Jerman, Aleks Grohar, Matjaž Jerman, Marija Arnšek ml., Nadja Magister, Marko Magister, Marjana Jerman, Matjaž Kambič, Nataša Grohar in Milan Magister ml.
Zgoraj: Pevski nastop skupine gostov iz Slovenije
Levo: Vsaditev drevesc v spomin 12 ustanovnim članom ob Slovenski stezi (Aleks in Marjan Grohar)
	Novice iz Slovenije	mn	Pisali smo pre
PODALJŠANA ŽIVLJENJSKA DOBA
Podatki o umrljivosti prebivalstva Slovence v obdobju od leta 1995 do leta 1999 da se je v tem obdobju umrljivost ■Uošldh in žensk znižala, pričakovana živ-Ijer\jska doba pa se je obojim podaljšala za eno leto. Podatki, ki jih je statistični urad objavil januarja, so tako pokazali, da se je fltiževanjE umrljivosti v drugi polovici devetdesetih pričelo ponovno daljšati. Anali-23 je pokazala, da lahko v letih 1998-1999 r°jen deček pričakuje 71,4 leta življenja, deklica pa 78,8.
najbolj prodajani avtomobili
Renaultov clio je bil tudi januarja z veliko prednostjo njjbolje prodajani avtomobil v Sloveniji. Med 4356 prejšnji mesec Prodanimi avtomobili je bilo namreč 10,7 odstotka cliov (466), na drugo mesto se je ^vrstil Fiatov punto (365 vozil), na tretje pa Peugeotov model 206 (280 vozil). Januarja 80 se v Sloveniji dobro prodajali še renault '’"dngo, citroen saxo, Volkswagen golf, škoda octavia, opel astra in Volkswagen polo.
PREBITJE DOVODNEGA TUNELA
Potem, ko so konec junija 2000 zaključili z deli na 5947 metrov dolgem dovodnem predoru za hidroelektrarno Plave II na Soči, so s posebnim strojem za vrtai\je Predorov TBM (Tunnel Boring Machine), ki 80 ga v Sloveniji prvič uporabili ob tej Priložnosti, zdsy prebili še zadr\ji meter ^423 metrov dolgega dovodnega tunela za «E Doblar II.
Maribor še brez letališča
Za podjetje Aerodrom Maribor kažeta Poslovni interes dve podjetji iz Slovenije in
dve iz tujine. Interesenti so ob določenih pogojih, ki jih mora zagotoviti država, pripravljeni letališče, ki je v procesu prisilne poravnave, tudi dokapitalizirati. Mariborsko letališče je za ves promet zaprto že skoraj tri mesece in ima 49 zaposlenih, ki pa že štiri mesece niso prejeli plač in drugih pripadajočih prejemkov.
NAJBOLJŠI MED NAJBOLJŠIMI
Študent četrtega letnika prava na Univerzi v Ljubljani Matjaž Rogelj je zmagovalec neuradnega svetovnega prvenstva v računalništvu v brazilskem Riu de Janeiru. Med šestimi tekmovalci z vsega sveta je Rogelj, W je na tekmovanju zastopal Evropo in je bil med vsemi tekmovalci nuj mlaj-ši, dosegel 98,64 odstotka od 100 možnih točk. Osredi\ji del tekmovarvja so bila predavai\ja tekmovalcev, ki so pet dni zagovarjali vnaprej oddano nalogo - Matjaževa je obsegala 1376 strani - in odgovarjali na vprašanja 50-članske mednarodne komisije ter številne publike v Mednarodnem centru Instituta Sat 5 v Riu de Janeiru. Rogljev petdnevni nastop je neposredno spremljalo kar 10.000 ljudi.
VISOKO ODLIKOVANJE
V New Yorku je bil odlikovan s častnim znakom svobode Republike Slovenije upokojeni profesor z univerze Columbija Rado Lenček. Profesor Lenček je odlikovanje prejel za dolgoletno prizadevno delo za prepoznavnost in uveljavljanje slovenskega jezika v tujini, slovesna podelitev pa je bila na njegovem domu blizu univerze Columbija v New Yorku, kjer je leta 1965 prvič predaval južnoslovansko jezikoslovje, od leta 1974 pa je zaposlen kot redni profesor za slovanske jezike in kulture.
