tete. vi, 236.
PoSinlna p!a$ana v gotovimi.
¥ UMbSfarsi, w tefirftek 19* oktobra 1922, Pešam, št. 1 Din,
Izhaja razen pondeljlca in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
- Letnik >V.t štev. 42. Četrtkova številka ,.MAPREJA“
izhaja kot tednik
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze.
Stane letno 36 — Din, mesefno 3 — Din.
NA POHODU!
Naša stranka je svoj preporod sreč-Prestala. Pomlajena in razčiščena stopa a Plan. da v neizprosnem boju za svoj , °Kram zbere čim najširše množice de-VQega ljudstva pod svojimi zastavami. . V vsako stranko se poleg poštenja-natepejo tudi ljudje, ki niso prišli v w .radi njenega programa, temveč radi ^.jstolovstva ali častihlepnosti. Pri tem jfaji s°cialistične stranke nimajo izjeme, £j ■,tl tudi naši odbori ne vidijo novemu In rfU v srce- Ra sprejemajo v stranko. Pošt -er bodo koristolovci ali drugi ne-itnel iaki na svetu’ toliko časa bodo nr= i *U(h socialistične stranke _re£davice
socialistične To je dejstvo.
z nami pred katerim
Pe c«,	° J
ratnn Cmo zaiskati oči in s katerim mo-
Ac0t trezni ljudje računati, čne eno Posebnost pa imajo socialisti-jn® stranke — če so res socialistične — otr -6 so se se<tai še vedno znale jjoj^ti ljudi, ki so z nepravilnim delom Kazali,	y stranko ne spadajo,
tjjj. 'Ovenski socialisti in menda drugi ham S-m° imeli eno Preceišni° naoako Hc!?re^' da smo Dri sprejemu novih čla-Premalo pazili, koga sprejemamo.
nov
Ka.
5^	dotedanje življenje dotičnika. ki v
Šen	° Pr.istoPa’ tudi marsikaj pove. kak-
~ značaj ima. Seveda ne smemo niko-krntJ^rekati ,vst°Pa. četudi je bil še pred ep zagrizen naš nasprotnik. Pravi-v spreobrnjenja moramo vsakomur do-1 m Priznati, če Ja to spreobrnjenje
res odkritosrčno. Dolžnost naša pa je* da delo in življenje takih sodrugov nekoliko bolj nadzorujemo kajti boljše je kakega neznačajneža prej odstraniti, kakor pa čakati, da se ukorenini.
Sicer nas bodo nekateri nasprotniki zopet hoteli osmešiti; češ. socialisti hočejo gledati svojim članom v žep. Mi to potrjujemo. Mi imamo v programu, da bomo, ko bomo le dovolj močni, pogledali v knjige in žepe kapitalistov. Kdor pa hoče gledati drugemu v žep, mora pa najprvo sam pokazati svojega, sicer nima pravice zahtevati tega od drugih.
Pa še več. Po žepu se prav mnogokrat spozna, kakšen je dotični človek, ki ta žep nosi. Odkrito povedano, da bomo onega človeka, ki zasluži na mesec 6000 kron. pa jih 8000 K potroši, pričeli sumiti, da. ali slabo gospodari, ker si denar izposoja. ali pa. kar je še hujše, da goljufa ali krade.
To je naše stališče, to stališče je v stranki zmagalo, zato smo prepričani, da čakajo našo stranko boljši časi. kakor jih je imela do sedaj.
Radi čiščenja smo nekaj članstva zgubili. Mnoge smo zgubili zato. ker nas niso razumeli, nekatere pa tudi zato. ker smo iih v svoji gorečnosti nehote oplazili z metlo.
Oboji se bodo vrnili kmalu, takoj, ko bodo videli, da je stvar drugačna, kakor so oni mislili! Vkljub vsemu nam je pa
ostalo preko 100 krajevnih organizacij, ki pa niso več one mehkužne organizacije kakor nekdaj, temveč so armada, ki ve, kai hoče. ki ima enotno fronto in enotno prostovoljno, revolucionarno disciplino.
2e čutimo kako blagodejno ta enotna volja v stranki upliva. Vsa tista po nepo-trebnem zgubljena energija, ki smo jo po-i rabili, da smo pomirili in zlepili spore, danes v tem, jutri v onem kraju, vse te zgubljene moči smo sedaj v stanu izra-. biti za strankine akcije.
Bil je pa tudi že skrajni čas, da smo odpravili tisto skregano bratovščino v, stranki.
Živimo v veliki dobi, ko drve dogodi | ki kakor človeška misel. Razvoj je v ta-kp naglem tempu, da se sedaj dogode v par dneh stvari, katere bi v prejšnjih časih desetletja zaman pričakovali.
Zato mora imeti strankina ladja dobro krmilo, če noče. da jo razburkani dogodki razbijejo na kose. Stranka se mora vsakemu novemu dogodku takoj prilagoditi. brez dobre organizacije in discipline pa to ni mogoče.
Zato smo na te stvari polagali toliko važnosti, prepričani smo tudi. da bo bo* dočnost potrdila, kako prav smo imeli.
Po preporodu v naši stranki stopa-, mo z novimi svežimi močmi v boj. Prvi boi, ki ga bomo izvojevali po preporodu bodo občinske volitve v Ljubljani. Ta boj bo tudi pokazal, kaj zmore tudi majhna skupina ljudi, če delajo po enotnem načrtu. V tem boju se bodo pomerile sveže
JANRo TELBAN:
Za košček kruha,
j Listje je rumenelo in padalo na tla, a segnije kakor v življenju onemogel Jarec, ko mu poteče doba delovanja v tvarstvu ter zrumeni in ugasne, ko sem e neke nedelje podal iz velikomestnega •dovja v Okolico med prosto naravo. v°!nce je z zadnjimi žarki zlatilo gozdo-jj* !n božalo zapoznele cvetke, kakor bi jj1 hotelo reči: »Napijte se moje svetlo-
•	ločim se od vas za dolgo dobo.« Jenski vzduh je vel čez plan in se vsrka-La* v telo. obleko in pljuča, kakor bi se al’ da ga uniči biža;oča se zima. Vse-Ovsodi krik in vik izletnikov, j Med to vrvenje sem se pomešal in ,etal po gozdih in travnikih, tekmoval jj® z vetrom, sai je bila duša prosta sk'r-JJ* vojaške discipline, saj za par ur svobod-ja v svobodni naravi. Toda kratka je bila kr, ’n večerni mrak ie padal na zemljo,
. sem se vračal nazaj v verige vsakda-ti* Težak vzduh se mi je vlegel na W-a’ l11™0 mene so hiteli ljudje v dragih , °ziihih. bledih lic. po vsakovrstnih za-avališčih. Na klopi v parku je sedel de-
lavec, mogoče je bil tudi postopač, kakor jih nazivljejo boljši krogi. }jJereJPu da usoda pri njegovi najboljs: volu m dala kruha za vsakdanio potrebo. Skozi lahen suknjič mu je vlekla jesenska burja. Dal mu bn mal dar. pa kaj. ko sam nisem imel več kakor za črno kavo.
Iz kavarne so se slišali zvoki ciganske muzike, lahno božajoče in zopet strastno kipeče V daljavo v prostost, v temne gozdove, vedno naprei in naprej, v nestalnost, kakor je nestalno življenje cigana.	.
Duh po tobaku in pariumu mi je udaril nasproti, ko sem vstopil. Elegantne dame v dragocenih toaletah so koketirale z blaziranimi gospodi, ki so se mi zdeli kakor obrite opice, ako jih postaviš na parket. Bogastvo in razkošje je kraljevalo v dvorani, raz dijamantov pa je kanala rudeča kri na delavca sedečega v mestnem parku.
Vedel sem. da ne spadam v to družbo. vendar kot vojaku mi vstop ni bil za-branjen. Sam sem sedel pri mizi v kotu | in misli so hitele po akordih godbe preko ! tega vrvenja v daljavo ...
»Dovoljeno?«	i
»Prosim! Prosim!«
K moji mizi je prisedla ženska, stara kakih šestindvajset let. bohotne postave, na obrazu se ii je poznala starost preko njenih let in blesk oči ni bil tisti, ki sem ga bil navajen gledati tam zunaj. Obleka, dasi čedna, ni pristajala v to družbo.
»Dolžnost olike zahteva, da se vam j predstavim, dragi gospod,« me je nagovorila. »pa čemu. ime mi je Fani, drugo vas tako ne zanima. Tudi jaz vas ne vprašam po imenu, ker danes sediva tukaj skupaj, jutri naju odnese življenje zopet v svoi vrtinec in nikdar več se ne bova videla. Morda se vam bo čudno zdelo, da sem prisedla ravno k vam. ko jih je toliko tukaj, toda od vas veje duh po gozdovih in travnikih, ki sem jih tako ljubila. ki so pa zame izgubljeni, dokler ne utonem v vrtincu usode.«
»V vrtincu usode, zakaj?«
I.
»Nisem bila rojena v tem velikem mestu. Moja zibelka ie tekla tam daleč na kmetih med zelenimi gozdovi, sredi žitnega polja v majhni vasici. Oče moj in mati sta bila delavca pri nekem velepo-
naše moč! in dokazale, da so imeli nrav oni. ki so priporočali. naj stranko sami izčistimo, predno jo nam bodo drugi. Mi smo to storili in danes lahko z veseljem ugotovimo, da smo mi edina stranka v Ljubljani, ki je svojo krizo že prebolela, dočim se nahajajo vse druge sredi najhujšega vrenja.
Mi gremo sami proti vsem tem strankam in trdno smo uverjeni. da naši udarci niso še nikoli tako boleli kakor bodo sedaj.
Bodočnost bo pokazala!
Zunanja politika.
(Govor posl. sodr. Etbina Kristana v proračunski debati v ministrstvu za zunanje zadeve v Narodni skupščini.)
Italiia ie zamenjala vlogo nekdanje Avstrije.
