Glasile Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine Lastnik Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik* Uprava : Ljubljana, Ilirska ul. 15 Lovro Pičman). Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din za pol leta............15'— „ posamezna številka . 1'50 „ V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh! Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Leto III Ljubljana, dne 25. oktobra 1934. Štev. 19 Čuvajmo Jugoslavijo! Dne 9. oktobra t. 1. je prišla iz daljne Francije k nam grozna vest, da je naš ljubljeni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj, padel zadet od gnusne roke zavratnega zločinca v času, ko je stopil iz jugo-slovenskega „Dubrovnika" na prijateljsko francosko zemljo, da ponese izraze iskrenega prijateljstva našega naroda velikemu francoskemu narodu. Stopil je naš blagopokojni kralj na prijateljska tla, da sredi svojega velikega dela za mir med narodi in blagostanje ponese pred širni svet iskrena čustva vsega jugoslovanskega naroda v naporih po vstva-ritvi resničnih temeljev mednarodnega miru in sožitja. In v tem velikem delu za mir ga je zadela ona zločinska roka, ki je plačana od one idejne skupine, ki je vedno in, ki hoče še danes kovati iz obračunov med narodi svoj mastni dobiček zavihtela smrtnonosno orožje nad našim prvim Jugoslovanom, ter napolnila vso našo zemljo in vsa naša srca z eno samo bolestjo: „Našega velikega kralja Aleksandra I. ni več“! Ni ga več med nami in ni ga več nad nami — telesno. Ali njegov duh, njegova plemenitost, smernice njegovega nesmrtnega dela ostanejo večno med nami, saj je s poslednjim svojim izdihom zašepetal na uho slehernega Jugoslovana vse, kar more človeško srce, kar more tako plemenita Kraljevska duša, kakor je bila njegova, izraziti v vsevse-bujočl zapovedi: „Čuvajte ml Jugoslavijo", — čuvajte svoj dom in svojo zemljo, čuvajte življenjsko idejo naroda, ki stremi za popolnim zedinjenjem in konsolidacijo v svojih srcih, vselej in pred vsakomur! In kakor je v resničnem življenju z večnim zakonom narave zapisana neminljiva resnica, da raste iz smrti novo življenje, tako je ob veliki smrtni uri, našega nesmrtnega kralja porodila zemlja, kamor je stekla dragocena njegova kri nov plod življenja, ki je ob tej veliki uri dozorel v srcu slehernega izmed nas v živo resnico — v neizpremenljivo dejstvo, da je Jugoslavija in jugoslovanstvo dovršeno delo pokojnega velikega Kralja Zedinitelja in da je v oni veliki žalosti teh težkih dni položilo 15 miljonov jugoslovanskih src prisego, da neomajno veruje v to resnico in izpolnjuje oporoko velikega pokojnika. Udarec je bil težak, tako težak, da je izgledalo, da ga celokupni naš narod ne bo prenesel na oni dostojanstveni način, ki je bil izražen v zadnji zapovedi velikega Kralja. Ali naš narod je izkušen in jeklen, spremil je svojega kralja iz Francije preko sinjega Jadrana v starodavni hram Njegovih očetov na Oplencu in je na tej poti pokazal in dokazal vsemu svetu vse svoje neprecenljive lastnosti. Našega velikega Kralja Aleksandra I. ni več. Mi, jugoslovanski obrtniki smo se globoko sklonili nad njegovim mrtvaškim odrom v zavesti, da nam ie usoda zasekala v telo naše narodne in državne celote nenadomestljivo vrzel. Vstal pa je v njegovem prvorojencu Nj. Vel. kralju Petru II. nov dan, četudi še ožarjen od krvavordeče jutranje zarje, ki nam kaže pot v našo veliko bodočnost, za katero so morale pasti tako velike in tako dragocene žrtve. Vstala je nova zarja, ki bo v združeni in edinstveni volji vsega našega naroda strah in trepet vseh naših notranjih in zunanjih sovražnikov. Jugoslovanski obrtniki dravske banovine se klanjamo manom Velikega Pokojnika Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Po njegovi zadnji veliki zapovedi bomo stopili svoja čustva s čustvi vsega naroda ter zavihteli kladiva svoja v večno in mogočno himno naše bodočnosti „Čuvajmo Jugoslavijo in dvigujmo njeno moč in vrednost v svojih srcih in pred vsem