—   56   —
Postava zastran odkupljenja
4. sušca.
Tu podamo presojo postave iz ministerskiga postav-ljenja, ker jo vzamemo iz Dunajskih Novic (Abendb. Nr. 66, 67.).
Postava 7. kimovca 184S je verige podložtva , ki so toliko sto let zemljisa v Avstrii tlačile, z enim mah-Ijejem razsula. Ta postava se ima izpolniti z novim razglašam zastran odkupljenja (4. sušca t. 1.)
Vpraša se zdaj, ali je, kar poslednja postava ustanovi, dobro za kmeta? ali je merilo odškodovanja pri-
 -   57    -
merno (billig) ? in ali je cela postava taka ,   kakoršno čas tirja?
Rečemo brez pomislika, de. Ta postava spravi grajšinske in kmečke posestnike iz negotovosti na pravni stan. Vsaka poskušnja, tajiste odrajtvila, ki se na privatno pravieo (prado) opirajo, brez odškodovanja odpraviti, se je naravnost zavreči mogla, zakaj od vničenja g"rajši ns k e lasti je le ena stopnja do vničenja vsaktere lasti. Nasproti se pa opravičenim za njih dozdajne pravice in tirjatve več dati ne more, kot toliko, kolikor so zdaj vredne.
V časih, v kterih se podložnost in nje nasledki odpraviti morajo, če se hoče mir in red v deželi ohraniti, je tudi vrednost grajšinskih prejemkov zavoljo negotove posesti zlo padla; in za obe strani je dobro, de berž ko berž iz razpertije pridejo. Ce se tedej nektere odrajtvila brez odškodovanja, druge za primerno povračilo poderejo, se nikomur krivica ne godi, ker le to vikši silna potreba tirja.
Kar perve zadene, imenuje §. 1. te postave tlako in tlačanske davšine osebnikovin na podložnih zemljiših vstavljenih bajtarjev. Tudi vse plačila pri premenjevanji posestnikov, ktere se na deželno vstanovitev, na postavo ali podložnost opirajo, so za kmeta brez povračila odvzete , zakaj celo odškodovanje za leto prevzame der-žavna denarnica.
Postave zastran odkupljenja v drugih deželah v teh dveh rečeh kmeta ne oprostijo.
Razun imenovanih podložniških davšin so pa še tudi druge brez odškodovanja izbrisane; ktere pa so to , to odločijo v vsaki deželi postavljene komisije za odkuplje-nJe (§• 2«)» Te komisije razlagajo in izpolnijo postavo, razsodijo čez natoro (naravo) te ali une davšine. Moč teh komisij je tedaj silo imenitna, in ni treba dosti priporočati, de bi se v tajisto nar previdniši in nar pošteniši možje dežele izbrali.
Ministerstvo je dobro sprevidilo, de ni mogoče tako različne in mnogotere podložniške razmere in odrajtvila z eno postavo obseči. Edinost bi bila tukej le enostra-nost. Komisije za odkupljenje nasproti, ktere so na mestu, in ki obstoje iz jedra previdnih deželanov, bodo zamogle, okoljšine kraja in druge zadeve vsake dežele natanjko zapaziti, tako de se bo pod njih vodstvam odkupljenje tako izpeljalo, kakor pravica in primernost tirja.
Pa tudi zoper sklepe teh odkupnih komisij se bo vsak smel še na ministerstvo oberniti. Pravde pa zastran pravice prijemanja kakiga davka ali dela (naj se že pravica sploh, ali le nje obsežik odbiva) gredo pred pristojne (eompetente) gosposke (oblasti). Ako bi tedej komisija sklenila, de se ima kako odrajtvilo odkupiti, od kteriga pa dolžnik terdi, de ni dolžan tako davšino opravljati in zdaj jo odkupiti, gre razsodba zadevni oblasti. Ravno tako se zamore sklep odkupne komisije ovreči, če je zoper predpise storjen.
De se vse na zemljiših ležeče dolžnosti odpravijo, ukaže §. 3. te postave, de je vsaka stanovitno na posestvu ležeča desetina odkupljiva, če tudi ne pride iz podložnosti ali iz grajšinske verhovne lasti. Po §. 6. se morajo odkupiti tudi vse davšine v natori, ki ne izhajajo iz desetinske pravice, ampak ki se ko nezmenljive odrajtvila cerkvam , šolam in faram za občinske namene opravljajo.
S tema odločbama je ministerstvo na znanje dalo, de misli vsaktero razmero (Verhaltniss) odpraviti, iz ktere stanovitna delitev zemeljskih pridelkov med opravičenim in dolžnikam izvira. Z odkupljivostjo vsih desetin in davšin v natori, se ima samostalnost in neodvisnost kmeta glede drugih deržavljanov in družtev za večne tuše zagotoviti.
Tajiti se ne da, de se desetina in druge davšine v natcri, ki cerkvam, šolam in faram gredo, po izviru
od drugih podložniških dolžnost čisto ločijo; tode v nasledkih svojih so unim enake, in vse se opirajo na se-dajnim pravnim zapopadkam protivno vodilo, de zamore lahkomiselnost in samovolja eniga samiga zemljo za večne čase s postavo zavezati, po kteri bi se vsi naslednji posestniki ravnati imeli« —
(Konec sledi.)
List 15.
Postava zastran odkupljenja
4. sušca.
(Konec.)