Ena teh naših nekdanjih zaveznic, ki jih vsi dobro poznajo, je Italija, ki stoji v računih še: danes kot naša zaveznica. (Medklic: Velika zaveznica!)... Da. velika zaveznica... Mislim, da vsaj v tej stvari ne more biti več človeka v deželi, ki bi se dal zavarovati z besedami. Vsai to je jasen jjlučaj, v katerem lahko vidimo, da služi v diplomaciji beseda za to,
•	J e misel- Italija kot naša zaveznica je /danes vendar naša največja sovražnica .. (Medklic: In naša največja nevarnost.) ... In skoraj največja naša nevarnost. Tudi če bi bile razmere v Italiji drugačne. nego so. tudi če ne bi bil položaj tam tak. da ne moremo vedeti, ali ne zavlada^ fašizem jutri tudi službeno v Italiji, tudi če ne bi bilo stanje tako, da je vlada ustvarila organizacijo nasilstva in je danes sama vlada v nevarnosti pred to organizacijo, pred svojim lastnim otrokom 1 v vsakem slučaju bi Italija po položaju, kakršen je ustvarjen zlasti z rapalsko po-. godbo, morala biti naša nasprotnica in naša nevarnost.
Mora. gospodje, zaradi tega. ker od-ločuje>jo tudi v občevanju držav interesi. Mora. gospodje, ker je nemogoče verjeti, da bi se 1 rst ali Zader mogel držati v mejah, ki obstajajo danes. Vsi vemo. da Trst ne more živeti od Italije, ampak da potrebuje za svoje življenje centralno Evropo. Prav tako tudi vsi skupaj ne moremo biti taki otroci, da bi verjeli, da mo-
sestniku. Stanovali smo v mali kajži in vendar sta bila roditelja zadovoljna s tem malim, kar jima je nudilo življenje. Jaz sem rastla z vaškimi otroci, živela sem naprej brez skrbi, a vedela nisem še takrat. da se je marsikaterega kosa kruha držala posušena solza.
Dejali so mi. da sem bila lepa, zato sem imela tudi veliko častilcev. Posebno sosedov Janez mi je izkazoval vse mogoče usluge, vendar ga nisem mogla ljubiti, imel je preveč sanjave oči in žuljave roke.
Nekega dne sem srečala gospodarjevega sina (pri katerem so delali moji stariši) v gozdu. Prijazno se mi je nasmehnil. prijel me je za podbradek in me gledal dolgo, zelo dolgo... Meni je po-
0	,vro^e’ nasmejala sem se ter zbežala domov. Brez spanja sem prebila noc njegova podoba mi je stala vedno pred ocmt. Crni lasje so mu padali raz čelo, njegova sloka postava je objemala moje sanje do ranega jutra. Zopet me je vleklo v gozd. dan za dnevom. In našia sva se. \ edela sem. da mu ne morem postati žena nikdar, a sladkost ljubezni je bila tako močna, da so bile moje moči
re Zader. osamljen otoček rra tujem
ozemlju, živeti sam za sebe brez svojega naravnega ozadja. Ta Zader. gospodje, ne more Italiji služiti za nič drugega, kakor za desko._ ki se pri telovadbi rabi za odskakovanje, kar imenujejo Nemci »Sprungbrett«. Izhodna točka za prodiranje Italije na Balkan je to. Italija ie danes enostavno zamenjala vlogo nekdanje Avstrije. Italija, gospodje, je država, ki se je razvijala veliko počasneje od drugih za-padnih in severnih dežel v Evropi: toda sedaj bi rada. kljub temu. da njene domače razmere nikakor niso dozorele, dosegla te dežele, da bi okrepčala svojo industrijo in trgovino, da bi si ustvarila trge in kolonije. In zaradi tega se je spuščala že v razne pustolovščine. Imela je svojo abesinsko blamažo, svojo pustolovščino v 1 ripolitaniji — toda. gospodje, bližji od vsega tega ji je Balkan in njene oči strme na Balkan. Tisti čas. ko je prestopila jadransko morje, ko je dobila oporišče na tej strani Jadrana, z namenom, da razvije tukaj kapitalistično trgovino, je morala sprejeti tudi velikopotezno kapitalistično, imperialistično politiko. Ne bo se mogla zadovoljiti s tem. kar nam je enkrat ugrabila. ampak če hoče to obdržati, mora iti dalje. In kakor je nekdaj Avstrija, podprta od Nemčije in skupai z Nemčijo iz gospodarsko političnih razlogov stremela na Solun, tako stremi danes Italija preko našega telesa k Egejskemu in Črnemu morju. In kakor vedno bo tudi njenemu trgovcu sledil vojak. In gospodje, če se prej ne izpremeni nekaj velikega na svetu, se bojim, da postane ta naša dežela še enkrat torišče krvavih bojev, tudi če bi mi sami bili najmiroljubnejši pacifisti vsega sveta.
. Obstajajo pač nekatere druge možnosti. gospodje. V Italiji ie mogoča revolucija tudi revolucja, ki bi bila pravičnosti in nam v prid. Mogoče ie izprememba sistema v Evropi. Mogoči so nepredvideni slučaji. Ali razumeti moramo, kam drže tendence, ki vladajo danes in ki izvirajo iz današnjega razmerja interesov. In če se razvijajo stvari, kakor stoje danes. v enaki smeri, bi morali priti do tega, da bi Italija hotela izvršiti svoje namene. In tedaj druge kapitalistične sile. ki so s svojo trgovino enako interesirane na Balkanu. ne bi vprašale nas. ampak same ne bodo trpele, da bi se tukaj ustalila sila. ki
preslabe, da bi se ji uprle. Ne vem, ako me ie tudi on ljubil, toda zatrjeval mi je. da me ljubi. Samo enkrat mi je pisal in ta list nosim vedno s seboi ter ga hranim kakor zaklad, da se ne umaže v močvirju blata, kakor sem se jaz.«
Izza nedrij je izvlekla skrbno zavit list ter mi ga podala.
»Draga Fani!
Življenje samo je trenotek kratek, ki mimo hiti in
sredi moči vstaja dan, mladosti ni...
Ob rami rama stopa čez valove v daljno plan. v sreči kratki zasije pomladni dan ...
Srčna hvala za Tvoje pismo, močno me ie razveselilo, kakor bi posijalo skozi težke meglene oblake jutranje solnce in razjasnilo se je v duši ko so njegovi žarki pregnali temoto osamelosti.
Zvoki polne poezije, na brenkajočih strunah moč upanja hiti v daljavo, v nepregledno daljo In se u&tavS na polju med
bi Jffi mogla fzfisnffl. Nevarn^. gosno<fle_
tiči v tem. da ima tukaj vecje stevi o tu^ jih sil velike in mnogobrojne karn^sn ne interese, da so tukaj moznos . tere se bojujejo te tuje sile.
Kdaj bo naša država popolna Kaj pa. gospodje, delamo mi. da i
mogli bolje upreti tej nevar™s,, m je kor morejo ljudje sploh regulirati • ena sama možnost, s katero bi se pojačiti naš položaj in vsai del°ffla biti apetit tujih imperialističnih s“-	.
bi bila ureditev razmer na Balkamu, da tuje sile. da naši sovražniki to umejo. se najbolje vidi po tem. da na nost tekmujejo v tem. da preprečijo
ditev.	•	•	nri-
Včeraj nam je gospod nunister P
povedoval. da se polagoma in ^ilo urejuje položaj v Albaniji. In meni » res zelo ljubo, če bi mogel videti res... a„ mirno urejeno, močno in neodvisno ^ nijo. Toda gospod minister ni g0V5Liit(0 tem, o čemer je njemu nemara ne jft težko govoriti. Mi pa imamo prav * . dolžnost govoriti tudi o tem in pov ^ da imamo drugega soseda ki spnT^ kar je v njegovih močeh, da bi pr'	^
to ureditev Albanije. Današnja si v Italija ima koristi v tem. da ne bi ^ Albaniji reda in miru. Koristi ima ^ prvič ker ima sama velike na£ienb{ ure-banijo. v drugi vrsti pa zato. ker jena Albanija pomenila velik |50 osPod-k ureditvi balkanskih razmer. ln’itogevati je. kolikorkoli imamo razloga P veI1(jar se zaradi razmer na Bolgarskem- jjtiica ne smemo pozabiti, da tudi to n ^ tu<ji bolgarskega naroda, ampak ca^ ih uradna Bolgarska že dolgo_m . ^ smo slučajih pod tujimi vplivi, m . ge vedno prepričani, da obstajajo ti v5rLi0 bol£af' in da so aktivni, tudi na	{reba.
skega naroda samega. S tem • j^kansk1 računamo mi in Bolgari in v ^lem na®e narodi in v tern je temeljni Pr zunanje politike.	. .^iranski na'
Dokler ne pridejo XS1 goditi sla; rodi do tega da se morajo os	^ ^efl
bih tujih vplivov in da moralo uStva' sabo uresničiti najtesnejše st1* vsa* riti vzajemno Drijateljstvo. jjgvarnP' posamezni narod na Balkanu	^ glisti. To velja enako za nas	narode*
gare. za Amavte in Grke. za vs ki žive na balkanskem PolotoK-
  —-	lase 01/
žitnim klasjem in poljubuje	v	da'
lahnih, udarcih božajočega vet
ljavi.
1 ‘ ' *	unč	je	raZ"'
Zapel ie slavček, mesečna no'	jca
lila svetlobo po naravi temne s ^ j*
kor pošasti so priplezale izza STr. Ja &
niso mogle uničiti, kar je ostalo
svetlega v duši ljubezni« .. -
»Tako mi je pisal takrat. Se ^ela
sva se srečala, a potem ga mse . s|a
več. utonil je v vsakdanjosti 'n . „ flSt
ostala nanj samo spomin in •?
Bila sem mati. Cela vas seje
nad m'
stal na  __________________ .
dolžili moje nesreče. Težke so -ure takrat, katerim so sledili tuge, osamelosti in obupa. • •	_ }e
Komaj je svet spoznal moi -že umrl.