SLOVENCI V ARGENTINI
SLOVENIJA - URUGVAJ 0:2
V Kopru na stadionu Bonifika in pred 4.000 gledalci sta 28. februarja igrali mogo-^etni reprezentanci Slovenije (Simeuno-J4C, Šnofl, Vugdalič, Knavs, Novak (Gajser), ^eh (Pavlovič), Šiljak (Cimerotič), Zahovič, avlin, Rudorya (Tavčar), Ačimovič (Os-■®*'c)) in Urugvaja (Carini, Mčndez, Soron-^°> Montero, Garcia, Rodriguez (Coelho), ^Uigou, Fleurquin, Silva (Zalayeta), Reco-j*8) 01ivera).Slovenci so prevzeli rahlo po-Udo na igrišču, hladen tuš pa so doživeli v minuti, ko je slovenska obramba pozaba na dva nogometaša, podajo Silve pa je °sarnljeni Oliveira znal izkoristiti in je Uru-^jce popeljal v vodstvo. Prvo pravo prilo-^°st so si gostitelji priigrali v 54. minuti, *° je poskusil Novak, po strelu s kota pa je atraktivno zaključil Pavlin, žoga pa je zlete-, visoko prek vrat. Igra z dokaj visokim dtiriom se je nadaljevala tudi v nasledi\jih tl'amtah, varovanci selektorja Victorja Pua bi lahko vodstvo še povišali potem, ko ^ se v lepih priložnostih znašli Rodriguez, ecoba in Zalayeta. Kljub terenski premoči ^stiteijev pa so Urugvajci prednost povili- Po prekršku na sredini igrišča je prosti 8tfel izvaja Recoba, v kazenske prostoru je višje skočil Zalayeta in z glavo zadel
desi
ga
Šali
hi spodr\ji kot Simeunoviča Do zadi\je-
Sodnikovega žvižga so Slovenci posku-
. vse, da bi izid vsžj ublažili, vendar so •htšeni Urugvajci tekmo brez večjih težav ^Peljali do konca
ZIMSKA UNIVERZ LADA
, Slovenska reprezentanca v smučarskih okih je na zimski univerziadi v Zakopa-"h na Poljskem v ekipni tekmi osvojila mesto. Slovenski skakalci: Blaž Vrho-^ k’Miha Rihtar, Gašper Čavlovič in Bine roič so najbolje opravili s 85-metrsko
LANUS
Ciklon 17. februarja je obiskal tudi La-nus. Razkril je več streh in polomil nek^j električnih drogov. Prizadel je tudi cerkev sv. Jožefa, del prejši\ji dan dodelanega nadzida je ciklon odtrgal in ga treščil na streho kapele. Nalomile se so se tudi stene, podrt pa je tudi več kot 6 m dolg zid pri ognyi.
MENDOZA
Slovenski barrio
Skoraj neverjetno, a resnično. V mestu samem se je Slovencem posrečilo s pomočjo Hipotekarne banke kupiti 7 lotov, kjer rastejo iz tal že hišice. V nekaj mesecih bo tam naseljenih že 8 slovenskih družin, vse v isti kvadri.
Fantovska podzveza
Mendošla slovenski fantje so se februarja zbrali na sestanek in se odločili za priključitev SFZ v Buenos Airesu. V po-dzvezni odbor so izvolili: predsednik Stane
Grebenc, tajnik Lojze Kočar, blagajnik Lojze Cvetko.
Duhovna obnova
V Mendozo sta prispela prof. Anton Orehar in župnik Gregor Mali. V nekaj dneh sta obiskala večino tukajšnjih družin. V soboto in nedeljo sta vodila duhovno obnovo. Stanovskih govorov in sv. maš so se mendoški Slovenci udeležili v velikem številu.
OBVESTILA LEGALIZACIJA SPRIČEVAL.
Vsi, ki se še zanimajo za legalizacijo spričeval, abiturienti kot sredi\ješolci, so vabljeni na sestanek 11. t.m. po maši na Belgrano v zavodsko dvorano. Vsak lahko izrazi svoje želje ali potrebe na naslov Pergar Ciril ... Za avstrijska spričevala pri legalizaciji ni več težav.
Odbor za legalizacijo
Svobodna Slovenija, št. 9;
1. marca 1951
ir c Slovenija moja dežela
Druga slovenska država - Panonija
skakalnico. Uspešni so bili še: Grega Ver-bjjs je bil nepremagaljiv v nordijski kombinaciji in je osvojil zlato medaljo, Damjana Kacafura pa je v paralelnem slalomu osvojila bron. V moškem superveleslalomu je slavil Bernard Vajdič, la je bil za 15 stotink sekunde hitrejši od rojaka Ožbija Ošlaka
MAJCEN ČETRTI
Igor Majcen je na tretji letošnji tekmi svetovnega pokala v daljinskem plavanju na reki Parana v Argentini osvojil četrto mesto. 88-kilometrsko preizkušnjo je dobil Španec David Meca Medina (9:10:12). Slovenski uspeh je s sedmim mestom dopolnil Nace Majcen (9:23:20).
