Sodobna tehnologija zahteva boljšo
usposobljenost delavca st.6-7
Leto XXXIII
Št. 13
Murska Sobota
17. februarja
1981
CENA 4 DIN
VESTNIK

Rezervirano za urednika
Sami ste lahko opazili, da kljub zimi in slabim cestam na straneh našega lista ne zanemarjamo terena. Vsak teden obiščemo več pomurskih krajev in pripravimo iz njih krajše ali daljše zapise, tako da življenje in delo v teh krajih spozna tudi širši krog bralcev. K sodelovanju pa vabimo tudi vas, spoštovani bralci. Pišite nam, kaj se zanimivega dogaja v vašem kraju ali krajevni skupnosti in te kraje bodo potem obiskali naši novinarji. S takim sodelovanjem bo postal Vestnik še bolj pester in zanimiv.
VINKO HAFNER OBISKAL MADŽARSKO - Delegacija slovenskih sindikatov se je s predstavniki sindikatov v Železni župniji pogovarjala o gospodarskem sodelovanju, izmenjali so izkušnje o delovanju sindikatov, se seznanili s položajem tamkajšnjih delavcev in spregovorili tudi o položaju porabskih Slovencev. Povsod so jih sprejeli gostoljubno in z veliko pozornostjo. )Na posnetku sklepno srečanje v Basku v Zalski župniji.) Foto: J.G.
MURSKA SOBOTA
0 KREPITVI ZK
Čez tri dni, ali natančneje, v petek, 20. februarja, bo g v Murski Soboti seja občinske konference zveze ko-g munistov, ki ji pripisujejo poseben pomen. Na njej = bodo namreč razpravljali o poročilu o uresničevanju s= nalog na področju organizacijske, kadrovske in idejne s krepitve zveze komunistov, ki je po minulem regij-=== skem posvetu postalo še bolj aktualno. Rezultati, ki so i'h dosegli v občinski partijski organizaciji po 11. =š kongresu ZKJ in 8. kongresu ZKS, predvsem pa v g zadnjih dveh letih, so vsekakor spodbudni, kar se ss navsezadnje kaže tudi v številčni krepitvi članstva ZK, g načrtnejšem sprejemanju novih članov, med katerimi g je veljala posebna skrb delavcem iz neposredne pro-s izvodnje, ustanovili pa so tudi nekaj osnovnih orga-g nizacij zveze komunistov v okoljih, kjer komunisti = dotlej niso bili organizirani.
M. J.
GORNJA RADGONA
POMOČ INVALIDOM
Združeno delo in delovne skupnosti so doslej pokazale veliko razumevanja za reševanje invalidskih problemov. Invalidi so — po podatkih društva invalidov — zaposleni v sleherni delovni organizaciji, celo telesno prizadeto mladino sprejemajo na priučevanje, pri čemer sodelujejo z občinsko skupnostjo za zaposlovanje.
V občini Gornja Radgona je trenutno 16 invalidov, ki iščejo zaposlitev. Delovna organizacija Gorenje —Elrad pa celo daje dvema invalidoma delo na dom. Lahko bi jih sicer zaposlila še več, vendar jih vzadnjem času hudo pesti pomanjkanje repromaterialov. Rezultati bi bili lahko še obetavnejši, če bi invalidske komisije pospešeno pošiljale delovne invalide na rehabilitacijo in pridobivanje novega poklica — za ženske do 40 let, za moške do 45 let, dokler je seveda to še sprejemljivo.	bž
Z razvojem tehnologije je delo človeku postalo lažje, saj so mu delo olajšali stroji. Uvajanje tehnologije v proizvodni proces Pa je pogojevalo novo nevarnost — nesreče pri delu. Sodobna tehnologija zahteva torej tudi večjo delovno zaščito in Prav tem ' vprašanjem smo posvetili naš današnji osrednji Prispevek, ki ga objavljamo na straneh 6 in 7.
PROBLEMSKA KONFERENCA
Po več kot dvomesečnih pripravah v vseh osnovnih organizacijah ZSMS lendavske občine je bila pred dnevi problemska seja občinske konference, na kateri so spregovorili o družbenoekonomskem položaju mlade generacije v občini. Mladi so razpravljali o
delovanju mladih v delegatskem sistemu. Ugotovitve kažejo, da mladi niso zadovoljni z reševanjem nekaterih problemov, še zlasti ne stanovanjskih. Za probleme mladih v lendavski občini bi se morali zavzeti v vseh družbenopolitičnih organizacijah, zlasti pa v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Mladi upajo, da so dovolj odločno povedali, kaj jih žuli, zahtevajo pa, da se problemi hitreje rešujejo.
J. D.
LJUTOMER
RAZPRAVE 0 AMANDMAJIH
Krajevne skupnosti, izvršni organi DPO, samoupravni organi, zbori občanov in ostali so v najširši javni razpravi intenzivno razpravljali o osnutkih amandmajev k ustavi SFRJ in SRS. Poleg tega pa je SZDL kot nosilec te javne razprave vključila še razprave o statutu občine ter krajevnih skupnosti.
Rezultati javne razprave so ugodni, saj je razpravljalo 10,6 odstotka vseh občanov. Celotna razprava je bila povezana z aktualnimi drudžbeno-poli-tičnimi vprašanji, predvsem pa z obravnavo delegacij in organov družbeno-političnega sistema, kar bo rabilo kot gradivo za razpravo na problemski konferenci o delegatskem sistemu v občini. Delovni ljudje in občani so na vseh ravneh pokazali veliko zanimanja za uresničevanje Titove ideje o nadaljnji demokratizaciji družbeno-političnih odnosov v sistemu socialističnega samoupravljanja ter o kolektivnem vodenju, delu in odgovornosti.	d. l

LETO INOVACIJ
V POMURJU
Z množično inventivno dejavnostjo dosegajo v organizacijah združenega dela in drugje velike prihranke, boljše gospodarjenje in večjo produktivnostter bolj varno delo. Pri vsem tem se moramo še posebej zavedati, da koristni inventivni predlogi gospodarstvu prinašajo precej finančnih sredstev, zato je nadvse pomembno, da inventivno dejavnost povsod vnesemo tudi v samoupravne sporazume v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Trenutno sicer ni natančnega pregleda, koliko inovatorjev v Pomurju v bistvu je, toda njihovo število — najbolj aktivni so v Radenski, Muri, Elradu, INA-Nafti in še kje — ni zanemarljivo. Bolj aktualno pa je vprašanje, v kolikšni meri se spoštujejo določila iz posameznega samoupravnega akta, kajti niso redki primeri, ko mora določeni inovator tudi po več kot leto dni čakati, da bi dobil ustrezno priznanje za svoje izumiteljsko delo. Njegov prispevek za organizacijo združenega dela glede pocenitve proizvodnje, racionalizacije in podobnega pa je marsikdaj v nesorazmerju s povrnitvijo dela finančnih sredstev za ves vloženi trud, ki ga je namenil inventivni dejavnosti.
Spričo omenjenih dejstev so na pobudo komisije za inventivno dejavnost, ki deluje pri medobčinskem svetu zveze s sindikatov za Pomurje, letošnje leto v Pomurju proglasili za leto inovacij. Pri tem so imeli pred očmi zlasti skupna stabilizacijska prizadevanja, boj za večje ustvarjanje dohodka, ki mora biti odvisno od znanja, in znanto večje spodbujanje množične inventivne dejavnosti v regiji. In kakšne so usmeritve, sprejete za leto 1981? Predvsem bi naj v v vseh temeljnih organizacijah združenega dela materialne proizvodnje normativno uredili položaj inventivne dejavnosti. Povsod tam, kjer nimajo sprejetih samoupravnih sporazumov o inventivni dejavnosti, pa morajo delovne organizacije uskladiti pravilnik o zagotavljanju ustreznega nagrajevanja delavcev, ki se ukvarjajo z inventivno dejavnostjo. Treba je predvsem doseči, da bo v vsaki temeljni organizaciji združenega dela delavski svet določil enega izmed zaposlenih, kot na primer poslovodnega delavca, za organizatorja inventivne dejavnpsti v lastnem delovnem okolju. Le-ta bi naj skrbel zlasti za razvijanje množične inventivne dejavnosti znotraj temeljne organizacije združenega dela, da bi jo čimbolj programsko usmerjali, hkrati pa bo to pomenilo tudi odpravljanje določenih ozkih grl v samem proizvodnem procesu, istočasno pa bodo morali organi upravljanja v delovnih kolektivih dosledno spoštovati samoupravne sporazume o inventivni dejavnoti, ki jih je potrebno uskladiti z razpoložljivimi finančnimi sredstvi.
V tej široko zasnovani akciji, kjer pričakujejo usklajeno delovanje medobčinskega sveta zveze sindikatov, medobčinske gospodarske zbornice in občinskih raziskovalnih dejavnosti, bodo ustanovili tudi DIATI — to je Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, bo-menjeno društvo bi ustanovili predvsem zato, da bi dajalo strokovne usmeritve in programe, odkrivalo probleme opozarjali sindikte, v katerih okoljih ne spoštujejo samoupravnih aktov glede inventivne dejavnosti, da bi čimprej odpravili določene pomanjkljivosti v praksi. Nenazadnje pa bodo s tem. tudi popularizirali in razširjali krog inovatorjev. Da bi sleherni inovator dobil tudi vidno priznanje širše družbene skupnosti, so na republiški svet Zveze sindikatov Slovenije naslovili pobudo o vsakokratni podelitvi priznanj prizadevnim delavcem, ki so se še posebej izkazali na področju inventivne dejavnost. Tako bi naj podeljevali republiške plakete, zlate, srebrne in bronaste značke, ki morajo spodbujati k še večji in bolj množični inventivni dejavnosti vcelotnem Pomurju, da ne bi ostajali na osamljenih primerih.
Zato je zlasti pomembno usklajeno delovanje med medobčinskim svetom zveze sindikatov, gospodarsko zbornico in občinskimi raziskovalnimi skupnostmi, ki bodo koordinirali celotno aktivnost na tem področju, s čimer bi naj zastavljene cilje tudi dosegli. Letošnje leto je za kaj takega vsekakor dobra priložnost. Prav zdaj pa pripravljajo tudi posebni vzorec o inovacijah, ki ga bodo dobile vse organizacije združenega dela v Pomurju, kar jim bo rabilo kot nadvse dobra osnova za sprejem lastnega znanja ali za njegovo dopolnitev. Tako pričakujejo, da bo inventivna dejavnost do konca letošnjega leta dodobra stekla, s čimer bodo zagotovili tudi pregled nad številom inovacij in njihovo uporabno vrednostjo v vseh delovnih okoljih, da bi prišli do izraza zlasti lastno znanje in boljši gospodarski rezultati.
M. Jerše

AKTUALNO DOMA
Start za stoodstotno inflacijo?
Kot je pred dnevi povedal novinarjem član zveznega izvršnega sveta Petar Kostič, so januarske cene startale tako silovito, da bi imeli, če jih ne bomo »umirili, konec leta skorajda stoodstotno inflacijo. Po njegovem mnenju je še vedno vse preveč podjetij, ki slabo izkoriščanje zmogljivosti in neproduktivnost ter sploh slabo delo, še vedno uspejo nadomestiti s povečevanjem cen. »Inflacija je za nekatere postala najlažji način pridobivanje dohodka,«, je poudaril Kostič.
V pogovoru, ki mu je poleg številnih drugih zveznih funkcionarjev prisostvoval tudi podpredsednik ZIS Gojko Ubiparip. je bilo rečeno, da bo potrebna družbeno-poli-tična akcija, v kateri morajo sodelovati organi oblasti, družbeno-politične organizacije in celotno združeno delo. Če ta akcija ne bo uspešna — je menil Ubiparip — bo moral ZIS z ukrepi, ki mu jih dovoljuje ustava, omejiti podražitve.
Predstavniki izvršnega sveta so zavrnili trditve, da gre največ krivde za januarski skok cen pripisati povečanim davkom na promet proizvodov in storitev. »Ti davki so, brez davkov na naftne derivate, prispevali le k 3,5-od-stotnem povečanju cen v januarju in za 2.6 odstotka povečali življenjske stroške«, je dejal Ubiparip. Navedel je vrsto primerov januarskih povečanj za 40 in 50 odstotkov. cene nekaterih proizvodov pa so se povečale tudi za
več kot sto-odstotkov. In pri večini izdelkov, ki so se najbolj podražili, se prometni davek sploh ni povečal. Kaže, da gre največjo krivdo pretirani rasti ccn vendarle pripisati nediscipliniranemu in večkrat prav nemoralnemu
početju nekaterih proizvajalcev. Kot je dejal predsednik zvezne skupnosti za cene Anton Polajnar, za podražitve ni kriv zakon o cenah, kije začel veljali v začetku letošnjega leta, pač pa nespoštovanje zakona.
Dinar postal predrag
Kot kaže, bomo že čez nekaj mesecev dobili v obtok nov denar. Nove kovance naj bi uvedli predvsem zaradi prihrankov tako pri kovinah, iz katerih so kovanci narejeni, kot zaradi cenejše izdelave. Sedanji parski kovanci so izdelani iz 85 odstotkov bakra, 14,5 odstotkov cinka in 0,5 odst, aluminija, dinarski pa iz 70 odst, bakra, 12 odst, niklja in 18 odst, cinka. Vse te surovine so drage, včasih jih zmanjka na trgu, pri tem pa so še težke. Tudi stroški izdelave so visoki: kovanec za 5 par stane 28 par!
Predvidevajo, da bodo novi parski kovanci za 25 in 50 par. Kovanci za dinar, dva in pet bodo rumeni, iz bakra, niklja in aluminija, deset dinarjev pa bo iz bakra in niklja. Tako bomo pri izdelavi novih kovancev prihranili letno 360 ton dragih surovin.
Še preden bodo kovanci šli v obtok, bo treba spremeniti zakon, ki uvaja zaokroževanje zneskov v denarnem prometu, to pa pomeni drugačno zaokroževanje cen.
Za nove kovance pravijo, da bodo lepši in lažji, da ne bodo trgali žepov.
Koruza in vlada
V zvezni skupščini so delegati spet in spet spraševali, koliko je še koruze, ki je v jeseni nismo uspeli pospraviti z njiv. Podpredsednik zveznega sekretariata za kmetijstvo je dejal, daje koruza še na okoli 40 tisoč hektarih. To bi lahko bilo 160 tisoč ton pridelka oziroma milijarda dinarjev. Na seji izvršnega sveta skup-
ščine Srbije je bilo slišati celo podatek, da samo v Vojvodini koruza ni pospravljena s 50 tisoč hektarov. Delegati niso dobili nobenega pojasnila, kaj bo vlada ukrenila v zvezi s tem. Na novosadski borzi kmetijskih pridelkov pa menda že razmišljajo o tem, da bi kazalo koruzo uvoziti.
Najbolj nevarno območje
Španija je nakazala, da bi bila rada sprejeta v NATO. Ali bi njen pristop vojaško okrepil NATO?
Brez dvoma bi bilo koristno imeti Španijo v NATO, ne samo zaradi oboroženih sil. ki bi jih ta država prinesla v zvezo, marveč tudi zaradi s tem povečane prostorske globine. Kolikor mi je znano, bodo zavezniki pozdravili pristop Španije, vendar je to tudi politično vprašanje, o katerem mora odločiti sama Španija.
Ali je po vašem mnenju mogoče, da bi uspeli vdor v Afganistan Rusom vzbudil tek po novih vojaških pustolovščinah?
Tega ne morem reči. Qd kod pa naj vem. kaj se dogaja v glavah Rusov? Vem samo, da lahko postanejo Rusi zelo nevarni Zahodu. Eden treh poglavitnih vzrokov za to je neravnotežje sil med NATO in Varšavskim paktom, Sovjetska zveza je v zadnjih 15 letih venomer povečevala svoj vojaški potencial na vseh področjih — jedrskem in konvencionalnem, na kopnem. v vodi in v zraku. Čeprav se je večina članic NATO obvezala, da bo za 3 odstotke realno povečala svoj obrambni _proračun, jih ne dohajamo. Če bo šlo tako naprej, se bojim, da bo prednost Rusov kmalu postala tako velika, da je Zahod sploh ne bo mogel več nadoknaditi. Potem bomo morali računati s tem,
Drugi vzrok je ta. da Sovjetska zveza zelo dobro pozna politično vrednost vojaške premoči. Od leta 1968 naprej je povsod, kjer se ji je zdelo potrebno, operirala z vojaškimi silami — v Afriki s pomočjo tujih enot, namreč kubanskih, v Evropi in Aziji pa z lastnimi četami. Na primeru Afganistana je Sovjetska zveza pokazala, da nima nikakršnih pomislekov vdreti v suvereno državo, če s tem povezano tveganje le ni preveliko.
Ali ne bi bilo treba, razširiti območje odgovornosti NATO na Sredozemlje, Bližnji vzhod in Afriko?
»Zelo sem zadovoljen z rezultati obiska v Zvezni republiki Nemčiji, na katerega sem prišel v trenutku, ko se v odnosih med državama oči-tuje nenehen vzpon.« je v Bonnu na tiskovni konferenci izjavil predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič. »Popolnoma se strinjam s to oceno,« je pritrdil kancler Schmidt. Pogovori so tekli o dvostranskem sodelovanju in o mednarodnih vprašanjih. V pogovorih je zahodnonemška stran tudi poudarila, da imajo jugoslovanski državljani v ZRN velik ugled. To pa je po mnenju kanclerja Schmidta pomembno za odnose med državama.
Zagotovljeni osebni dohodki
Ker so postali zvezni zakoni o osebnih dohodkih organizacij. ki poslujejo z izgubami, neveljavni in jih bodo zamenjali zakoni republik in pokrajin, seje predsedstvo sveta ZSJ ukvarjalo tudi s temi vprašanji. Ugotovilo je, da so se doslej ukvarjali s tem vprašanjem le na ravni federacije, in sicer s pripravljanjem ustreznega družbenega dogovora, so pa morali ugotoviti, daje na ravni federacije možna le koordinacija in da so rešitve možne le v republikah in pokrajinah. Zatorej so se tudi v predsedstvu sveta ZSJ odločili, da pospešijo sprejetje zakonov v republikah in pokrajinah, kajti sicer se bo lahko zgodilo, da bo preveč delavcev ostalo pri zagotovljenem osebnem dohodku. Kaže namreč, da družbeno-politične skupnosti zanemarjajo svoje obveznosti do organizacij z izgubami. često celo namerno, ker jih preveč zaposlujejo druge stvari, naprimer zbiranje sredstev za razne investicije, ki pa znova pretijo z izgubami.
Kakor smo lahko slišali na predsedstvu sveta ZSJ, je pri nas sicer vedno manj organizacij z izgubami, a se število delavcev v njih povečuje in jih je že okrog 430.000, do konca leta pa najbrž več kot 500.000. Izgube so se povzpele na 20 milijard novih dinarjev in pomenijo v dohodku 2,7 odstotka, v sredstvih reprodukcije pa 9 odstotkov. Zategadelj so se sindikati zavzeli za konkretne akcije za zmanjševanje stroškov gospodarjenja, kajti za 1 odstotek zmanjšani stroški gospodarjenja pomenijo večanje sredstev za reprodukcijo za 11 odstotkov oziroma sredstev za osebne dohodke za 10 odstotkov.
PISMO IZ BEOGRADA j
MOSKVA - V letalski nesreči je umrla skupina generalov, visokih oficirjev in uslužbencev sovjetskega tihooceanskega ladjevja. Med ponesrečenci je bil tudi admiral Spiridonov, ki je bil od leta 1979 poveljnik tihooceanskega ladjevja.
Telegrami
IN PO SVETU
STRAN 2
VESTNIK, 17. FEBRUARJA 1981
Za enotnejšo kadrovsko politiko
Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje na področju kadrovske politike postaja v murskosoboški občini vse bolj prevladujoče. S tem je narejen bistven korak k ustvarjanju takšnih pogojev, da bo kadrovska politika dejansko sestavina celotnega samoupravljanja in demokratizacije postopka na kadrovskem področju, s čimer je tesno povezano tudi dolgoročno reševanje zadev v gospodarstvu in družbenih dejavnostih. To je ena izmed poglavitnih ugotovitev z nedavne seje predsedstva občinske konference socialistične zveze v Murski Soboti, ko je bil govor o uresničevanju kadrovske politike v murskosoboški občini v preteklem srednjeročnem obdobju 1976—1980 in o predlogu družbenega dogovora v naslednjih letih.
Predvsem je bilo slišati nekaj kritičnih pripomb na dosedanje uresničevanje kadrovske politike, pri čemer so
omenili, da področje kadrovske politike, ki mu pripisujejo velik pomen, ni bilo dovolj vključeno v plane organizacije združenega dela, hkrati pa je zaostajalo za družbenoekonomskim razvojem. Zato je potrebno čimprej temeljito analizirati razmere v združenem delu in še marsikje drugje. Posebej zato, ker planiranje kadrov marsikdaj ni bilo dovolj učinkovito in je šlo celo mimo realnih potreb združenega dela. Poudarili pa so. da se situacija na tem področju nenehno izboljšuje, kar dokazuje med drugim tudi podatek, da se je število delavcev brez ustreznega poklica zmanjšalo in znaša sedaj 39.4 odstotka.
V prihodnje pa bi kazalo znatno več pozornosti nameniti tudi družbenim priznanjem kot pomembnim spo-dbujalcem kadrovske politike. Sicer pa so člani predsedstva OK SZDL podprli predlog družbenega dogovora o
MURSKA SOBOTA
Aktivnost predvolilno konferenco
Člani komiteja občinske konference zveze komunistov v Murski Soboti so na zadnji seji osrednjo pozornost namenili vsebinskim pripravam na progranjsko-volilno konferenco občinske organizacije zveze komunistov, ki bo v prvi polovici letošnjega aprila. Dogovorili so se, da bodo v široko zastavljeni aktivnosti anagažirali slehernega člana občinske konference zveze komunistov. Le-ti bi naj ta in prihodnji mesec opravili razgovore v vseh 140 osnovnih organizacijah zveze komunistov v murskosoboški občini, kar bo nadvse dobra priprava na omenjeno konferenco. V teh razgovorih se bodo dotaknili zlasti vprašanj s področja gospodarskih razmer in v tej
zvezi dosedanjih rezultatov stabilizacije, proizvodnih problerftov v temeljnih organizacijah združenega dela, zaposlovanja, predvsem kar zadeva razmerja med režijo in neposredno proizvodnjo, da bi zmanjšali število administrativnih delavcev. Aktualna pa bodo tudi vprašanja glede aktivnosti komunistov v samoupravnih organih in drugih družbenopolitičnih organizacijah, kako se komunisti vključujejo v demokratično samoupravno reševanje družbenih vprašanj znotraj institucij političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
V teh razgovorih pa bo potrebno oceniti tudi var-nostno-politične razmere v
Višje cene za živino
Položaj postaja nevzdržen, pravijo kmetovalci in delavci kmetijske zadruge Lendava,saj je onstran Mure cena goveje živine veliko'višja kot v občini, kljub prizadevanju, da bi prišlo do enotnega sistema cen v državi ali vsaj v določenih predelih. Kmelovalci-rejci goveje živine — se sicer z zadrugo povezujejo, toda ne tako, da bi pri enem samem biku izgubili tudi po 5 tisoč dinarjev. Res je, da vsak želi sad svojega dela čim bolje uveljaviti in ovrednotiti, tega kmetovalcem nihče ne more zameriti, čudno pa je. da se tako poigravamo s cenami kol se denimo EMONA, ki bojda odkupuje v Raz-križju govejo živino »na živo«, kot temu pravijo kmetje, po ceni tudi do 58 dinarjev za kilogram, medtem ko je dogovorjena cena »na meso«, ki jo lahko plača ZK. mnogo nižja. Posledice so seveda jasne, saj je tako samo z območja temeljne zadružne organizacije Črenšovci odpeljano preko Mure 40 komadov spitane govedi pa tudi iz drugih TZO poročajo o »selitvi« goveje živine onstran reke. Kam vse to vodi, se sprašujejo v kmetijski zadrugi Lendava, ki je o nastali situaciji obvestila tudi izvršni svet skupščine občine. Očitno je. da kljub deklarirani prednosti zagotovitve hrane v republiki niso upoštevani dejavniki iz drugih republik, ki vplivajo na domača prizadevanja. Ne spuščam se v to. ali tudi naše kmetijske delovne organizacije nakupujejo pitano govejo živino onstran reke Mure po višji ceni kot jo ponujajo doma, bilo bi to seveda dokaj žalostno, povedati želim le to. da bo takšno stanje slabo vplivalo na naša prizadevanja za pospešen razvoj kmetijstva v občini pa tudi regiji.