IL , cein PT Zgoda i v jutro nekega cuie	m
vezala svojo culo. poslovila se ysa.jc matere gozdov in žitnega PjjjV^ ka* prostorček svoje sreče sem	ga
tera je v mojem življenju « - ^ p(r trenutek. Na griču sem vrgla
mai*.	r	H*1	*
menoj, edino sosedov	s°
na strani s svojo ljubeznijo.	"tiste
-	_	pplfl1
. ^&s|>63Je. WW mislim. da rtfore mT-^ster za zunanje zadeve storiti kaj preko vole moči ali preko moči naroda. Ne ve-U]em v tezo stare diplomacije da je v zunanji politiki vse odvisno od neke skrivnostne umetnosti posameznega dr-^^lika. In tudi v vprašanju zunanje po-‘*nke nikomur ne očitam, da ni dosegel J^Dehov, katerih dosega ni odvisna le od JeRa samega. In želel bi. da ne bom na-**cno razumevan. ker se je včasi res j®*ko tako točno in jasno izraziti, kakor
01	človek sam želel.
S h-?32111116111' kakšen je položaj v južni 'taji; vem. kaj se od nasprotne strani ® 'da bi se to vprašanje vzdržalo kot ®resen problem. Precej poznam tiste CTehe ki se delajo na Bolgarskem. Toda jw> temu. gospodje, želim, da se ne bi k™ nas nikdar pozabilo, da je rešitev balonskih vprašani enako v našem intere-kakor v interesu ostalih balkanskih Prodov, in da moramo, iskaloči svoje vav-e in ščiteči svoje pravice, vendar tist n°	na	iem da prepričamo tudi
ki so danes napačnega mišljenja, da Sii 2 nami skupaj gledati, da se rejo vsa ta vprašanja tako. kakor ie treba.
se rešijo v vzajemnem interesu.
^ Gospodje, naša država bo več ali , izven nevarnosti šele tedaj, kadar ^es Balkan izven nevarnosti. In zdi se kan k° naša država šele tedaj popolna. Ve jaT Pridemo še do neke širše združit-v> ln. kadar bodo neki deli, ki so nam bili nes s°vražni in so nam deloma še da-Dra peDrijazni. tako daleč, da bodo pri-'zvp	vstoDiti z nami v skupnost, v
se? - *e(*eraciio. v eno državo ali naj He 1Tn®nuie kakorkoli se hoče — za ime £ai VDrašuje;m — v eno enoto, ki bi obse-ska vse ozemlje od jadranskega do egej-vig. *iln frnega morja. (Andrija Pavlo-boit Se to vjema s socializmom?) Ne Kari lu' K°sDod kolega, jaz sem socialist. /J Marx rki je menda bil socialist, je ^znaval balkanski nolotok Jugoslnva-Vslu V ^asu *<0 izgnalo, kakor bi bila rio> *aka ideia velika utopija. Celo Ca-y*rad je pripisoval Jugoslovanom... tvSakor bi naša politika morala to imeti jfed očmi in od svoje strani storiti, kar mogoče, da se prijateljsko pride do te?a cilja.
Naši zavezniki In mi. Mala antanta.
Gospodje, kar se tiče naše zunanje ^n^^jvgn^dobro. da ne more država.
nazaj na mladostne livade, še en objem cele duše sanjam pomladi in odšla j eni, kakor jih je šlo že pred mano tisoče n tisoče v tujino za kruhom, na hrbtu te~ sramote onih ki so pljuvali name, a Sami niso bili nič boljši. r Velikomestno življenje me je objelo, dan sem iskala službe. Ti so dejali teden dni, drugim sem se zdela pre-^niečka in tako sem na večer vsa utrujena zaspala na klopi v mestnem parku, i^ugi in tretji dan mi ni šlo nič boljše, r^nar sem porabila za vožnjo in glad se ^ naselil v moj želodec.
»Gospod, ali veste kaj je to glad?« (Do takrat res še nisem vedel). »Telesne moči vam začnejo pojemali zebe vas v duši se porodi nepremagano poželjenje po grižljaju, iluzije vstajajo Pred očmi. stegnete roko po kosu Kruha in primete prazen zrak. Notranjost nostane lahka kakor prazna škatlja. udje »^tajajo mrtvi, poželjenje pa vrta v gla-možganih in živcih, kakor črv sredi hrastovega lesa...
, Tako sem napol v omotici tavala '®oncem tedna po ulici. Deseta ura je že °dtbila in olinove svetilke so gorele in ni-
‘13 je majhna kakor naša, majhna s stališča velikih sil. voditi povsem samostalne politike. Bila bi utopija zahtevati, kar je stvarno nemogoče. Toda, gospodje, vendar mislim, da ni prav, da se enostavno postavljamo v službo nekih sil. ki nam lahko od slučaja do slučaja pokažejo prijazen obraz, ki pa ne morejo čutiti resnične ljubezni do nas, zakaj v politiki, gospodje, sploh ni prostora za besedo ljubezen. V politiki odločujejo interesi. Ti interesi so lahko navedli zaveznike, da so nam postali zavezniki in nas porabili; a tudi takrat. ko so nam bili vojni zavezniki, jim ni bilo toliko na tem ležeče, da bi rešili Srbijo, da bi rešili Jugoslovane, kolikor na tem. da rešijo sebe. Podpiraje ta narod so hoteli preprečiti ‘ svojim konkurentom, da bi postali tako veliki in si na Balkanu utrdili tak položaj, da bi mogli njim postati nevarni. Gotovo je v takem slučaju treba izrabiti položaj, kakršen se ustvarja; ne smemo se pa varati, da nam bo kakšna sila. ki nam je enkrat — v svojem interesu — bila prijazna, v vsakem slučaju prijateljska. Zakaj, gospodje, če bi bilo tu kaj resnega prijateljstva, če bi bilo tu kaj ljubezni, ne bi bili Anglija in Francija nikdar mogli dovoliti, da se nam je storila od strani Italije črna krivica, (Ploskanje na levici in desnici.) da se okrade tista dežela, ki je pomagala rešiti Italijo. (Vojin Brkič: Tako je! — Dr. Ivanič: Ni tako!) ... Kako da ni tako? Ali je Italija taka sila. da sta se je Francija in Anglija morali bati?... V času vojne Italija itak nič ni bila vredna. Za zaveznike ie bila v času vojne le breme. In če bi bila takrat ostala na strani Avstrije, kamor je spadala bi bilo desetkrat bolje, kakor da je šla z zavezniki. (Medklici: Tako je!) Jaz gotovo ne mislim slaviti vojne. Ali če se Italija toliko sklicuje na svoje vojne zasluge. vendar vemo, da so ji zavezniki moraii dajati topove, hrane, premoga in vsega. (Medklic: In vojake.) Gotovo, tudi vojake...
Dejal sem torej, da ne smemo zaupati v to, da bo kakšno razmerje, ki nam je v nekem momentu moglo biti koristno, vedno dobro za nas, in zato. gospodje, ni prav. da se kratko malo vežemo z nekimi silami, ki imajo danes glede na odnošaje do nas drugačne interese, nego so jih imele nekdaj.
Kar se tiče male antante, gospodje, irnarn oternsvoje posebno mišljenje. Za-
so mogle razsvetliti temote strasti. Kar sem začutila pod svojo pazduho roko, ozrla sem se. Srednje star gospod je stopal poleg mene ter me ie vedel naprej... kam... ne vem ?
Še danes ne vem. kaj mi je govoril tisti večer, samo ene beseda mi je ostala v spominu... kruh .. •
Prišla sva do njegovih vrat. Tu me je hotel objeti in poljubiti. Iztrgala sem se mu, a on je odšel v sobo.
Na oglu hiše sem se naslonila na zid in jokala dolgo... Glavo mi je hotelo raznesti. Črne pošasti so vstajale pred menoj. V ušesih mi je kričalo kruh ... kruh-
Potrkala sem na vrata, gospod mi je smehljaje odprl in ker je bil prag previsok. sem padla... za košček kruha... ha ... ha... ha... za košček kruha • • •	•
m.
Začela se je smejati z ironičnim smehom, da so okoli sedeči pogledavali začudeni na naju. Opomnil sem jo, naj se dostojno vede.
»Dostojno!« Ha... ha... ha...
»Vidi se vam. prijatelj, da ste še mlad,« me je zavrnila. »Ali mislite, da le
me Ta mala anlanfa nikakor ne pomeni tistega velikega dobička, ki se nam tukaj sugerira. Ne bi dejal, da je zlo. V glavnem je zbliževanje narodov vedno dobra stvar, le da nikakor ne verjamem, da so se tukaj narodi male antante kai zbližali med sabo. Na drugi strani pa tudi ne mo-, remo verjeti, da so interesi vseh delov male antante res tako enaki, kakor bi člo« vek moral misliti po besedah gospoda ministra.
Jaz bi želel, da bi bili naši interesi, zlasti sedaj, čim bolj skupni z interesi Čehoslovaške republike. Jaz. gospodje, vem, da so naš interesi in interesi Polj« ske v nekaterih rečeh enaki, da pa v mno, gih rečeh ne morejo biti enaki. Prav tako tudi vem, da naši interesi in interesi kraljevine Rumunije v mnogih pogledih niti niso niti ne morejo biti enaki. Romunija, gospodje, se je. kakor veste, po vojni zelo novečala. in sicer se je povečala na način, ki sega v mnogih slučajih daleč preko pravičnosti. Ce so se narodna vprašanja imela rešiti z ustvarjanjem novih držav, vemo vsi, da je Romunija pogoltnila mncn go tega, kar ji nacionalno ne pripada. In kakor se je nenadoma povečala, je dobila še večji apetit, in že se pri njej opažajo neka znamenja imperializma. In če se vprašate, na katero stran se more romunski imperializem obrniti, morate priti do zaključka, da bi bili v takih slučajih naši interesi povsem nasprotni romun-. skim interesom, oziroma romunskemu im« perializmu.
Da obstoj?, ta imperializem, gospodje, to nam dokuzuje besarabska afera, in mi. gospodje, nikakor ne bi smeli sprejeti politike, ki bi nas mogla nagnati v kakšne avanture, zlasti še v avanture za tuje interese. Gospodje, mi se ne spuščamo v vojno za tiste kraje, za tiste dele našega naroda, ki so prišli pod tuio oblast in ki nam po pravici pripadajo. Tem manj smemo voditi politiko ki bi mogla ustvarjati položaje, v katerih bi mi morali prelivati kri za interese rumunskih bojarjev, za interese poljskih žlahčičev ali za kakr« šnekoli povsem tuje interese. (Dr. Šim« rak: Rumuni najhuje preganjajo Ruse v Besarabiji in delajo nasilstvo vsake vrste.) Da. Nam pa že skušajo dokazati, kako da ie Besarabija rumunska nacio-: nalno. zgodovinsko in kaj vem na kakšne načine še.
