Robert Grošelj | Karmen Kenda-Jež | Vlado Klemše | Vera Smole | Matej Šekli Lipalja vas in njenaslovenska govorica Linguistica & philologica | 34 Zbirka Linguistica & philologica 34 Urednica zbirke Andreja Legan Ravnikar Robert Grošelj, Karmen Kenda-Jež, Vlado Klemše, Vera Smole, Matej Šekli LIPALJA VAS IN NJENA SLOVENSKA GOVORICA © 2016, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRC, ZRC SAZU Uredili Nataša Gliha Komac in Andreja Legan Ravnikar Recenzenti Hubert Bergmann, Simona Klemencic, Marko Snoj, Silvo Torkar, Andrejka Žejn in Andreja Žele Prevod povzetka Mitja Trojar (angl.) in Laura Sgubin (it.) Oblikovanje in prelom Brane Vidmar Izdajatelji Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Zanj Marko Snoj Slovensko kulturno središce Planika Zanj Nataša Gliha Komac Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) Zanj Devan Jagodic Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Zanj Oto Luthar Glavni urednik Aleš Pogacnik Tisk Tipografia Tarvisiana Naklada 600 izvodov Prva izdaja, prvi natis Izid knjige je podprla Dežela Furlanija -Julijska krajina. Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610503712. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6'282 LIPALJA vas in njena slovenska govorica / Robert Grošelj ... [et al.] ; [uredili Nataša Gliha Komac in Andreja Legan Ravnikar ; prevod povzetka Mitja Trojar (angl.) in Laura Sgubin (it.)]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. - (Zbirka Linguistica et philologica, ISSN 1854-2956 ; 34) ISBN 978-961-254-969-5 1. Grošelj, Robert, 1978- 287485696 Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli nacin, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem alikako drugace, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta). Robert Grošelj, Karmen Kenda-Jež, Vlado Klemše, Vera Smole, Matej Šekli LIPALJA VAS IN NJENA SLOVENSKA GOVORICA LJUBLJANA – UKVE 2016 KAZALO Nataša Gliha Komac Uvodna beseda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Vlado Klemše 1 Lipalja vas pred dvesto leti – domovina Kovacev, Trinkov in Temmlov . . . . . . 11 Karmen Kenda-Jež, Vera Smole, Robert Grošelj 2 Govorjena besedila iz Lipalje vasi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Robert Grošelj 3 Skladenjski opis slovenskega govora v Lipalji vasi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91 Matej Šekli 4 Hišna imena v Lipalji vasi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 111 5 Lipalja vas in njena slovenska govorica (Povzetek) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127 6 Lipalja vas and its Slovenian speech (Summary) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129 7 Laglesie San Leopoldo e la sua parlata slovena (Abstract) . . . . . . . . . . . . . . . . 131 8 Seznam slikovnega gradiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133 9 Imensko in stvarno kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 Uvodna beseda Ideja o raziskovanju hišnih imen in zbiranju gradiva za opis slovenske govorice Lipalje vasi, naselja z nekoc povsem slovensko govorecim domacinskim prebivalstvom, se je zace-la udejanjati na Otroškem raziskovalnem taboru Kanalska dolina leta 2000, ki ga je organi­ziralo Slovensko kulturno središce Planika (v nadaljevanju: SKS Planika). Skupaj s skupino otrok, ki so med šolskim letom redno obiskovali izbirne tecaje slovenskega jezikapri SKS Planika, smo tri mentorice, antropologinja Irena Šumi, takrat sodelavka Inštituta za naro­dnostna vprašanja, Maruša Pušnik, profesorica medijskih študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, in avtorica tega besedila, Nataša Gliha Komac, takrat še podi­plomska študentka, danes pa sociolingvistka, leksikografinja in raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, zacele zbirati prve informacije in fotografije ter skupaj z otroki snemale pogovore z zadnjimi govorci slovenskega jezika v vasi. Z raziskovanjem slovenske govorice Lipalje vasi smo se ukvarjali še na treh razisko­valnih taborih, pri cemer so na taboru leta 2003 še sodelovali otroci, v letih 2004–2005 in 2014 pa s(m)o združili moci jezikoslovci, predvsem Robert Grošelj, Karmen