svetom". Slava kralju mučeniku, Velikemu Zedinitelju. Naš novi kralj Njegovo Veličanstvo Kralj Peter II. Ob času pa, ko nas velika žalost sklanja globoko nad delom v naših obrtniških obratih in delavnicah, vihtimo obrtniki svoja kladiva v zakletvi našemu novemu vladarju Kralju Petru II., ki naj nam srečno vlada po intencijah svojega nesmrtnega očeta. Žalna seja Osrednjega društva jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino. V četrtek oh 11. uri dopoldne se je vršila žalna seja v društvenem salonu na Rimski c. 19, katero je sklical predsednik Osrednjega društva DJO g. Pičinan in se jo je udeležil celokupni ožji odbor in vodstva bližnjih podružnic ter številni načelniki ljubljanskih združenj. Predsedujoči je v kratkem poročal o pretresljivem dogodku, ki je zadel jugoslovanski narod z zahrbtnim napadom na Nj. Vel. kralja Aleksandra, poudarjajoč, da se obrtništvo še prav posebno zaveda težke izgube svojega slavnega voditelja ter kliče: „Slava velikemu pokojnemu kralju!“ Nato je predlagal sledeči brzojavki, ki sta bili soglasno sprejeti: Maršalatu dvora, Beograd. Z bolestjo v srcih je sprejelo obrtništvo dravske banovine vest o kruti resnici, povzročeni po zločinski roki nad svojim narodnim vladarjem Nj. Vel. kraljem Aleksandrom, kateri je poleg ogromnega dela za narod, polagal tudi posebno pažnjo na jugoslovansko obrtništvo. Prosim Vas v imenu obrtništva, da blagovolite sporočiti Nj. Vel. kraljici Mariii in Nj. Vel. kralju Petru naše najgloblje sožalje in da z bolestjo ponavljamo zadnje besede plemenitega vladarja, da hočemo čuvati Jugoslavijo in plemenitost slavnega vladarja Njegovega naslednika Nj. Vel. kralju Petra II. in kraljevski dom. O-DJO predsednik L. Pičman. Gospodinu Nikoli Uzunoviču, predsedniku ministrskega sveta Beograd. Z bolestjo v srcih je sprejelo obrtništvo dravske banovine vest o kruti resnici, povzročeni po zločinski roki nad svojim narodnim vladarjem Nj. Vel. kraljem Aleksandrom, kateri je poleg ogromnega dela za narod polagal posebno pažnjo na jugoslovansko obrtništvo. Prosim Vas v imenu obrtništva, da blagovolite sporočiti kraljevski vladi naše najgloblje sožalje in da z bolestjo ponavljamo zadnje besede plemenitega vladarja, da hočemo čuvati Jugoslavijo in plemenitost slavnega vladarja Njegovega naslednika Nj. Vel. kralja Petra tl. in kraljevski dom. O-DJO predsednik L. Pičman. Udeležba deiegacije osrednjega društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino na pogrebu viteškega kralja Aleksandra I. Zedi-nitelja. Osrednje društvo jugoslovanskih obrtnikov dravsko banovino v Ljubljani se je udeležilo ?reba Nj. Vel. Kralja I. v Beogradu z nad člansko delegacijo pod vodstvom predsednika ednjega društva g. L. Pičmana. V delegaciji bilo zastopanih skoro vseh 25 podružnic DJO mnogobrojna združenja. Delegacija se je đonila manom Viteškega kralja in položila imenu osrednjega društva venec z narodno Znižanje obrestne mere in pnoelanje kreditiranja Zanatska banka kraljevine lugoslasije o. d. V želji, da se v današnjih težkih gospodarskih razmerah kolikor mogoče olajša položaj dolžnikov Zanatske banke, je upravni odbor Zanatske banke na svoji seji z dne 24. septembra t. 1. sklenil, da ta obrtniška kreditna institucija počenši z dne 1. oktobra t. 1. svojim dolžnikom zniža obrestno mero od 11% na 10>4% odnosno 10% in od 8%% na 8/ž. Ta sklep je odobril g. minister za trgovino m industrijo, tako da znaša obrestna mera za po- sojila pri Zanatski banki Kraljevine Jugoslavije počenši od 1. oktobra t. 1.: 1. za obrtnike, ki nimajo delnic Zanatske banke 10J4% na leto; 2. za obrtnike, ki imajo delnice Zanatske banke 10% na leto, pod pogojem, da imajo ti obrtniki za vsakih dinarjev 2000'— posojila, najmanj eno bančno delnico; 3. za obrtne kreditne zadruge, obrtne domove in obrtne zbornice 8% na leto; 4. za obrtniške produktivne, nabavne in konzumne zadruge 10% na leto; in 5. na državne vrednostne papirje in na akcije Priviligirane Agrarne banke 10% na leto. Dalje