(Dalje prih.)
eden teh blaži rančev tu notri ve. kai je glad. kakšno je življenje človeka, ki ja prodal svoje telo za košček kruha? Nel *
Tisti večer je bil začetek moje trnje« ve poti. Padala sem vedno globlje, pogrezala sem se v močvirje, iz katerega ne bom več vstala. V meni ni več one odporne sile. ki je potrebna, da zopet vsta« nem. življenje je šlo s preveč težkim valom čez moje moči. Zato sem prisedla k vam da se vsai navžijem duha po go« zdovih. saj videla jih itak več ne bom
Toda dovolite. Gospod baron tamle odhaja, moram ž njim...
*
Vlak je drdral drugo jutro proti K.... kjer sem izstopil. Iz stolpa cerkve očetov kapucinov je bila ura šest. Slana je ležala Po vrtovih in travnikih, ko sem korakal mimo razkošnih vil domov.
Cez ograjo je koketno gledala cvetka, kakor bi hotela reči: »Utrgaj me. deni me v vazo. tu poginem!«
Je bila krizantema, vrtnica ali astra, tega se ne spominjam več. Ko sem jo utrgal, je listje odletelo, v roki mi je osta« la samo suha biUca..k
■jr^
C SRg* \
p	ura,S*j
*j m w # N> U! |||*yy'n *
Ponedeljek. 9. okt.: Sestanek demo-kraških poslancev v Belgradu zaradi sporov v stranki in vladne krize. — Poslanci zemljoradniški odpotovali v Dalmacijo, ker ni vlada odgovorila na njihov ultimatom (gl. zadnji »Ljudski Glas«), Zemljo-radniška stranka bo stopila v pasivno opozicijo kakor Radičeva. — »Lavoratore socialista« v Trstu prenehal izhajati. — Laška vlada sklenila svoje brezposelne delavce (300.000!) naseliti v Južno Ameriko. — Rudarska stavka v Moravski Ostravi. — Poljska vlada pričela preganjati ukrajinske delavce, ki beže v Rusijo. — Kijevska črezvičajka odkrila zaroto rdečih častnikov, ki so hoteli v Ukrajini začeti z uporom proti sovjetom. — Sovjeti sporočili Angori, da smatrajo vsak sporazum z Angleži brez njihovega sodelovanja za kršitev rusko-turške pogodbe.
Ameriška bančna zveza zahtevala na kongresu v New-Yorku sodelovanje Amerike pri obnovi Evrope. — Kovinarska stavka v Štorah zmagovito končana.
Torek, 10. okt.: Obletnica koroškega plebiscita. — Demokraško zborovanje v Belgradu se izreklo proti reviziji ustave.
— Wrangel šel inšpicirat svoje čete v Dalmacijo. — Turki so pričeli zasedati Tracijo. Antantne čete ostanejo še tam.
— V Petrogradu so aretirali znanega futurističnega pesnika Sjeverjanina. — V Havru so prenehali s stavko, ki je trajala skoro 4 mesece. — Plovba skozi Bospor odprta.
Sreda, 11 okt.: Nova češkoslovaška vlada pod Švehlo. v kateri sede tudi socialni demokrati. — V Odrinu komunistični upor med grškim vojaštvom. — Sultan se odpovedal prestolu. — Na Grškem se je nova mobilizacija izjalovila.
— Angleška delavska stranka zahteva takojšnjo odstranitev sedanje vlade, ki vodi nesrečno politiko v Orientu.
Četrtek. 12. okt: Stari ljubljanski li-aeralci so se z narodnimi socialci sporazumeli za skupno listo pri občinskih volitvah. — Finančno ministrstvo dalo za nvalide 70 milijonov dinarjev. — Bivši Radičev poslanec Hausler položil v Bel-tradu poslansko prisego. — Mladinski li-oeralci so se v Belgradu s težavo spet zedinili. — Obsedno stanje po vsem Grškem. — Fašisti zopet zasedli in zažgali več delavskih domov. — Na zahtevo fašistov je rimska vlada sklenila razpustiti zbornico in razpisati nove volitve. — Na Bavarskem so se združili neodvisni soci-ilisti z večinskimi. — Angleška vlada razpisala nove volitve. — Sovjeti aretirali vse člane osrednjega odbora ruskih rtrokovnih organizacij. — V Srbiji so pričeli že izvrševati smrtne obsodbe. Ustre-51i so 20 ljudi. — Fašisti so znova pri-marširali v Reko in zasedli Sušak. Obrnem so vzeli v Trstu in po Goriškem DoLniške blagajne v svojo last. — V Rimu «o podpisali laško - jugoslovanski sporazum.
Petek, 13. okt,: Po Srbiji se ustanavlja stranka, ki simpatizira z Jurijem. Rel-grajski listi pa pišejo da se je pričel ta potegovati za — prestol. — iz Sušaka so se fašisti na grožnie naših vojaških ko-manderjev umaknili. Vodi jih zopet D’An-iiunzio. — češkoslovaška komunistična stranka se cepi. Vodja opozicije Šturc je izstopil.
Sobota. 14. okt: Določbe uradniške pragmatike so v Belgradu že fiksirali. — V Budimpešti so iz ladjedelnice iznrli ?000 delavev. — Češkoslovaški proračun za leto 1923. je skoro aktiven. — Madžarski fašisti nameravajo vreči sedanjo vla-
do. — Stavkovno vodstvo ostravskih rudarjev je naznanilo, da proglasi splošno stavko, če se podjetniki do 16. t. m. ne uklcnejo. — Rathenauove morilce so v Berlinu obsodili na 2 meseca do 15 let ječe. — Hi. internacionala zahtevala od sovjetske vlade del rekviriranega cerkvenega imetja za propagando v tujini. — Ameriška vlada izjavlja, da ne bo Evropi več dajala kreditov pač pa da bo zahtevala svoj denar nazaj.
Nedelja. 15. okt.:	Klavrno	uspela
konferenca mariborskih iz SSJ izključenih separatistov in Kocmurjevcev. — Kongres avstrijske socialistične stranke.
*■ž » m w 1111“'
znesku 200 milijonov frankov^--_ Jugoslaviji. Teh milijonov sicer_ ne bo 1 p‘ yaj pač pa bo dala Jugoslaviji vojni m0 v obsegu omenjenega zneska.	.jn0
za armado! Tega načela se praV , *tv0 drži naša vlada ki je izdala za v .	„
že miliarde. Kje oa so krediti za s;
O teh pa od nikoder ni, zakai J . j mora biti zabito, samo da vladni lahko delajo, kar hočejo! _	.
-r Angleška vlada, ki je bila dos eii nasprotju s francosko vlado glede o skega vprašanja se je sporazumela _ Francijo o tem vprašanju, za placn,° pripoznala Franciji pravico do zaseje ga nemškega ozemlja ob Rem m Kapitalisti vseh narodnosti se„praY ioV-bro razumejo med seboj na račun
Prve seje narodno skupščine 17. t. m. se 5e udeležil poslanec dr. Karlo Hausler. ki .je prebral svojo svoječasno v zagrebških »Novostih« objavljeno izjavo povodom izstopa iz Radičeve stranke. Vladne stranke so sprejele njegov govor z gromovitim ploskanjem.
+ Jugoslovanski nacionalisti ozRo-ma fašisti so odredili mobilizacijo vseh svojih članov, ki nai čakajo na nadaljne odredbe. To se je zgodilo čisto po italijanskem receptu. Minister za notranje zadeve Kosta Timotijevič je kajpak pozval takoj k sebi zastopnike jugofašistov ter izjavil, da ne more dopustiti oborožene akcije ter da bo nastopil z vso strogostjo proti vsakomur, ki si prilašča nekako diktaturo. Toda medtem ko je govoril tako lepo. ,ie tudi mežikal in zastopniki so to mežikanje tudi razumeli. Izvrševalni odbor ie namreč vztrajal pri svojih sklepih ter že odposlal mobilizirane čete v neznano smer. To ie dopustil tisti Timotijevič. ki bi lahko takoj nastopil proti jugo-fašistom, ne da bi jih sploh opominjal. Toda gospoda naj se le nikar ne šali. zakaj iz šale utegne nastati žaloigra!
+ D’Armunzio, ki je pred kratkem odredil mobilizacijo roških legionarjev in fašistov, jo je sedaj preklical. Zgodilo se je tako kakor smo pričakovali. D’Annun-ziu gre namreč samo za senzacijo. Pričakujemo, da bo javil nekega dne potom časopisja da ie umrl ter da leži nekje na mrtvaškem odru. Samo da bi bilo res, zakaj človeštvo ne potrebuje ljudi, ki so samo zato na svetu, da se norčujejo iz ljudstva. Posebno pa še, če so norčije združene s človeškimi žrtvami.
+ V Berlinu je prišlo povodom zborovanja »Zveze za svobodo in red« v cirkusu Busch da) krvavih pretepov med meščanskimi strankami in komunisti. Povod je dal razglas v komunističnem glasilu »Rote Fahne«, ki je pozival komuniste. naj razbijejo zborovanje. Kaj takega so si mogli izmisliti samo komunisti, ki še vedno upajo potom pretepanja in ubijanja odpraviti obstoječi družabni red. Policija je z veliko težavo napravila red. Težko ranjenh je bilo 7 oseb. lahko pa 16. Zaradi tega je komunistična stranka že vložila interpelacijo, v kateri je energično zahtevala, da mora policija izpustiti aretirane komuniste. Toda parlament je razpravo odgodil do danes.
-i- Francoska vlada je skienila. razorožiti svoje pomorske sile na polovico angleških pod pogojem, da se odpravijo vse velike ladje ter da sc odpravijo vsi pomorski čolni. Toda. ker je že vnaprej jasno da bodo tako govorile tudi druge vlade, še dolgo ne bo prišlo do razoro-ževanja. Buržoaznim vladam namreč ni do tega. da bi prešle k dejanjem.