Te dni pa kmetijce tepe še poseben problem, problem pomanjkanja mineralnih gnojil. Zaradi neusklajenosti izvoza in uvoza ter pomanjkanja deviznih sredstev je zmanjšana tudi oskrba z umetnimi gnojili, to pa ima lahko usodne posledice za poljedelstvo pa tudi za živinorejo. Pri vezanju dobav gnojil na tržne viške je predvideno, da bodo gnojila, ki so vezana na mleko, goveje in svinjsko meso dobavljena jeseni letošnjega leta, to pa pomeni, pravijo v kmetijski zadrugi Lendava, da bodo dobavljena le gnojila za dognojevanje pšenice, za krompir in sladkorno peso. S temi količinami ne bo možno zagotoviti gnojenje travnikov, koruze in drugih krmnih rastlin, to pa pomeni ponovni udarec za živinorejsko proizvodnjo.	,	...
In ob koncu še vprašanje: Ali bo v takem položaju možno uresničiti zastavljene cilje razvoja kmetijstva v občim ali bo možno pridelati več hrane?	.
kadrovski politiki priprav na volitve v.letu 1982 pa so poudarili, da mora biti evidentiranje kandidatov za odgovorne družbenopolitične funkcije stalna naloga. Težišče volitev je zatorej v samem kandidacijskem postopku, s pomočjo katerega naj bi še bolj uveljavili kolektivno delo in odgovornost. Zato pa je nujna enotna kadrovska evi-
cenca na občinskem nivoju kakor tudi v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Na ta način bi se tudi izognili primerom tretjega zaporednega evidentiranja kandidatov za delegatske funkcije, pri čemer stoji velika odgovornost tudi pri koor-koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja.
M. Jerše
Nafta že teče
Po jugoslovanskem naftovodu, v odcepu od Virja do Lendave, je te dni pritekla prva nafta, kar je za delovno organizacijo INA-Nafta Lendava pomemben dogodek. Še bolj razveseljivo pa bi bilo, če bi bilo urejeno tudi vprašanje gradnje nove rafinerije, ki bi predelovala to nafto.
Prispevek INA-Nafte Lendava za gradnjo naftovoda, ki teče od Omišlja na otoku Krku v notranjost države, odcep pa tudi do Lendave, je bil dokajšen, zato bi bilo najbolje, da bi nafto lahko predelali v novi rafineriji, tako pa, pravijo v Lendavi, je vse v negotovosti, čeprav se zavedajo, da bo za naftovod potrebno odplačevati veliko denarja, tudi če nafte ne bodo predelovali. Del nafte pa bo seveda lahko predelan v stari rafineriji, ki pa, kot pravijo, ne bo dolgo vzdržala.
Jani D.
temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, na osnovi česar bo opravljena celovita ocena aktivnosti komunistov v murskosoboški občini v vseh okoljih, kar bo služilo kot gradivo za bližnjo program-sko-volilno konferenco občinske organizacije zveze komunistov. Hkrati so obravnavali tudi rezultate v idejni, akcijski in kadrovski krepitvi partijskih vrst, pri čemer so izpostavili zlasti slednje. Tako so se dokaj kritično opredelili do števila 33 kmetov v
zvezi komunistov, kar je skrajno nezadovoljivo ob večjem prizadevanju, da bi se na podeželju hitreje spreminjali družbenoekonomski odnosi v kmetijstvu. Zato je naloga komunistov, kot so poudarili, na tem področju izredno pomembna in zahtevna, kar bodo lahko .izpeljali v sodelovanju z ostalimi subjektivnimi silami. V ta namen bodo izdelali tudi poseben akcijski program za sprejemanje kmetov v ZK.
M. Jerše
Kadri največji problem
Na volilno-programski seji konference mladih iz krajevnih skupnosti, ki deluje pri občinski konferenci zveze socialistične mladine v Murski Soboti, so pregledali dosedanje delo in sprejeli akcijski program do meseca marca, fz poročila in razprave lahko ugotovimo, da navzlic določenemu napredku in vsebinskim premikom v delovanju osnovnih organizacij na terenu še ne morejo biti povsem zadovoljni z doženimi rezultati. Največji problem je še vedno v neustreznih kadrih, kar je v mnogočem pogojeno z nižjo izobrazbeno strukturo mladih, zato je nekatere naloge težje izpeljati. Marsikje pa je aktivnost osnovnih organizacij usmerjena preveč na športno, kulturno in zabavno področje, čeprav je po drugi strani res, da je precej OO ZSMS prisotno s svojimi stališči v organih samoupravljanja, krajevnih skupnostih, krajevnih konferencah SZDL, delegacijah in drugje. Ko je bil govor o financiranju dela osnovnih organizacij zveze socialistične mladine, pa so ugotovili, da se je problem pojavljal tudi zato, ker se ponekod niso mladi dovolj vključevali v razprave pri sprejemanju planskih dokumentov v krajevnih skupnostih. V večji meri pa je zaživelo financiranje konkretnih akcij.
Glede krajevnih svetov zveze socialistične mladine pa so menili, da so le-ti že dali dobre rezultate kot koordinatorji in usklajevalci celotne aktivnosti v posameznih krajevnih skupnostih, tesneje pa so se povezali tudi z organi krajevne skupnosti in socialistične zveze. To sodelovanje pa bi kazalo okrepili tudi z osnovnimi organizacijami na šolah, v temeljnih organizacijah združenega dela ter v družbenih organizacijah in društvih. Temu so odmerili posebno mesto tudi v akcijskem programu, kajti s svojim vsebinskim delom se mora mladinska organizacija uveljaviti zlasti znotraj socialistične zveze in krajevne skupnosti. Posebna pozornost pa bo veljala tudi izboljšanju informiranja javnosti o njihovem delu, kakor-tudi ustanavljanju aktivov mladih kmetovalcev. Ob koncu so za predsednico izvvolili Olgo Car, za sekretarko pa Alenko Šomen — obe dijakinji srednješolskega centra v Murski Soboti.	m. Jerše
LENDAVA
Priznanja inovator j em
Inovatorji delovne organizacije INA-Nafta Lendava so vsakoletni udeleženci jugoslovanske razstave dosežkov, izumov in inovacij, znane pod imenom RAST YU, in vselej dosegajo lepe rezultate, kar priča o tem, da se je inovatorstvo v . tem delovnem kolektivu uveljavilo. Konec lanskega leta so na 8.
 jugoslovanski razstavi na Reki dosegli pomembni rezultate, saj je magister Nikola Nemeth prejel srebrno plaketo za svoj prispevek rešitve sinteze melaminskega lepila LENDAMIN 100, to je novi tip lepila, ki omogoča pridobivanje vo-doodpornih Lemih plošč, kar t?o posebej- ugodno za lesno, irjdust^-g; jo. Bronasto plaketo pa je dobila-:? tudi skupina avtorjev, ki so obde '
lali temo proizvodnja lendaforma 70. Pri tem skupinskem delu so sodelovali: magister Ladislav Gal ter inžeenirji Tibor Kuzma, Slavko Sokol, Stefan Szomi, Stefan Rob in Jože Gaber. Poseben uspeh so dosegli z usposobitivjo tovarne HIAG v Tetišovcih, ki že dve leti ni obratovala. Delo so uspešno opravili, saj sedaj dela tovarna že nemoteno 18 mesecev, proizvaja formilin, lahko pa proizvaja tudi lendaform 70. Naj povem, da imajo v delovni organizaciji razpisan program reševanja problemov, ki se jih lotevajo inovatorji, in tako pomagajo pri stabilizaciji in odkri- vanju notranjih rezerv delovne or-Jgahizatije. " ,	- 
-	Jani D.
Izobraževanje gasilcev
Tako kot vsako leto, organizira občinska gasilska zveza M. Sobota tudi letos izobraževanje vodstvenega gasilskega kadra in gasilcev. Letošnjega izobraževanja se udeležuje 32 kandidatov za častnike, 30 kandidatov za podčastnike in 45 kandidatov za strojnike. Istočasno pa so tudi izobraževalni tečaji v gasilskih društvih, katere obiskuje okrog 800 gasilcev. Izobraževalnega tečaja za častnike v Murski Soboti se udeležujejo kandidati iz vseh štirih pomurskih občin. Gre za dopolnjevanje potrebnega kadra v gasilskih organizacijah. Udeleženci bodo poslušali 20 ur predavanj, poleg tega pa se bodo morali lotiti še učenja doma, če bodo hoteli z uspehom opraviti izpit. S takim načinom izobraževanja hkrati širijo preventivno dejavnost v OZD, saj je mnogo gasilcev, ki ob svojem delu opravljajo požarno-preventivno delo po svoji vesti. To pa ne pomeni, da se lahko OZD s takim stanjem zadovoljijo, temveč bodo morale slej ko prej utrditi požarno-varstveno službo s profesionalnimi gasilci. Sicer pa smo nekatere udeležence povprašali, kaj menijo o tem izobraževanju.
BELA LONČAR iz Zenkovec — obiskuje častniški tečaj: »V gasilstvu delam že več kot dve desetletji in mislim, da se moramo tudi gasilci nenehno izpopolnjevati, če želimo slediti napredku tehnike. Usposobljeni moramo biti za hitro in učinkovito posredovanje v primeru požara ali drugih nesrečah, kjer je potrebna naša pomoč. Mislim, da so ti tečaji zelo koristni gasilski organizaciji kakor tudi v
civilni zaščiti. Zadovoljen sem s predavatelji, ki nam znajo na dokaj razumljiv način razložiti snov, ki jo moramo na tečaju obdelati. Mislim, da bom pridobil precej znanja za nadaljnje delo.«
za naše delo tako v
STANE NOVAK iz Ljutomera — obiskuje tečaj za častnika: »Kot gasilec delam že 57 let, najprej v gasilskem društvu Ljutomer, sedaj pa že štiri leta v IGD Mizarstvo Ljutomer. Cilj vsakega gasilca je, da se izobražuje in da je sposoben uspešno sodelovati pri reševanju ob vsaki priložnosti, kadar je to potrebno. Tečaja se udeležujem predvsem zato, da bom lahko vzgajal mladi gasilski kader, ki ga potrebujemo v naših vrstah. Mislim, da si bom na tečaju pridobil potrebno znanje. Ker sem zaposlen v lesni stroki, kjer je nevarnost požara večja kot v drugih delovnih organizacijah, moramo zato biti še posebej usposobljeni za učinkovito posredovanje, če bi to bilo potrebno, česar pa si ne želimo.«
MIRA BANKO iz Dankovec — obiskuje častniški tečaj: »Odločila sem se, da bom delala v gasilski organizaciji zaradi njene humanosti. Tako sem v tej dobri družbi že enajst let in sem zelo zadovoljna. Delo v gasilstvu me veseli tudi zato, ker moraš biti v stalni pripravljenosti, medtem ko v nekaterih drugih društvih vlada zatišje in se ne moreš uveljaviti. Ker imam višjo
šolsko izobrazbo, sem preskočila podčastniški tečaj. Izobraževanje gasilcev je zelo pomembno, ker si poleg splošnega znanja, ki je potrebno za učinkovito delo, pridobiš tudi znanje za uporabo najsodobnejše opreme. Sem tudi mentorica za gasilke pri občinski gasilski zvezi v Murski Soboti.«
ŠTEFAN CMOR iz Murske Sobote — obiskuje podčastniški tečaj: »Že sedemnajst let delam v gasilstvu, najprej v Puconcih, sedaj pa v gasilskem društvu v Murski Soboti. Za izobraževalni tečaj sem se odločil zato, ker se želim izpopolniti in se tudi seznaniti z najsodobnejšo opremo, ki jo danes že imamo v gasilstvu tudi v Pomurju. Mislim, da mi bo znanje, ki ga pridobim na tečaju, koristilo pri mojem delu na področju požarnega varstva kakor tudi pri vzgoji mladine. Ker nam v gasilstvu primanjkuje mladih članov, bo tudi naša naloga, da jih pritegnemo medse, hkrati pa jim tudi omogočimo, da se nenehno izpopolnjujejo. Sicer pa je delo v gasilstvu zelo zanimivo.«
JOŽE ŠADL IZ Kruplivnika — obiskuje podčastniški tečaj: »Moram povedati, da sem še mlad gasilec, saj v tej humani organizaciji delam vsega tri leta. Kljub temu pa me je naše gasilsko društvo poslalo na tečaj, da si pridobim določeno znanje, ki ga bom potem prenašal na ostale gasilce. Mislim, da je to izobraževanje zelo pomembno in tudi zelo zanimivo, saj se seznanjamo s sodobno opremo in sredstvi za gašenje požarov ali intervencijo pri drugih nesrečah, ki jih je pri nas še vedno preveč. S tečajem sem zelo zadovoljen i,n mislim, da ne bom ostal le pri tem, temveč se bom tudi v prihodnje izobraževal «	F. M.
vestnik, 17. februarja 1981
STRAN 3
Pomembna vloga sindikatov
V sosednjih Železni in Žalski županiji na Madžarskem je bila od torka do sobote na obisku delegacija Zveze sindikatov Slovenije, ki jo.je vodil predsednik Vinko Hafner. Delegacija se je s predstavniki madžarske zveze sindikatov v omenjenih županijah pogovaijala o gospodarskem sodelovanju delovnih organizacij na madžarski strani in našimi v Sloveniji, zlasti v Pomurju, izmenjali so izkušnje o delovanju sindikatov in spregovorili tudi o položaju porab-skih Slovencev.
Ob koncu obiska je Vinko Hafner poudaril, da so bili
povsod sprejeti gostoljubno in z veliko pozornostjo ter da so sprejeli več pobud o nadaljevanju in razširitvi medsebojnih stikov. Sicer pa je tovariš Hafner takole ocenil obisk pri sosedih:
»Dobršen del razgovorov in stikov je bil namenjen izmenjavi izkušenj sindikatov. Veliko pozornost smo posvetili tudi gospodarskemu sodelovanju
cij in kmetijskih posestev, kjer smo zvedeli za položaj njihovih delavcev. Med drugim smo ugotavljali, da sodelovanje med slovenskimi delovnimi kolektivi z delovnimi organizacijami v županijah v mnogih primerih že teče, zlasti sodelovanje z našim Pomurjem, vendar pa mislimo še razširiti, ker je to najbolj plodna oblika družbenega in delavskega sodelovanja pa hkrati tudi podlaga za sodelovanje na ostalih področjih.
Porabju. Tako madžarska kot haša stran pripisujeta primernemu položaju narodnostnih skupnosti — slovenske v Porabju in madžarske pri nas — zelo velik pomen.
Sodelovanje med obema državama, med Slovenijo in sosednjima županijama, pa je pomembno tudi za delavsko sodelovanje in hkrati pomeni zelo ugodno družbeno podlago za urejanje položaja narodnostnih skupnosti.«
11 ŠPORT )
IN ŠAH
MURSKA SOBOTA
Osnutek plana v javni razpravi
CIGAN IN ČAVUDŽIČEVA -PRVAKA POMURJA
V učilnicah druge osemletke v Murski Soboti je v organizaciji komisije za pionirski šah pri pomurski šahovski zvezi ob koncu tedna potekalo regijsko prvenstvo za starejše in mlajše pionirje ter pionirke. Na tekmovanju seje zbralo več kot 30 mladih šahistov iz soboške, ljutomerske in radgonske občine, medtem ko ni bilo predstavnikov lendavske občine, kjer tudi niso izvedli občinskega prvenstva.
Po dva najboljša šahistavobeh konkurencah starejših pionirjev sta se uvrstila na republiško prvenstvo pionirjev v šahu, ki bo od 20. do 25. februarja na Vrhniki. To so Štefan Cigan iz Murske Sobote, ki ni imel pravega tekmeca med starejšimi pionirji, saj je zbral vseh 7 možnih točk, drugouvrščeni Slavko Lukač — OŠ 2 je za njim zaostal kar za 3 točke, med starejšimi pionirkami pa je zmagala Brigita Čavudžič iz Gornje Radgone s 7 točkami pred Brigito Kučan iz Domanjševec s6 točkami. Vsi ti šahisti imajo lepo priložnost za visoko mesto na republiškem prvenstvu. Zmagovalca sta prejela zlati plaketi, ostali pa priznanja.
Vrstni red mlajšuh pionirjev: 1, Darko Konšak (Radgona) 6,5,2. Igor Bohar (MS) 4,3. Branko Sitar (Ljutomer) 3,5 točke. Mlajše pionirke: 1. Vera Manič 5,5,2. Vesna Manič 4,5, — obe iz Gornje Radgone, 3. Gyongy
Petkova seja vseh treh zborov skupščine občine v Murski Soboti je bila namenjena obravnavanju in sprejemanju nekaterih nadvse pomembnih dokumentov na različnih področjih družbenega življenja. V prvi vrsti je šlo za osnutek družbenega plana razvoja soboške občine v prihodnjem srednjeročnem obdobju do leta
1985, ki je dobil polno podporo delegatov. Zlasti še zato, ker se z omenjenim dokumentom zagotavlja hitrejši in skladnejši razvoj, predvsem pa naslonitev na domačo surovinsko osnovo, kjer je v ospredju prav gotovo bitka za kvalitetnejšo hrano. K boljšim rezultatom pa bodo prispevali tudi večji izvoz, boljša produktivnost dela, racio-
nalno zaposlovanje, smotrna izraba proizvodnih zmogljivosti, usklajevanje gospodarskih investicij m podobno, za kar se še posebej zavzemajo v srednjeročnem planu. Tudi kvalitetnejše uveljavljanje svobodne menjave dela na področju družbenih dejavnosti in samoupravnih interesnih skupnostih bi naj zagotovilo ures-
LJUTOMER
ničitev realno zastavljenih ciljev, po katerih bi se občina še hitreje približala razvitejšim predelom SR Slovenije. Upoštevajoč pri tem tudi prostorski vidik planiranja, da bi 65,2 odstotka kmetijskih površin v soboški občini dejansko koristno izrabili. Na skupni seji so se dogovorili, da bo javna razprava o osnutku plana trajala do 5. marca, predlog tega pomembnega dokumenta pa bi naj sprejeli 31. marca.
Potrjeni pomembni dokumenti
Delegati vseh trdi zborov skupščine občine Ljutomer, so v petek na skupni seji (pozneje pa tudi na ločenih sejah) potrdili nekaj pomembnih dokumentov. Najpomembnejši je vsekakor osnutek družbenega plana občine Ljutomer za prihodnje srednjeročno obdobje. V prihodnjih petih letih bodo v občini lahko dosegli naslednje stopnje rasti: družbeni proizvod 6 odstotkov, zaposlovanje 4 odstotke in produktivnost 2 odstotka. Vsi ti rezultati pa so precej višji od rasti v SR Sloveniji, kar je razumljivo, saj je namen tako visoko postavljenih načrtov, da občine Ljutomer, ki je še vedno v skupini manj razvitih, to skupino zapusti. Zato bo gospodarski razvoj temeljil predvsem na industriji in pospešenem razvoju kmetijske proizvodnje, kar je seveda v skladu s planom regije in planom SR Slovenije.
Poleg osnutka družbenega plana občine, pa so delegati potrdili tudi predlog dogovora o temeljih razvoja Pomurja v prihodnjih petih letih.	D. L.
PRIZNANJE ZA DOLGOLETNO DELO Kolesarstvo ima v Pomurju IMP* dolgoletno tradicijo. Prvi ko-
V nadaljevanju seje so de-g lesarski klub je bil ustanovljen legati podprli tudi predlog do-g že leta 1947 in od takrat seje ta govora o temeljih plana razvoja g šport nenehno širil. Kronike Pomurja v letih 1981—1985 ing so skrbno beležile vse po-sprejeli predlog družbenega do- g membnejše dogodke, tekmo-govora o kadrovski politiki v| valce in športne delavce. Tako občini, pri čemer so upoštevali g je tudi ohranjena marsikatera tudi dva amandmaja predsed- g dragocenost. Eden od ustano-stva OK SZDL. Na dnevnem g viteljev kolesarskega kluba redu skupnega zasedanja pa je g Mura je bil Stanko Marjano-bila še vrata odlokov in pro- g vič iz Zgornjega Kamenščaka. gram dela zborov skupščine g Za dolgoletno delo na pod-občine.	g ročju kolesarstva je prejel iz
g rok Janeza Sreša plaketo in
" priznanje.
D. L.
G. RADGONA
Skrb mlad im kadrom
Zaposlitvene možnosti in predvidevanja za letošnje leto so bile osrednja tema zadnjega zasedanja gomjeradgonskega izvršnega sveta. Število brezposelnih seje namreč v tej pomurski občini v zadnjem času nekoliko povečalo. Čeprav 150 nezaposlenih še ni posebej zaskrbljujoče, pa so člani IS vendarle menili, daje potrebno omenjeni'problematiki v prihodnje namenjati najširšo skrb. V sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje bo potrebno poiskati vse možnosti, ki bodo ublažile sedanje stanje in tudi preprečile morebitno zaostrovanje problema nezaposlenih mladih ljudi s srednjo in poklicno strokovno izobrazbo. Dogovorili so se, da bodo skušali poiskati primerna »nadomestilna« delovna mesta, zlasti še za mlade delavce nekaterih administrativnih poklicev, saj bo akcija za zmanjšanje administrativnih služb zagotovo zahtevala manj novih tovrstnih zaposlitev.
Zaposlovanje naj bi se v občini Gornja Radgona povečevalo po stopnji 1,7 odstotkov, to pa pomeni, da bodo lahko zaposlili letni generacijski priliv, preostalim delavcem, ki bodo iskali delovna mesta v letošnjem letu pa naj bi našli ustrezne rešitve v sodelovanju zdomačimi delovnimi kolektivi in skupnostjo za zaposlovanje.	J. Kurbus
O mladih v Ljutomeru
Ob obisku predstavnikov Republiške konference ZSMS v Ljutomeru je Občinska konferenca SZDL Ljutomer sklicala skupno sejo politične koordinacije ter predstavnikov mladine. Mladi so v uvodni besedi vodilnim članom vseh DPO razgrnili celo vrsto problemov, z katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju. Tematika je bila resnično zelo široka, saj so obravnavali zaposlovanje, stanovanjsko problematiko, izobraževanje itd. Člani DPO so nato v plodnem razgovoru povedali, da se zavedajo, da mladi aktivno sodelujejo v vseh akcijah, kljub temu pa so določena področja delovanja mladih, ki so jih do sedaj nekoliko zanemarjali in bi v bodoče kazalo, da se tudi tam aktivneje vključijo. Tu je šlo predvsem za nekatere očitke ZSMS, da širša družbena skupnost ni naredila skoraj nič, da se rešijo nekatere težave mladih (zaposlovanje, stanovanjska politika). Predstavniki DPO so zagotovili, da niso tako brez posluha za reševanje teh problemov, vendar pa se mladina sama mora bolj aktivno vključiti, ali pa mora biti pobudnik reševanja teh problemov. Ugotovljeno je bilo, da je stanje v primerjavi z drugod dokaj ugodno in nikakor ni kritično.	n t
SAP VIATOR
TOZD Turizem rent a car Poslovalnica Ljutomer
LJUBITELJI CVETJA IN LEPOT
7.	in 8. marca vas vabimo na
XI. mednarodni sejem cvetja, mode in lepot v Sarajevo
Prijave sprejema SAP VIATOR TOZD Turizem i Glavni trg. ,
 MURSKA SOBOTA
Razstava
o Edvardu
I	Kardelju
IOd 5. do 14. februarja je v prostorih kluba mladih v Murski Soboti potekala nadvse zanimiva razstava o velikem državniku, revolucionarju in mislecu Edvardu Kardelju, ki sojo pripravili mladi klubovci. Na ta način so
I počastili spomin na obletnico smrti Edvarda Kardelja, človeka, kije večkrat obiskal Pomurje in soboško občino. To so nazorno prikazovale številne fotografije in razni
I izrezki iz časopisov, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi mnoga knjižna dela Edvarda Kardelja. Pri organizaciji te razstave, ki je naletela na dokajšen odmev v javnosti, jim je bila še kako dobrodošla pomoč družbe-
S nepolitičnih organizacij ter pokrajinske in študijske I knjižnice iz Murske Sobote, ki so jim dali na'voljo veliko  gradiva o življenjski in delovni poti Edvarda Kardelja.
Sicer pa je razstavo obiskalo precejšnje število ljudi;
I zlasti pa osnovnošolska mladina in srednješolci. Člani kluba mladih pa že pripravljajo naslednjo razstavo, s katero bodo prikazali udeležbo 12 klubovcev v prvi etapi »Pohoda po poteh 14. divizije«.