je upravni odbor Zanatske banko tudi sklenil: a) da se maksimalni znesek posojil za posamezne obrtnike in obrtna podjetja zviša od vsote Din 200.000-— na Din 250.000-— brez ozira na to, ako je obrtnik delničar banke ali ne, pod pogojem, da se posojila nad Din 50.000'— dovoljujejo le na vknjižbo; b )da se večjim obrtnikom in obrtnim podjetjem dovoljujejo krediti na tekoče račune, če znaša kredit vsaj Din 20.000'—. Iz gornjih ukrepov upravnega odbora Zanatske banke Kraljevine Jugoslavije vidimo hvalevredno pomoč in olajšanje za naše obrtništvo. Ta zavod neprekinjeno izplačuje posojila za obrtnike in obrtna podjetja, pa se naj interesenti ustno ali pismeno obrnejo za podrobne informacije na podružnico tega zavoda v Ljubljani, Gajeva ulica 6. Obrtniški kredit se mora poceniti. Pod tem naslovom je list „Slovenec" objavil pojasnilo Zanatske banke (Obrtne banke) Kralj. Jugoslavije a. d. podružnice v Ljubljani na članek, ki ga je isti list priobčil povodom obrtniške razstave na jesenskem velesejmu. Ker se je tudi v vrstah naših čitateljev večkrat kritiziralo obrestno mero Zanatske banke smatramo za potrebno, da našo obrtništvo čuje tudi drugo plat zvona v tem prevažnem vprašanju obrtniškega kredita, zato prinašamo omenjeni članek v celoti. „Na obrtniški razstavi, ki jo je priredil Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, je bila med drugim razstavljena statistika zadolžitve obrtništva, po katerem je podružnica Zanatske banke Kralj. Jugoslavije a. d. v Ljubljani vse kredite, odobrene obrtnikom iz Dravske banovine, plasirala po 11 % obrestni meri. Ob tej priliki je Vaš ugledni list v 209 številki od 15. septembra pod gornjim naslovom objavil članek, v katerem se nu podlagi gori omenjene statistike Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani trdi, da je obrestna mera našega zavoda največja in da znaša zaslužek ljubljanske podružnice Zanatske bunke pri kreditnih poslih 100%. Ker so to trditve rezultat gornje pogrešne statistike Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, so v svrho pravilne informacije javnosti potrebna sledeča pojasnila: Obrestna mera Zanatske banke Kralj. Jugoslavije a. d. se v smislu zakona o Zanatski Ivanki odreja vsako leto sporazumno z g. ministrom trgovine in industrije in znaša danes 8%% za posojila obrtnim kreditnim zadrugam in 11% za posojila pojedinim obrtnikom. Ni torej točno, da je obrestna mera Zanatske banke največja, ker je obrtništvu Dravske banovine dobro znano, da je še do nedavno moralo plačevati 12% do 14% in celo 16% obresti (bodisi v obliki obresti ali upravnih stroškov). Ljubljanska podružnica Zanatske banke Kralj. Jugoslavije je glasom uradnega poročila do 31. decembra 1933. leta plasirala Din 4,654.424'— po 11% pri pojedinih obrtnikih. Din 3,504.551'— po 8%% pri mešanih kreditnih zadrugah za kreditiranje obrtnikov to je 40% od skupnega plasmana. Sedanja obrestna mera Zanatske banke ni previsoku, ako se vpošteva: 1. da je država v njenem deležu pri delniškem kapitalu še vedno v zaostanku z 11 milijoni dinarjev, vsled česar ima banka vsako leto en milijon dinarjev izgube na obrestih za to vsoto; 2. da je Zanatska banka delniška družba v katero so privatni delničarji na bančno glavnico vložili 45 milijonov dinarjev ter imajo pravico na primerno solidno dividendo. Regulativnim hranilnicam in kreditnim zadrugam za dividendo ni skrbeti: 3. da Zanatska banka kreditira nad 20.000 obrtnikov v nad 1000 krajih širom cele države in da so vsled tega administrativni stroški znatno večji, kakor pri drugih denarnih zavodih, kateri vrše kreditne posle predvsem nu svojih sedežih in najbližu ji okolici in še to po principu, da izbirajo le one posle, ki jim konveni-rajo. Ni torej na mestu, da se o javnopravni denarni ustanovi, kakor je Zanatska banka, trdi, da znaša njen zaslužek pri kreditnih poslih 100%. , , Kadar se govori o zaslužku je vsekakor treba vpoštevati tudi režijo. Režijski stroški ljubljanske podružnice Zanatske banke s