DESKANJE NA SNEGU
Slovenska deskarka na snegu Polona Županje na tekmi svetovne serije zveze ISF v japonski Niigati v dvoboju osvojila tretje mesto.
CANKAR JE DOBRO SKOČIL
Slovenski rekorder Gregor Cankar je zmagal na dvoranskem atletskem mitingu IAAF v belgijskem Gentu v skoku v daljavo. S 7,94 je ugnal Ukrajinca Alekseja Lukaševiča (7,87) in Romuna Bogdana Tarasa (7,72).
ZMAGA V SLALOMU
Slovenski alpski smučar Mitja Dragšič je zmagovalec slaloma za evropski pokal v avstrijskem Wildschoenauu. 21-letni član mariborskega Branika je bil za sedem stotink sekunde hitrejši od Norvežana Trulsa Oveja Karlsena ter za 20 stotink od Američana Toma Rothrocka. - Na slalomskih tekmah v olimpijskem Šigakognu na Japonskem pa je tretje mesto z zaostankom 59 stotink pripadlo Juretu Koširju. Uspeh
Karantanija je iz velike slovenske kneževine postala frankovska vojvodina in se pozneje ohranila v Avstriji do danes. Popolnoma drugačna usoda pa je doletela drago slovensko samostojno državo,
Spodnjo Panonijo.
Ta je bila naslednica stare rimske province okoli Blatnega jezera na današi\jem Madžarskem. Kot vse tamkajšnje krajine so jo zasedli Slovenci.
Prva leta je spadala pod Karantanijo, pozneje pa so jo dali nemškim grofom v upravo.
Tedsy se je dogodilo, da jo je dobil v fevd slovaški knez Pribina, ki je stoloval v Nitri in je moral bežati. Pozneje je dobil to zemljo v popolno last. Čeprav je bil knez Slovak-Moravan, so bili prebivalci vsi Slovenci - ti so živeli namreč na jugu Donave, na severa pa (poznejši) Slovaki. Knezovo središče je bilo ob Blatnem jezera (Balaton) v Blatenskem gradu.
Po smrti Pribine je postal knez njegov sin Kocelj. Ta si je počasi priboril pravo samostojnost in bil nekaj let neodvisen vladar.
Cerkveno je Panonija spadala pod Salzburg: tamkajšnji nadškof je v Panoniji posvetil več cerkva
Mojstrančana so dopolnili tudi dragi Slovenci. Milja Kunc je bil 12. (+2,06), Matjaž Vrhovnik 14. (+2,18), Andrej Miklavc 15. (+2,50), Rene Mlekuž 16. (+2,55), Uroš Pavlovčič 21. (+2,65) in Drago Grubelnik 24. (+3,18).
ZMAGA KOŠARKARJEV OLIMPIJE
Košarkarji Uniona Olimpije so v tretji tekmi osmine finala evrolige (ULEB) v gosteh premagali solunski PAOK s 73:69 in s skupnim izidom v zmagah 2:1 napredovali v nadalji\je tekmovaiye. V četrtfinalu se bo Union Olimpija pomerila z italijanskim Kin-derjem iz Bologne.
VELIKOMORAVSKA
S P 0 0 N J A Blatno ieiero
8UT0GRA0\O
PANONIJA
Kaj veliko več se od Koclja ne ve. Važno je le to, da sta sveta brata misijonarja Konstantin (Ciril) in Metod bivala dalj časa v njegovi deželi na svoji poti v Rim. Kocelj se je tako vnel zai\ju, da jima je dal 50 učencev, da jih vzgajata, med ryimi tudi poznejšega Metodovega naslednika Gorazda, ki ga vzhodna cerkev časti kot svetnika
Tudi pozneje je Metod kot nadškof veliko deloval po Panoniji. Ko pa je i\jegovo delo zamrlo,(glej prihodnjič) pa je izginil iz zgodovine tudi Kocelj, najbolj verjetno so ga Nemci premagali (874).
A nesreče še ni bilo konec. Leta 955 so pridrveli iz Azije Madžari in pobili vse prebivalce in porušili vsa poslopja in cerkve v Panoniji. Tam so tudi ostali, a s svojim vdorom so za vedno odsekali Slovence od severnih Slovanov, Slovakov, ki so se odslej razvijali po svoje.
Osebne novice
Krst: V župni cerkvi sv. Nikolaja v San Justo je prejela sv. krst Natalia Lo Faro, hčerka Hectoija Fabiana in Olge Miklič. Botrovala sta Raul Adrian Osmolski in Karina Nora Bravo. Krstne obrede je opravil župnik Matija Borštnar.
Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Začetek slovenskih osnovnih šol
bo v nedeljo, 18, marca, ob 16. uri v Slovenski hiši
ob 16. uri sv. maša na čast Svetemu Duhu za pokojnega prelata Jožeta Škerbca
ob 17. uri v dvorani škofa Gregorija Rožmana igra Modra Vrtnica Kristine Brenkove v izvedbi Rožmanove šole. Režija Lojze Rezelj Vstopnina: odrasli 4 pese, otroci 2-
Vabi šolski odsek Zedinjene Slovenije
Mali oglasi |
TURIZEM
Tel. 4441-1264 / 1265
čLetalske karte, rezerva itLM	hotelov, najem avtomo-
bilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovoljenja. Gaona 2776 - (1706) Haedo - Tel.: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Provincia. Sarandi 148, Capital. Tel/Fax: 4952-8427.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevajalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844 - mpoznic@ciudad.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucumdn 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipdlito Yrigoyen 2482, 1° of. 1, San Justo. Tel. 4441-4924.
FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcučnaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republics de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uradpje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordova).
Cena največ štirih vrstic $ 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— $ 12.-
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
7.	marca 2001
1 dolar	235,55 SIT	tolarjev
1 marka	109,40 SIT	tolarjev
100 lir	11,05 SIT	tolarjev
PO SLOVENSKO
ZLATA MAŠA p. dr. Alojzija Kukoviča DJ
nedelja 11. marca ob 11. uri, v cerkvi Marije Pomagaj ob 13. uri slavnostno kosilo
Prijave do 4. marca, na telefon 4625-4985 / 4691-1381
Obvestila
SOBOTA, 10. marca:
Slovenski Srednješolski tečaj RMB.
Ob 15. popravni in dopolnilni izpiti; ob 18. vpisovanje; ob 19. začetna sv. maša. NEDELJA, 11. marca:
Zlata maša p. dr. Alojzija Kukoviče D J, ob 11. v Slovenski hiši.
TOREK, 13. marca:
Pričetek rednih vaj SPZ Gallusa ob 20.30 v Slomškovem domu.
SOBOTA, 17. marca:
Začetek pouka v Slomškovi šoli, ob 8. uri. takoj nato obvezen sestanek staršev z voditeljico šole.
NEDELJA, 18. marca:
Ponovitev zlate maše p. dr. Alojzija Kukoviče D J, ob 9.30 na Slovenski Pristavi. Ob 12. uri slavnostno kosilo.
Začetna prireditev slovenskih osnovnih šol, ob 16. v Slovenski hiši. SOBOTA, 24. marca:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja RMB, ob 15. v Slovenski hiši. NEDELJA, 25. marca:
Tombola v Slomškovem domu. Občni zbor v Slovenskem domu v San Martinu.
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ŠPANSKO GOVOREČE OTROKE IN ODRASLE
Pouk vsako soboto ob 9.30 do 12.30 ure v Slovenski hiši.
Začetek 17. marca
Za tvoj praznik zlatomašnik, oj, pozdravljen prisrčno...
p. dr. Alojzij Kukoviča D J
nedelja, 18. marca na Pristavi
• ob 9.30 uri zlata maša
• ob 12.00 uri slavnostno kosilo
Vabi pristavska družina
Prijave na tel.: 4627-5514 / 4629-4879
ZA UVELJAVLJANJE SLOVENŠČINE
Stranka slovenske skupnosti (SSk) je izdala brošuro z naslovom Za uveljavljanje slovenščine v odnosih z javno upravo, obenem pa je pri stranki začel delovati tudi novoustanovljeni Urad za človekove pravice, ki bo, kot pravijo pri SSk, pomagal pripadnikom manjšine pri prizadevanju za uveljavljanje že priznanih pravic.
Obe pobudi so predstavili na sedežu SSk v Trstu. Strankin tržaški pokrajinski tajnik Peter Močnik je povedal, da sta brošura in Urad za človekove pravice sad dela pravne komisije SSk.
Brošura bo po besedah Močnika potrebna, ker je v zaščitnem zakonu toliko nedorečenosti in nejasnosti, da manjšina ne bo prišla po hitri poti do zaščite, toliko bolj, če bo na prihodnjih parlamentarnih volitvah v Italiji zmagala desnica
Za dejansko izvrševanje zakon namreč potrebnje izvršilne norme, ki jih izda vlada, za katero pa ne vemo kako se ji mudi.