M.. Jerše
Z ustanovitvijo krajevnih svetov ZSMS so mladi v lendavski občini med prvimi uresničili pobudo tovariša Tita o kolektivnem vodenju in odgovornosti. Predsedstva OO ZSMS so postala bolj aktivna, ker vsak član odgovarja za določeno področje	dela.	Mladi v	lendavski
občini pa vendarle ne morejo biti zadovoljni z družbenoekonomskim	položajem	mlade	generacije, zlasti pa	ne z reševanjem stanovanjske pro-
blematike, zaposlovanja in sodelovanjem pri oblikovanju planskih	dokumentov.	Na	problemski	konfe-
renci OK so zahtevali, da se glede reševanja stanovanjskih problemov spremenijo pravilniki o razdeljevanju stanovanj, in da se organizacije mladih enakopravno vključujejo v oblikovanje planskih dokumentov, zlasti v krajevnih skupnostih. Prostorska stiska, ki pesti mlade, onemogoča razvoj klubskih dejavnosti, dokaz temu pa je, da je na področju lendavske občine le en sam mladinski klub. Mladi nadalje ocenjujejo, da je samoupravni sporazum o štipendiranju dal večje možnosti za pridobitev štipendij, vendar pa so opozorili na neskladje med potrebami in možnostmi, saj se mladi v čedalje večjem številu odločajo za neproizvodne poklice, v lendavski občini pa prav slednje ne potrebujejo.
J. Dominko
NAMIZNI TENIS
Zopet vodijo Branoslavci
V nadaljevanju prvenstva v prvi občinski namiznoteniški ligi Ljutomer so bili doseženi- nasled-nji rezultati: 8. kolo: PartizamC-ven 5:2, Kamenščak : Grlava 5:4 in Cezanjevci: Branoslavci 3:5. 9. kolo: Cezanjevci : Partizan 1:5, Branoslavci : Kamenščak 5:3 in Grlava: Cven 5:2.
ODBOJKA — OBČ. LIGA MS
OVIZ še brez poraza
V nadaljevanju prvenstva v občinski odbojkarski ligi Murska Sobota so bili doseženi naslednji rezultati: Panonija : Lipovci 3:0, Veterani : Tišina 3:0, Veterani : Lipovci 3:0, OVIZ : Bogojina 3:1 in Beltinci: Bakovci 3:1.
OVIZ	6 6	0	18:5	12
Beltinci	6 5	I	16:7	10
Panonija	5 3	2	12:8	6
Veterani	5 3	2	9:6	6
Bakovci	5 2	3	10:10	4
Bogojina	5 2	3	7:12	4
Tišina	5 0	5	5:15	0
Lipovci	5 0	5	1:15	0
Branoslavci Kamenščak	9 8 1 42:24 16 9 7 2 42:26 14
Partizan	9 5 4 36:29 10
Grlava	9 4 5 37:32 8
Cezanjevci	9 2 7 23:41 4
Cven	9 1 8 15:43 2
T. Ficko
Prvi poraz Grlave II.
V 10. in 11. kolu tekmovanja druge občinske namiznoteniške-lige Ljutomer so bili zabeleženi tileizidi: Partizan II: Grlava II 5:2, Razkrižje: Vučja vas 5:4, Partizan III: Cven III. 3:5, Cven II: Partizan II. 5:4, Bučečovci: Razkrižje 1:5 in Vučja vas : Grlava II. 0:5.
Grlava II.	9 8	1 42:12 16
Partizan II.	9 7	2 41:23 14
Razkrižje	9 6	3 34:31 12
Cven III.	8 5	3 35:30 10
Cven 11.	8 4	4 30:28 8
Partizan III.	8 2	6 23:34 4
Vučja vas	9 1	8 19:42 2
Bučečovci	8 1	7 11:35 ,2
ODBOJKA - ZIMSKO PRVENSTVO
Sodeluje sedem ekip
Tekmovalna komisija pri strokovnem odboru za odbojko v Ljutomeru je razpisala zimsko prvenstvo Pomurje v odbojki za ženske. Za tekmovanje seje prijavilo 7 ekip. Na prvem turnirju pašo bili doseženi naslednji rezultati: Gimnazija (MS):Cven 1:2, EŠČ:Gimnazija (Lj)0:2, EŠCCven 0:2, Gimnazija (Lj):ŠZD 2:0, ŠZD:Pomurje 1:2, in Gimnazija (MS):EŠC 2:0.
Vodita Gimnazija iz Ljutomera in Cvena s 4 točkami pred Gimnazijo iz Murske Sobote in Pomurjem po 2 točki itd.	T. F.
KOŠARKA
PRVI TURNIR OV0J
Odigran je bil prvi turnir v področni košarkarski ligi za pionirje in pionirke. T urnir za pionirke je organizirala OŠ Tišina, za pionirje pa KK Pomurje iz M. Sobote. V obeh konkurencah so bili najuspešnejši tekmovalci OVIZA.
Rezultati — pionirke: Tišina:Puconci 43:24. Tišina:Radenci 32:22, OVIZ.Puconci 44:29 in OV1Z: Radenci 49:10. Vodi OVIZ pred Tišino, oba imata po 4 točke.	*
Rezultati — pionirji: OVIZ:Radenci 45:33, TišinaiLendava 35:34, OVIZ:Radgona 34:32, Radenci:Tišina 53:36in Lendava:Radgona44:37. Vodi OVIZ s 4 točkami pred Lendavo in Radenci z 2 točkama.
VESTNIK, 17. FEBRUARJA 1981
—
STRAN 4
dopisniki so zabeležili
Števanovci v Porabju
VELIKA POLANA
Poklicno usmerjanje v šoli
Poklicno usmerjanje v osnovni šoli Velika Polana poteka po letnem programu. Pri urah, ki so namenjene poklicnemu usmerjanju, z zanimanjem sodelujejo vsi šolarji. Z mentorico se pogovarjajo o raznih poklicih, med drugim tudi o tistih, o katerih, vedo šolarji bolj malo. Pogovarjajo pa‘se tudi o vtisih z delovne prakse. Tam so spoznali več poklicev, predvsem kovinarskih.
Jože Gabor
»Prešeren je prehiteval čas”
S foto zapisom smo že v prejšnji številki na kratko zabeležili, da je bila pretekli torek v Števanovcih prva proslava, ki so jo porabski Slovenci pripravili v počastitev pesnika Franceta Prešerna in slovenskega kulturnega praznika.
Zbrano občinstvo, kije povsem napolnilo dvorano šte-vanovskega kulturnega doma, je v slovenskem ih madžarskem jeziku pozdravil domačin Karel Krajcar, slavnostni govor pa je imela lektorica za slovenski jezik na
ren in Petofi. sta živela v istem času in povezovala ju je skupna demokratična vsebina gibanja, ki sta mu pripadala; oba sta ustvarjala poezijo s stilnimi postopki literarnega gibanja, ki mu pravimo romantika. Vsaka, umetnost, ki
je ostal sam. nerazumljen in zasmehovan. Z drugimi besedami bi temu lahko rekli: Prešeren je' kot vsi geniji prehiteval svoj čas in živel v njem osamljen, kajti njegovih misli in idej sodobniki niso mogli doumeli.«
Prisluhnili smo lahko tudi pestremu dvojezičnemu kulturnemu programu, ki so ga izvajali študenti slovenske katedre na szombathelyjski visoki učiteljski šoli, učenci
VELIKA POLANA
ŠŠO »Poljana” aktivno
Šolsko športno društvo v Veliki Polani že drugo leto deluje v novi Šoli, v novi telovadnici. V novi telovadnici so uvedli več sekcij, ki že dosegajo lepe uspehe. Vodja društva je že vrsto let Marija Vogrinec. Ena najbolj priljubljenih med šolarji je rokometna sekcija. Ker imajo v krajevni skupnosti rokometni klub, se trudijo, da bi s skupnimi močmi usposobili čim več perspektivnih igralcev.
V spomladanskem obdobju bi radi pripravili šolsko prvenstvo za dečke in deklice. Ekipa društva se je pripravljena udeleževati vseh tekmovanj, organiziranih tudi izven šolskega športnega društva. Tudi mladi atleti so prizadevni, zato trenirajo, se udeležujejo tekmovanj in dosegajo lepe uspehe. Nogometaši v sekciji so najbolj aktivni v jesenskem delu. Izvedli bodo šolsko prvenstvo in izbirali ekipo, ki bo zastopala šolo oziroma ŠŠD na občinskem tekmovanju. Precej uspešni sta tudi namiznoteniška in strelska sekcija.
Jože Gabor
»Borovnjak in Škiifka sta se odločila, da se vzameta. Gostiivanje bo v nedeljo, 22. februarja 1981, ob 8. uri v Bodoncih v Kraleščeku pri križanoj biikvi. Jedače in pijače bo dovolj, s seboj prinesite dosti denarja, prazne želodce in po gostiivanju se lahko v gasilskem domu v Bodoncih tudi zavrtite...«, tako so vabili Bodončani v Prosečki vasi, kjer jih je ujela tudi kamera našega sodelavca pri domačiji Bagarijevih.
Tekst in posnetek:
(tg)
LENDAVA
Že prihodnje leto avtobusna postaja?
Že nekaj let se v Lendavi dogovarjajo o gradnji nove avtobusne postaje. V srednjeročni program so zapisali, da bodo novo postajo začeli graditi že letos med Ledavo in Kobiljskim potokom. Združeno avtobusno podjetje Certus je za novo postajo namenilo petnajst milijonov dinarjev. Če bodo z deli začeli pravočasno, če bodo izvajalci dosledni pri obljubah, bodo lahko sodobno avtobusno postajo odprli že v prihodnjem letu.
F. Feher
GRADIŠČE v SLOV. GORICAH
IZDAJAJO GLASILO
Osnovna organizacija ZSMS v Gradišču v Slovenskih goricah se je odločila za izdajo mladinskega glasila. Prvo številko z naslovom »Glas mladih« so izdali že v lanskem oktobru, drugo pa kmalu za tem. V začetku februarja pa so pripravili prvo letošnjo številko s prispevki o lanskoletnem delu mladinske organizacije, o obširnem programu v letošnjem letu, bralce pa bodo seznanili tudi z delom nekaterih organi-^cij in društev v kraju.
Na letni konferenci so predlagali, naj bi zlasti mladi v Gradišču pomagali s prispevki za glasilo, ki naj bi izšla vsake tri mesece.
Janez Lorber
Staro kolo, ki se je zavrtelo kdo ve koliko krat, počasi trohni. Tu je vsaj nekakšen okras domačije in spomin na minula leta. Zbiralci starin bi ga z veseljem odpeljali, preveč pa je ljudi, ki takšne primerke spoštljive starosti odlagajo na neprimernih mestih.	M. Svetec
LENDAVA
Tovarniški radio v Varstroju
Obveščanje delavcev je ena temeljnih sestavin samoupravljanja. Tega se zavedajo tudi v lendavski delovni organizaciji Gorenje — Varstroj. Poleg že ustaljenih oblik obveščanja (dnevne novice, mesečno glasilo »Varlist«) 'razmišljajo še o interni radijski postaji. S lem bi nedvomno zapolnili vrzel v sistemu obveščanja. Preko internega radia naj bi med malicami posredovali informacije o proizvodnji, doseganju plana, o delovnih rezultatih in samoupravljanju. Jože Žerdin
OB ROB
So na delavke pozabili?
Ob koncu lanskega leta so v delovni organizaciji Gorenje-Varstroj v Lendavi na posebni slovesnosti marljivim delavcem podelili tudi plakete: 1 zlato. 5 srebrnih in 8 bronastih.
Lepo in prav. Nekam ogorčeno in pikro pa so delavke napisale pismo odgovornim, ki izbirajo kandidate za podelitev plaket. Po svoje so imele prav. V delovni organizaciji je med 1.200 zaposlenimi tudi 300 delavk, vendar nobena ni dobila tega priznanja. Doslej so plakete dobili samo moški!?
J. Žerdin
ŠALINCI - GRLAVA
Neurejeno otroško varstvo
V vaseh Šalinci, Kristanci in Grlava še vedno nimajo urejenega otroškega varstva, zato morajo mnogi starši voziti malčke tja, kjer so zaposleni, s svojimi prevoznimi sredstvi, seveda tisti, kijih imajo, ali pa jih pustiti pri starih starših. Torej znajti se mora vsak po svoje. Sedaj že iščejo prostor, kjer naj bi bil otroški vrtec, kajti čimprej bi bilo potrebno poskrbeti tudi za naše najmlajše. T. N.
Murska Sobota
Iz kluba mladih
Mladi so se spet zbrali na skupnem sestanku v prostorih kluba mladih. Člani dramske sekcije so po sestanku nadaljevali s kulturnim programom, ki je dosegel višek ob izvirno deklamirani Prešernovi Zdravljici. Sledila je podelitev priznanj in diplom, ki so jih za marljivo delo, posebno na športnem področju, prejeli posamezni mladinci. Tako so se mladi po krajšem dogovoru spet s prijetnimi Občutki zaposlili v različnih interesnih dejavnostih. Takih ugodnih občutkov pa so bili deležni tudi vojaki murskosoboškega garnizona, katerim so se s kulturnim programom prav tako predstavili mladi kulturniki.
Dokaz vse večje aktivnosti je bilo še uspešno predavanje dijakinje zdravstvene šole Silvije Unger, ki je člane kluba mladih seznanila s perečimi problemi alkoholizma, kajenja in in narkomanije.
M. Skledar
Program za vsak mesec
Na sestanku QO ZSMS Vučja gomila so ocenjevali lanskoletno delo in sprejeli okvirni program dela, saj so se dogovorili, da bodo programe delali sproti vsak mesec. Med številnimi akcijami v preteklem letu so bili pohvalevredni pri zakopu gramoza na cesti Vučja gomila — Bogojina. Te akcije se je udeležilo 30 mladincev in mladink. Pripravili so tudi nogometno srečanje, aktivni pa so tudi v KUD ,.Avgust Gašparič” in v gasilskem društvu.
Med številnimi nalogami naj omenimo le nekatere: vzgoja mlajših članov, ki se še premalo vključujejo v delo osnovne organizacije, idejno politično izobraževanje in priprave na delovne akcije. Bolj tesno pa bodo morali sodelovati tudi z občinsko konferenco v M. Soboti in z organizacijami v vasi.
Š. Kržanko
Dvorana števanovskega kulturnega doma je bila skoraj pretesna za vse obiskovalce proslave, ki so jo porabski Slovenci prvič pripravili v počastitev največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in slovenskega kulturnega praznika. (Foto: J. G.)
visoki učiteljski šoli v Szom-bathelyju dr. Zlata Vokačeva, kije pesniško ustvarjanje največjega slovenskega poeta Franceta Prešerna primerjala tudi s poezijo največjega madžarskega pesnika Sando-rja Petofija in med drugim dejala: »Oba pesnika, Preše-
izhaja iz romantike, pa skriva v sebi uporništvo in kliče v boj za svobodo človekove osebnosti ... Prešernova tragika je bila v tem. ker se je v času najbolj mračne reakcije bojeval za resnično človekovo osebno svobodo in zasvobodo svojega naroda: v tem boju pa
osnovne šole v Števanovcih in Makos banda ter folklorna skupina iz Sakalovec.
»Prvič sem poslušala tako lepe Prešernove pesmi v obeh jezikih in zame je bila ta proslava res prijetno doživetje,« nam je ob koncu dejala Marija Časar iz Monoštra, J, GRAJ
LENDAVA
Tekmovanje učencev o SLO in DS
Če je bilo lansko leto v znamenju tekmovanj ob 30-letnici organiziranega izobraževanja na področju predvojaške vzgoje, bo letos dana možnost učencem vseh osnovnih šol lendavske občine, da se pomerijo v'znanju s splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Da bi bilo tekmovanje čim bolj organizirano, je predsedstvo občinske konference SZDL Lendava pred nedavnim imenovalo posebno akcijsko skupino, ki bo tekmovanje izvedla in ocenila. Tekmovanje bo zajelo več področij, med katerimi naj omenim le naslednja: obvladovanje taborniških veščin, civilna zaščita, prva pomoč, prenašanje tradicij NOB, informiranje in streljanje z zračno puško. Komiteji za SLO in DS v osnovnih šolah bodo v kratkem pripravili programe aktivnosti, tekmovanje pa bo trajalo do konca šolskega leta. Omeniti velja še to, da bodo učenci sodelovali tudi v letošnji akciji Nič nas ne sme presenetiti.
Jani D.
GORNJI LAKOŠ
Obnovili vaški dom
Krajani Gornjega Lakoša bodo te dni odprli prenovljen vaški dom. ki bo odslej namenjen kulturnim potrebam vaščana, zlasti pa mladine. V domu, ki so ga obnovili s pomočjo samoupravne interesne skupnosti madžarske narodnosti občine« Lendava in svojim prispevkom, bodo organizirali kulturno delovanje mladih, v goste pa bodo lahko
sprejeli tudi manjše Kuituutc skupine, ki sicer zaradi ute- , snejosli prostorov težko nastopajo na podeželju. V načrtih imajo ustanovitev folklorne skupine, pevskega zbora in drugih oblik kulturnega delovanja. Prva večja preizkusna kulturnega delovanja mladih bo 14. marca, ko bodo proslavili madžarski kulturni praznik.	Jani D.
OCENE IN NAČRTI
V krajevni skupnosti Polana so pripravili razširjeno sejo KS in KK SZDL. Pregledali so minulo delo sveta krajevne skupnosti. V minulem letu večjih akcij niso imeli, pripravili pa so več manjših, med njimi na-važanje gramoza na vaške ceste. S prostovoljnim delom pri nalaganju gramoza in s prevozi so prihranili 70 tisoč dinarjev. Sprejeli so tudi program dela za letošnje leto. Načrtujejo napeljavo, telefona, adaptacijo vaškega doma v Veliki Polani in ureditev prostora za pošto. Čakajo pa jih še naloge pri urejanju trgovin, avtobusnega postajališča in druga dela. O nekaterih nalogah se bodo v kratkem odločali na referendumu.
S. Prša
KAJ S STARO OBČINSKO ZGRADBO?
OBNOVITI ALI
PODRETI
Sredi Lendave stoji, zapuščena je, stara je, kaj je to? Tako bi nemara lahko zastavljali vprašanja na kvizu, gre pa seveda za staro občinsko zgradbo, ki je čestokrat kamen spotike, v Lendavi. Po besedah enih ima dokajšnjo zgodovinsko vrednost, po mnenju drugih ne predstavlja ničesar takšnega, da bi morala še stati. Eni so torej za obnovitev, drugi za rušenje.
Bodi kakorkoli že, o problemu bo potrebno temeljito razmisliti, tako se je odločil tudi izvršni svet skupščine občine in določil posebno komisijo, ki naj bi pripravila program sanacije, skratka naj bi povedala, kaj storiti s stavbo. Pa obrobno vprašanje, ali ne bi kazalo o usodi tega objekta povprašati tudi krajane in krajevno skupnost? Nekaj je vsekakor potrebno narediti, saj zgradba iz leta v leto bolj propada.
V pritličnih prostorih je nekaj zasilnih delavnic in skladišč, to pa seveda ne more biti rešitev. Ena izmed idej, ki se je že porodila, je, da bi nekatere prostore uredili za likovne razstave, saj je v lendavskem gradu že skoraj premalo prostora za stalno razstavo likovnih del dosedanjih slikarskih kolonij. Vsakoletne razstave naj bi torej organizirali v preurejeni stari občinski zgradbi, ki bi bila tudi bliže obiskovalcem. Ideja gotovo ni slaba. V zadnjem času pa krožijo tudi novice o tem, da bi spodnje prostore preuredili v majhne prodajalne in servisne delavnice, pri tem pa bi seveda morali sodelovati tudi zasebniki, ki bi želeli urediti v zgradbi svoj prostor. Tudi ta ideja ni slaba, še zlasti zaradi tega, ker je v stavbi dokaj veliko prostora. Pa še o klubskih prostorih lendavske mladine bi bilo potrebno povedati besedo dve.
Jani D.
VESTNIK, 17. FEBRUARJA 1981
STRAN 5
Varstvo pri delu — Varstvo pri delu — Varstvo pri delu — Varstvo pri delu
Sodobna tehnologija zahteva
Če želimo, da bo delavec dobro in varno opravljal svoje delo, ga je potrebno za to delo usposobiti. So poklici in delovna mesta, ki so posebej izpostavljena, nevarnost za nezgodo je večja, zato je potrebno delavce na takih delovnih mestih dodatno usposobiti. Kakšno je varstvo pri delu v pomurskih delovnih organizacijah? Kako je z nesrečami pri delu? Skrbimo dovolj za preventivo? O tem bo tekla beseda v naslednjih zapisih.
Več pozornosti varstvu
V OBČINI LENDAVA
pri delu
Za začetek razglabljanja o varstvu pri delu v lendavski občini morda nekaj besed o tem, kje je le-to najbolje organizirano. V delovni organizaciji INA-Nafta imajo za tovrstno dejavnost svojo službo, to pa seveda ni nič čudnega, saj je tehnološki postopek take narave, ki lahko ob nepazljivosti ogroža zdravje in življenje ljudi. Referente za varstvo pri delu imajo v Primatu, Elmi in Gradbeniku, v drugih delovnih organizacijah pa skrb za varstvo pri delu opravlja oseba, ki je sicer zaposlena na drugem delovnem mestu. Kaže torej, da varstvu pri delu povsod ne dajejo enakega pomena, kar seveda ni dobro.
Poglejmo, koliko nesreč pri delu beležijo statistiki v dveh minulih letih, da bi lahko osvetlili dejanski položaj na področju te pomembne dejavnosti. Pred dvema letoma, torej leta 1978, se je v lendavski občini pripetilo 330 nesreč pri delu v delovnih in drugih organizacijah. Gre torej za vse nesreče, zakaj povedati je potrebno, da so nekatere v pristojnosti občinske, druge pa v pristojnosti republiške inšpekcije. Pri raziskavi nesreč je bilo ugotovljeno, da so te v pretežni meri posledica, nepoučenosti delavcev o varstvu pri delu ter pomanjkanju zaščitnih in drugih sredstev. Inšpektorji ugotavljajo med drugim tudi to, da se največ nesreč zgodi med tistimi delavci, ki se prvič zaposlujejo, to pa kaže tudi na odgovornost tistih, ki bi morali delavce opozoriti na varnost
Z nenehnim večanjem kmetijske mehanizacije se večajo tudi nesreče, saj so upravljalci kmetijske mehanizacije predvsem neizkušeni traktoristi pa tudi mladoletniki. Inšpektorji pravijo, daje največ nesreč s stroji za ličkanje koruze, s traktorji in priključki, vse to pa opozarja, da je potrebno ljudi poučiti o varstvu pri delu, to pa lahko najlažje napravi delavska univerza s predavanji, zlasti sedaj v zimskem času. No, pa se vrnimo k varstvu pri delu v organizacijah združenega dela. Inšpektoiji so z nenehnimi nadzori uspeli zmanjšati število nesreč, vendar pa je teh vendarle še vedno preveliko. Edina možna pot za še večje zmanjševanje nesreč je izobraževanje, in to pot so ubrali tudi v delovni organizaciji INA-Nafta, po njej pa bi bilo potrebno hoditi tudi drugje. Se preveč je denimo nestrokovno izvedenih električnih napeljav, zanemarjanja zaščitnih sredstev, prav to pa povzroča nesreče in poškodbe pri delu.
Velikokrat smo priče, naprimer pri gradnjah stanovanjskih in drugih objektov, da gradbeni delavci delajo brez zaščitnih čelad, ki so menda obvezne. Dandanes so v delovnih organizacijah tudi stroji, ki se še večno aktivirajo z roko in če delavec ni dovolj pazljiv, je nesreča tu. Slaba organizacija dela je eden izmed pogostih vzrokov za poškodbe in nesreče, seveda pa je najbolj žalostno to. da delavci tudi sami ne upoštevajo predpisov o varnosti, čeprav so z njimi seznanjeni.
V letu 1979 seje število nesreč pri delu, tistih ki so v pristojnosti občinskih inšpekcij, sicer zmanjšalo, porasle pa so tiste nesreče, ki so pod pristojnostjo republiške inšpekcije. Vseh nesreč je bilo 382 in spet so vzroki domala enaki kot v letu
1978. Nepazljivost, nepoučenost, skratka premalo znanja o varstvenih predpisih. Močno so porasle nesreče v kmetijstvu, ker je pač več kmetijske mehanizacije.