Ministerstvo je tedaj sklenilo, kmetu tudi te verige in vezila odvzeti, in je tako s tem ne samo želji kmečkima ljudstva, temuč tudi sedanji pravni omiki zadostilo. Postava zastran odkupljenja 4. sušca 1849, ktera vse stanovitne dolžnosti v natori odvzame in za odkupljive izreče , je tedaj boljši za kmeta od postave 7. kimovca 1848, ktera več tacih davkov še kar ne omeni ne.
Cerkvena lastnina je po ti postavi enakim pogojem podveržena, kakor vsaka druga lastnina; tode to se samo po sebi razume, de se bo odkupljenje brez žaljenja pošteno pridobljenih pravic cerkvenih in šolskih služabnikov in brez oškodvanja bitsvenih cerkvenih namenov izpeljalo.
Druga za kmeta enako dobra naredba je v §.14. te postave, namreč, de odškodvanje za tiste davke od sprememb , kteri se na deželno vstanovitev, postavo ali podložnost opirajo , deržavna denarnica prevzame.
Te odrajtvila pri spremembi posestnika gotovo nar bolj teže ; vsaka poprava, vsak pristavek, vsako pobolj-šanje v obdelovanji grunta i. t. d. povikša deseti denar, ker se vrednost posestva s tem poviksa, in je bolj graj-šaku kot podložniku v prid. Spremembine davsine so zares obertnijski davki, ker se narašajo, kolikor boljši in marljivši se zemlja obdeluje. Zato je odškodvanje za te odrajtvila, ki so nehati mogle, mogla deržava prevzeti. Ker je odprava teh davkov vsim deržavljanam v prid, se mora povračilo tudi vsim naložiti.
Kar pa samo upanje grajšakov zastran tega ali uniga dobička zadene, ki bi jim kedaj v prihodnji prid priti utegnil, ali tudi ne, postavim, za desetino novo obdelanih zemljiš, ali za pravico pripasti (Heimfallsrecht), jim nikakoršno odškodvanje ne gre in prihranjeno ni.
Pa tudi zastran tistih podložniških davsin, ktere se zamorejo po postavi v letni denarni znesik premeniti, je pripušeno dolžniku, de celo odkupljenje , to je, plačilo odkupniga zneska opravi. Bolj božnimu dolžniku se priložnost da , de dolg svoj tudi v več letih , brez de bi se kje drugod zadolžiti mogel, izbriše. Letne plačila pri 251etnim izplačanji zneso manj kakor polovica tega, kar je kmet dozdaj plačeval.
Popolno oprostenje zemljiš se bo pa tudi s prihodnjimi deželnimi zaupnimi napravami (Creditsanstalten) sosebno olajšalo.
Pri večim delu podložniških davsin je za dolžnika že velik dobiček, če se mu namesto njih pripusti letno stanovitno plačilo v denarjih opravljati.
Pri tlaki, postavim, terpi kmet vsigdar za se in živino veliko zamudo , če tudi grajšini malo ali nič koristi ne stori. Ravno taka je pri desetini, kjer se s po-zgubo zern in s zamudo pri odrajtovanji kmetu ne mala škoda godi. Večidel se bo vsak priden kmetovavec rajši z odkupnim zneskam svoje dolžnosti znebil, grajšak bo pa tudi zadovoljen , in bo le primerno povračilo terjal, ker mu vender veči del potroškov, ki jih je pri spravljanji imel, za naprej odpade.
Pa tudi, če bi kmet svojo dozdanjo dolžnost v pridelkih in delih čisto z denarji povernil in odkupil, je popolna svoboda v obdelovanji njiv in v pripravni rabi njegoviga posestva vender le dobiček.
Ce tedej odkupna postava 4. sušca 1849 odkupni znesik, ki je na mesto odrajtvil v natori nastopil, na tretjino tega zniža, kar je kmet dozdaj dajal, in če zraven kmetu prepusti: ali in kdaj se s položenjem odkupne istinge (kapitala} te ali une davsine čisto in za vselej oprostiti hoče, se je za olajšanje in osvo-bodenje kmeta vse zgodilo, kar se po pravici in primeri le terjati zamore.
Nekterim bo pa še ta tretjina, ki se dolžnikam naloži, le previsoka.
Te pa opomnimo, de to odkupljenje ne zadeva samo
bogatih plemenitažev, kteresiradi pod besedo „grajšak" mislimo, temuč de zadeva močno tudi deržavo samo in veliko število vstanovitev (itifting) in zalog za siromake in bolnike, in veliko drugih milodarnih naprav.
Ako bi se odkupljenje še bolj ponižalo, kako bi deržava svoje dolžnosti, ki leže na njenih iz podložtva izvirajočih in zemljiških pravicah, se izpolniti zamogla? kako bi vstanovitve (štiftinge) in zaveze do ubogih in bolnih opravila?
Ravno tako bi se denarji sirot, ki so se nakladali na grajsine, zgubili, če tudi kapitalistov ^upnikov} ne omenimo.
Tudi niso vsi grajšaki bogatini; med njimi je mnogo revnih rodovin , ktere vsaka zguba močno zadene.
Nasproti so podložniki dosihmal svoje posestva zavoljo na njih ležečih dolžnost boljši kup kupovali, in dobički odkupljenja pridejo vsim kmetam, ubogim in premožnim, v prid.                  #
Ce se pa odkupna postava 4. sušca z enakimi postavami druzih deržav primeri, se bo našlo, de jih naša vse prekosi in preseže v skerbnosti za kmeta.
(Po Dunajsk. Nov. in Slovenii).
  -   60   -