+ Francoska vlada je podelila s posredovanjem generala Matiča, kredit v
nega ljudstva. To. če ie pametno. . v vse štiri socialistične organizacije, jih množi s svojim številom in s svojo	,
vestjo. V teku časa bo na ta način P sedanji kapitalistični sistem.	.	a
+ Na Angleškem se pripravno.
I nove volitve, ki jih je pospešila aru_i!
delavska stranka s svojimi zahtevaj
Etbin Kristan je končnoveljavno ^
ložil mandat. Na njegovo mesto P	<jat
drug Krušič iz Trbovelj. Njegov
je že verificiram	nasiovoj11
Tragedija pod zemljo!	Pod ,tcm	dkar 1®
piše »Prosveta«: Osemnajst	dni je,	£evljev
sedem in štirideset rudarjev	osta.o >^ f'
globoko doli pod zemljo v zlatem ogenj gonautu« pri Jacksonu, Cal. Nastal 1 jz rud-j	rudniku	in rudarjem	je bil zaprt izn	kaPrta-
i	nika. —	Skozi vseh	teh osemnajst .	n0rčui® .,e
listično časopisje z raznimi vestmi	glas
,	ameriškega ljudstva. Vsi so	mrtvi, so	,. neKm
vesti prve dni. Ne, še so živi, so P? . fan,
! dni kasneje. Rešilno moštvo dela n°c da se r i reši ponesrečene rudarje. Nemogoče. . da . j	šijo. Kemik je preiskal zrak	in je d	dan P*'
i se v njem razvili strupeni plini. P* a§e! str,
I poveduie vest, da ravnoisti kemik.. upanje> penih plinov v zraku in . da pos.oji jjpanje nekatere rešijo še žive iz rudnika. dn0 tr : rešitev	zopet pada,	kajti skala je	,	jj $0 *
Ne. ne.	upanje je še	tukaj, v nekai	.g ose
Tako so minili dnevi in napoc^. y rUd
najsti dan,’ odkar so rudarji živi PokoP2|ern n Ur i, Ali vesti še ne mirujejo z	sino
njih.
najsi
niku. Ali vesti še ne mirujejo * r’" eduje stva. V soboto bodo pri njih, pnpov
kavzar, mogoče v nedeljo.	,,Pcti. Pa^ mi
Za ljudstvo niso vazne take ves. ostal ie važno zanj izvedeti, zakaj so ruu	i*
pod zemljo in ni bilo zanje izhoda i	^
ŽIVe' Marsikateri čitatelj se še spomimaP^ Ta-rudniku »Speculator« v Buttu, Mont.. n, • le P° krat so bili rudarji ujeti v rudniku, ker J Rav&o na prosto zapirala debela stena !^udnjku
tako se je zgodilo z rudarji v nautu«.
Pred leti je vodil hodnik skozi s h„jl
nik »Kennedv«. Nekega dne je pa potreba
rudniku »Argonautu« n<;var®V noplaviti z V ie nastala, da so morali rudnik pop rUdn
Ko so pjo
napolnil tudi rudnik »Kennedy«. _	^	nis0 hi"
do. da so ugasnili ogenj v njem. J5n0 z »Argonaut« napolnili z vodo, se ie
Lastniki rudnika »Kennedyja« pa	za \v
zadovoljni ir.	so zahtevali, da nosi	tr	^ Na'
sesanje vode	družba, ki lastuje	»A	» .	tožb j
stalie spor, sledile so ^tožbe	ki
bila, da so zgradili nočno steno iz zaprla izhod	v potrebi.	slučajP
Zdaj ni	bilo več varnegai	Izhoda	je
požara iz »Argonauta«. Rudnik postal past za rudarje.	„xprie
Rudarji sodijo, da bodo ponesr kot s®' riše našli pred debelo steno iz betona,	guttu.
to zgodilo v rudniku »SpeculatorJiK Njih prsti bodo stisnjeni, okrušen^ bodo Jež od plezanja po betonski steni.^
tala
mrtvi, kjer so iskali izhod iz pasti.	pos
Med rudarji v Jacksonu je še ve=he 0dprt
misel, da jc' stari izhod v slučaju.P°‘^l0 šele .P ,
Kaiti, da je 1 treh letih, ko je
:ari iznou v	r-	,	se-.:
izhod zaprt, se je izve	rtI(jar)e
ie bilo sedem in štirides
bili
oPet
živih pokopanih v rudniku. ,]0 so e*- tri-In ko je izbruhnil požar, l<aK?a eden 'n Ls. počasni z rešilnim delom! Minilo je f v rud deset ur. predno so pričeli resni;> kog'jfi pa poku »Kennedyju«. To zločinsko odlaša
sledica boja, k! postoj! med obema družbama, kateriilastujeta rudnike.
Citatelii se bodo spominjali, da je tako zločinsko odiašanie postalo tudi v Illinoisu, ko je nastal ogenj v premogovniku pri Cherryju, v katerem je tri sto rudarjev izgubilo življenje, med katerimi so bili tudi člani S. N. P. J.
George Gabardini, predsednik Argonaut kompanije, je odredil, da se naj nikar ne objavijo fotografije rudnika, ki je postal grob za rudarje. Seveda se njegovi odloki spoštujejo kot postave, dasiravno so lokalni fotografi imeli že negative o brizoru, še predno je izdal svoi ferman.
Rakve so naročili za sedem in štirideset 'fupel. Rudarji so po narodnosti Jugoslovani, Ita-tiiani in Španci in le malo je pomešanih rudarjev druge narodnosti med njimi.
To so dejstva, ki jih ne zbrišejo tudi lepo Pobarvane časnikarske vesti. Ta dejstva govore, d® je treba uvesti strogo preiskavo, poiskati krivce in jih postaviti pred sodišče, da prejmejo zasluženo kazen. Kdor je zakrivil smrt teh sedem ’h štirideset rudarjev, koristnih članov človeške družbe, naj nosi tudi posledice za svoje dejanje. Pa magari ako ima toliko milijonov, da se valja v njfh! Eno samo živjenje pridnega delavca je vredno več za človeško družbo kot vsi v blagai-nah nagromadeni milijoni!
Ljubljana.
I. rtoucno predavanje o umetnosti se bo vršilo v soboto 21. t. m. ob 8. zvečer v testnem domu. Predaval bo Anton Pod-bevšek o »Pionirjih večne internacionale«, Predavatelj apelira predvsem na di-iaštvo da se nai udeleži tega predavanja Polnoštevilno. V svrho izčiščenia pojmov 0 umetnosti poziva predavatelj vse sionske umetnike, da se udeleže diskusije 110 Predavanju. Vstopnice se bodo dobivale pol ure pred pričetkom pri večerni
blagajni.
Izobraževalno društvo »Svoboda« v
Šiški ima danes polni orkester, ka-
je zmožen nastopiti pri vsaki prireditvi, koncertih ali plesnih vencih. Opo-Zarjamo vse strokovne organizacije, naj v vseh slučajih podpirajo naš orkester ,r s tem pripomorejo k nadaljni iz-
°brazbi.
Zavijanje. »Jugoslavija« in »Sioven-ski Narod« sta 15. t. m. poročala med ^ugim tudi o nekakem pretepu in klanju Pivovarniškega delavca Pipana Ivana z °četom svoje ljubice. Resnici na ljubo povemo da je pisec teh vesti svoje poročilo jzvil iz trte in da sta lista nasedla. Oče in hči sta se dne 18. t. m. iz Kosez vračala °d neke vinske trgatve mirno domov. Pi-D.an ie šel poleg nekega dekleta, s k3-*6" Hm se je mirno pogovarjal. Par vročekrvnežev ni moglo ta mirni razgovor Gledati; nahujskali so že vinjenega očeta broti Pipanu. Oče je prešel kar k dejanju. Pomagali so mu ljudje, ki so očeta nahujskali. Oče ni doba od Pipana nikakega sunka z nožem, ker' ga Pipan sploh nikoli pri sebi ni imel. Pipan ni bil odveden v zapor, marveč je res. da je on sam prijavil napad na policiji. Ni se godila samo Pipanu krivica, marveč tudi Alojziju Brusu in Pogačniku Francu, ki sta bila kot aiirna pasanta od vročekrvnežev oklofutana, Epilog dogodka bo končal pred sodišču.
Umetniško zgodovinsko društvo priredi v četrtek, dne 19. t. m. ob 3. popoldne vodstvo po Narodni galeriji (v Kresiji). ki se je poleti preuredilo in povečalo svoje zbirke. Vodi dr. Izidor Cankar. Vabljeni člani Umetnostno - zgodovinskega društva in Narodne galerije ter Prijatelji umetnosti.
Mestna aprovizacija oddaja v prodajalni na Poljanski cesti št. 15. dokler traja zaloga, pšenično moko št. 0 po 22 K, Pšenično moko za kuho po 20 K. pšenično moko za kruh po 18 K. sladkor po 60 K in krompir po 6 I< za 1 kg. Krompir se od 1®* t. m. nadalje oddaja v skladišču na Aleksandrovi cesti ob »Narodnem domu«.
l Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se bo vršila prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 18. oktobra t. 1. ob 20. v veliki dvorani »Mestnega doma«. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. informacije, Sv. Petra cesta št. 12, pritlično. desno.
Od urada Ljubljanskega velesejma smo prejeli sledeče obvestilo: Industrijal-ce. trgovce in obrtnike opozarjamo, da posluje urad Ljubljanskega velesejma permanentno skoz celo leto na sejmišču v pisarniškem poslopju pri vhodu na levo, telefon int. 140 in je vsem interesentom na razpolago z informacijami o razstavljal-cih, dobave izloženih predmetov kakor tudi z informacijami o težkočih razmerah v j inozemstvu.