Enkratno izobraževanje kmetovalcev o varstvu pri delu torej ni zaleglo, potrebno bo drugačno izobraževanje, bolj kontinuirano in takšno, ki bo zajelo več kmetovalcev. Minulo leto pa je v lendavski občini vendarle bilo na področju varstva pri delu bolje. Inšpektorji ocenjujejo, da je bilo nesreč manj, da se bolj upoštevajo predpisi in da so ponekod boljše zastavili tu-
izobraževanje. Največ
di
nesreč je bilo v gradbeništvu. zlasti pri zasebnih gradbenih obrtnikih. To je sever da poseben problem, saj prav v zasebni obrti večkrat ne upoštevajo predpisov, ne zagotavljajo zaščitnih sred-
štev, vse to zaradi ihte za večjim dobičkom in podobnim. Nadzor bi moral biti seveda strožji.
Potrebno bi bilo tudi periodično pregledati in preskusiti vse delovne priprave, kar se žal Zaradi varčevanja vse prevečkrat opušča.
Človekova varnost pri delu je osnovni pogoj za njegovo boljše delo, mar se tega ne zavedamo? Ali se zavemo potrebnosti varstva šele takrat, ko se zgodijo nesreče? Kljub temu, daje število nesreč pri delu manjše.kot prejšnja leta, pa tudi tokrat velja zapisati, da opreznosti nikdar ni dovolj, zato bi kazalo, da vsi tisti, ki so odgovorni za varstvo pri delu, budno pazijo na vse, zlasti pa na poučenost delavcev, posebej še tistih, ki se na novo zaposlijo. In ob koncu še nekaj besed o delovni organizaciji INA-Nafta. Tu imajo; kot smo že povedali, svojo posebno organizirano službo za varstvo pri delu, kije v zadnjih letih opravila izredno koristno delo. Večjih nesreč v tej delovni organizaciji ne poznajo, delajo pa s snovmi, ki so že po svoji naravi nevarne. Še posebej pa skrbijo za varnost pred požarom, kajti tudi to spada v varstvo pri delu, saj delavci delajo tako-rekoč na sodu s smodnikom. Vsak nepremišljen korak bi lahko povzročil pravo katastrofo ne le za delavce, ampak tudi za okolje. Izkušnje
INA-Nafte bi lahko prišle prav tudi v drugih delovnih organizacijah, zlasti tam, kjer varstvu pri delu doslej niso posvetili dovolj pozor-
V OBČINI MURSKA SOBOTA
Načrtna prizadevanja
za varno delo
V murskosoboški občini ugotavljajo, da so bili v zadnjih letih navzlic vsemu, zlasti pa zaostrenim gospodarskim pogojem, doseženi dobri rezultati tako pri izvajanju kot uveljavljanju celotnega varstva pri delu. To dokazuje, da se varstvu pri delu namenja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela vse več pozornosti, upoštevaje pri tem vzporedno programiranje, organiziranje in vodenje delovnih procesov in vse večje zahteve sodobne tehnologije. Tako so v murskosoboški občini na tem področju dosegli številne pomembne uspehe, saj skorajda ni organizacije združenega dela, kjer v zadnjem obdobju ne bi opravili kompletne obnove in posodobitve delovnega procesa. S tem pa je tesno povezano doseganje boljših ekonomskih učinkov, večje produktivnosti, dohodka in navsezadnje tudi določenega dviga standarda delavcev. Hkrati pa je tudi več načrtnih prizadevanj na področju humanizacije dela, česar ne gre v skrbi za boljše gospodarjenje nikakor prezreti.
Prav pa je, da v murskosoboški občini še v znatno večji meri opozarjajo na določene pomanjkljivosti in slabosti, ki izhajajo iz nekaterih kršitev pri izvajanju predpisov o varstvu pri delu in o delovnih razmerjih, to pa potrjujejo tudi podatki o številu nesreč pri delu v zadnjih letih. Tako niso dosegli pričakovanih učinkov v zmanjšanju števila nesreč pri delu in izostankov zaradi bolezni, kakor tudi glede večje humanizacije dela. V preteklem letuje sicer viden določen napredek. vendar ocenjujejo, da je to bolj posledica stabilizacijskih ukrepov, kot pa načrtnih prizadevanj.
merja v zadnjih treh letih. Po drugi strani pa znašajo izplačila oziroma nadomestila osebnih dohodkov za čas bolezni zaradi nesreč pri delu 2.118.977.00 dinarjev v letu 1979, leto prej pa le 1.321.431,00 dinarjev. Vzroke za številne nesreče pri delu je treba iskati zlasti v neupoštevanju normativov, neuporabi sredstev in opreme za osebno varstvo pri
nadzora samoupravne delavske kontrole je še vrsto pomanjkljivosti. In kot ugotavljajo v sindikatih, so invalidske upokojitve v nenehnem naraščanju, kar kaže na prepičlo skrb za zdrave in humane pogoje dela v minulih letih. K temu prispeva tudi preozko pojmovanje varstva pri delu, ki se marsikdaj omeji zgolj na izpolnjevanje predpisov s področja tehničnega varstva. Razen tega pa službe varstva pri delu, zdravstveno varstvo, inšpekcijske službe in druge strokovne institucije bolj redko sodelujejo med sabo. Znano pa je, da varstvo pri delu zahtev« pretehtano timsko delo, ko gre za reševanje posameznih problemov.
STRAN 6
VESTNIK, 17. FEBRUARJA 1981
Varstvo pri delu — Varstvo pri delu — Varstvo pri delu — Varstvo pri delu
V OBČINI GORNJA RADGONA
V vseh treh največjih organizacijah združenega dela občine Gornja Radgona: Radenski, Avtoradgoni in Gorenje-Elradu ugotavljajo, da seje število nesreč pri delu, na poti na delo in z dela v zadnjih letih občutno zmanjšalo. Razlogov za to je več: na prvem mestu uvedeno izobraževanje in usposabljanje o predpisih o varstvu pri delu s preizkusi znanja, ki zajemajo domala vse zaposlene;, ponekod manjša fluktuacija kadra, tesnejše sodelovanje služb varstva pri delu z razvojnim sektorjem in še nekateri drugi. Hkrati se zavedajo, da je subjekt varstva pri delu delavec in ne organizacija združenega dela.
Za delavca in ne OZD
»Če gledamo na stanje varstva pri delu skozi številke o nezgodah, smo lahko zadovoljni,« pravi vodja službe za varstvo pri delu v Radenski Marjan Fefer. »Ne. moremo pa biti zadovoljni s posledicami nezgod. Lani se nam je v tozdu Mineralna voda na Petanj-cih pripetila smrtna nezgoda, do katere je prišlo zaradi -prevrnitve viličarja. V tozdu Tovarna polnilne opreme je delavcu odrezalo prve člen
Posnetek delovne nezgode iz leta 1979 v Gorenje-Elradu pri napravi vertikalni plastinjek (naprava za brizganje plastičnih izdelkov). Zaradi neprevidnosti je delavcu odščipnilo palec na roki.
ke prstov na roki in posledica je invalidnost.«
Šestletni podatki varstva pri delu v Radenski kažejo dokaj ugodno sliko. Velik padec pogostosti nezgod pri delu beležijo v tozdu Jeruzalem, Komunalni dejavnosti. Zvezdi, tozdu Mineralna voda in delovni, skupnosti, medtem ko v drugih tozdih ostaja na isti ali podobni ravni kot prejšnja leta. V letu 1980 so se v Radenski zgodile 104 nezgode pri delu in na poti z dela ali na delo, kar je v primerjavi z letom 1975, ko sojih zabeležili 189. zelo obetaven podatek. Razloge za občuten padec vidijo v opravljenih preizkusih znanja, iz predpisov o varstvu pri delu — opravili so jih lani — in večji varnostni kulturi nasploh. Na račun nezgod so v Radenski samo lani »izgubili« 1748 delovnih dni, kar je glede na prejšnja leta, koje število delovnih dni preše-, glo številko 3000 sila spodbudno. K temu je nenazadnje tudi pripomoglo tesnejše sodelovanje službe varstva pri delu z inšpekcijskimi organi in seveda učinkovito razvejano mrežo varnostnikov znotraj temeljnih organizacij.
Prve podatke o varstvu Pri delu imajo tudi za tozd Tovarna polnilne opreme. Delovnih nezgod se je primerilo 22. vštevši tiste, ki so se zgodile do konca marca pziroma začetka aprila, ko je tozd začel s poskusnim
obratovanjem. Na ta račun so izgubili 267 delovnih dni. »Večina nezgod se je pripetila zaradi nepravilnega, neveščega dela, kar kaže na podcenjevanje nevarnosti in nepoznavanje varnega načina dela,« zatrjuje Marjan Fefer. »Vsekakor bo treba več storiti za varnejše delovne pogoje in delovno okolje. V ta namen bomo med drugim čimprej uredili začasna skladišča za jeklenke acetilena in kisika, barve in lake. Za transport pločevin in profilov do proizvodne
V AVTORADGONI PRIJAVLJAJO VSE NESREČE
»Morda pri tem nekoliko pretiravamo, vendar je bolje tako, kajti kdo ve. kakšne posledice ima lahko na videz lahka delovna nezgoda.« razmišlja Dušan Dva-najšček. referent za varstvo pri delu v Avtoradgoni. Po podatkih za zadnjih pet let ugotavljajo, da se je število delovnih nesreč večalo takrat. ko je bilo tudi večje zaposlovanje. Na dela in naloge so prihajali maljši. neizkušeni delavci in spričo tega so se tudi nesreče češče pojavljale. Tako je bilo recimo leta 1976 v tem delovnem kolektivu zaposlenih 591 delavcev, zabeležili pa so 88 nezgod pri delu, lani, ko je znašalo število zaposlenih okrog 1200, pa so imeli 128 nezgod pri delu.
»Zaradi nenehne širitve proizvodnje se pač moramo
vsi učiti, predvsem v okviru že uveljavljenega usposabljanja iz predpisov o varstvu pri delu,« poudarja Dvanaj-šček.
V Avtoradgoni se zavedajo, da bodo, morali za varnejše delo premostiti še veliko tako objektivnih kot tudi subjektivnih težav. Delovni prostori.so prenatrpani, delavci so primorani vrsto del opravljati kar na dvorišču pred tovarniškimi halami, poleg tega pa je tu • in tam še prisotna lagodnost in zanemarjanje predpisov o varstvu pri delu.
V Gorenje-Elradu so uspeli v zadnjih nekaj letih dokaj trdno povezati službo varstva pri delu z razvojnim sektorjem, posebej pri konstruiranju in izdelovanju orodij in delovnih naprav kot tudi pri njihovem preizkušanju.
»Izdali smo vrsto dopisov in navodil s konkretnimi opozorili in predlogi. Žal 'ostaja še precej nalog in ukrepov neuresničenih. Naj naštejem le nekatere: skladi-,šče kemikalij, ravnanje z odpadnimi snovmi in odpadnimi olji, tovorno dvigalo pri obratu družbene prehrane in druge. Pomanjkljivosti pa se pojavljajo tudi na novi lokaciji na Meleh. Predvsem gre za nedokončana dela (klimatske naprave, elektrika, okolje, vhodni objekt in še kaj,« pravi Marjan Banfi, vodja službe varstva pri delu v Gorenje-Elradu.
Precejšni napredek so dosegli na področju izobraževanja iz varstva pri delu. Za 31 vodilnih in vodstvenih delavcev so pripravili seminar, prav tako za 3 elektrikarje in za 6 vratar-jev-čuvajev poseben: tečaj. Pri tem bodo še vnaprej sodelovali z delavsko univerzo iz Gorenje Radgone in institutom za varstvo pri delu iz Maribora.
Iz analize nesreč pri delu za leto 1980 je razvidno, da so imeli na poprečno 1160 zaposlenih 15 nesreč pri delu in s tem izgubili 264 delovnih dni. To je v primerjavi z letom poprej še vedno dokaj ugodno, kajti takrat so zabeležili 25 delovnih nezgod. »K sreči nobena od teh ni bila težja,« pojasnjuje Banfi.
Varnostniki v Gorenje-Elradu pa imajo še vrsto drugih načrtov, kako izboljšati varnost delavcev. Za ženske pri stoječem delu nabavljajo ortopedske čevlje, za kar so morali lani odšteti okrog 800 tisoč dinarjev, za invalidne in ostarele delavce pa že lep čas razmišljajo, da bi ustanovili poseben oddelek, kjer bi ' lahko iz škartnega materiala sestavljali antene za domačo uporabo, opravljali pa še druge, manj zahtevne delovne operacije. Skratka, gre za prizadevanja, o katerih bodo morali, če seveda
Ljutomerska industrija je po svoji raznolikosti zelo razvejana. Od kovinske, le-sno-predelovalne pa vse tja do gradbeništva. Možnost nesreč pri delu obstaja povsod. so pa panoge, kjer je ta možnost večja, drugje spet manjša. In ravno te tri naštete veje industrije po svoji specifiki nudijo največ možnosti za nesreče pri delu. Dejstvo paje. da se nesrečam da vsaj deloma izogniti, če jih že ne v celoti odpraviti. Nepazljivost je kljub vsem naporom še vedno vzrok mnogim nesrečam. Kakšno pa je stanje v posameznih delovnih organizacijah v Ljutomeru?
Proizvodno gradbeno podjetje je prva taka specifična delovna organizacija, kjer je možnost za nesreče velika. Spomnimo se samo na velika gradbišča, kjer na vsakem koraku preži nevarnost. Kljub temu, pa je za varstvo pri delu dobro poskrbljeno. če gledamo na število delovnih nezgod v preteklem letu in ga primerjamo s podatki iz leta 1979. V preteklem letuje bilo 17 delovnih nezgod, leto prej pa 28 (skoraj 60 odstotkov več). Kljub temu, da nimajo samostojnega tehnika za varstvo pri delu (to delo opravlja uslužbenec, ki ima drugo delovno mesto in poleg svojega rednega dela opravlja še dela in naloge tehnika za varstvo pri delu) so doseženi rezultati dokaj ugodni.
Vendar pa odgovorna 4 oseba (v tem primeru tehnik za varstvo pri delu) ni edini nosilec varnosti pri delu. Pri proizvodno gradbenem podjetju vsaki dve leti organizirajo tečaj iz varstva pri delu za vse nove delavce. Po tečaju opravijo izpit, ki je tudi pogoj za sklenitev de-, lovnega razmerja. Tečaj je .
V OBČINI LJUTOMER
Manj nezgod
večja produktivnost
organiziran zelo dobro, saj so povezani z inštitutom za varstvo pri delu iz Maribora, ki te tečaje tudi vodi. Poleg delavcev pa se na teh tečajih izobražujejo tudi vodje gradbišč in delovodje, sicer po istem programu, vendar z veliko strožjimi pogoji pri preizkusu znanja. Ce k omenjenim podatkom dodamo še to. da težjih nezgod v teh dveh letih ni bilo, ugotovimo, da kljub ne najbolj primernem stanju, rezultati niso zanemarljivi.
Tudi v lesno-predelovalni industriji je stanje podobno. Pri Lesnini TOZD Mizarstvo Ljutomer nimajo Tehnika za varstvo pri delu. V preteklem letu seje od.vseh 249 delavcev pri delu ponesrečilo 33. ali 13.2 odstotka.
Dve nezgodi sta se zgodili na poti. V primerjavi z letom 1979. koje bilo 28 nezgod pri delu (seveda ob manjšem številu zaposlenih), je število nezgod pri delu upadlo. Kljub temu pa v Lesnini niso zadovolni s stanjem. Izobraževanje poteka kontinuirano vsaki dve leti (za nove delavce in vodje obratov), tečaje pa organizirata inštitut iz Maribora in delavska univerza iz Ljutomera. V analizi nezgod pri delu, ki so jo naredili v tej delovni organizaciji so ugotovili, da se je največ nezgod zgodilo pri transportu (7). V lakirnici je bilo poškodovanih 6 delavcev in v skladišču štirje delavci. Tudi vzroki nezgod so dokaj različni. Zaradi slabega nadzora se je poškodovalo 6 delavcev, zaradi nediscipline in neupoštevanja predpisov tudi šest, zaradi neustrezno nameščenih zaščitnih naprav pa so se poškodovali trije delavci. V letošnjem letu bodo poskušali števil^ delovnih nezgod zmanjšati na minimum.
'	sjlwogj,s
Dosledno upoštevanje var-, nostnih ukrepo in normativov, izboljšanje delovnih pogojev, nadaljevanje izobraževanja delavcev in nenazadnje disciplinske kazni so le nekateri ukrepi, ki lahko vodijo k izboljšanju stanja varnosti pri delu.
V delovni organizaciji Tehnostroj se je leta 1979 pripetilo 70 delovnih nezgod, lansko leto pa pri sko- ' raj istem številu zaposlenih 68. Od teh 68 nezgod so bile samo tri težje. Kljub zelo ostrim pravilnikom o varstvu pri delu se verjetno ne da narediti kaj več. Sicer je pa tudi drugače za varstvo pri delu v Tehnostroju zelo dobro poskrbljeno. Delovna mesta so sistematizirana in pri težjih delovnih mestih dobijo delavci nekatere dodatke (mleko, zdravniški pregledi...) Tudi delovna sredstva so zaščitena, saj jih (v kolikor to lahko) redno kontrolirajo sami, ali pa preko inštituta za varstvo pri delu in ostalih organiaacij.
Poleg rednih tečajev za novosprejete delavce in delavce na odgovornih delovnih mestih imajo še interne teoretične in praktične izobraževalne tečaje in predavanja.
Iz zapisanega torej sledi, da kljub nekaterim pomanjkljivostim pri varstvu pri delu v vseh treh omenjenih delovnih organizacijah dosegajo dokaj dobre delovne pogoje. To pa je tudi namen varstva.
VESTNIK, 17. FEBRUARJA 1981
STRAN 7
KORAJŽA VELJA - TABORWIKI ROMO
Ne le v globelih in gozdnatih pobočjih, tudi na prisojnih čistinah goričkih vzpetin, okrog taborniškega doma v Vidoncih, je bilo tisto nedeljo dovolj snega za vse vrste zimskega veselja. In ko je po cesti pod domom prismučala in prisankala radoživa mladina iz bližnjih vidonskih in kovačevskih zaselkov, se zimskim radostim ni mogel odreči tudi Darko, doma iz Kovačevec 19, ki je v bleščečem zimskem popoldnevu že bival v domu v Vidoncih kot tečajnik zimske taborniške šole. Ostali so šele prihajali in do večera, ko se je Darko vrnil v dom, še ves zadihan in razgretih lic, se jih je nabralo vseh šestanjst.
Šolo smo začeli tako, da je Darko razlagal dogodivščine s »tekmovanja« na smučeh in sankah. Smučali so in sankali in zvečine spoznavali prve gibe na smučkah vseh znamk in oblik in več je bilo smučarjev kot smučk. Pa je nekako šlo, tako pač, kot so si zimsko radost priredili sami: na položni čistini pod cesto, kjer je bilo dovolj snega — pa nobenih vlečnic. In tudi modne revije ni bilo! Le veselje in radoživost, kot si jo lahko privoščijo skormnosti navajeni mladi, ki živijo tam, v razmetanih goričkih zaselkih, kamor mestnega otroka zlepa ne peljemo več, saj ne bi zmogel tistih krtin brez vlečnic (!).
A vrnimo se v taborniško šolo! V dom, ki je v nekdanji šoli, v častitljivi starejši zgradbi, ki propada kljub pridnim taborniškim rokam, ki čistijo, popravljajo, urejajo in kaj radi iščejo zavetišče pod streho, kjer si gostoljubnost vsakdo prikroji po svoje. Takrat je v prostorih nekdanje šole spet življenje in domačini, bližnji sosedje, se kdajpakdaj mimogrede ustavijo. Tako je tudi tokrat zvečer prišel oče Pozvek in opozoril, da puščajo žlebovi, da nateka skozi streho na kovačevski strani (del doma uporablja vaška skupnost), da odpada omet, da se čudno obnaša vodovod. In ko smo tako pomodrovali, kako bi to in ono naredili, pri čemer pa so na razpolago le pridne roke, kar pa ne
IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI SPODNJA ŠČAVNICA
O ZAGAJSKEM VRHU BREZ
ZADRŽKOV '
V domnevi, da se tisti vaški aktivisti, ki že vrsto let delajo na posameznih področjih za celotno krajevno skupnost, najraje razgovorijo o krajevnih in le stežka zgolj o vaških uspehih, težavah in obetih, se vendarle skriva kanec resnice. Vnovič nam je bila namreč potrjena v Zagajskem vrhu, ki sodi v krajevno skupnost Spodnja Ščavnica, naš sogovornik pa je bil Jože Tomažič, do nedavna še predsednik sveta krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica.
Dobro in hitro smo se ujeli v razgovoru. Bi dejali, da je bilo mestoma celo »hudo kritično«, kajti Tomažiču se je videlo, da mu godi, če se lahko komu potoži. Sicer pa je imel kaj za povedati, kajti krajevna skupnost združuje poleg Zagajskega vrha še pet vasi: Ažence. Lastomerce, Loma-noše, Plitvički vrh in Spodnjo Ščavnico.
IZ MRTVILA Z RAZUMEVANJEM
»Svojčas sem bil odbornik — že vse od leta 1946 dalje — in povem vam, da nam zagnanosti in volje do dela ni manjkalo.'Poprijeli smo, kjerkoli seje pokazala potreba: pri urejanju cest, kopanju jarkov, čiščenju grmovja in podrasti, skratka povsod. Vse svoje moči, znanje in sile samo poleg tega usmerili v izgradnjo vaških vodovodov, kanalizacijo in elektrifikacijo, za
zadošča, so taborniki že povečerjali. Tomaž, vodja taborniške šole, je že začel prvi razgovor: spoznavajmo taborniško organizacijo.
Zunaj je zavijal hladen severni piš, v domu pa je bilo prijetno toplo.
Taborniki Zvnoko, Tonček, Danilo, Darko in Bogi so že dan poprej pripravili dovolj drv in premog. Tako kot je med taborniki že običaj in pravilo: vsakdo mora kaj postoriti. Vsi pa so prišli v taborniško šolo z eno samo željo, da bi postali dobri taborniki in vodniki. Zveza tabornikov občine M. Sobota je v času zimskih šolskih počitnic pripravila tečaje za več skupin vodnikov. V
kar seveda nikoli ni bilo dovolj denarja. A smo se kljub vsemu nekako znašli. Karkoli je kanilo iz občinskega proračuna, nam je prav prišlo in znali smo obrniti vsak dinar.« Nekako tako nam je začetke svojega delovanja razlagal Tomažič.
»Jasno, da na vseh področjih nismo vedno želi
Kmetovalec Jože Tomažič kritično, a precej stvarno razmišlja o problemih tega dela gornjeradgonske občine.
uspeha in pohval. Vaščani so sicer nesebično pomagali, a kaj. ko je denimo kultur-no-prosvetno delo kar nekam zamiralo in šele po mukotrpnem naprezanju smo uspeli ohraniti nekaj prireditev, vzemimo ob dedku Mrazu, dnevu žena in tednu starejših občanov. Vaški in krajevni aktivisti smo imeli vsakovrstna gra
prvi pa so se zbrali učenci osnovnih šol Grad, Puconci in Mačkovci, kjer poleg želja mladih že zorijo tudi pogoji za ustanovitev novih taborni- ' ških enot. Še pred programsko-volilno konferenco ZTO, ki bo v mesecu marcu, bodo v navedenih krajih zaživeli taborniški odredi.
Štiri dneve so preživeli v domu tečajnikov prve skupine. Učili so se, delali, pospravljali, pomagali — spoznavali so taborniško organizacijo in se pripravljali na odgovorno delo in naloge taborniškega vodnika. Ne bo šlo zlahka, toda volje, veselja in poguma jim ne manjka. Če bodo takim hotenjem naklonjena tudi vodstva šol in seveda krajevne skupnosti in drugi družbeni dejavniki pri Gradu, v Puconcih in Mačkovcih, potem.je verjeti, da bo že na pomlad tudi v teh krajih pogostoma odmeval veder taborniški ZDRAVO! Pa naj povedo o tem še sami.
Danilo Žeks, Pečarovci — OŠ Mačkovci: Že lani sem taboril v letnem taboru odreda Veseli veter pri Blaguškem jezeru. Na taborjenju sem pridobil osnovno znanje in si ustvaril podobo o taborništvu, zato bom sedaj ostal še na nadaljevalnem tečaju. Na šoli v Mačkovcih smo taborniki doslej delovali kot četa odreda Veseli veter, sedaj pa upam, da bomo kmalu postali odred ZELENE SMREKE. Vodstvo šole kaže veliko razumevanje za taborniško organizacijo, nam tabor-nikonT' pa bo potrebna predvsem strokovna pomoč. Tu v taborniški-šoli je bilo zelo lepo, druščina vedra, delo pa ne pretežko. Pa še to: tudi letos bom taboril in v poletno taborniško šolo bi rad!