DOPOLNILO K PROGRAMU PRIREDITEV
V programu prireditev naše skupnosti za tekoče leto, ki smo ga objavili v predzadnji številki, je treba dodati še, da bo v soboto, 25. avgusta, 50. obletnica Balantičeve šole v našem domu v San Justo.
Začetek pouka v	
slovenskih osnovnih	
šolah bo 17.	marca:
V Slovenski vasi	ob 7.45 uri ;
v Ramos Mejia	ob 8.00 uri
v Carapachayu	ob 8.15 uri
v San Justu	ob 8.15 uri
v San Martinu	ob 8.15 uri ;
v Castelarju	ob 8.30 uri 1
v Slovenski hiši, tečaj	
ABC po slovensko	ob 9.30 uri
V Mendozi in Bariločah po dogovora!	
o 2 | t	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
o 3 8$*	Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
	
I	Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Presidente: Antonio Mizerit Redaccičn y Administracidn: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telčfono: (54-11) 4636-0841 . Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeijak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Za Društvo Zedinjena Slovenija: Tone Mizerit V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, A. Grdeni, M. K., Radio Ognjišče, Milena Ahčin, informativna agencija STA Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
	f čeke: ^ v Argentini na ime „Eslovenia Libre“ ^v inozemstvu na ime ,Antonio Mizerit“y
	Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.eom.ar
	ms mm « k - n
REŠITEV KRIŽANKE:
Vodoravno: 1. Kopa. 5. Noji. 9. Opora-14. Pot. 17. Obod. 18. Pamet. 19. Korak 20. Meso. 21. Zila. 22. Apači. 23. Oljka. 24 Orač. 25. Ali. 26. Slona 27. Ume. 28 Celota. 30. Kopitar. 32. Nično. 34. Vime 35. Teči. 36. Jona. 37. Vojakovo. 41. Mora na. 44. Seno. 45. Bolan. 46. Hod. 47 Osaka. 48. Vi. 49. Prsi. 50. Usoda 52 Tava. 53. Delo. 54. Vene. 55. Metlar. 56 Ona. 57. Zida. 58. Velik. 59. Ola. 60 Ranjen. 62. Jezik. 63. Stonoga 67. Ela 68 Močan. 69. Spev. 70. Tm. 71. Frizer. 74 Ržen. 75. Bron. 76. Krit. 77. Risan. 78 Eter. 80. Br. 81. Slovo. 82. Lat. 83. Judek 65. Srpi. 87. Olikan. 88. Illjašev. 90. Ukor 91. Kraj. 92. Ivan. 93. Progi. 94. Severno 98. Prodan. 101. Krek. 102. Snaha. 104 Dam. 105. Rosi. 106. Stroj. 108. Pleve 109. Tepe. 110. Aleš. 111. Krade. 112 Robek. 113. Učen. 114. Vol. 115. Iskan 116. Tvor. 117. Jati.
Navpično: 1. Kozak. 2. Obilo. 3. P0' lip. 4. Ada 5. Napori. 6. Oman. 7. Ječanje
8.	Iti. 9. Okorna. 10. Polno. 11. Orje. 12 Rak. 13. Akacija 14. Pero. 15. Osat. 16 Toča. 18. Palača 20. Molek. 26. Stena 27 Učno. 29. Emanuelov. 31. Itaka. 33. Joni 34. Voli. 37. Visok. 38. Ohol. 39. Voda. 40 Odar. 41. Motor. 42. Osana 43. Ravan. 44 Sila. 45. Brnik. 48. Veda 49. Pelin. 51 Stan. 53. Dinar. 54. Vezan. 55. Moten. 57 Zelenjava 58. Večer. 61. Jeza. 62. Jožek 63. Spor. 64. Otrok. 65. Griva. 66. Anton 68. Mrtev. 69. Srbi. 71. Frli. 72. Rial. 73 Isti. 76. Klije. 78. Eden. 79. Krog. 81 Slava. 84. Ušinski. 85. Skok. 86. Prislov 87. Orehek. 89. Jidiš. 90. Urejen. 91. ^ aver. 93. Proda 95. Rdeča. 96. Napet. 97 Omeni. 98. Prav. 99. Rolo. 100. Osel. 1®* Krak. 103. Nebo. 107. Trs. 108. Prt. 1<# Tuj.
ČAS JE DENAR...
... čas je za vame in donosne naložbe -Vprašajte nas o vseh možnosti varčevai\ja.
NAJ VAŠ DENAR ZAŽIVI! SLOGA: Pravi naslov za več in bolje!
Glavna pisarna: Bmč. Mitre 97, Ramos Mejia Tel.: 4656-6565
V SLOGI JE MOC!
TISKAMO BROŠURE, REVIJE, ČASOPISE...