'B®8»
Da je socialistična stranka mati novorojene nemške nacionalistične buržu-azne stranke v Sloveniji, nam je povedal mariborski »Tabor« s celim uvodnikom. In zakaj? Zato. ker je baje socialistični župan v Rogatcu kot eden prvih prestopil v odbor tega novega političnega fenomena v Sloveniji. Povdarja-mo k oj od začetka, da ni ta vest še nič ugotovljena, ker je znano, da se na »Ta-borava« poročila zavoljo prepogosto dokazanega lažnjivega ozadja ne moreš zanesti. Pa četudi bi bilo res, ni nihče, naj-
manj pa še »Tabor« upravičen iz takega posameznega slučaja sklepati na nacionalistično ozadje naše stranke. Mi res ne delamo razločka rned slovenskim in nemškim proletarcem in obadva imata v naših vrstah enake pravice, ampak to je vse nekaj drugega kot pa zveza med slovenskim in nemškim kapitalistom, kakor, jo goji ravno »Taborova« stranica v naj-arastičnejši meri. Spominjamo samo na zveze dr. Žerjava s Trboveljsko druž-. bo. Mi ne moremo nič za to, če se vrine med nas tudi kaka garjeva ovca, ki izrablja ravno plašč narodne strpnosti, ka-t kor ga nudi naša stranka, v zakrinkane nacionalistične in osebne svrhe. Vse, kar. moremo storiti, je to, da takšne ljudi, čim smo jih spoznali, vržemo iz naših organizacij. To se je godilo doslej in se bo še nadalje; da bi bili »Taborovi« ljudje česa podobnega zmožni! Ampak tega niso in to bo postalo najbolj očito, ko se bodo po stari navadi z ravno istimi nemškimi buržuji, na katere danes psujejo, zvezali tudj_ v politično fronto proti pro-tarcem! Gospodarsko « si itak podajajo že danes roke. (Slučaji: prej omenjeni s Trboveljsko, V/esten, »Petovia« itd.). »Tabor« naj torej prav previdno moiči. Res je sicer, da je naloga žurnalistike s takšno bolestno domišljijo delati ljudem iz muhe slona, ampak kadar imaš obteženo vest, je vendarle bolje, če molčiš.
Vaši obračuni niso točni. Z ozirom na notico v »Enakosti« št. 11. z dne 13. okt. t. 1., ki se glasi: Vaši obračuni niso točni. Vsem krajevnim organizacijam KDZ v mariborskem okrožju sporočamo, da smo obračunali do julija v Ljubljani, za avgust pa strankini centrali v Beograd za vse tiste organizacije v mari-bor. okrožju, ki so nam obračunavale. Potrdilo strankine centrale si lahko vsak ogleda v okrožnem tajništvu. Tr-
j diteve »Napreja« so tendencijozne. Okr. ! tajništvo SP j in KDZ v Mariboru. — Za
! pojasnilo objavljamo pregled za katere j organizacije in za katere mesece nam je j mriborsko okr. tajništvo poslalo pismene obračune. Pripominjamo pa, da za mesec junij in julij ne moremo jamčiti, če so te organizacije res obračunale, ker, nam je marib. tajništvo poslalo dne 18. avgusta izpisek svojih dohodkov in izdatkov samo do konca maja. Torej so obračunale potom marib. tajništva sledeče organizacije.
Za
rt *
'O K* 1 O ^ , U '
o > t
O, O .
jo kc r N i
s
\
Orj/anizacna
1	j	Pragersko
2	j	Rogoza
3 |	Sv. Lovrenc na Poh.
4	\	Radvanje
5 1	Sv. Miklavž na Poh.
6	j	Šikole
7	S	Studenci
8	i	Gorica
9	|	Veržej
10	1	Razvanje
11	|	Zlatotiče
12	j	Sp. Poljskava
13	|	Maribor želez II.
14 1	„	P‘v del-
15 I	.	Pekl . ,
les n. del.
"	želez. I.
"	tiskarji
lokalna
”	usnjarji
kovinarji
”	ženska org.
"	mlinarji
krojači
16
17
18
19
20 21 22
23
24
S
C.
S
Za čla n o
20
j 20 ; 106
II
7
137
29
33
46
86*
53
24
4
110
14
12
54
36
4
7
2
84
112
11
26
28
56
44
3 5
2
84
76
4 8
20
11
8
24
56
59
53
45
3
7
3
88
61
3
9
16
11
99
24
33
108
52
171
16
9
98
24
45
111
37
31
15
43
58
6
36
73
24
46
81
40
33
Za februar in marec je ob ačunaia našemu tajništvu. Za julij, avgust in september obračunala pri nas.
Dvojni prispevek za oktober. Neki član organizacije »Centrale« nam piše sledeče:	nekem »Napreju«
sem čital, da je plačati za oktober dvojno članarino. Hm, dobro, »originalna« misel, da bo kaj uspeha: premalo daste
PaSrajinsiiD tajoišfvo Si in v Ljubljani, ®. m
l na reklamo. Tako vest je treba večkrat objaviti m vedno v drugačnem »šopku«. Sicer se jo tako lahko spregleda. Ta so-i drug pac nama stika z odborom, ker so j včlanjeni v organizaciji »Centrale« le so-i drugi iz tistih krajev, kjer ni krajevne
le
organizacije nase stranice. Kjer imamo pa svoje krajevne organizacije, imamo tudi odbore, ki vedo da je treba izvrševati sklepe Pokrajinskega odbora. In najboljša reklama je zavest, da Je treba izvršiti, kar je sklenjeno! Dosedaj je samo ena organizacija izjavila, da jd je nmogoče izvršiti ta sklep. Prepričani pa smo, da tudi ta ne bo hotela biti izjema .Gotovo se bodo njeni člani pobrigali, da ne bodo vsled tako malenkostne zahteve trpeli na ugledu za člani drugih organizacij, ki so brez ugovora izvršili svojo dolžnost in plačali dvojni prispevek za oktober, če bo pa več takih organizacij, potem še ne smemo misliti na boljše čase, ker bo treba za izpremembo sedanjega družabnega reda mnogo večjih žrtev, nego je za en mesec dvojna članarina.
Kdo pride še na strankin občni zbor. Razen tistih organizacij, M smo jih objavili v »Ljudskem glasu« št 40. In 41. so obračunale za september še naslednje: Celje, Pišece, Zabukovca, Moste, Oplotnica, Štore, Hrastnik, Ptuj, Žalec, Kočevje, Rečica na Paki, organizacija Centrala, Tacen, Litija, Vič, Gorje, Poljčane, Poljane nad Šk. Loko, Šoštanj, Pragersko, Litija, Sv. Pavel pri Preboldu in Hajdoše pri Ptruju. Razen teh so poslale denar še sledeče organicije:	Ponikva,
Slov. Bistrica, Čatež in Sevnica (Obračun se je zakasnil najbrž na pošti). Opravičila se je kraj. org. v Globokem. Tista organizacija, ki ni prejela naše okrožnice z dne 8. okt t L št, 25J9. naj jo takoj reklamira.
Odločen korak avstrijskih socialistov.
Letošnji svoj zbor je morala avstrijska socialno demokratična stranka preložiti za 14 dni nazaj, ker je bilo treba za-,vzeti takoj stališče napram ženevskemu idogovoru med avstrijsko vlado ter vla-jdami štirih antantnih držav:	Anglije,
Francije, Italije ter Češkoslovaške. Kdor yt, koliko dela je s pripravami za zbor, ta bo razumel, da more edinole trdno organizirana stranka sklicati svoj parlament za 14 dni prej, nego je bilo določeno — pri našii slovenski počasnosti bi v podobnem slučaju morebiti polovica organizacij ne mogla več izvršiti pravilno volitev delegatov, v Avstriji so Jih izvršile vse: nad 500 delegatov je zastopalo pol milijona članov in samo pri treh je komisija ugotovila formalne napake in ospo-' rila njih mandate — stvarnih napak pa Di bik) prav nič. Tam seveda si ne izmiisli nobena organizacija poslati delegata, če ni pravilno obračunala, saj bi se ii vsi smejali.
Razumljivo je, da taka stranka potem tudi v najtežjih trenutkih lahko najde pravo pot
Položaj pa je bil res nadvse težaven. Klerikalna vlada je hotela izkoristiti bedni položaj avstrijskega gospodarstva in otresti se ljudske kontrole s tem, da je ta tuje posojilo v znesku 500 milijonov zlatih kron dovolila imenovanim štirim tujim vladata gospodariti potom »generalnega komisarja« nad vsem avstrijskim gospodarstvom brez zastopnikov ljudstva, brez parlamenta. Tako bi postala Avstrija navadna kolonija, podvržena tujemu podkralju v osebi komlsafla, ki bi mu bili edini svetovalci — avstrijski ministri, torej kapitalisti s klerikalci na čelu. Tl b4 seveda delali za kapitaliste gospodarstvu in kulturi: delavci in mali kmetje bi plačevali, gospoda bi pa uživala In kopičila bogastva, delavno ljudstvo bi Imelo samo pravico hoditi v cerkev, na
' shodih" Ki pa ne smelo povedati, Kaj ga tlači in kako trpi, niti v parlamentu ne bi smeli njegovi zastopniki iskati poti k zboljšanju. S tem so klerikalci prav lepo pokazali, kakšne »republike« si žele! »Ti, kmet, moli in delaj, mi bomo pa mislili zate, sam itak ne smeš misliti. Tudi boljše je, če ne misliš, prideš bolj gotovo v nebesa!«
Avstrijski socialisti so vedeli, da imajo klerikalci za svoje nakane lep izgovor: republika potrebuje denarja, vsak pa, ki ji ga bo posodil, bo hotel vedeti, kako se ta denar rabi, bo hotel imeti kontrolo nad gospodarstvom. Drugače Avstriji ne bo posodil nihče. To je res. Vendar so se postavili socialisti v smislu proletarske ideje proti temu. če si še tako lačen, svode duše, svoje duševnosti, svoje svobode odiočevanja ne smeš prodati za košček kruha, tem manj, če veš, da potem sploh ne boš imel več kaj prodati, ko boš potreboval drugega koščka! Samoodločba zahteva tudi samopomoč. Kakor smo mi rekli glede stranke, tako so rekli avstrijski sodrugi glede republike: če hoče biti ljudstvo republike svobodno, se mora samo vzdrževati. In ljudstvo se hoče vzdrževati, ljudstvo hoče samo plačevati vse svoje skupne stroške, pa čeprav bi imelo dati svojo zadnjo srajco. Naj se zvišajo davki, kolikor je treba, radi jih bomo plačevali, če bomo vedeli, kam gre denar, če bomo imeli torej kontrolo nad njim. Tem rajši bomo plačevali davke, ker vemo, da bomo morali plače-čevati tudi dolgove z oderuškimi obrestmi vred, čeprav po kapitalistični nakani ne bomo imeli kontrole nad tem, kdo po-baše posojilo. Še več! Ko nam vzamete svobodo, nam boste naložili tudi nove davke, pa večje nego je treba, da si jih naložimo sami.