Suzana Hull, Grad — OŠ Grad: Res, kar potila sem se, ko sem morala na tečaju pokazati, kako bi sama pripravila in vodila sestanek voda. Pa sem ugotovila, da sem sem se nečesa že naučila in rada bi postala dobra tabornica. Nasploh je bilo na tečaju vse
diva kar doma, kar je še dodatno onemogočalo razmah družbenopolitičnega delovanja v kraju in vaseh. Nazadnje pa smo se le domislili.«
zanimivo. Kar nas je tukaj iz OŠ Grad, smo razmišljali tudi o tem, kako bi poimenovali naš odred. Tod okoli rastejo bori, pravimo jim »zlati bori«. Nemara bo to ime našega odreda.
Olga Flisar, Šalamenci — OŠ Puconci: Kako je bilo na tečaju? Lepo, poučno, zanimivo.
Olga Flisar
No ja, fantje so bili včasih malo kričavi in pomivanje posode so kar nam predali. Pa se dekleta niti branile nismo tega dela, saj tudi doma pomagamo. Upam, da bo šlo pri nas na šoli v Puconcih, kjer nas je kakih 30, ki resno želimo postati taborniki. Sama zase pa moram priznati, daje vse, kar smo zvedeli in se naučili natečaju resnično šele spoznavanje taborniške organizacije. Toda, potrudila se bom in pomagala po svojih močeh.
Srečko Vaš, Puconci — OŠ Puconci: O tabornikih sem najprej bral v Vestniku. Zamikalo meje in prepričan sem, da bo tako tudi ostalo. Tudi srečal sem že kdajpakdaj tabornike in slišal sem, daje že pred leti bila na naši šoli želja, da bi ustanovili taborniško organizacijo. Na tečaju smo vsi postali dobri prijatelji in kar mika me, da bi se
»NE MOREM GLEDATI, DA BI TOVARNA STALA!«
»V minulem srednjeročju smo nameravali asfaltirati kar 20 kilometrov krajevnih cest, a se je vse skupaj pošteno zavleklo in denarja nam bo spričo kreditnih
Del Zagajskga vrha, vasi v krajevni skupnosti Zgornja Ščavnica, kjer teče življenje po že speljanih tirih.
omejitev zmanjkalo. Menda bo le 6 kilometrov asfaltnega traku prišlo v poštev in nič več,« je užaloščeno ugotavljal Tomažič. »Pa poglejte tole našo vaško cesto, kije bolj podobna kolovozu kot pa spodobno urejenjemu cestišču!« seje razhudil.
Z gospodarjenjem na svoji 10-hektarski kmetiji je še kar zadovoljen. »Sem kooperant zadruge v Gornji Radgoni in bližnjem Lenartu. Običajno je v hlevu 29
nam je bil čas bolj skopo odmerjen in morali smo se posloviti. »Še veliko bi vam lahko povedal o tem našem zaselku, razpeljanem v tri smeri, tukajšnjih ljudeh, navadah in seveda težavah. Tudi o razvitosti družbenopolitičnega dela bi se dalo marsikaj povedati, pa o mladini, ki odhaja za kruhom v svet, osamljenih domačijah in še čem. No, pa morda kdaj drugič.«
Branko Žunec
podal še na kak tečaj. Pa čeprav bi moral za kosilo pospraviti kar dvakrat zelje — brez klobase!
Darko Roudi, Kovačevci — OŠ Grad: Korajža velja — vodnik bom pri tabornikih! Seveda, najprej hočem postati dober tabornik. Toliko vsega sem že slišal o taborniškem življenju, da že razmišljam,
kaj vse bi lahko počeli tod, kjer je narava tako lepa. Veselim se skorajšnjega novega srečanja, ko se bomo pogovarjali o programu dela in seveda, ko bomo ustanovili odred 'na naši šoli. Jaz sem tu doma, saj sem začel hoditi v šolo, kjer je sedaj taborniški dom. Na tečaju je bilo prijetno. Tudi postoriti je bilo treba kaj — a to že vem, da morajo biti med seboj dobri tovariši. Ob taborniški hrani, kot jo je pripravljala naša soseda, Pozveko-va mama,.je bilo tudi moči dovolj.
Olga, Danilo, Suzana, Srečko in Darko in njihovi vrstniki so taborniško šolo že zamenjali s tisto redno, v kateri obiskujejo 6., 7. in 8. razred. Toda, ko so se po zimskih počitnicah spet sešli s sošolci v. razredu, so največ besed gotovo namenili doživetjem v taborniški
glav živine, lani pa sem tudi zasadil 90 arov sladkorne pese, ki smo jo le stežka pospravili, a je nekako vendarle šlo. Tudi letos je kanim zasaditi, najbrž prav toliko. Ne morem namreč gledati, da bi ormoška sladkorna tovarna stala.«
Še bi se pomenkovala, pa
šoli. In nemara že načrtujejo, kako bodo kmalu ustanavljali taborniški odred. Pa naj pove o vsem še besedo Tomaž Bošnak, vodja taborniške šole: Ne samo za prvo skupino, za vse velja, da je bila zimska taborniška šola predvsem praktičnega pomena, napotilo za neposredno delovanje v vodih. Pri ustanavljanju novih odredov je to še posebej pomembno in potrebno. Prav tako šeni prepričan, da je nadvse umestna odločitev vodstva ZTO M. Sobota, da bodo soboški odredi — VESELI VETER, RDEČI MAKI in ČRNI TELOH — prevzeli nekako mentorstvo nad novimi taborniškimi enotami pri Gradu, v Puconcih in Mačkovcih ter z njimi trajno sodelovali, predvsem pa pomagali pri začetnem delovanju.
Zapis: Jože Vi Id
Fotografije: Tomaž Bošnak
»Jako pa se je zmota nekši postrežlivi človik ot autoprome-ta, dere se je cestni opravi poniida, ka de s svojimi kami-njoni zabadat navoza na sama-jamo do Noršinec nekaj sodra ka de malo bolša. Tovariš oi cestne oprave je jemi taki zagro-zija, ka de ga toža, či to napravi — teista po stari lotmerški navadi! Ven so že negda, dere je gorela Majerčina kuča, lotmerški požarniki natirali cvenske rekši: »Tu vi že nete gasili, to je naš ogenj!« (Viijec Blaž v Ob-murskem tedniku L januarja 1953.)
Tisto prvo ponudbo bi lahko danes iskali z lučjo po belem dnevu, za drugo pa prav tako ne bi dali roke v ogenj.
»Inači je tan na štacioni f naših slatinskih Radincih. Če se prpelaš ta z zadjin cugon no ti toti s svojimi režiileki otfuda dale prta Radgoni te naenok ne veš, kan bi ša. Nigi nibene liči — to se pravi, liči, kera bi tiidi svetila. Kumaj se pršlataš do restaracije, či je še odprta. Či pa če liicki človik priti do zdravilišča, ka bi si tan kake tri tjedne pra svoje jetra no čreva, te si lehko prie f parki fso keblačo potuče, ka je te resen naiirok betežen. Tan te ali gvišno fsakšo večer pozabijo, ka maja cestno rasvetlavo zato, ka f temi tiidi sveti.« Taki »mrki« so se v Radencih dogajali leta 1953 in prav je imel viijec Blaž, ko je med vrsticami »sklepal«, da bo kaj takega možno še leta 1981.
Eden od dopisnikov je našemu viijecu poslal pesmico, ki je za čase »zategovanja« pasu prav prikladna:
So čakali fsi veke plače, zaj pa van fčista je inači, jin lepi jtirji so sprhneli, še tisti, kerih so ne meli.
Zaj cugi dragi so no pošta, kovača gnes že karta košta, či f kino greš, si prle hin — kaj pa pisnivih je sto din!
Stare koprive. . . Na Riinči vode nigi nega, ven s suhega ne teče brega Inače v oštariji greni, tan v vini pol dobiš vode.
Kot da bi nam bila vsem na kožo napisana, ne le onim z Runče, kajne?
STRAN 8
VESTNIK, 17. FEBRUARJA 1981
Zdravnik za vas
Lovci so zaskrbljeni
OGENJ UNIČUJE
DIVJAD
Interesi lovcev in kmetijeev so še vedno različni
Obvezna cepljenja otrok
Na območju Prekmurja imamo 20 lovskih družin, ki gospodarijo s 63.600 hektarji lovnih površin, poleg tega pa delujeta na levem bregu Mure še gojitveni lovišči Kompas in Fazan, ki razpolagata s 26.453 hektarji površin. Prekmurske lovce združuje Zveza lovskih družin Prekmurja, medtem, ko so lovci z območja ljutomerske občine vključeni v Zvezo lovskih družin Ljutomer, lovce s teritorija gornjeradgonske občine pa povezuje Zveza lovskih družin Gornja Radgona. Pomurski lovci torej niso združeni v eno lovsko zvezo, kar ima najbrž več slabih kot koristnih strani. Sicer pa namen tega pisanja ni v tem, da bi razglabljali o organiziranosti, ampak želimo predvsem opozoriti na odnos do gojitve divjadi.
473 srnjakom, lani pa jih je pod učinkom strela padlo kar 1.170.
»Te številke odstrela, ki so posledica staleža divjadi, kažejo, kakšno je stanje posameznih vrst divjadi v naravi. Kot vidite, se stalež male poljske divjadi stalno zamnj-šuje. To je posledica sprememb v prostoru oziroma okolju, kjer ima ta divjad svoja stanišča. Naravne sestavine okolja se žal neugodno spreminjajo pod učinki urbanizacije, industrializacije, modernega kmetijstva in zavoljo načrtnih posegov v okolje, kjer divjad prebiva.
Industrializacija in urbanizacija direktno zmanjšujeta obseg gojitvenih površin in s tem ožita življenjski prostoror divjadi. Porast prometa, predvsem avtomobilskega, dela veliko škodo populaciji zajca. Občutna je zlasti zaradi tega, ker to divjad stalno ogroža. Enako je z modernim kmetijstvom, kajti hidro in agromelioracije in regulacije vplivajo na poslabšanje biološkega življenjskega prostora divjadi, zlasti pa pri poljski. Vzroki za to so predvsem v preusmerjanju kmetijske proizvodnje v pridelovanje krmnih rastlin na velikih kompleksih in opuščanje strniščnih posevkov; zgodnje košnje in strojne košnje žit, trav in krmnih rastlin in siliranje; uporaba agrotehničnih sredstev za varstvo in gnojenje ter krčenje poljskih živih mej in drugih grmišč,« je kot poglavitne vzroke navedel tovariš Beer.
NE UNIČUJTE LEGEL IN GNEZD
Ti vplivi imajo za posledico, da so s polj izginile razne poljščine, ki so nudile divjadi dovolj hrane (pleveli) in varstvo čez zimo. Zgodnejša košnja travnikov, pšenice in krmnih rastlincsovpada s časom gnezdenja pernate divjadi in reprodukcije zajca. Pri strojni košnji ni mogoče
reševanje gnezd in mladičev in je tako velikokrat uničeno gnezdo s samico vred. Gnojila, apnenje, herbicidi in pesticidi negativno vplivajo na vso floro in favno. Zaradi vsega tega je zlasti hudo prizadeta poljska divjad, saj so poslabšani pogoji za njeno normalno množitev. V takih pogojih največkrat prirastek komajda zadošča za ohranitev, ne pa tudi za odstrel oziroma lovno gospodarstvo. Po drugi strani pa se množi velika divjad: srna, divja svinja, jelenjad. Ta ni tako ogrožena kot mala divjad. Na Zvezi lovskih družin Prekmurja si zelo prizadevajo, enako pa seveda tudi v posameznih lovskih družinah, dabi stalež mlade divjadi v Prekmurju spet povečali in tako vzpostavili neko naravno ravnotežje. Opozorili so nas, naj s člankom skušamo spodbuditi k ohranitvi divjadi tudi kmetovalce, kajti interesi lovcev in kmetijeev ne smejo biti v nedogled različni. Res je sicer, da ponekod divjad povzroča precejšnjo škodo, zlasti velika divjad, vendar se neka vrsta rešitve le ponuja: odškodnina za povzročeno škodo. Po drugi strani pa bo le treba povečati odstrel jelenov, prašičev in srnjakov, kajti ta visoka divjad povzroča kmetovalcem še največ škode. Le-ti pa so dosti bolj naklonjeni mali divjadi: zajcem, fazanom, jerebicam . . zate bi bilo prav, da bi v času spomladanskega čiščenja polj, travnikov in gozdov bili budni in ne bi namerno uničevali legel mladičev in ogrožali gnezd ptic. Hočemo reči, naj bi navlako z zemlje nekam odpeljali, ne pa dajo sežigajo. To pa ni le želja, ampak določilo zakona o varstvu, gojitvi in lovu, katerega 49. člen med drugim določa: » . . . prepovedano je spomladansko zažiganje suhih trav, grmišč,živih meja in površin, ki nudijo zavetišče di-viadi.«. Tudi z odloki občinskih skupščin so nekateri posegi v naravno sankcionirani.
Š. SOBOČAN
Cepljenja predstavljajo, kljub vsem sodobnim zdravilnim sredstvom za obrbo proti najnevarnejšim otroškim nalezljivim boleznim, še vedno najučinkovitejšo, najcenejšo in relativno najmanj nevarno obliko aktivne zaščite otrok. Od uvedbe novejših cepiv izrazito upada število tistih otroških nalezljivih obolenj, ki so prej masovno morile dojenčke in male otroke, neredko pa jim tudi povzročale usodne okvare številnih pomembnih organskih struktur. Vsa ta dejstva, vključno z dokaj strogimi zakonskimi določili, pa še vedno niso zadostna, da bi bila precepljenost naših otrok zadovoljiva, tovrstna zaščita otrok pa optimalna. Za izpolnitev tako strokovnih kot
prirojena in pridobljena. Prirojena je le kratkotrajna in zalo pomembna le v prvih nekaj mesecih življenja, pridobljena in bolj ali manj doživljenjska pa se razvije po prebolenju določene virusne bolezni pa po uspešnem cepljenju. Trajna odpornost bazira na tvorbi svojstven ih-speci-fičnih protiteles v obrambnih tkivih organizma, ki ga ščitijo pred prvim ali pa ponovnim izbruhom obolenja, proti kateremu je bil otrok cepljen ali pa ga je že prebolel. Saj pri nekaterih otroških nalezljivih obolenjih daje prebolenju naravne bolezni očitno zanesljivejšo zaščito kot pa cepljenje (ošpice, mumps), vendar .pa spremlja cepljenja bistveno manj komplikacij.
3. mesecev, razvrednoti končni uspeh cepljenja in ga je zato potrebno ponoviti, kar zadaja nove obremenitve in dodatne stroške, otroku pa, razen pri zadržkih zaradi bolezni, nepotrebne bolečine. Začasni bolezenski zadržek lahko opraviči le zdravnik, ki vodi cepljenje, obenem pa že istočasno določi tudi naslednji predvideni termin za izpuščeno dozo cepiva. Kadar pa gre za trajni zadržek obveznega cepljenja, mora zdravnik po zakonski določbi izdati posebno potrdilo.
Organizacijsko se lahko cepljenje izvaja na dav načina. Kampanjska oblika teče v določenem časovnem obdobju in takrat zaobjame v obvezno cepljenje otroke v starosti med 3. mesecem in letom dni. Koledarski način pa vklučuje v cepilni program otroka takoj, ko doseže starost 3. mesecev. V občini M. Sobota izvajamo cepljenje na kampanjski način v Obdobju od februarja do srede junija, v bodoče pa tudi v jesenskem obdobju od začetka do konca decembra, in to v do-
kacije, ki pa so izredno redke, posebno še po ukinitvi cepljenaj' ločenih cepilnih centrih. Tako bodo odslej v jesenskih rokih
osnovi ocene otrokovega zdrav- mi nalezljivimi obolenji.
—mišKo strici somi
KRANJEC Povedali
I Stric Jurko je komaj odložil svoj kovček in pozdravil svojo libleno ženo Ano, že je prišel k nam s pipo v roki, če bi naš oče imel kaj tobaka zanj. Kje pa, siromak! Zato pa sosed Jurko privleče izza pasu skoraj polno žačko tobaka in jo pomoli našemu očetu pred nos, pri čemer se počasi, na široko zasmeje, pač po svoje: »He-he-he, Miška, sosed. Zdaj si pa le napolni pipi. Je pravi.”
Nakar zakadita, da je naša mala tesna sobica kmalu vsa v oblakih modrikasto rjavega dima in se le še okna za • silo svetlikajo, ljudi v sobi pa je komaj komaj še videt in ločiti. "Seme sem nama prinesel,« pravi sosed. »Ga bova na sprotiletje sama zasejala, svoga, Miška. So mi ljudje povedali, kako je treba ravnati z njim, da lepo zrase. Do smrti ne bova več brez njega. Žida pa naj vrag vzame — bojno je tak in tak zgubil, si bo zdaj lahko fučkal, kakor ga je volja.”
Nato spregolči o bojni sami kakor o nečem, kar je tudi nujna stvar. "In tako smo to bojno zgubili — gospodje, ne mi,siromacje. Pa te vprašam, sosed, za kaj smo se .sploh misiromacje bili? Ne le, da si nismo pridobili novih držel, lahko še zgubimo to, kar imamo. Ker mir bodo delali tisti, ki so zmagali. To pa mi nismo. Horvatje so mi povedali, da oni gredo vkraj od Vogrske držele. Mi tu pa smo Slovenci, tako nam vsi pravijo in za to smo se vsekdar tudi imeli. Lahko da bomo tudi mi morali vkraj od Vogrske.” Ne da bi čakal na odgovor našega očeta, sam dožene: "Veš, sosed 5
— človek se navadi na nekšega gospodarja, pa bodi dober ali slab. Za novega pa nikoli ne veš, kakšen bo. Siromak človek, težak, ne-more nikdar nikomur zaupati, rob si vsakomur. Gospodje pa so si vsi enaki, vsaj podobni, lačni so oboji.. ”	•	„	,
Vsrkavam resnice našega življenja, našega močvirja, resnice, ki so se v ljudeh nakopičile v stoletnih izkušnjah in se ožele v nekaj neovrgljivega, dokončnega. Saj pa je res—težak ostane vedno in vseširom težak.
Zobstonj sije naš apoštolski kralj poklical moje strice za pomoč proti neprijateljem, za obrambo svete katoliške vere in svoje držele: za kaj takega niso imeli ne volje ne poguma, in četudi bi jim bil libleni bog obečal, da takoj pridejo v njegova sveta nebesa, če padejo, rajši so imeli to blatno zamočvirjeno Poljano, kot pa svetli paradiž. Kar je razumljivo: saj je siromak z malim zadovoljen.
Čeprav sva z Zidinskim stricem od nedelje do nedelje prebirala v Kleklovih Novinah, kako ti naši vrh domobram m kalaneri' hrabro umirajo za našo sveto katoliško vero za kralja in za Vogrsko drželo, nobeden mojih stricev, a tudi ne naš oče ni pokazal najmanjše volje, da bi bil prelil eno samo kapljo svoje sokrvice za te stvari, ravno tako pa ne,
da bi bih pobijali druge ljudi. Ne, po mojih stricih v tej bojni ne bi bil ranjen niti en sam človek, kaj šele, da bi bil kdo mrtev.
Komaj pa smo se rešili bojne, niti se še niso vsi vojaki vrnili z bojišča, že nas je zadela druga nesreča: naši ljudje so se poreberili. Ti poljanski tako mirni strički, Kristus, le kdo bi si bil kaj takega mislil o njih ?
Če pa so veliki, revolucionarji imeli pred sabo velike cilje, ko so šli v revolucijo, nam o čem takem, velikem, ni imel kdo kaj povedati. V nas samih pase veliki cilji tudi niso mogli poroditi. Vse velike stvari se rodijo iz posebnih okoliščin in iz velikih ljudi, male okoliščine pa rodijo vedno te male ljudi. Kako pa naj bi si bili ti moji strički in njim podobni Poljanci zamislili kaj velikega, Kristus.
In tako se opajam s tistimi mislimi na reberijo, ki jih doženejo moji strici in moj brat, ki pa so si vendar v popolnem nasprotju. Lojz je mlad, še ves prežet z nekim nemirom, rekel bi — 'revolucionaren ’, ki bi najraje spremenil ves svet, ne da bi si seve bil na čistem, kako ga je treba spremeniti. Moji strici pa so plaha bitja, ki jih je strah vsakršnih prevratov, imajo radi red in mir na svetu, in naj sta še tako krivična. Toda Lojz jih vse vznemirja z novicami, da si namreč v Rusiji kmetje delijo grofovsko zemljo. Ne vem, kje pobira te novice. Slišijo pa jih vsi radi. Sosed stric Jurko nam pripoveduje — slišal je od svoga očeta — da so se ljudje oseminštiridesetega tudi poreberili. Nakar je bila odpravljena tlaka, desetina in devetina, da pa so grofje in gospodje ostali, "ker samo ti lahko vladajo svet«. Naš Lojz nam sicer golči o nekih 'proletarih', toda naš oča in oba strica soseda - zagotovo- vsi veliki ’proletari' — s/ ne upajo prevratno misliti. Ne, to ni v značaju našega močvirskega življenja, ki se je vedno in vsemu pokoravalo. In ker je reberija konec koncev proti vsem božjim zapovedim. Saj nam je dobro znano iz biblije, kako se je reberija v nebesih končala, ko so se poreberili nekateri angeli proti gospod-njemu bogu.
Na našo srečo pa ni kaj prida časa premišljati in se pogolčavati o reberiji. Ta je prišla prej, kakor smo si mogli misliti in se pripraviti nanjo, še pogolčati se nismo mogli dobro o njej. Povlekla pa je za sabo toliko ljudi, da si sploh ni moč misliti.
Začelo pa se je vse v Beltincih, kjer je bil sejem. Sicer so Beltinčarji začeli že prejšnjega dne, ko so izropali nekaj trgovin. Na sejem pa se je zbralo začuda mnogo ljudi, kar nekaj tisoč, ki so vdrli v grad in ga temeljito izropali. Izropali pa so tudi vse židovske trgovine in razbili židovske sinagogo.
Strjc Jurko, naš sosed, na tem sejmu m imel časa iskati, — ne kaj prodajati ne kaj kupovati — in vendar je
navsezgodaj odtapkal v Beltince, še vedeli nismo zanj. Težko je reči, kaj se je tam dogajalo s temi Jožeki, Vaneki, Steveki, Marked,' ki se niso nikdar ničemur upirali, zdaj pa se jih je nenada polastilo ko najhujša-kuga.
Sosed stric Jurko se je vrnil popoldne lepo otovorjen: na glavi, tako da sta mu viseli na hrbet, je nosil dve žimnici. Kasneje je trdil, da mu ju je nekdo kratko in malo obesil na glavo. Kar pa ni verjetno, ker naš človek že ni tak — rajši bi siju bil obesil sebi na glavo. Kakorkoli že — on pa z njima lepo po poljanskih poteh domov, kjer ga ni mogel nihče srečati. Nato sta s strino Ano nekaj noči spala na teh žimnicah prav po grofovsko, ali vsaj po gosposko.
Le tisto prvo noč najbrž nista spala mnogo, ker je prav tisti večer bila reberija Judi pri nas: naši Poljanci so naskočili Židovo, trgovino. Žid je naš drugi sosed na severno stran. Trgovino so razbili in odnesli sleherno količkaj vredno stvar. Sosed Jurko ni bil zraven rekši nam: »Sosed nam je bil — dober ali slab, ne gre, da bi mu delali škodo in ga mrzili.” Naslednje dni pa mu je očitno že bilo žal, ker je golčal našemu očetu: »Škoda, Miška. Kakšne prepotrebne stvari pa bi si tudi midva lahko bila vzela pri njem, moko, sol, sladkor, zoseb pa še tobak in vžigalice. Ti si njemu pomagal skrivati. Nu — in tako bodo zdaj drugi kadili tobak, midva pa še naprej sterje.”
Nisem vedel, da ljudje tudi za tobak gredo v reberijo. Pa gredo — za vse, kar potrebujejo, za petrolej, za sol, za tobak, za vžigalice.. Gredo za zemljo, če jo potrebujejo, tudi za prostost gredo, kadar že vedo, kaj je to svoboda. Naše sanje pa prek zemlje niso segale. Pa saj niti za zemljo nismo šli v reberijo, ker je Žid ni imel, grofu je pa nismo vzeli; sije pač nismo mogli razdeliti. Šli smo v reberijo proti gospodi, zaradi bojne.
