Fr. Ks. Meško: Črna smrt.»Naš poklic, naša dolžnost, gospod pisar. A tudi vi pri mestni gosposki ste imeli opravka dovolj in preveč.« »Resnica. Posebno ker jc tudi moj tedanji predstojnik in prednik v službi, gospod pl. Bizansky — blag mu spominl — ležal dolge tedne bolan. In jaz — dva otroka v nežni starosti mi je kruta morilka ugrabila.« Preprosto je rekel to, kakor bi to ne bilo zanj najhujše iz tistih časov. Toda redovnik je dobro vedel, kako globoka in skeleča je bila rana Sagadinova tcdaj in da šc sedaj mnogokdaj zapeče. Pa je mehko potolažil: »V miru počivata in v Gospodu. Nič trpljenja tcga sveta nista okusila.« »Mir jima!« je vdano zaželel pisar in je umolknil. Zmagovalo ga je ginjenje ob misli: »Samo cnega še imam, najmlajšega, ki pravkar stopa v življenje. Da bi bila sreča in blagoslov vsaj s tem!« Možje so prekoračili dravski most. Oče gvardian in gospod pisar sta se ustavila, da bi se poslovila. A se je videlo, da se jima nič posebno ne mudi nazaj v mesto. Ko pa je bilo v mladi prirodi božji tako :rasno! In so prsi s tako slastjo vdihavale mlačni, poavljajoči pomladni zrak! Tako so stali pred mostom in s toplimi pogledi strmeli čez pokrajino, proti Halozam dol, preko proti Donački gori, proti Pohorju gor. Nad Pohorjem je visel visoko z neba dol za vrhove gorovja zastor sivih oblakov. Nalahko se je zibal, nekako podrhteval, kakor bi za njim globoko dihal Nevidni in bi ga s tem valovil. In prav tedaj je za zaveso skrita roka polagoma in previdno odgrinjala prečes v zasioru. In je skozi tako nastalo okence poglcdalo rdečelično večerno solnce, da, preden leže k pokoju v s_rite nebcške pernice, še enkrat pozdravi svet, za slovo poljubi zcmljo. Mehka povodenj bledo-rdečkaste luči se je razlila .c_ polje, da je vsc zardelo. Še velike, rjave zaplatc, nanovo zorane njive — neprestano in boječe za kruh skrbeči kmetje so se bili lotili oranja, brž ko je sneg za silo skopnel — so v trenotku oživele, sc v ogromnem naročju polja nekako zazibale. Sem izza polja so prijazna pozdravljali haloški griči. Ob pobodjih jih je že krila sence temotna odeja, za noč čez zemljo sprostrta, a tudi sama vlažna in hladna. Vrhi pa so se v zahajajočem solncu svetlikali, kakor bi iz vinogradov plamteli tihi ognji. V goricah so že pridno delali. In je puhtela in kipela iz njihtajna mlada moč, moč rodeče zemlje, moč v novo živ-ljenje se prebujajočih trt — saj očetu gvardianu se je tako zdelo, ko je z božajočimi pogledi obiemal griče, noseče tudi obširne samostanke vinograde. In mu je zadrhtela v srcu in skozi misli bežna skrb: »Kaj prinese poletje, kaj jesen? Obrode? Ne bo nesreč?« A se fe naglo otresel težeče misli in je vzplamtel iz vseobčnega molka: »Pa ni lep, ta naš kraj? In poln zgodovine je, poln slave izza davnih, rimskih in predrimskih dni. Koliko ljudstev je gledal v teku stoletij! Koliko hrumečih vojsk se je v divjih tokih čezenj valilo! Šotorišča so stavili tod sebi, svetišča in žrtvenike svojim bogovom.« »A tudi bridko trpel je ta s slavo blagoslovljeni kos zemlje. Kelti, Rimljani, Mohamedani — koliko gorja so mu prizadejali!« »Res«, je pritrdil gospodu pisarju redovnik. »A so tudi mnogo za naše kraie storili. Rimljani so mesto do pomembnosti in slave povzdignili. Ceste so nam gradili.« »Vem. Ne vem pa, čc ni bilo gorja več ko dobrega in koristnega.« »Pri Turkih gotovo«, je precej trdo pripomnil Raiavec. »Priznavam. In daj Bog, da nas ne bi obiskali nikoli več! Letos, ko na severu groze Švedi, bi bila za nas turška šiba še usodnejša. Naj nas varujejo nebesa, kakor so nas pred štirimi leti, ko so neverniki pridivjali do Ljutomera, a jim je menda sam Vsemogočni nadaljnjo pot zaprl. Zakaj nenadoma so se obrnili' in se vrnili v domovino. Proti pričakovanju so jih bili naši kraji kakor čudežno rešeni.