Seveda davki ne smejo biti tako neumni, kakor so zdaj. Predpiše se n. pr. hišni davek v znesku dveh ali treh kron, papir, ki je znesk na njem napisan, velja pa 100 kron! Namesto dobička ima država tako ogromno izgubo, h kateri je treba prišteti še upravne stroške, plače uradnikov itd. Tako se ne sme gospodariti — seveda kapitalisti so pa veseli, da so s takim in enakim gospodarstvom pripravili državo na rob propada, da jo danes lahko prodajo tujcem.
Davki morajo biti pametni, pa tudi pravični. Progresivno naj se obdavči imetje in dohodek, plača naj tisti, ki ima. Posrednih davkov pa ni treba, ki tlačijo baš reveža najbolj. Vendar so se avstrijski socialisti v tem težkem trenutku odločili tudi za zvišanje enega izmed posrednih davkov, na alkohol namreč. Vino je n. pr. zdaj obdavčeno samo s pol odstotkom svoje vrednosti, s čimer se skoro niti delo davčnih uradov ne izplača. Obdavči naj se dokaj več, v današnjih časih naj vsak plača svoj luksus. Sploh je na tem kongresu stranka ostro nastopila proti alkoholizmu in sklenila, naj vse organizacije vrše svoje prireditve brez alkohola, posebno pa proslavo 1. majnika. Pokazala je s tem, da misli resno otresti se robstva tistih pobožnih kapitalistov, ki »privoščijo« delavnemu ljudstvu njegovo »veselje«, da ga potem v pijanosti šeSažje molzejo in končno sploh oropajo razuma in svobode, kakor je to zdaj poskusila vlada, ki ima na čelu — prelata.
Računi z Mariborom.
Ob priliki konference mariborskih separatistov je napisala »Volksstimme« pozdrav, v katerem skuša opravičiti ta separatistični korak s tem, da navaja tež-
ki&e, leafefe je centrala mariborski organizaciji.
Da bi čim bolj prepričala svoje bralce o »nevzdržnih« razmerah v stranki, navaja v dokaz temu trditev, da ni resnica kar piše »Naprej«, da je sprejela mariborska organizacija 5000 K Iz centrale, dočim ona ni pošiljala niti vinarja centrali.
S tem. da piše Volksstimme, da tega denarja organizacija ni sprejela, postaja to vprašanje čim dalje temnejše.
Možnosti sta samo dve. Ali je ta de-^ nar kdo v Mariboru poneveril, ali pa je »Volksstimme« že res tako globoko zabredla v blato, da ne razloči niti naina-vadnejše resnice, ki je resnica, če tudi jo nasprotnik izgovori.
Da bodo oni mariborski sodrugi, ki streme za resničnim socializmom, vedeli zadevo s tem denarjem raziskati in razčistiti. priobčujemo odlomke dotičnega pisma, ki ga je centrala pisala ob priliki, ko je nakazala dotični denar.
Pismo je naslovljeno na s. V. Eržena. številka pisma je 2060 z dne 11. julija 1921.
Pismo se glasi: (izpuščeni so le ne-* kateri nebistvena stavki.)
Nakazali smo vam danes potom konsrnn-naza društva za mariborske strankine potrebe K 5000.— (pettisoč kron).
Ta denar ie pa namenjen za deficit »Napreja«, še za to ga bo premalo. Stranka mora izhajati iz lastnih prispevkov. Zato plačujejo po drugod več prispevkov: progresivni davek. Toda — Mariborčanom priznavamo težavno stališče v tem kritičnem času pred končno izvršitvijo splošne reorganizacije naše stranke. Opozoriti Vas pa moramo, da sta Ljubljana in Maribor tista konservativna ali komodna zaspanca, ki 31* ma je predvsem posvečena prva notica organizacijskega vestnika v »Napreju« št 115 z dne 24. maja t. 1. Tudi druge organizacijske notice so se tikale tudi Maribora, čeprav jih Maribor ni hotel ponatisniti niti v »Enakosti* niti v »Volks-stimi«.
Organizaci.iko je Ljubljana za toliko boliša, da ima dve organizaciji, ki obračunavata redno, le Kocmurjeva se noče ukloniti, ker njen šef še vedno upa, da bo Tonetov namestnik pri koman-dlranju. Kar se tiče pa volje, mislimo, da je Maribor boljši — le da manjka tam požrtvovalnih zaupnikov, ki bi razen shodov in debat hoteli opravljati tudi potrebno delo: vsak mesec po eno urn za svoje člane pisati: obračun (mesečni seznam) na temelju pravih zapiskov. Prav nikogar nimamo v Mariboru, ki bi res razumel naš napor, napraviti red v stranki. Zasebno nam ie sodrug U r a t n 1 k povedal, da je namestnik Izvrševanega odbor« s. Post rak vstopil v našo stranko. Pripeljal je s seboj 200 članov, krasno, toda centrala bi hotela poznati tudi Imena teh članov, da bi vedela če je med njimi mrroMtl uidi kak Fižen ali Grčar ali Ro*e It j. — Ce se hočemo iznebiti komandantov, moramo v/Rojitl člane, da v- do kot taki znali In hoteli delati, ka- m< ra *iltl. Ce ostanemo pri neredu, sc nam zna rtloetltl, da nam Izvolite na kakem lepem »hodu Zebota za delegata na stran* kin zbor In centrala bl na morala priznati prav-tako. kakor mora prignati Vas. Pozna Vas s. Uratnlk. s. Bernot itd. — ne pozna Vas pa cen* traia! Ce trpite ta nered, se zna tudi Vam zgoditi, da bo Ljubljana poslala dr. Tavčarja In na našem strankinem zoot n se bodo kregali liberalci in klerikalci, mtisa bo pa vendar mislila, da se kregajo njeni »vodite'"!«.
Vemo, da Imate dela čez glavo, kar Vas je delavnih socialistov v Mariboru — toda zakaj ne vprežete mlajših, tudi ženskih moči iz naših zavodov, da izvršujejo pisarniška dela. Končno, če ni drugače, pošljite nam pristopne Izjave 2»* vlit članov, pa Vam bomo mi »leni Ljubljančani« spisali imenik In vsak mesec zgotovill seznam, po Vaših evidenčnih polah — te pa vendarle vodite, ne? Članarine menda vendarle ne vool-rate več v klobuk, kakor v zlatih časih?
Najtežle nam je pa, da ni v Mariboru nikogar, ki bl bil za tajništvo odgovoren. Pišemo tja pisma, rešuje jih s. Pavalec sam, Izjemoma Vi. Potrudita sc s s. Orčarjem, prečltajte vsaj najvažnejše. Posebno je pa treba, da Citate J* pis. ki srno itn včeraj pisali upravi »Volk^tim-me* — morebiti je bil malo pregrobljanskl. n« vadili smo re pisati odkrito. S sodružnlm P zravom za: centralno tajništvo Jsds v LjuDuani-Bernnt ut p.	x .
K temu pismu naj pripomnimo sejo. d« le Konsumno društvo oddalo ta naicar
fcaii! denar 'dne '13. julija I92T, Kar Bo Konzumno društvo lahko vsak čas potrdilo.
S tem mislimo, da je ali poneverba ali pa laž z verodostojnimi dokazi dokazana. Besedo pa imajo sedaj oni mariborski socialisti, ki se ne strinjajo niti z lažniki in še manj z defravdanti.
Povrh pa kaže to pismo tudi dejstvo, da je centrala dovelj dolgo skušala z lepa napraviti red. Če pa to ne bo zadostovalo. bomo pa priobčili celo kopo pisem v katerih je centrala v zadnjih dveh letih naprestano z najlepšimi besedami prigovarjala Mariborčanom naj vendar enkrat napravijo toliko reda, kakor ga imajo najbolj hribovske organizacije.
Če so pa znali ti ljudje na vse to le še dalje vzdržavati zmešnjavo in nered, ie bila pa konečno dolžnost pokrajinskega odbora, razkrinkati godljo.
Pokrajinski odbor se zaveda, da s tem ni napravil mariborskemu proletariatu nobene krivice — nasprotno, odprl mu je oči. da bo spoznal prave in neprave svoje prijatelje>.
Zavedamo se. da bo mariborski proletariat. čim bo spoznal kje je laž, obrnil lažnikotn hrbet.
Kajti laž in socializem sta taka nasprotnika, da če zmaga eden, pa propade drugi.
Mi bomo skrbeli da zmaga socializem in propade laž. Trdno smo uverjeni, da je tudi v Mariboru mnogo takih, ki hočejo isto. S temi se bomo pa lahko sporazumeli.
Nova odkrltia,*
Razvoj je čarobna beseda, brez katere bi bila moderna znanost nemogoča. Spoznavanje prirode je s tisočerimi dokazi ovrglo staro idejo, da je nastal svet, gotov in popolen, kot hipen učinek dela in volje bogov in Boga. Današnja znanost ve in temelji na tem, da je vse od naj-večjega do najrrtajnšega, plod razvoja, in da ta razvoj nikdar ne miruje. Svetovni sistemi in posamezni svetovi so se razvili in se še razvijajo. V neskončnem vsemirju spoznava astronom svetovne megle, ki niso nič drugega kakor kemična snov, iz katere se razvija nov svet s solnd in planeti in lunami. In vsako tako telo ima svoj lastni razvoj in na njem se razvija življenje od najprimitivnejših oblik v popolnejše in še popolnejše, kakor se je razvijalo v naši zemlji od enocelične, prostemu očesu nevidne živali, do črva, pa do ribe, do dvoživke, do hrbteniške, do placentalne živali, do se-savca in do sedaj najpopolnejšega bitja, človeka.