Po reberiji, ki jo je spremljalo silno kričanje, streljanje, razbijanje, se je v naši vasi spet vse pomirilo. Ljudje so spet postali mirni, vsakdanji, ko da se ni nič zgodilo. Nihče ne govori, o reberiji. Vse je, ko da kaj čakamo, ko ni nikakršne oblasti, brez nje pa ne znamo živeti. Le naš oča še dalje s svojim stražarskim betom opravlja svojo nočno stražarsko dolžnost: njega je vendar nastavila vas, nikomur ne pride na misel, da nima te pravice in te dolžnosti. Ni pa tistega, ki bi nas kaznoval za naše grehe. »Greha ni,” mi pove nekako hudomušno Zidinski stric, ko se ustavim pri njegovi knjižnici. »Ga ni, Miškec: če ni tistega, ki bi te klical na odgovornost. In zdaj je tak čas, da nimamo nikakršne vlasti, zato ne moreš napraviti ničesar proti njej. Pop pa je tudi brez moči, če ni druge vlasti. To je vse povezano, dete drago. ” Vendar se zresni in mi pojasnjuje: »Je pa ostal bog. Ta nas še lahko kaznuje, Miškec. Samo da se grehov izpoveš, pop ti vse odpusti, le pokoro ti naloži. Le to je: če kdo gre krast, ne misli na boga. Ko pase spomni nanj, je ali že pojedel ali kako drugače zapravil nakradeno. Kaj si pa hoče libleni bog s takim, Miškec, ha ? Če bo slehernega obsodil na pekel, mu bodo nebesa ostala prazna, pekel pa bo preveč močan. Mnogo se jih bo očiščevalo na peklu trnacu, največ pa jih bi moral pognati v pekel. Tega pa bi se

VESTNIK, 17. FEBRUARJA 1981
STRAN 9
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED OD 1 8. DO 20. FEBRUARJA
SREDA
ČETRTEK
PETEK
15.30—Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.10 — Nekaj minut z...... 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
9.20 TV v šoli: TV koledar, Ali ste vedeli, Moj kraj, Po Hrvatskem Zagorju. 10.00 TV v šoli: Biologija, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba. Risanka, Telesna vzgoja. Zadnje minute (do 12.05), 17.30 Poročila. 17.35 Z besedo in sliko — Storžkovo popoldne: Hiša s petelinom, 17.50 Velike razstave,* kulturno dokumentarna serija, 18.20 Okrogli svet, 18.30 Obzornik, 18.45 Prijatelji glasbe, 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV nocoj, 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Bravo, maestro, jugoslovanski film. Po filmu portret Rajka Grlica, 21.55 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 22.00 V znamenju
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
16.55 Test. 17.10 TV dnevnik v madžarščini, 17.30 TV dnevnik, 17.45 Majske igre, otroška oddaja, 18.15 Splošna ljudska obramba, 19.30 Prijatelji glasbe, 19.30 TV dnevnik. 20.00 W. Shakespeare: Komedija zmešnjav, 1. del angleške drame, 21.20 Zagrebška panorama, 21.40 Izviri: Hrvatsko Zagorje (do 22.10)
9.20 do 12.05 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda, 17,40 Poročila, 17.45 Majske igre, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Gospi-ča, 18.45 Prijatelji glasbe, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Prosta sreda, 21.15 Portret revolucionarja, 22.00 Dnevnik, 22.15 Pop-koncert, 23.00 Pregled sporeda za četrtek Drugi program isto kot Ljubljana 11
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Oddaja z miško, 9.35 Francoščina, 10.05 Šolska TV, 10.35 La Habanera (film), 12.05 Veselje z zabavo, 12.15 Upor in beg, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Nova zvezda, 17.30 Wickie in silaki, 17.55 Spanček zaspanček, 18.00 Robinovo gnezdo, 18.25 ORF danes, 18.30 Mi, 18.49 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Polkovnik iz Koepenicka (film), 21.45 Poročila.
8.05 in 15.15 Šolska TV. 10.15 Tihi Don, nadaljevanka. 11.10 Glasbeni film. 16.45 Amazonas, nadaljevanka. 17.10 Petdfijeva pota, dokumentarni film. 17.45 Trije rublji, film. 18.05 5 let našega življenja, reportaža. 18.45 Štafeta, lOminut mladosti. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Charliejevi angelčki, kriminalka. ' 20.50 Najbolj zasebne javne zadeve. 21.30 Zlato in ženska, opera. 22.30 TV dnevnik.
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored prijetnih zvokov, 16.30 — Kultura in mi — mi in kultura, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega spooreda.
9.00 TV v šoli: TV koledar. Geometrija, Kemija, Lastnosti živih bitij — prehrana, 10.00 TV v šoji: Umetnost. Risanka, Združeni narodi. Risanka, Predšolska vzgoja. Zadnje mi-. nute (do 12.00). 16.25 Šolska TV: Športni dan. Filmski jezik, 17.25 Poročila. 17.30 Tovarišija, mladinska nadaljevanka TV Skopje. 18.00 Mozaik kratkega filma: Grad in prestolnica? škotski film S konjem čez Bolgarijo, bolgarski film, 18.30 Obzornik. 18.40 Na.sedmi stezi.. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.22 TV nocoj. 19.24 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Mednarodna obzorja. 22.00 V znamenju
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
10.45 Test. 17.00 Košarka CSKA:Bosna, prenos, v odmoru Glasbena medigra, 18.20 Znanost, 18.45 Življenje na bulvarju: Uspeh in kako do jega, 20.00 Gost urednik, 23.00 Poročila (do 23.05)
TV ZAGREB
9.00 do 12.00 Izobraževalni spored, 15.05 do 16.00 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 Jelenko, 18.15 TV koledar, 18.25
Kronika skupnosti občin Splita, 18.45 Zabavna oddaja, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Zunanjepolitična oddaja, 20.45 EPP, 20.50 Kvizkoteka, 22.05 Dnevnik, 22.20 Mokranjčevi dnevi 80, 22.50 Pregled sporeda za petek.
Drugi program isto kot Ljubljana n
Drugi program
17.55 ORF danes, 18.00 Brez nagobčnika, 19.00 Kremenčkovi, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dalli, dalli (prenos), 21.45 Reklame, 21.50 Deset pred deseto, 22.20 Klub 2 in poročila.
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Am, dam, des, 9.30 Dežela in ljudje, 10.00 Šolska TV, 10.30 Niagara, 11.55 Nemi filmi, 12.15 Bela hiša — zadnji vhod (film), 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Am, dam, des, 17.30 Marco, 17.55 Sptmček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.25 ORF danes, 18.30 Mi, 18.54 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zadnji trop (TV film), 21.15 Dok. film, 22.00 Večerni šport, 22.50 Poročila.
TV MADŽARSKA
8.30 in 14.00 Šolska TV. 16.05 Moč vida, 13. del. 16.30 Ljudstvo soli, kratek film. 16.45 Bo-hous, film. 17.10 Perpetuum mobile; ogenj. 17.55 TV borza. 18.05 Telešport. 18.30 Poslanci, spored Horizontov. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pravni primeri. 20.50 Središče najbolj go’ste gostote. TV film po Gyuli Csaku. 22.20 TV dnevnik.
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.45 TV v šoli: TV koledar, TV vrtec. Ruščina, Andrija Mohorovičič, 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute (do 12.05), 14.55 TV v šoli: -ponovitev (do 16.00), 17.25 Poročila, 17.30 Olimpiada smeha, ameriška risana serija, 17.55 Čez tri gore: Srečanje oktetov, 6. oddaja, 18.25 Obzornik, 18.35 Vloga in pomen čustev v našem življenju, oddaja iz cikla Čustva, 19.00 Ne prezrite, 19.15 Cik cak, 19.24 TV nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 P. Yeld-ham: Srečno tujka, avstralska nadaljevanka, 20.50 Propagandna oddaja, 20.55 Muppet show: Liberace, 21.20 V znamenju, 21.35 Državno prvenstvo v alpskem smučanju, reportaža s Popove Šapke, 21,55 Nočni kino: Zaklenjena soba, angleški film
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
16.55 Test, 17.10 TV dnevnik v madžarščini, 17.30 TV dnevnik, 17.45 Naši pesniki, 18.15 Koraki, mladinska oddaja, 18.45 Zgodbe Radoja Domano-viča, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Ona, dokumentarna serija, 20.45 Zagrebška panorama, 21.10 Narodna glasba. 21.40 Kultura srca (do 23.40)
8.45 do 12.05 Izobraževalni spored, 14.55 do 15.00 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 Naši pesniki, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Rijeke, 18.45 Mladinski studio, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Ljubim te Alice B. Toclass (film), 21.45 Dok. oddaja, 22.30 Dnevnik, 22.45 Glasba iz ateljeja, 23.15 Pregled SPOREDA ZA SOBOTO
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
TV AVSTRIJA
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Am, dam, des, 9130 Ruščina, 10.00 Šolska TV, 10.30 Boj svetov (film), 12.00 Religija na Baliju, 12.20 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Am, dam, des, .17.30 Medvedki so prosti, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pan—optikum, 18.25 ORF danes, 18.30 Mi, 18.49 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Akti X, Y ;— nerešeno, 21.20 Reklame, 21.25 Tuje perje 22.15 Reklame in šport, 22.25 Nočni studio, 23.25 Poročila.
TV MADŽARSKA
8.05 in 14.10 Šolska TV. 16.00 Moč vida. 16.25 Čezeno uro sem tu, nadaljevanka. 17.30 Navzkrižno vprašanje, ugankarska igra. 18.00 Okno. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Delta, znanstveni magazin. 20.25 Csepld Gyuri, madžarski film. 22.00 Randevu — o jogi. 23.00 Pesmi in plesi iz SZ, 2. del: Pesmi in plesi iz Kazahstana. 23.10 TV dnevnik.
mišKO KRANJEC
strici so mi Povedali
njegov najvekši neprijatelj Lucifer silno razveselil." Nakar mu jaz pripomnim:
»Ne, to pa ne bi bilo dobro, če bi bog skrbel, da se Luciferju pekel preveč napolni, njemu pa bi nebesa ostala prazna, le kakšno dečico bi še dobil k sebi...«
»Zato pa nam je dal duhovnike, ki nam odpuščajo grehe in nam tako rešujejo dušice."
»In tako je prav,« pomodrujem zdaj še sam. »Ker če bi Lucifer postal premočan, bi .lahko napovedal bogu bojno, kakor si to napovejo vladarji na zemlji. Nazadnje bi mu še vzel njegovo kraljestvo. Kaj bi pa potlej bilo, ha ?«
" Stric me gleda, se zahihita na drobno, miz dlanjo stisne glavico, ko da mi jo hoče zdrobiti, rekši mi: »Dober si, picek zlati. Misliš, da je bog tak nemak, da bo za neprijatelje bolje skrbel ko zase? Če mu že vragi ukradejo kakšno dušico, hitro pošlje na zemljo nadangela Gabriela, za katerega vemo, da mu opravlja takšne posle, in ta na naši zemljici naroči trem, š tirim Baram, naj rodijo dečico. Ko se pa dečica rodijo, že pošlje svojo deklo smrt, da pokosi to nedolžno dečico. Nu — in tako spet ima nekaj angelcov, že spet je močnejši od Luciferja, ki si sam ne more ustvarjati vragov« "Takšne male dušice pa niso za bojno, stric, če bi že prišlo do nje,« pripomnim.
Stric se spet zagleda vame pa se že spet zasmeje drobno, rekši mi: »Ne, najbrž še niso dobre za bojno. Pa prepustiva te stvari njemu, bo že skrbel zase in za svoja nebesa. To pa ti rečem, Miškec — vrag je močan, boj se ga. Če angel in satan prideta hkrati k človeku, ko se ta odloča, ali bo napravil kaj dobrega ali kaj nepoštenega, slabega, ponavadi zmaga šatan. Mislim, da zato, ker zna bolj sladko golčati, lepše zapeljevati. Poleg tega pa — Miškec, greh je bolj sladak, kakor če moraš napraviti kaj dobrega. Vsakdo rajši napravi greh ko dobro delo. Človek — Miškec, je bolj nagnjen k slabemu ko k dobremu, potlej pa šatan zmaga."
»Zakaj pa je človek bolj nagnjen k slabemu ko k dobremu, če pa ga je ustvaril bog po svoji spodobi — on pa je, pravijo, sama dobrota;«
»Vidiš, detece drago,« mi odvrne stric. »S takimi stvarmi sine teri glave. Vsipa vemo, kako sta se že prva človeka, naši prvi starši rajši odločili za greh kakor za čednost. In mislim, da bi se to bilo zgodilo vsakemu moškemu, če bi bil znenada zagledal poleg sebe tako lepo žensko in še čisto nago. — Saj pa je sploh vprašanje, zakaj si je bog zmislil ravno človeka, da trpi v tej poljanski močvari — Lahko bi si bil ustvaril paradiž z rožami in pticami: rože bi mu večno cvetele, ker ne bi bilo potrebno, daje kdaj zima, ptičke pa bi mu večno prepevale in ga slavile. Če so se mu pa prvi angeli spokvarili, bi si lahko bil ustvaril še več novih in še bolj popolnih, da bi ga častili. Zdaj pa — kaj najsi pomaga z nami
v nebesih, četudi nas že pripusti k sebi? Očenaš in zdra-vomarijo znam moliti — to je vse, peti pa že ne znam. Vidiš, detece drago, in tako nimamo kaj iskati v nebesih, in ne kaj delati. Mi smo najboljgši tu v naši močvari, kjer se za silo krušimo. Če pa nas ježe ustvaril za to močvaro, naj nam tudi pomaga: da bo poleti dovolj dežja, a spet ne preveč, dovolj sonca, da nam kaj zrase. Ne bi pa bilo potrebno nikakšne gospode, pa tudi kralja ne potrebujemo, ker delajo samo bojne. Pa tudi siromakov ne bi bilo potrebno na svetu, ker ti delajo samo reberije. Po reberijah pa se svet zmeša: nekateri si preveč nagrabijo, nekateri pa, ki so bili pošteni m si pošteno pridobili, kar že imajo, na vsem lepem šetozgubijo. In povem ti: gospoda pride nazaj na vlast, pa bo kaznovala vse povprek, krive in nedolžne. To pa ne bo dobro.«
Nato nam otrokom odreže vsakem u kos krajca, že lepo zelenkastega, pa nas spodbuja, čeprav to niti m potrebno, ker smo lačni: »Jejte, jejte, deca, da boste veliki in močni. Tak kruh pa pomaga tudi pri tem, da človek postane bolj pameten. Kruh je božji dar, še očenaša ni brez njega in celo na prvem mestu je.«	, ,
»Je, na prvem mestu,« mu pritrdim. »Le dane molimo za plesnivi kruh.«
Stric sime ogleduje, se zasmeje tiho in mireče: »Vrziga na dvorišče kokošim — bodo kar vesele.«
»Sem le rekel, da v očenašu pravimo: daj nam danes naš vsakdanji kruh ne pa naš plesnivi kruh.«
Stric se zamisli in mi odvrne, rekši mi: »Bog je mislil ha kruh, ki je ravnokar pečen. Ti pa povem, Miškec — vsaka drobtina je božji dar.«
»Saj ga jem,« mu odvrnem. »In je kar dober.. . le nekoliko kiselkast.«
"To je od domačega kvasa. To pa daje človeku moč...«
Zmotili smo se, ker smo mislili, da na svetu ne bo več nikake oblasti, ko so žandarji pobegnili. »Nemak.« mi reče Zidinski stric, ko mu omenim to svojo in vobče našo neumnost. »Siromak zares ne potrebuje nikakršne vlasti, gospoda pa dva dnine more živeti brez nje. Siromak pa je tisti, ki misli, komu bi kaj vzel — kokoš ali kaj takega. Vzame pa lahko le tistemu, ki kaj ima. Vlast pa je zato na svetu, da čuva premoženje tistim, ki ga imajo. Za kaj drugo pa naj bi bila vlast na svetu, Vi — Fujsovije ne potrebujete, Kelenc-Jurko je ravno tako ne potrebuje. Tudi Bogdan je lahko brez nje. Meni pa je že potrebna — žandarje mislim. Ker mi kdo kaj ukrade. Vojska pa ie zato na svetu, da čuva kralju njegov tron, in da mu zavzame nove držele, če je priložnost. Če bi pa siromacje imeli vojsko, bi takoj šli z njo nad gospodo, sploh nad tiste, ki kaj imajo, in jim vse vzeli. Ker siromacje mislijo, da morajo krasti njim, ki kaj imajo. Zato gospodnji
bog ne more dopustiti, da bi njegov svet ostal en sam dan brez vlasti. In tudi ne bo ostal — ti povem.« -
Zidinski stric ima pra v. Nam siromakom sploh na misel ne bi bilo nikdar prišlo, da je potrebna kakšna vlast na svetu. Gospodje v Soboti — očitno so se prestrašili reberije — pa so že v nekaj dneh spravili vkup vojsko in jo poslali nad nas. Pripeljala pa se je na kolesju, najprej k našemu sosedu stricu Jurku. Našli so pri njem tisti dve žimnici, na katerih sta z ženo Ano prespala nekaj noči. Strica Jurka so na pod-stenju pretepali ‘kot Kristuša', kakor pravimo pri nas. Pljuskali so ga z obeh strani, ga bili s puškinimi kopiti, ne da bi gledali, kam prileti. Zobstonj je žena Ana, naša soseda jokala. Še sreča, da niso pretepli tudi nje. Stric Jurko je moral tisti dve žimnici odnesti na koleselj, vendar so njega pustili doma, kar je bila zagotovo velika sreča. In še dobro, da ga niso ustrelili. Ker kaj bi jim pa kdo mogel? Vlast je vlast, lahko dela, kar hoče.
Pretepli pa so ga tako, da je bil komaj,še za dve prsta živ', kot pravimo. Saj je šele na večer lahko prišel k nam, ves polomljen prisedel k našemu oču pri peči, rekši mu ponižno: "Sosed — če imaš kaj bage ali tobaka ?« Prazno, mrtvo pipo drži v desnici, levico pa moli proti našemu oču. In ker se je naš Lojz pri reberiji proti Židu skrivoma polastil nekaj tobaka, tega pa raztresel pred očo po mizi, da ga ta ne bi mogel vrniti, mu ni kazalo drugega, ko da si je z njim napolnil žačko, nekaj pa ga še spravil. »Smrtelni greh je, da sito vzel. Spet . pa bi bil smrtelni greh, če bi zdaj blagoslovljeno travo vrgel v smeti.« Tako je lepo opravičil vso stvar, sosedu pa zdaj lahko postregel s tobakom.
Sosed Jurko pa je opravičeval svoje žimnice: »Tako so me premlatili zanje kot Židje Kristuša. Saj jih ne bi bil nesel domov, pa mijihje.nekdo obesil na glavo, rekši mi:,Nesi si, Jožef, saj si tudi ti siromak. Zdaj bomp vsi enaki — nič ve ne bo gospodeIn kosem šel po liplanskem polju, mi je srce veselo plesalo v prsih in golčalo: — Zdaj bo pa tudi naša sirotika Ana enkrat v življenju spala na gosposkih posteljah, ne večno na trdi slami. — Teh nekaj noči se je sirotika sitiskala k meni ko pišče h kvočki in jokala, jokala od same sreče. Še meni so se oči zmočile. A kaj — bog pomagaj, ko pa sve že oba v letih, pri tem tudi gosposka postelja nič ne pomaga.«
Po kratkem premišljanju pa zamodruje: »Pa so rekli, sosed, da ni več nikakršne vlasti na svetu, da je že prišel nekakš en naš čas. žaš Lojz je golačal, da si bomo poslej vsi enaki. Ker tudi sam mislim, da je siromak edini na svetu, ki ne potrebuje nikakršne vlasti. Pa ni tako, sosed — pokeč bo svet stal, bo vedno imel kakšno vlast. Če nebesa imajo svojega vladarja, kije bog sam, ki mu služijo vse dušice, vsi angeli, če celo pekel ne more biti brez svojega vladarja, ki je Lucifer, zdaj pa, Miškec, kako naj bi se svet vladal brez vlasti? To pa je kralj, ki ima poleg sebe hercege, grofe in drugo višiško gospodo, kakor tudi bog ima poleg sebe kerube, serafe in nadangele?« Ne vem, zakaj je imenoval mene, ko se je pogolčavalz našim očom. Je pa nadaljeval za vse: »Oseminštiridesetega je prvejšnji kralj tudi zbegnil, je pa prišel mladi, pripeljal s seboj novo gospodo, siromacje pa so ostali tam. kjer so bili prej — v dreku.
(Nadaljevanje prihodnjič) gg®
STRAN 10
VESTNIK, 17. FEBRUARJA 1981
STRAN 11 VESTNIK, 17. FEBRUARJA 1981
KRONOLOŠKO KAZALO pravnih predpisov v Uradnih objavah
/
skupščin občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota za leto 1980
1	2
267.	Sklep o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Bogojina, naselje Filovci
268.	Sklep o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Bogojina, naselje Bukovnica
269.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gornji Petrovci za naselja: Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Lucova, Martinje, Neradnovci, . Peskovci, Stanjevci, Šulinci in Zenavlje
270.	, Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje ' Prosenjakovci. Motvarjevci, Pordašinci, Čikečka vas, Središče, Ivanjševci in Berkovci
271.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Brezovci, naselja Brezovci, Lemerje in
272.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Rogašovci, ki obsega naselja
Jurij. Kramarovci. Nuskova. Ocinje, Rogašovci, Serdica in Sotina
273.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Pertoča. ki obsega naselja Fikšinci, Pertoča. Ropoča in Večeslavci
3	274. Sklep o uvedbi samoprispevka del krajevne skupnosti
Krog, naselja Satahovci	30
29	e) DRUGI PRAVNI AKTI SAMOUPRAVNIH
2S	ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
	7. 15.	Sklep o uskladitvi vodnega prispevka za leto 1980 Statut skupnosti socialnega varstva občine Murska Sobota	1
29	17.	Sklep Skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Murska Sobota o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški	3
29	185.	Odločba Ustavnega sodišča SR Slovenije o razveljavitvi 32. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v mestu M. Sobota	23
	195.	Odločba ustavnega sodišča SR Slovenije o razveljavitvi prvega odstavka 3. točke sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bakovci	25
30	196.	Popravek odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije o razveljavitvi 32. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnih načrtov	
		za posamezna območja v mestu M. Sobota	25
STRAN 11 VESTNIK, 17. FEBRUARJA 1981
skupščina občine gornja radgona
Zap.
št.	NAZIV PRAVNEGA PREDPISA
k_________________________________2_________________________
a) ODLOKI
1.	Odlok o začasnem financiran u splošnih družbenih potreb občine Gornja Radgona v letu 1980
3.	Odlok o razširitvi obveznosti pjačevanja samoprispevka v krajevni skupnosti Spodnja Ščavnica
4.	Odlok o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka v krajevni skupnosti Videm ob Ščavnici
5.	Odlok o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka v krajevni skupnosti Spodnji Ivanci
6.	Odlok o*razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka v krajevni skupnosti Kapela.
2?	. Odlok Skupščine občine Gornja Radgona o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe
23.	Odlok Skupščine občine Gornja Radgona o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka v krajevni skupnosti Črešnjevci—Zbigovci
24.	Odlok Skupščine občine Gornja Radgona o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka v krajevni skupnosti Spodnji Ivanje!
45.	Odlok o ustanovitvi družbenega sveta za vprašanja uresničevanja in razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja občine Gornja Radgona
46.	Odlok o obveznem flurografiranju občanov občine Gornja Radgona v letu 1980
79.	Popravek odloka o ustanovitvi družbenega sveta za vprašanja uresničevanja razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja občine Gornja Radgona
81.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Gornja Radgona za leto 1979
82.	Odlok o proračunu občine Gornja Radgona za leto 1980
83.	Odlok o spremembi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Gornja Radgona
84.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prepovedi reje domačih živali na ureditvenem območju mesta Gornja Radgona in kraja Radenci
85.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o obveznem odlaganju in odvozu smeti ter odpadkov in o obvezni uporabi javnih odlagališč na območju občine Gornja Radgona
86.	Odlok o spremembah odloka o zvišanju stopenj davka iz osebnega dohodka delavcev v občini Gornja Radgona
90.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o vzdrževanju javne snage na območju občine Gornja Radgona
'0	3. Odlok o organizaciji občinskih upravnih organov
in strokovnih služb Skupščine občine Gornja Radgona
106.	Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in do plačil za storitve v občini Gornja Radgona
107.	Odlok Skupščine občine G. Radgona o spremembi odloka o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka v krajevni skupnosti Videm ob Ščavnici
108.	Odlok Skupščine občine G. Radgona o spremembi odloka o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka v krajevni skupnosti Spodnji Ivanje!