« Hudih časov se je spominjal oče gvardian, še vedno z Ijubeznijo in tiho zamaknjenostjo motreč pokrajino. Mehak mir mu je bil razlit čez dobrotno, dasi resno lice. Iz velikih oči mu je sevala mistična, na znotraj obrnjena toplota, kakor bi v srcu goreče prosil Boga, naj milostno obvaruje te kraje vsega hudega. »In da bi odvrnilo nebo od nas istotako grozno strahoto, ako nam res preti kuga«, je s počasnim slovesnim glasom zaželel in zaprosil gospod pisar. »Naj dobrotno odvrne! Amen!« — je istotako svečano in pobožno ponovil redovnik. II. Ločili so se. Mestna gospoda sta krenila nazaj čez most. Rajavec se je zamišljen napotil proti domu, proti Hajdini. Tudi nanj, ki je od mladih nog živel in rasel na ti zemlji, je pokrajina s svojo mladostno, nevestinsko krasoto mogočno vplivala. »Ako oče gvardian, ki je vendar sin Slovenskih goric, tako toplo ljubi naše polje, kako ga ne bi jaz, ko pa je vendar moj dom?« je razmišljal. In mu jc v srcu postajalo toplo in svečano. — »Da je gospod Sagadin z vso dušo navezan na to zemljo, ni čudno: eaj je tukaj rojen. A topleje je ne ljubi ko jaz. Mati mi je, zvesta rednica.« Ne samo vesel je bil te zemlje. Nekako pomlaJenega, močnejšega se \e čutil, ko je tako samoten, a odločno-krepak stopal po nji in je njena krasota korak za korakom šla ob njem in z njim. Pa se je med tihim, vase pogreznjenim razmišljanjem še enkrat obrnil in se razgledal proti mestu, kakor bi ga bilo mesto potihoma, a odločno poklicalo. S pravim užitkom je gledal, kako ga je zahaJajoče solnce ne le kropilo, ampak ga naravnost preplavljalo s svojimi žarki. Zlasti mogočni grad na hribu, da je s sv?tlimi očmi, velikimi okni, mežikal dol v deželo, kakor bi jih solnčna svetloba silno pekla in ščemela. Morda resni, molčeči zidovi težko čakajo, da bo legla nanje noč. Da bi v nje objemu mirno in pokojno zadremali, preutrujeni od mnogih veBclih in žalostnih dogodkov — gorje le, da je bilo itevilo zadnjih večje ko prvih — ki so jih v teku stoletij gledali v sebi, v mestu pod seboj, v deželi krog sebe. Morda žalujejo, ker jim je pred tremi leti umrl gospodar. Edini sin njegov pa je oblekel resni habit jezuitski in dela v ostrem redu sinov sv. Ignacija v Gradcu pokoro za mnoge grehe grofovske hiše Thanhausenske. Ob enem pa se pogaja z očeti jezuiti v Zagrebu, ne bi Ii oni prevzeli gradu in ga uredili za samostan svojega reda . . . Istotako živo in jasno so sc odbijali solnčni žarki od mnogih oken veličastnega dominikanskega samostana ob vznožju grajskega griča, a visoko gori nad Dravo. Ta je čuval mesto na zapadni strani, kakor ga je varoval na vzhodni, v predmestju K^niži, leta 1630 dozidani, med ljudstvom posebno priljubljeni kapucinski samostan, ki ga pa od tukaj oko ni doseglo. Na južnovzhodni strani pa je mejil mesto minoritski. čiŁar streha in visoko v zrak kipeči zvonik sta vsa blestela v večernem solncu. Iz srede mesta pa je kipel mogočni, očmeli, rimski opazovalni stolp; jasno in ostro se je odražal od sinjega neba v ozadju, kakor s črnilom naslikan na modro platno. »Lepo, lepo«, je razmišljal kmet in se je obrnil, da nadaljuje pot domov. »A saj imamo tudi mi tu zunaj na deželi lepo.« Nenadoma sc je zdrznil iz svoje zadovoljnosti, prebudil se v hipu kakor iz lepih sanj. Kar odrevenel je in z grozo v široko odprtih očeh zastrmel gor proti Pohorju. Zakaj glej, iz oblakov nad pohorskimi vrhovi se je izluščila čudna prikazen in je plavala dol čez polje: pošacten jezdec, na okostju ogromnega konja jezdeč, O||njen z mračnirn, kakor krila velikanske pravljične ptice plahetajočim plaščem. Od zemlje do ncba — se je zazdelo Rajavcu — sega jezdečeva postava. Nad jezdecem pa vsc nebo preplavijeno s krvjo, pot jezdečeva čcz pokrajino vsa okrvavljena! Po prvi grozi je kmct dvignil roko, si mel oči, kakor bi se bil pravkar prebudil ali sc šele prebujal. »Ali sanjam? Ali je vendar rcsnica?« Zavedel se je, da bedi. »Morefa pa me je le pogled premotil!