Tudi človek ima od svojega prvega pojava pa do danes svoj razvoj, ln preko današnjega dneva gre razvoj v jutršnji in pojutršnjj dan, v nove oblike in večjo Popolnost.
Zgodovino človeškega razvoja nam je deloma shranila zemlja v svojem naročju. O prvem bitju, ki se je povzpelo nad opico, in se napotilo v človeštvo s tem ,da je začelo delati ln rabite orožje za svoje delo, nam je ohranjeno Ie njegovo delovno sredstvo za spomin. Njegovo orodje ni bilo nič drugega, kakor prost kamen, kakršen se je našel v prirodi; ali znamenja na njem, ki kažejo, da se je
2	njim delalo, so dokazi, da je moralo živeti bitje, ki ga je rabilo.
To je bilo v terciarni dobi naše zemlje. približno pred milijonom let.
Potem nam kažejo ostanki človeka samega njegovo pot. Kosti, ki jih je našel
• »Proletarec«: t 1919.
Duf>o!s na ofeSu 7avi, Tzfra&Jo še Rtje
med opico in človekom, in zato je v vedi dobilo ime Pitekantropos. Glasovita črepinja iz Neandertala, ki je povzročila vroče polemike, je bila prva najdba, dokazujoča eksistenco terciarnega, še malo razvitega človeka divjaka. Podobne izkopine v Spy, v Šipki na Moravskem itd. so potrdile dejstvo, pregnale dvome skeptikov in pomnožile znanje. Posebno znamenita je bila najdba zagrebškega profesorja Kramberger - Gor-janoviča, ki je izkopal v nekem brlogu nad potokom Krapinico pri mestu Krapini kosti kakšnih osmih »predpotopnih« ljudi, moških, ženskih in otrok, pripadajočih dvema plemenoma. Ljudje oevlh časov so se pač morali imenovati divjaki, zakaj razbite kosti dokazujejo njih kanibalstvo. Mozeg v kosteh svojega bližnjega jim je bil najslastnejša hrana.
Take najdbe so se sedaj znatno pomnožile — tudi v Ameriki.
Ali narava pomaga našemu nauku še na drug načinj ohranila mu je tudi živo preteklost, ki jo lahko opazujemo in študiramo v rodovih, zaostalih na najniže jih stopnjah razvoja.
Kakršni so današnji »divjaki« in »bar^ bari«, taki so bili naši pradedje.
Razvojne stopnje živih ljudi so tudi danes zelo različne in segajo od popolnoma nekulturnega, v brezbrižnem divjaštvu živečega, vsakega tujca za sovražnika smatrajočega, do neverjetnosti naivnega, pa tudi v zverski jezi se penečega Paitagonca, do vso kulturo sedanjega časa poznavajočega in uživajočega, duševno in telesno oplemenjenega evropskega učenjaka.
Proučavanje takozvanah divjakov, njih telesne konstitucije, njih navad in šeg, njih družabnega življenja, je obenem proučavanje naše lastne preteklosti.
Človek še ne pozna celega svojega doma, našega zemeljskega planeta, in tudi še ne pozna vseh na njem živečih ljudskih plemen. Še so nam neznani krati okrog severnega in' južnega tečaja kljub Cookovi bahariji; ali tudi mnogo bližji kraji so nam še polni ugank.
Tako so a pr. v južni Amerik? ogromna okrožja, kamor še ni stopila noga belokožca
Toda znanost hoče spoznati in ne miruje. Ekspedicije se prirejajo v severne in južne polarne kraje, v centralno Azijo, v Himalajsko gorovje, prirejajo se tudi v notranjo Brazilijo in v neznane ameriške kraje sploh.
Tri leta je bil dr. William C. Fara-bee, profesor pennsylvanskega vseučilišča, na znanstveni ekspediciji ob Amazonski reki Ko se je vrnil, je prinesel s sabo bogat material. Tam je našel tudi doslej še neznana indijanska plemena. Njegova odkritja so za vedo dragocena in izpopolnjujejo marsikatero vrzel, ki Je znanosti doslai delala nerodnosti.
Strašne razmere v Evropi.
(Konec.)
V takih razmerah je pričela Nemčija po vojni zopet gradiiti svojo industrijo, čeprav je bila po mirovni pogodbi obvezana, plačati ogromno odškodnina
Večina zlata je izginila iz Nemčije ln drugih evropejskih držav še predno je končala vojna. Večina zlata se je preselila v Ameriko, kjer so ga naložili v varne shrambe. Kajzer je nadaljeval svojo vojno s papirnatim denarjem. In ko Je kajzer zbežal, je bila vlada, ki mu je sledila primorana plačevati račune t ravno takem denarju.
Ko Je Nemčija fmela plačat! odškodnino, je prišla na dan s papirnatimi markami. Prodala jih je za vsako ceno v zlatu. Tako je bil tujezemskj trg kmalu poplavljen z nemškimi papiranatimi markami, cena papirnatih mark je pričela padati, padati . . . Naenkrat je padla tako vrednost nemške marke, da nižje sploh ni mogla pasti
Ko je pričela padati vrednost nemške marke, je padala tudi vrednost de-lavske mezde. Delavec, ki je v soboto zvečer prinesel ’poln žep mark domov, je v pondeljek uvidel, da so za polovico manj vredne, kot so bile v soboto zvečer.
Ko je padala nemška marka, so delavci stradali. Stinnesova podjetja so se začela pa večala in rastla. Ako je delavec zastavkal, da si poviša mezdo, mu m prav nič pomagalo, kajti marka je zopet padla v vrednosti.
Nemškemu kapitalistu Stinnesu je pa Mo postlano na rožicah. Mezde je izplačeval v papirnatem denarju, sirovine je plačeval tudi v papirnatem denarju. In medtem, ko so mu delavci delali skoraj zastonj, in je prejemal sirovine skoraj zastonj. je prodajal svoje produkte v tu-jezemstvu za zlato. Na razpolago su mu pa bile po zelo nizki ceni najbolje nemške tehnične moči.
Mogoče mu je bilo na ta način graditi nemško trgovsko brodovje in obratovati tovarne. Pa še nekaj več! Prodajal je lahko ceneje produkte v Britaniji in v Ameriki kot angleški in ameriški to-, varnarji. To je povzročilo, da so ameriški podjetniški interesi zahtevali visoko colnino na vse produkte, ki prihajajo iz tujezemstva v Ameriko. Nemčija je postala na ta način tako velika konkurenčna nevarnost Ameriki, kakor je bila angleškem imperializmu pred izbruhom vojne.
Oživljenje Nemčije se je izkazalo kot iluzija. Prišel je čas, ko je vrednost nemške marke tako padla, da sd delavec za svodo mezdo ni mogel več kupiti kruha. In tako sta pred delavci v Nemčiji dve reči: lakota ali revolucija.
Nemška vlada, ki Je sledila kajzerju je bila milo-socijalstična. Bila je prena-zadnjaška, da bi pričela s socializiranjem doma, ali pa se je tresla pred tujezem-stvom.
Pojavili so se politični umori, ki ne morejo prinesti ničesar dobrega.
Ampak nekega dne se lahko nekaj zgodi, kar ljudje najmanj pričakujejo. Tai trenotek lahko pride, ko se Franclja odloči za invazijo Nemčije, ker Nemčija ne bo mogla plačati odškodnine. Ako se ta zgodi, je požar zopet tukaj in kdo ve, kako ta požar konča? Evropa ]e danes ognjenik, ki lahko prične bruhati skoro vsak trenotek.
Odgovorni urednik: Anton Podbevšek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Sprejme se več gospodov in gospodičen,
i« dobro im lin.
Cena 1200 K mesečno, Naslov pove uprava *Napreja“.
S ii in kiil
kupuje	f
SEVER S ROP., LJOBLJim. j
tassaaa Ufoifova ulica 13. ul |
Elsgo n preMo tonov !o tega pobito ? veliki izijeri, dalje različno piatoa Id ime za tapslrike, zedlaije itd.
po	cenah	pri
A» & Skabernč
Ljubljana, Mestni trg 10.
b~
Nikak strup! Nlkaka kemična kisna kislina!
Garantirano pristni
debel#! namizni kis dronbano!
prodaja najmodernejša automa-tična kisova tovarna
FELIKS SCHMID L,
Maribor, Koroška eesta 18.
Vsaka hišnja gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, zahtevaj povsod samo pristni SCHMIDL - KIS.
RF^T
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
!a čehoslovaski in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15-11.
3B S I
POTNIKI V AMERIKO!
UNITED-AMERIKAN-L1NES-1NC.
prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: HAMBURGA SOUTHAMPTONA CHERBOURGA v NEW -YORK. Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja:
SIMON KMETEC, zastopnik za Slovenijo, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26.
Naročajte
99
NAPREJ
The .OLIVER’
palfe©Siii in nalceneiii .
pisalni stroj.
Zastopstvo in zaio^a:
isapirna trgovina v Ljubljani, Sv. Pe ra cesta
amaammmmmmaaimmaasmm****-.
modni nakit, vse potrebščine za šitrafike in krojače
najceneje prš:
A. ŠBNKOV1C nash
K. S O S S,
Ljubljana, Mestni trg 19.
3
banka d. i
<«
BSTS1UZ1UILL
Prva mariborska
ih i Ilira,
Tržaška cesta št. 38, lel. 324, priporoča dober kruh in S e m I j e.
M Ml.	miuoiarav
Maribor, Ruška cezia 5 priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti.
Gostilna
’ I
Marib«? m
Ruska cesta št. 7
priporoča izborno kuSlSnJo in pijačo.
... h bbwm© miljanič ...
tovarna banditov in slaSčlearna
n«i nižje cene in vsak čas sveže blago.
Maribor, Tkalska ulica 4.
©rele »Jugoslovanska Union • banka
podružnica v Ljubljani, Zagreb, Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monšotor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škofja
Loka, Velikovec, Vršac.
Agencija: Buenos-Ayres (Argentina).
Afiliacije:
Budapest: Balkan bank r. t.
Split: Jugoslavenska industrijska banka.
Wien: Bankhaus Milan Robert Alexander.
ssss Delniška glavnica in rezerva
ca. K 200,000.090.
MT" Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.