'09	Odlok Skupščine občine G. Radgona o spremembi odloka o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka v krajevni skupnosti Spodnja Ščavnica
110	Odlok Skupščine občine G. Radgona o spremembi odloka o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka v krajevni skupnost! Kapela
111.	Odlok Skupščine občine G. Radgona o spremembi odloka o razširitvi obveznosti plačevanja samoprispevka v krajevni skupnosti Črešnjevci—Zbigovci
112.	Odlok Skupščine občine G. Radgona o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov ter prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979
141 Popravek odloka o organizaciji občinskih upravnih organov in strokovnih služb Skupščine občine in izvršnega sveta Skupščine občine Gornja Radgona

157.	Odlok o ustanovitvi medobčinskega upravnega organa za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota	20
159.	Odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za poslovno in drugačno kompleksno graditev po zazidalnem načrtu naselje Boračeva	20
160.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejemu
zazidalnega načrta za naselje Boračeva	20
164.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter korist! za
razlaščeno stavbno zemljišče v občini Gornja Radgona 21
165.	Odlok o spremembi odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij v občini Gornja Radgona	21
166.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačila za storitve v občini G. Radgona	21
182.	Odlok o najvišjih najemninah za poslovne prostore v
družbeni lastnini v občini Gornja Radgona	23
183.	Odlok o najvišjih stanarinah v občini Gornja Radgona	23
224.	Odlok o nadomestnih volitvah delegatov v družbeno-
politični zbor Skupščine občine Gornja Radgona	26
225.	Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča v občini Gornja Radgona	26
7 b) SKLEPI, UGOTOVITVE, STALIŠČA,
7 PRIPOROČILA ODLOČBE IN DRUGI AKTI SO
	43.	Sklep Skupščine občine Gornja Radgona o imenovanju načelnika davčne uprave	6
n	120.	Sklep o imenovanju namestnice družbenega pravobranilca	
y		samoupravljanja v M. Soboti	15
i n	121.	Sklep o izvolitvi sodnika sodišča združenega dela v	
lu		Murski Soboti	15
i n	125.	Sklep o razrešitvi in izvolitvi predsednika in pod-	
lu		predsednika družbenopolitičnega zbora Skupščine občine	
i n		Gornja Radgona	15
1U	156.	Sklep o izvolitvi sodnika Temeljnega sodišča v Murski	
	k	Soboti	19
11	169.	Sklep za namestnika javnega tožilca Temeljnega	
11 11	198.	javnega tožilstva v Murski Soboti Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za realizacijo programa izgradnje kirurškega oddelka splošne bolnišnice v M. Soboti in programa izgradnje	21
11		šolskih prostorov, vrtcev in objektov zdravstvenega varstva v občini G. Radgona	26
11 11	221.	Sklep o odstopu delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine Gornja Radgona	26
	234.	Razglas občinske volilne komisije v Gornji Radgoni o kandidatni listi za nadomestne volitve v Družbeno-	
			
14	276.	politični zbor Poročilo o izidu glasovanja o uvedbi samoprispevka v	27
15		denarju za realizacijo programa izgradnje kirurškega oddelka splošne bolnišnice v M. Soboti in programa izgradnje šolskih prostorov, vrtcev in objektov zdrav-	
1 K		stvenega varstva v občini Gornja Radgona za dobo 5 let	30
1 3	277.	Poročilo občinske volilne komisije v Gornji Radgoni o izidu glasovanja za nadomestne volitve delegatov	
		družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Gornja	
1 0	285.	Radgona Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni	30
15		organizacij! Opekarniško podjetje Gornja Radgona	32
15	c) RESOLUCIJE, DRUŽBENI DOGOVORI, SAMOUPRAVNI SPORAZUMI		
15	11.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Gornja Radgona	1
	27.	Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana	
15		občine Gornja Radgona za obdobje 1976—1980 v letu 1980	5
	128.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini	
17		Gornja Radgona	15
STRAN 12 VESTNIK, 17. FEBRUARJA 1981
1	2
STRAN 12 VESTNIK, 17. FEBRUARJA 1981
248.	Poročilo občinske volilne komisije v Murski Soboti za izvedbo referenduma o uvedbi občinskega samoprispevka v občini Murska Sobota
c) RESOLUCIJE, DRUŽBENI DOGOVORI, SAMOUPRAVNI SPORAZUMI
16.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Skupnosti socialnega varstva občine Murska Sobota
25.	Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana
občine Murska Sobota za obdobje 1976—1980 v letu 1980 za obdobje 1976—1980
26.	Program nalog za izvajanje resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1976 — 1980 v letul 980
151.	Dogovor o družbenih svetih za posamezna upravna področja v občini murska Sobota
177.	Spremembe in dopolnitve resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1976 — 1980 v letu 1980
č) PRAVNI AKTI IZVRŠNEGA SVETA
54.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Murska Sobota
55.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 v občini Murska Sobota
56.	. Sklep izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota o prenehanju veljavnosti sklepa o določitvi najvišjih ravni cen
244.	Sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb odloka o sprejetju urbanističnega programa za območje, občine Murska Sobota in urbanističnega načrta za mesto Murska Sobota
d) AKTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
8.	Sklep Skupščine krajevne skupnosti Puconci o uvodbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Puconci, naselja Puconci. Bokrači. Polana, Gorica. Markišavci, Šalamenci in Vaneča
14.	Popravek sklepa o uvodebi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Puconci
18.	Popravek sklepa Skupščine krajevne skupnosti Lipovci, o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Lipovci
126.	Sklep sveta krajevne skupnosti Krog o uvedbi samoprispevka za del krajevne skupnosti Krog naselje Krog
176.	Sklep o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Tišina, naselje Tišina in Murski Črnci
192.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje Kančevci in Ratkovci
193.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gornji Petrovci, za naselje Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Lučova, Martinje. Neradnovci. Peskovci, Stanjevci, Šulinci in Ženavlje
194.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Bodonci
200.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Borisa Kidriča Murska Sobota
201.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Lendavska Murska Sobota
202.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Alija Kardoša Murska Sobota
203.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Partizan Murska Sobota
204.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Park Murska Sobota
205.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Turopolje ’ Murska Sobota	26
206.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Grad, naselje Dolnji Slaveči	26
207.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo sanioprispevka za območje krajevne	skupnosti	Kuzma	26
208.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne	skupnosti	Mačkovci	26
209.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne	skupnosti	Križevci	26
210.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za celotno območje krajevne skupnosti Zenkovci	26
211.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Krog za naselje Satahovci	26
212.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Rogašovci, ki obsega naselja Jurij. Kramarovci. Nuskova. Ocinje. Rogašovci. Serdica in Sotina	26
213.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Pertoča za naselja Fikšinci, Pertoča, Ropoča in Večeslavci	26
214.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bakovci	26
215.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Cankova,ža naselja: Cankova. Gerlinci. Gornji Črnci. Krašči. Skakovci, Topolovci	26
216.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bogojina za naselje Filovci
217.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bogojina za naselje Bukovnica	26
218.	Sklep o razpisu referenduma zauvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Černelavci za obdobje 1981 —1985	26
219.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Brezovci, za naselja Brezovci. Lemerje in Predanovci	26
220.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Prosenjakovci	26
223.	Sklep o razpisu nadomestnih volitev v delegacije za delegiranje delegatov v zbor krajevnih skupnosti in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti	26
241.	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje Kančevci in Ratkovci -	27
252.	Sklep o uvedbi samoprispevka v KS Alija Kardoša v
Murski Soboti	29
253.	Sklep o uvedbi samoprispevka v KS Partizan v Murski Soboti	29
254.	Sklep o uvedbi samoprispevka v KS Park v Murski Soboti 29
255.	Sklep o uvedbi samoprispevka v KS Boris Kidrič v
M. Soboti	29
256.	Sklep o uvedbi samoprispevka v KS Turopolje v M. Soboti
257.	Sklep o uvedbi samoprispevka v KS Lendavska v M. Soboti	29
258.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Kuzma	29
259.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Mačkovci	29
260.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Križevci, za obdobje 1981—1985	29
261.	Sklep o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Grad, za naselje Dolnji Slaveči	29
262.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bakovci	29
263.	Sklep o uvedbi samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Cankova, naselja: Cankova, Gerlinci, Gornji Črnci, Krašči, Skakovci in Topolovci	29
264.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bodonci, naselja Bodonci in Vadarci	29
265.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Zenkovci. naselja Beznovci. Puževci, Strukovci in Zenkovci	29
266.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za
naselja Černelavci, Veščica, Kupšinci in naselja Pušča	29
2
181.	Sklep o spremembah in dopolnitvah resolucije o politiki uresničevanja družbenega Jana občine Gornja Radgona
č) PRAVNI AKTI IZVRŠNEGA SVETA
13.	Dopolnitev Odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Gornja Radgona
58.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Gornja Radgona v letu 1980
66.	Sklep o prenehanju veljavnosti sklepa o določitvi najvišjih ravni cen v občini Gornja Radgona
99.	Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Gornja Radgona
143.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Gornja Radgona
d) AKTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka KS Kapela
222.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Negova
227.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za KS Apače
238.	Sklep o razpisu referenduma za spremembo namembnosti že uvedenega krajevnega samoprispevka iz leta 1978 in sicer tako, da se prvotno namenjena sredstva po referendumskem programu za gradnjo kopalnega bazena namenijo za gradnjo otroškega vrtca v Gornji Radgoni
284.	Poročilo o izidu referenduma v krajevni skupnosti Apače
286.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Negova
e) DRUGI PRAVNI AKTI SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
	10.	Statut sklada skupnih rezerv gospodarstva občine Gornja Radgona	1
	40.	Sklep Skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona o vskladitvi preživnin in prispevkov	
2	57.	občanov k stroškom socialnega skrbstva s povečanimi življenjskimi stroški v letu 1980 Ugotovitveni sklep o skupnih stopnjah prispevkov za	6
7		financiranje dejavnosti programa Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom občine Gornja Radgona	
8		za leto 1980	7
	88.	Ugotovitveni sklep o sprejetju družbenega dogovora o	
14		osnovah kadrovske politike na območju občine Gornja Radgona	11
17	97.	Sklep o ustanovitvi Disciplinskega centra v Gornji Radgoni	13
	101.	Sklep o ustanovitvi Komisije za razvrščanje telesno in duševno prizadetih mladoletnih oseb.	14
	127.	Sklep o povračilih in nadomestilih stroškov delegatom in drugim osebam, ki sodelujejo v delu skupščine	
7		Občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona in njenih organov	15
26	132.	Ugotovitveni sklep o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Gornja	
26	149.	Radgona Spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnim stanovanj zgrajenih ali kupljenih s sredstvi, zbranimi za družbeno pomoč v stano-	16
		vanjskem gospodarstvu občine Gornja Radgona	18
27	168.	Merila in kriteriji za določanje prispevkov občanov k stroškom varstva socialnega skrbstva v občini Gornja	
32-	191.	Radgona Sklep o razporeditvi delovnega časa v strokovni službi	21
32		Občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona	25
SKUPŠČINA OBČINE LENDAVA
1	2	3
a) ODLOKI
STRAN 13 VESTNIK, 17. FEBRUARJA 1981
9.	Popravek odloka o določitvi stopnje prispevka za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne porabe v občini Lendava	1
47.	Odlok o spremembah odloka o prispevku za kulturno dejavnost v letu 1980 v občini Lendava	7
48.	Odlok o spremembah odloka o prispevku za telesno-kulturno dejavnost v občini Lendava za leto 1980	7
49.	Odlok o spremembah odloka o določitvi prispevne stopnje za otroško varstvo v letu 1980 v občini Lendava	7
50.	Odlok o spremembah odloka o določitvi prispevne stopnje za socialno skrbstvo v letu 1980 v občini Lendava	7
51.	Odlok o spremembah odloka o določitvi prispevne
stopnje za zaposlovanje v občini Lendava v letu
1980	7
52.	Odlok o spremembah odloka o določitvi prispevne
stopnje za zdravstveno varstvo v občini Lendava v letu 1980	7
53.	Odlok o spremembi odloka o prispevku za osnovno izobraževanje v letu 1980 v občini Lendava	7
72.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Lendava za leto 1979
73.	Odlok o proračunu občine Lendava za leto 1980	9
74.	Odlok o organizaciji in delovnem področju občinskih upravnih organov in strokovne službe Skupščine občine in izvršnega sveta Skupščine občine Lendava	9
92.	Odlok o zbiranju in odstranjevanju smeti, odpadkov ter odplak in čiščenju javnih in drugih površin skupščine občine Lendava	11
113.	Odlok Skupščine občine Lendava o potrditvi zaključnega računa prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1979	15
157.	Odlok o ustanovitvi medobčinskega upravnega organa za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota	20
163.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o izvajanju zakona o starostnem zavarovanju kmetov	20
171.	Odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih
površin v naseljih občine Lendava	22
172.	Odlok o najvišjih stanarinah v občini Lendava	22
1.73	. Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v
občini Lendava	22
188. Odlok o urbanističnem redu za območje goric v občini
Lendava	24
246.	Odlok o začasnih ukrepih družbenega varstva v
Kmetijski zadrugi "Prekmurec" v Gornjem Lakošu	28
251.	Odlok o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri upravljanju Zg občinske skupnosti za cene občine Lendava	29
b) SKLEPI, UGOTOVITVE, STALIŠČA,
i: i >
FHF
A ODLOČBE IN DRUGI AKTI SO
120.	Sklep o imenovanju namestnice družbenega pravobranilca
samoupravljanja v M. Soboti	15
121.	Sklep o izvolitvi sodnika sodišča združenega dela v
Murski Soboti	15
139.	Sklep Skupščine občine Lendava o poimenovanju Osnovne šole Kobilje	17
156.	Sklep o izvolitvi sodnika Temeljnega sodišča v Murski Soboti	19
SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA
1	2	3	39.
a) ODLOKI 19. Odlok Skupščine občine Murska Sobota o organizaciji,		42.
ureditvi in poslovanju veterinarske higienske službe 20 Odlok o reji, registraciji, označevanju in cepljenju	4	64.
osov na območju občine Murska Sobota	•	4	
21. Odlok o določitvi obveznega prispevka za financira-		80
nje. vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Murska Sobota	4	87.
61 Odlok o zaključnem računu proračuna občine Murska		
Sobota za leto 1979 62 Odlok o proračunu občine M. Sobota za leto 1980	8 8	
63. Odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov in strokovne službe Skupščine in izvršnega sveta Skupščine občine M. Sobota	8	104.
'65. Odlok Skupščine občine Murska Sobota o pooblastitvi izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota da daje pooblastila za vodenje mejnega ugotovitvenega postopka	8	105.
93. Odlok o ustanovitvi družbenih svetov v občini Murska Sobota	11	114.
94. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o		
komunalnih taksah v občini Murska Sobota	11	115.
129. Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih		
stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Murska Sobota ter koristi za razlaščena stavbna zemljišča za posamezna območja v občini M. Sobota	16	116. 117.
130. Odlok skupščine občine M. Sobota o spremembah		
in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje vzhod, zahod in jug naselja Beltinci	16	118. 119.
133. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanistič-		
nem redu v občini Murska Sobota 147.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985 148.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih	17 18	120. 121
taksah v občini Murska Sobota 150. Odlok o ustanovitvi družbenih svetov za posamezna 'upravna področja v občini Murska Sobota 152. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in	18 19	122. 123
prispevkov občanov občine Murska Sobota za leto 1979 in zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov občine Murska Sobota za leto 1979	z' 157. Odlok o ustanovitvi medobčinskega upravnega organa za	19	124. 131
inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota	20	144.
180. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti		
v občini M. Sobota	23	145.
242. Odlok o določitvi zemljišč namenjenih za kompleksno		
stanovanjsko graditev na območju zazidalnega načrta Beltinci—Jug	27	146.
245. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbani-		
stičnem redu v občini Murska Sobota	28	156
249. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine M. Sobota	29	169.
250. Odlok o pravicah in dolžnostih organov občine M. Sobota na področju družbene kontrole cen ter o občinski skupnosti za cene. Statut občine Murska Sobota	29 12	178. 179.
b) SKLEPI, UGOTOVITVE, STALIŠČA,		v 186.
PRIPOROČILA ODLOČBE IN DRUGI AKTI SO 28. Poročila in sklepi Zbora združenega dela Skupščine		197.
občine Murska Sobota o valorizaciji sredstev samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1979 in o uporabi preseženih sredstev	5	232. 233.
29. Ugotovitveni sklep Zbora združenega dela Skupščine		
občine Murska Sobota, da je skupna poraba za leto 1980 usklajena s predlogom resolucije	5	240.
Sklep Skupščine občine Murska Sobota o spremembi šolske mreže šolskih okolišev osnovne šole Puconci
in osnovne šole Mačkovci ter določitev lokacije za izgradnjo centralne osnovne šole	6
Sklep Skupščine občine Murska Sobota o pobudi za ustanovitev območne samoupravne skupnosti za obrambo pred točo	6
Ugotovitve, stališča in sklepi dejavnosti trgovine v
občini Murska Sobota	8
Smernice za pripravo prostorskega plana občine
Murska Sobota za obdobje 1981	— 1985	9
Ugotovitve, stališča in sklepi Zbora združenega dela Skupščine občine Murska Sobota o vključevanju organizacij združenega dela v izvajanje nalog resolucije občine in vsklajenosti planov za leto 1980 z resolucijskimi določili	11
Ugotovitve in stališča o gospodarskih gibanjih in uresničevanju resolucije o izvajanju družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1976—1980 v letu 1979	15
Ugotovitve, stališča, priporočila in sklepi o stanju, problematiki in razvoju zdravstvenega varstva v občini Murska Sobota '	15
Sklep o izvolitvi predsednice in podpredsednika Zbora združenega dela Skupščine občine Murska Sobota	15
Sklep o izvolitvi podpredsednika in nekaterih članov izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota	15
Sklep o razrešitvi nekaterih članov izvršnega sveta in tajnika izvršnega sveta Skupščine občine Murska
Sobota	15
Sklep o imenovanju tajnika izvršnega sveta Skupščine občine M. Sobota	15
Sklep o določitvi funkcionarjev, ki bodo vodili posamezne upravne organe	Skupščine občine M. Sobota	15
Sklep skupščine občine M. Sobota o imenovanju namestnika komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj in namestnice sekretarja sekretariata za občo upravo	15
Sklep o imenovanju namestnice družbenega pravobranilca samoupravljanja v M. Soboti	15
Sklep o izvolitvi sodnika sodišča združenega dela v Murski Soboti	15
Sklep o razrešitvi obveznosti načelnika oddelka za občo upravo Uprave skupščine občine M. Sobota	15
Sklep o razrešitvi dolžnosti načelnika oddelka za inšpekcijske službe Uprave skupščine občine M. Sobota 15 Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti načelnika oddelka za inšpekcijske službe Uprave skupščine občine Murska
Sobota	15
Zaposlitvena bilanca za leto 1980 v občini Murska
Sobota	16
Stališča in priporočila o investicijski politiki združenega dela v občini Murska Sobota	18
Zaključki in stališča Skupščine -občine Murska Sobota o poteku planskih aktivnosti na pripravi planov za obdobje, 1981—1985	18
Dopolnitev smernic za pripravo družbenega plana občine
Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985	18
Sklep o izvolitvi sodnika Temeljnega sodišča v
Murski Soboti	19
Sklep za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Murski Soboti	21
Stališča, priporočila in sklepi o gradbeni dejavnosti v občini M. Sobota	23
Sklepi o odpravi posledic po toči in neurju v občini M. Sobota v letu 1980	23
Ugotovitve, stališča, priporočila in sklepi o uresničevanju delegatskih odnosov v občini Murska
Sobota	24
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini M. Sobota	i 26
Sklep o razrešitvi občinske volilne komisije v občini Murska Sobota	26
Sklep o imenovanju občinske volilne komisije v občini Murska Sobota	26
Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Murska Sobota	27
STRAN 13 VESTNIK, 17. FEBRUARJA 1981
1	2	3
169.	Sklep za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Murski Soboti	21
199.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje objektov za potrebe zdravstva v pomurski regiji in občini Lendava ter za potrebe
šolstva v občini Lendava	26
279.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka za sofinanciranje investicij v zdravstvu in šolstvu v občini Lendava	30
c)	RESOLUCIJE, DRUŽBENI DOGOVORI, SAMOUPRAVNI SPORAZUMI
30.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v
sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Lendava	5
č) PRAVNI AKTI IZVRŠNEGA SVETA
75.	Odredba izvršnega sveta Skupščine občine Lendava o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980	9
76.	Odredba izvršnega sveta Skupščine občine Lendava o veterinarskosanitarnih pogojih za ureditev sejmov, trgov, razstav, dogonov in drugih javnih pregledov	9
77.	Sklep izvršnega sveta Skupščine občine Lendava o prenehanju veljavnosti sklepa o določitvi najvišjih ravni cen v občini Lendava	9
d)	AKTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
89. Sklep o razpisu referenduma Skupščine krajevne skupnosti Hotiza o prenehanju zbiranja samoprispevka po sklepu o uvedbi referenduma in o uvedbi novega samoprispevka
140.	Sklep Skupščine krajevne skupnosti Hotiza o prenehanju zbiranja samoprispevka in o uvedbi novega samoprispevka v naselju Kapca
155.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi za del naselja Dolgovaške gorice
170.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gorice pri Lendavi za del naselja Dolgovaške gorice in sicer za zaselek 5. rajon Dolac-Ujhegy
226.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka, za območje krajevne skupnosti Turnišče
236.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Lendava
275.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje Črenšovci, Trnje in Žižki
280.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Lendava
281.	Sklep o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Hotiza za vas Kot.
287.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje celotne krajevne skupnosti Turnišče in za del območja krajevne skupnosti Turnišče — vas Turnišče
d DRUGI PRAVNI AKTI SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
41.	Sklep Skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Lendava o vsakladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški	6
SKUPŠČINA OBČINE LJUTOMER
1	2	3
a) ODLOKI
2.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Ljutomer v I. tromesečju leta 1980	1
31.	Odlok Skupščine občine Ljutomer o določitvi prispevne stopnje za financiranje programa občinske kulturne skupnosti Ljutomer za obdobje od 1. marca do 31. decembra 1980	6
32.	Odlok Skupščine občine Ljutomer o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer za obdobje od 1. marca do 31. decembra 1980	6
33.	Odlok Skupščine občine Ljutomer o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske telesno-kulturne skupnosti Ljutomer za obdobje od 1. marca do 31. decembra 1980	6
34.	Odlok skupščine občine Ljutomer o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer za obdobje od 1. marca do 31. decembra 1980	6
35.	Odlok Skupščine občine Ljutomer o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov zveze skupnosti otroškega varstva SRS, občinske skupnosti otroškega varstva Ljutomer in občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer za obdobje od 1. marca do 31. decembra 1980	6
36.	Odlok Skupščine občine Ljutomer o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske skupnosti za zaposlovanje Ljutomer za obdobje od 1. marca do
31.	decembra 1980	6
37.	Odlok Skupščine občine Ljutomer o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov Občinske požarne skupnosti Ljutomer za obdobje od 1. marca do 32. decembra 1980	6
59.	Odlok o organizaciji, ureditvi in poslovanju vete-
rinarsko higienske službe na območju občine Ljutomer	8
60	Odlok o zimski službi v občini Ljutomer	8
67.	Odlok o priznanjih občine Ljutomer	9
68.	Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi
proračuna občine Ljutomer za leto 1979	9
69.	Odlok o proračunu občine Ljutomer za leto 1980	9
70.	Odlok o urbanističnem programu za območje občine
Ljutomer	9
71.	Odlok o urbanističnem načrtu mesta Ljutomer	9
96.	Odlok o organizaciji in delovnem področju občinskih
upravnih organov in samostojnih strokovnih služb
Skupščine občine in Izvršnega sveta skupščine občine
Ljutomer	x	13
98.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje
sistema obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji
za območje občine Ljutomer	14
.100. Odlok o splošnih pogojih za preskrbo z vodo iz
javnega vodovodnega omrežja na območju občine
Ljutomer	14
134.	Odlok o ustanovitvi območne samoupravne skupnosti
za obrambo pred točo v severovzhodni Sloveniji za
območje občine Ljutomer	17
135.	Odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje
sistema obrambe pred točo na Območju občine
Ljutomer za leto 1980	17
136.	Odlok o spremembi programskega dela zazidalnega
načrta za individualno stanovanjsko cono Kidričevo,
naselje Ljutomer na območju občine Ljutomer	17
137.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o izvajanju
zakona o starostnem zavarovanju kmetov v občini
Ljutomer	17
142.	Popravek odloka o organizaciji in delovnem področju
občinskih upravnih organov in samostojnih strokovnih
služb skupščine in izvršnega sveta Skupščine občine
Ljutomer	17
STRAN 14 VESTNIK, 17. FEBRUARJA 1981
2
153.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zimski službi v občini Ljutomer	19
154.	Odlok o dovoliltvi opravljanje določenih dejavnosti, ki povzročajo hrup v nočnem času na območju občine Ljutomer	19
157.	Odlok o ustanovitvi medobčinskega upravnega organa za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota	20
158.	Odlok o dovolitvi opravljanja določenih dejavnosti, ki povzročajo hrup v nočnem času na območju občine
Ljutomer	20
161.	Odlok o programskem delu zazidalnega načrta stanovanjske soseske S — 3 v Ljutomeru	20
162.	Odlok o programskem delu zazidalnega načrta mestnega središča Ljutomera	20
167.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zimski službi v občini Ljutomer	21
174.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ljutomer za leto 1980	22
175.	Odlok o izvedbi hidromelioracijskih del in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedenih melioracijah na delu območja k. o. Branoslavci, Radoslave!. Logarovci in Kuršinci v občini Ljutomer	22
b)	SKLEPI, UGOTOVITVE STALIŠČA, PRIPOROČILA, ODLOČBE IN DRUGI AKTI SO
120.	Sklep o imenovanju namestnice družbenega pravobranilca samoupravljanja v M. Soboti	15
121.	Sklep o izvolitvi sodnika združenega dela v. Murski Soboti	15
138.	Sklep skupščine občine Ljutomer o sestavi in številu članov komiteja za družbeno planiranje in gospodarski razvoj	17
156.	Sklep o izvolitvi sodnika Temeljnega sodišča v Murski Soboti	Z i	19
169.	Sklep za namestnika javnega tožilca Temeljnega javnega tožilstva v Murski Soboti "	21
190.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka na območju občine občine Ljutomer	25
239.	Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka na območju Ljutomer	27
278.	Izid referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka za sofinanciranje investicij na področju zdravstva in izobraževanja na območju občine Ljutomer	30
STRAN 14 VESTNIK, 17. FEBRUARJA 1981
c)	RESOLUCIJE, DRUŽBENI DOGOVORI, SAMOUPRAVNI SPORAZUMI
12. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana
občine Ljutomer za obdobje 1976—1980 v letu 1980	2
187.	Spremembe in dopolnitve resolucije o poljtiki izvajanja družbenega plana občine Ljutomer za obdobje 1976—1980 v letu 1980	24
243.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev v sklad skupnih rezerv gospodarstva občine Ljutomer	27
č) PRAVNI AKTI IZVRŠNEGA SVETA
38.	Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede v občini Ljutomer	6
78.	Sklep o prenehanju veljavnosti odredbe o določitvi najvišjih ravni cen v občini Ljutomer	9
102.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta dela stanovanjske soseske S—3 v Ljutomeru	14
184.	Odredba o povečanju stanarin in najemnin v občini
Ljutomer	23
189.	Odredba o preventivnih cepljenjih In diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 na območju občine Ljutomer	24
247.	Odredba o spremembi in dopolnitvi odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v
letu 1980 na območju občine Ljutomer	'	28
283.	Sklep o javni razgrnitvi programskega dela zazidalnega načrta stanovanjske cone ob Razlagovi ulici v
Ljutomeru	32
d) AKTI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
228.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Križevci pri Ljutomeru 26
229.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Železne dveri	26
230.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Veržej	; 26
231.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KS Logarovci—Berkovci	26
235.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ljutomer	27
237.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Stogovci, ki zajema vasi: Vratja vas. Vratji vrh, Podgorje. Zgornje Konjišče. Spodnje Konjišče^ Stogovci. Orobtinci.