« In je s podvojeno pozornostjo pogledal čez polje. A glej, nikier več sledu o groznem jezdecu. »Kaj je bilo to? Sanje ali resnična prikazen? Saj pijan vcndar nisem.« Obrisal si je čelo, vse potno od vznemirjenja, dasi ni bil plašljivec. »Ali nam Bog pošilja znamcnja? Znamcnja prihajajoče nesreče? Bo Turek ali kuga? Bog se nas usmili in sveta Devica!« Pospešil je korake, mrmrajoč v večerni mrak, ki je naglo legal na okolico, polglasne inolitve, da bi slišal vsaj lastni glas. III. »Jezdi, kakor bi jezdil k svojemu dekletu«, }e nevoljno _cdrnjal dan navrh čuvaj ob Dravskih vratih, mrko zroč za mladim jezdecem, ki je pognal konja v najhujši dir, brž ko je čez most prijezdil. »Saj se mu najbrž mudi k nji«, se je smejal tova-riš, dobro rejen in dobrovoljen možakar srednjih kt. »Ali ga ne poznaš? Dominik je, mestnega pisarja sin. Na Hajdini ima nevesto, pravijo.« »Vsi imajo svoja dekleta in neveste, ti' mestni postopači. In brez dela in skrbi letajo za njimi. Mi pa se trudimo, jih naj stražirao in skrbimo, da jih kmetje ne opetnajstijo pri mostnini in da Turki ne vdero v mesto in te bogatine oplenijo«, se je hudoval prvi. Zlovoljno je vihal dolge brka in mračno giedal za jezdecem. Bil je res Dominik. In res na poti k nevesti. Naglo je tekel vranec, a ncstrpncmu mladeniču še prcpočasi. Ta bi želel, da bi hitel kakor njegove inisli, njegovo hrepenenje. Te pa so bile že davno pri ljubljeni deklici, ki jc že dolgo ni bil videl. »Kakšna pač je zdaj?« Kakor on je bila tudi Rozka zadnja !eta z doma, pri dominikankah v Studenicah. Stric župnik ji je na željo očetovo in_na pri_ovarjfinje gpspoda Saga« dina izposloval mesto v samostanu, da bi se bolj izomikala in se privadila raznim vednostim, ki bi jo usposobile za vstop v boljše hiše. Zakaj gospod pisar je že tedaj računal s tem, da postane deklica njegova snaha. Tako sta se videla z Dominikom satno v počitnicah. Ob prošlem novem letu pa se je za stalno vrnila k staršem. Izpolnila je bila osemnajsto letoj navrh jc mati bolehala in je potrebovala pomočnice. Dominik se jc z vsem srcem veselil svidenja. Bilo pa mu je tudi precej tesno pri srcu. »Je li še tista nepokvarjena, otroško-vdana, toplo-ljubeča deklica, kakršna je bila, ko sem se *adnjič poslavljal od nje?« mu je nemirno vrtalo v mislih, dasi je srce verovalo in upalo. Tudi pri Rajavcu so bili tisti dan vsi vznemirJeni. Rajavec ni skoro vso noč zaspal. Še vedno je gledal v duhu čudežno prikazen od prejšnjega večera. In je venomer in v velikem nepokoju razmišljal, kaj pač pomenja, kaj naznanja. Tako je zjutraj vstal utrujen in pobit. Ne manj nemirni sta bili žena in hčerka. Ko je OČe prišel prejšnji vcčer domov ves plašen in prepal, sta silili tako dolgo vanj, da jima je ves privid razodel, dasi nerad, ker ju ne bi rad po nepotrebnem plašil, in ker si je na tihem dejal: »Morda bosta mislili. da sem (Ja čez mero pil.« Ko jima je vse povedal, ju je proti prepričanju in vesti miril: »Se mi je pač vse skupaj le tako zdelo. Vso pot sem razmišljal o kugi, ki smo v samostanu o nji govorili. Pa človek vidi strahove.« »Bo pač tako«, sta obe pritrdili, da bi očeta in sebe umirili. A obe sta živo čutili in slutili: »Nesreča se nam bliža.« Razveselila pa je Rozko po ti mračni pripovedi vesela novica: »Dominik se ]'e včeraj vrnil. Pozdravlja vaju.« A je po prvem navalu radosti in sreče postala še nemirnejša. »Ali pride kaj k nam, oče?« i »Rekel je, da brž ko mogoče. Morda že jutri.« ! »Že jutri! Že jutri . . .« Sladka beseda. A vendar tudi vir novega srčnega nemira. Ponoči je deklica mnogo sanjala o njem. Da že jezdi gor proti Hajdini. A tedaj je nenadoma zagledala drugega jezdeca, ogromnega, vsega okrvavljenega. Dol po polju je pribrzel, grozeče se je postavil med njo in Dominika. Ah, saj je to jezdec, ki je pripovedoval o njem oče, (Dalje sledi.)