Grabe. Pogled. Janhova in Žiberci	27
282.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Stogovci za naselje: Vratja vas. Novi vrh. Podgorje, Zgornje Konjišče. Spodnje Konjišče, Stogovci. Orobtinci. Grabe, Pogled. Janhova in Žiberci ' 32
e) DRUGI PRAVNI AKTI SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI
44. Sklep Skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer o pooblastitvi strokovne službe Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ljutomer za izvajanje nalog zakonske svetovalnice za območje občine Ljutomer v letu 1980	6
91. Sklep o uskladitvi preživnin s povečanimi življenjskimi stroški '	11
I
tedenski koledar
Občani pri matičarjih
SREDA, 18. februarja — Simeon
ČETRTEK, 19. februarja — Konrad
PETEK, 20. februarja — Leon
kino
SVOBODA GORNJA RADGONA
18. februarja ter 19. februarja ob 19. uri ameriški film: IZGANJALEC HUDIČA. 20. februarja ob 19. uri ameriški film: Pl-RANJE.
LENDAVA
18. februarja ob 17. uri in 19.30. uri ameriški film: MORILEC, 20. februarja ob 19.30 uri angleški film: LJUBI VILJEM.
LJUTOMER
18. februarja ob 17.15 in 19.30 uri ameriški film: JETNICA SAMOSTANSKIH ZIDOV.
ČRENŠOVCI
20. februarja ameriški film: LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM.
VELIKA POLANA
20. februaija ameriški film: OČI LAURE MARS.
prodam
KOMBAJN ZMAJ 780 prodam. Lipovci 103. M-422
KRAVO s telefom, bikca in teličko prodam. Krog št 75. M-469 SVINJO (180 kg), krmljena z domačo hrano, prodam. Motovilci 69. M-470
PEUGEOT 404, registriran do kbnca leta, prodam. Informacije popoldne (telefon 76-633). M-4 71 TESAN LES za ostrešje (9x6 cm) in MEŠANA SUHA DRVA (12 m3) prodam. Naslov v upravi lista. M-472
FIAT 1300, po delih, prodam. Naslov v upravi lista. M-473 ŠKODO no L, letnik 1973, generalno popravljen, prodam. Milan Šumak, Mele 25, Radenci. M-475
FIAT 750, letnik 1973, prodam. Bernjak, Lukačevci 3/A, p. Martjanci. M-479
SNOPOVEZALKO za kosilnico BCS in sejalnik za koruzo (dvo-redni), prodam. Gomilice 70. M-481
CITROEN D SUPER (veliko, žabo), letnik 1974, in PEUGEOT 304, letnik 1974. prodam. Cankarjeva 20, Murska Sobota. M -482
MOTORNO ŽAGO STIHL 045 prodam. Vaneča 80. M-483 1,50 ha zemlje v Poznanovcih prodam. Informacije Predanovci 8. M-484
TRAKTOR STEYR tip 188, 28 KS, z jermenico, prodam. Mo-ščanci 9. M-485
GASILSKO PRIKOLICO prodamo na javni dražbi dne 28. 2. 1981 ob 13. uri pred gasilskim domom. Gasilsko društvo Do-manjševci. M-486
PLUG za traktor STEYER (12 čolni), prodam. Josip Malačič. Bokrači 30, Puconci. M-487 GOSTILNO OB CESTI LJUBLJANA—CELJE, dobro vpeljano, zaradi selitve prodam. Interesenti se naj oglasijo vsak dan popoldne. Slaslov na upravi lista. M-OP
25 a vinograda prodam. Vprašati pri Danijelu Nemcu, Robadje 26, p. Štrigova. M—488
TRAKTOR URSUS 35 KS, s koso, letnik 1977, prodam. Naslov na upravi. M—492
KLAVIRSKO HARMINIKO, 75 basno, staro 1 leto, prodam. Tropovci n. h., štev. 13. M—493 MANJŠE POSESTVO v izmeri 2,40 ha na zelo lepem kraju
Odbor za medsebojna delovna razmerja delavcev na OŠ Janko Ribič Cezanjevci
razpisuje dela in naloge
učitelja
za oddelek podaljšanega bivanja za določen čas od 1. marca 1981 do 30. novembra 1981 — nadomeščanja delavke v času porodniškega dopusta.
Pogoj: učitelj razrednega pouka, PU ali absolvent PA. Osebni dohodek se bo določil po pravilniku o delitvi sredstev OD.
Rok prijave do zasedbe delovnega mesta. Od 25. 5. 1981 je na razpolago garsonjera v bloku Cezanjevci.
(občina Lenart v Slov, goricah) 20 km od Gornje Radgone, prodam. Hiša z gospodarskim poslopjem potrebna adaptacije, elektrika v hiši; voda (studenec) 7m od vhodnih vrat. Informacije od 18. do 20. ure: telefon 062 35-965.
M—495
MOPED — ,,štiribrzinec , mafo rabljen, prodam. Berkovci 3. M—496
DIANO — 6, letnik december. 1977, prevoženih 28.000 km, prodam. MarkiŠavci 8. M—499
TRAJNO GOREČO PEČ EMO PLAMEN na trda goriva prodam. Naslov na upravi lista. M—500
NOVO LADO 1600, neregistrirano in ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Telefon 21-670 dopoldan (ob delavnikih). Naslov na upravi lista. M—501
kupim
Mizarskega pomočnika sprejmem. Naslov na upravi lista. M—478
RABLJENI MEŠALEC za beton kupim. Naslov na upravi lista. M—480
RABLJENO KOSILNICO BCS v dobrem stanju kupim. Naslov v upravi lista. M—OP
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je nen adoma zapustila draga žena, sestrična in teta
Marija Bencik
roj. Hari
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in gasilcem, za spremstvo na njegovi zadnji poti ter darovane vence in vsem ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih.
Posebna zahvala zdravniškemu osebju kirurškega oddelka so-..boške bolnišnice, govorniku KS Evgenu Sapaču in predstavniku GD Štefanu Horvatu iz Brezovec za poslovilne besede ter g. duhovniku in pevcem za opravljeni pogrebni obred.
Brezovci; 30. L 1981
zaposlitve
razno
Občane obveščam, da Feliks Ko-sednar iz Otovec št. 87 nima pravice prodajati premičnin s posestva v Otovcih 87. Kupec se bo zagovarjal na sodišču. Viljem Cdr, Gregorčičeva 9/A, M. Sobota. M—494
Predelovalce oljnih semen obveščamo, da predelujemo semena. Za večjo količino organiziramo prevoz. Geza Šiftar, Polana 2, telefon 22-951. M—498
V občini Murska Sobota, z izjemo mesta, deluje 15 krajevnih uradov. Ti so bili v preteklem letu močno obiskani, vključno z Mursko Soboto, kjer opravljata delo krajevnega urada matična in prijavna služba v sekretariatu za notranje zadeve in pa del nalog tudi sprejemna pisarna.
Po zbranih podatkih za leto 1980 so matičarji v murskosoboški občini v matične knjige vpisali 1737 rojstev, 474 porok in 957 smrti. Matičarji so imeli precej opravka tudi z občani, ki še vedno prihajajo po različna potrdila in listine za uveljavitev pravic pred določenimi organi. V letu 1980 so matičarji v občini izdali 9214 rojstnih izpiskov, 1424 poročnih in 3100 izpiskov iz matične knjige umrlih. Poleg skupnega števila 13738 raznih izpiskov so občani dobili tudi 3628 raznoterih potrdil za uveljavljanje določenih pravic v tujini. Matična služba pa izdaja tudi izpiske na mednarodnih obrazcih za uporabo v tujini. Lani so jih izdali nekaj čez 4000.
Osebju injekcijskega oddelka soboške bolnišnice in ambulatnemu zdravniku se naj lepše zahvaljujem za zdravljenje.
Pacientka LJUDMILA SAD L iz Cankove.
BOREČI
Končno gasilski dom
V Borečih v ljutomerski občini so na letni skupščini gasilskega društva sklenili .da bodo zgradili prepotreben gasilski dom. Predsednik Viktor Slavinec, ki bo to funkcijo opravljal tudi v prihodnjem obdobju, je pohvalil zavzetost krajanov, tudi mladine. !Ob koncu so podelili priznanja najzaslužnejšim članom. Za šestdeset let dela v gasilstvu so ga podelili Janezu Saj tu.
M. Ohman
KOBILJE
Nova knjižnica
Po proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku so v Kobilju odprli novo knjižnico; že drugo v tem kraju. Eno imajo namreč v osnovni šoli. Knjižne police so bile ob otvoritvi bolj skromnozaložene, vendar domačini na njih že najdejo zanimivo branje za zimske večere.
D. Š.
Berite poltednik VESTNIK
Toliko o matičnih številkah, ki povedo, da občani še vedno prepogosto morajo na matične urade po mnoge listine in da se delovne organizacije pa tudi občani premalo ukvarjajo z zahtevki v obliki pismene prošnje ali preverjanja po uradni dolžnosti. Precej izpiskov je včasih občanom tudi nepotrebnih ali pa se jim ne da iskati tistega, ki ga imajo doma, kajti najlaže je to dobiti na uradu, čeprav je tam treba morda tudi malo počakat' Pri
[<110(1 LINA
ELKOM ,,LINA" — Lesna industrija Apače
n. sol. o., Apače št. 2
L Komisija za delovna razmerja v DSSS
objavlja
prosta dela in naloge
1.	REFERENT ZA VARSTVO PRI DELU, SLO in DS
2.	ŠOFER NABAVLJAŠ
II.	Komisija za delovna razmerja v TOZD Kovinska proizvodnja
objavlja
prosta dela in naloge
1. VODENJE PROIZVODNJE
Pogoji: Poleg izpolnjevanja zakonskih pogojev zahtevamo še naslednje:
pod št. 1.
— Višješolska ali srednješolska izobrazba z ustreznimi dokazili o usposobljenosti za opravljanje objavljenih del in nalog, 5 (pet) let delovnih izkušenj na takšnih ali podobnih delih
pod št. 2.
— KV mizar z opravljenim vozniškim izpitom B kat.
1 (eno) leto delovnih izkušenj
pod št. II.
— Višješolska ali srednješolska izobrazba Strojno-tehnične smeri, 2 (dve) leti delovnih izkušenj
Prijave za zasedbo objavljenih prostih del in nalog pošljite v 15. dneh od dneva objave na naslov ELKOM -LINA« Apače, 69253 Apače, Apače št. 2, in sicer pod I. na komisijo za delovna razmerja v DSSS, pod II. na komisijo za delovna razmerja TOZD Kovinska proizvodnja. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku objave.
L Ema Kreft
JBk	iz Petanjec 121
upravnih postopkih pa se predvsem upravni organi vse bolj ukvarjajo s poenostavitvijo postopkov, kajti občan lahko dobi ob širšem razumevanju nekaterih organov vrsto dokumentov tudi brez rojstnega, poročnega ali drugih izpiskov, le nekoliko doslednejše izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku bo potrebno, pa bo marsikatera kljuka ostala nedotaknjena.
(tg)
VESTNIK
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), I J n v	redniki Bripita Bavčar Jani Dominko,Jože Graj, Milan Jerse, Janez Kurbus,
Ludvik Kovač (odgovorm urednik) Bngit^	(^pisništvo) Branko Zunec.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 - Devizni račun pr> Jugobanki Ljubljana 50100^20-000112-25730-304-01176 - Od L L 1980 izhaja Vestnik kot poltednik ob torkih in petkih -Cena SZ"e šSlke 4 dinarje. Tiska ČGP Večer Maribor - Po pristojnem mnenju je Vestmk oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v teh bridkih urah izrekli sožalje, sočustvovali z nami ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na zadnji potif darovali vence in cvetje.
Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke, gasilcem ter govornikoma za poslovilne besede pri odprtem grobu.
Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: hčerka Klariča in vnuk Jože z družinama ter ostalo sorodstvo
VESTNIK, 17. FEBRUARJA 1981
d STRAN 15

Vest, da bo tovariš Tito ob obisku Pomurja prišel tudi v Lendavo, se je med občani hitro razširila. Bilo je to 1966. leta. Na srečanj e z Ij u bij en im predsednikom so se v mestu pripravljali z veliko vnemo, saj tako uglednega gosta še nikoli niso imeli. Med drugim so na hitrico uredili glavnino pročelij stavb na Partizanski cesti. Seveda so mesto, enako pa vasi, skozi katere je potoval, okrasili s cvetjem in izobesili zastave. Marsikdo pa se še spominja, da so ponekod vaščani pred svojimi hišami postavili mize in nanje postavili rože. Mnogo takih prizorovje bilo zlasti v vaseh, kjer žive pripadniki madžarske narodnostne skupnosti.
Katarina Zelko iz Lendave je bila tisto leto zaposlena v industriji dežnikov in pletenin Indip v Lendavi, pred časbm pa so jo’ izvolili za predsednico delavskega sveta, njene sodelavke so za presednikov obisk v Lendavi že dolgo časa vedele, niso pa pričakovale, da bo prišel tudi v njihov kolektiv. Šele dan pred obiskom se je v tovarni razširila vest:
»Tovariš Tito pride v našo tovarno!«
»Predsednik bo obiskal naš kolektiv? Saj ni mogoče! Če bi res prišel, bi nas o tem zagotovo prej obvestili,« so menile ženske v dežnikarni.
»Resje, pride pogledat kaj delamo in kako gospodarimo!«
Besedam direktorja Bele Roudija je bilo treba verjeti.
»Toda, ali smo na obisk pripravljeni?«
»Pripravljeni? Naša tovarna ima večdesetletno tradicijo v dežnikarstvu, tudi s pleteninami se uveljavljamo, dobro gospodarimo, medsebojni odnosi so v
E8H
KRIŽEVCI NA GORIČKEM
LETOS ASFALT DO PETRO-VEC
Središče vasi je na Vrhu (Vreju), čeprav ta predel ni tako gosto naseljen kot Dol. (Foto: J. G.)
Prav gotovo bi bilo zanimivo >brskati<, kako je bilo v davnih časih v Križevcih na Goričkem; še posebej, če bi to znal pripovedovati okrog 400 let star orjaški domači kostanj. Tako je menda bilo središče vasi v Dolu, tam, kjer je zdaj cerkev, pa je rasel gozd. Tudi opuščeno pokopališče priča o ’preseljevanju1 Križevčanov. Toda o preteklosti morda kaj več drugič. Ob našem obisku so namreč
si obetajo v prihodnjih letih.
naseljeni zaselek Dol, zapreti za ves promet. Toda ljudje se pač morajo tudi tam voziti. To cesto so lani razširili, pri čemer so sodelovali tudi vaščani s. prostovoljnim delom. Zdaj pa čakajo občinsko cestno-komunalno skupnost, da se jih morda usmili in poskrbi za navoz gramoza. Tolažijo pa se s tem, da bodo, kot vse kaže, že letos posodobili (asfaltirali) vsaj glavno prometno žilo, ki vodi
Cesta, ki pelje skozi najbolj naseljen predel Križevec (Dol), je v tem času, ko ni zmrznil, skorajda neprevozna. Zato čakajo občinsko cestno-komunalno skupnost, da poskrbi za navoz gramoza. (Foto: J. G.)

PRIČAKOVANJE
VELIKO
redu ... Naj le pride, naš predsednik, seznanili ga bomo z našim življenjem in delom.«
Tik zatem, ko je bila vest potrjena, je bil kolektiv »na nogah«: pričelo se je temeljito čiščenje prostorov, dvorišča, na okna in police so postavljali cvetje ... Pa ne samo to: ženske so se zamislile. kako neki se naj na-_
kaj narobe povedala, da ne bi zašla v kako zagato. Po drugi strani pa sem se tolažila, saj sem pred tem že nekajkrat slišala, da v takih prilikah predsednik še kako rad pomaga, pa tudi sicer da je preprost. Kljub vsemu je bilo pričakovanje veliko.«
Veliko pričakovanje seje začelo uresničevati. Pred tovarno Indip so se ustavili
Katarina Zelko, ki je bila 1966. leta predsednica delavskega sveta v lendavskem Indipu, razkazuje predsedniku republike proizvodne obrate v najstarejšem kolektivu lendavske občine.
slednji dan oblečejo, kam naj pojdejo k frizerju, da bi bile videti lepše ... Torej vrsta drobnih stvareh, a za delavke tako pomembnih.
»Zlasti je napoved obiska presenetila mene,« se spominja Katarina Zelko, »saj so mi na upravi podjetja naložili težko, a vendarle prijetno, pravzaprav častno nalogo: sprejeti predsednika in njegovo spremstvo in mu skupaj z vodilnimi podjetja razkazati proizvodne obrate. Tisto noč nisem mogla spati, saj sem mislila le na visoki obisk. Bala sem se. da ne bi

avtomobili, iz njih so začeli izstopati gostje. Katarina Zelko je zbrala ves pogum in dokaj preprečljivo pozdravila predsednika:
»Tovariš predsednik! V imenu kolektiva Indip vam izrekam iskreno dobrodošlico z željo, da bi se dobro počutili med nami!«
»Hvala lepa!« je odgovoril Tito in se med dvojno vrsto delavcev pred tovarno napotil v obrat dežnikarne. nato v orodjarno, ogled pa je sklenil v pletilstvu. Živo seje zanimal za naše uspehe,
skozi središče vasi (Vrej) do Gornjih Petrovec. Ostale poti pa nameravajo utrditi z gramozom.
spraševal, ali tudi izvažamo, koliko časa že izdelujemo dežnike. Predstavniki vodstva kolektiva in jaz smo mu odgovarjali in bilje zadovoljen.
Š. SOBOČAN

štev. V tem srednjeročnem obdobju pa planirajo še izgradnjo transformatorja, prizidek garaže h gasilskemu domu in nabavo novega gasilskega avtomobila. ureditev ulične razsvetljave in knjižnice v vaškem domu.
Jim bo uspelo uresničiti vse to? Najbrž bo moralo nekaj počakati. O tem se bodo prav gotovo uspeli dogovoriti, saj. je znano, da je sodelovanje med organizacijami in društvi v kraju dokaj dobro. Pred vsako pomembnejšo akcijo se po navadi najprej zberejo predstavniki posameznih organizacij. da se skupaj dogovorijo o izvedbi, nato pa razpravljajo in sklepajo v širšem okolju, (zbori občanov).
JOŽE GRAJ

IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
TOZD Proizvodnja kremenčevega peska Puconci, ki je v sestavu DO Tovarna dušika Ruše, je lansko leto dobro gospodarila. Celotni prihodek se je povečal v primerjavi s prejšnjim letom za 51, dohodek za 58 in čisti dohodek za 64 odstotkov, medtem ko so se porabljena sredstva povečala le za 39 odstotkov, kar pomeni od nespremenjenih prodajnih cenah proizvodov za 12 odstotkov manjšo rast porabljenih sredstev. Kljub izpadu proizvodnje zaradi neugodnih vremenskih razmer so proizvedli 89.012 ton peskov, kar je za 1 odstotek več kot so načrtovali, ter 2.554 ton mesa kar predstavlja prekoračitev plana za 55 odstotkov. Nadvse razveseljiva pa je tudi ugotovitev, da so povečali produktivnost dela pri peskih za 4,6 in pri mašaha za 55 odstotkov. Predvidevajo pa, da če ne bi prišlo do nepredvidenih zastojev proizvodnje, bi produktivnost pri peskih bila večja za okrog 3 odstotke. Za 2 odstotka so

povečali tudi dejansko opravljene efektivne ure. V lasnskem letu so prodali 100.840 ton peskov ali za 16 odstotkov več kot so načrtovali, količinska prodaja mase pa znaša 2.641 ton ali za 60 odstotkov več kot so predvidevali. Takšne gospodarske rezultate so dosegli z dobro izkoriščenostjo proizvodnih kapacitet, obratovanjem v dveh ali treh izmenah, z večjo produktivnostjo dela, s povečano finalizacijo kremenčevih peskov v večvredne produkte in osvajanjem novih proizvodnih programov, nam je povedal direktor TOZD Štefan Filipič.
'etišo vskem polju
Marsikoga bo verjetno presenetil podatek, daje na znanem Petišovskem polju poleg nafte in zemeljskega plina tudipremog.Raziskave so pokazale, da se v globini 180 do 450 metrov nahajajo plasti lignita, ki pa so različno debele, od 2.5 do 20 metrov. Po predvidevanjih ima premog okoli 4000 kalorij. Nekoč so premog baje dobivali tudi iz reke Mure, menda se s takšno dejavnostjo še dahes ukvarjajo nekateri prebivalci ob Muri, zlasti v njenem spodnjem toku v okolici Podturna. Ni kaj. zanimiva ugotovitev, da
premoremo tudi premog, ki postaja v današnji energetski krizi čedalje bolj iskan. Domača .surovina je seveda cenejša. zato bodo v delovni organizaciji INA—Nafta skušali ponovno pridobivati zemeljski plin, ki gaje menda pod Petišovskim poljem še kar precej, vendar bo potrebno način pridobivanja posodobiti. Plin bi vsekakor bil najbolj dragocen za lendavsko petrokemično industrijo. zlasti pa za tovarno metanola, ki sedaj uporablja zelo drago uvoženo surovino.
Jani D.