Kenda--Jež, Vera Smole in Matej Šekli, zaposleni na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani oz. na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (gl. fotografijo na notranjem zavihku naslovnice). Podlaga za temeljito in tehtno analizo je vedno na terenu zbrano gra­divo, ki pa, še posebej v tako specificnih okolišcinah, kjer govorci v dejaven stik s svojim maternim jezikom prihajajo zelo redko (pri terenskem delu se je to kazalo v dejstvu, da je pogovor z informanti po vrsti sporazumevalnih težav v prvih dneh snemanja ob vsakem naslednjem srecanju bolj gladko tekel), vedno znova zahteva preverjanja in dopolnitve. Morda je prav zato monografija nastajala toliko casa. Avtorji prispevkov, ki izhajajo iz gradiva, pridobljenega na terenu, so se kljub veckratni udeležbi na raziskovalnih taborih v Kanalski dolini na taborih ukvarjali z razlicnimi tematikami in nalogami. Rezultat teh taborov sta najmanj dve znanstveni monografiji (Ovcja vas in njena slovenska govorica / Valbruna e la sua parlata slovena 2005, Shranli smo jih v bancah: slovarski prispevek k poznavanju oblacilne kulture v Kanalski dolini / contributo lessicale alla conoscenza dell'abigliamento in Val Canale 2007, 2015), razstavi Oblacila naših dedkov in babic 2003 in Iz Micijine skrinje 2015 ter virtualna zbirka Glasovi Kanalske doline 2015 v okviru med-narodnega projekta ZBOR ZBIRK – Kulturna dedišcina med Alpami in Krasom s poimeno­vanji oblacil v razlicnih dolinskih jezikih(slovenšcini, nemšcini, italijanšcini in furlanšcini). Slika1: Irena Šumi, Giovanni Grilz – Žnidarjev Hanzi (1926–2015), Nataša Gliha Komac in Elisa Autischer na Otroškem raziskovalnem taboru Kanalska dolina 2000 (vir: arhiv SKS Planika) Casovna stiska nas je prisilila, da so pred vami le štirje prispevki.1 Uvodni prispevek zgodovinarja in publicista Vlada KlemšetaLipalja vas pred dvesto leti: domovina Kovacev, Trinkov in Temmlov, ki na podlagi zemljepisnih krajevnih in ledinskih imen iz franciscej­skega katastra predstavlja podobo Lipalje vasi v zacetku 19. stoletja, je bil že objavljen v Primorskem dnevniku, z avtorjevim pristankom pa je bil z dopolnitvami ustrezno prirejen za našo monografijo. Naslednji trije prispevki so poleg pomembnega avtorskega vložka in interpretacije tudi sad vecletnega skupinskega raziskovalnega dela in zbiranja gradiva. Kot je leta 2005 ob izidu dvojezicne monografije Ovcja vas in njena slovenska govorica / Valbruna e la sua parlata slovena v spremnem besedilu Monografiji ob rob zapisala Vera Smole, tudi za našo monografijo velja, da »/k/o se povežeta otroška in znanstvena radovednost s požrtvovalnim sodelovanjem krajanov, mora nastati nekaj dobrega«. Prispevek Karmen Kenda-JežGovorjena besedila iz Lipalje vasi, nastal v sodelovanju z Robertom Grošljem in Vero Smole, pomeni prvo podrobnejšo jezikoslovno obravnavo slovenskega govora Lipalje vasi. Prinaša komentiran izbor besedil, posnetih na raziskoval­nem taboru 2005, v slovenski narecni foneticni transkripciji. Skozi pripovedi informantov, Besedilo je pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (http://zrcola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. vseh treh v vasi rojenih maternih govorcev slovenskega jezika: Marie Willenpart – Mici, Giovannija Grilza – Žnidarjevega Hanzija in Leopolda Willenparta– Toncevega Poldija, se odstira pogled v organiziranost družinskega in vaškega življenja sredi in konec 20. stoletja. Skladenjski opis slovenskega govora v Lipalji vasi Roberta Grošlja prinaša opis skla­dnje slovenskega koroškega ziljskega govora v Lipalji vasi, in sicer na temelju skladenj­skega dela vprašalnice za OLA. Ta zajema sklonsko oblikoskladnjo, predložne zveze, problematiko povedkovega dolocila, rabo glagolov biti in imeti, naklonske glagole, zveze z nedolocnikom in deležniki, problematiko skladenjskega naklona, veznikov, zloženega stavka in clenkov. Analiza gradivsko temelji na pogovorih (z Leopoldom in Mario Willen-part), posnetih v Lipalji vasi v letih 2000 in 2005. Matej Šekli v prispevku Hišna imena v Lipalji vasi podaja seznam in etimološko raz­lago hišnih imen ter poimenovanj hišnih gospodarjev in gospodinj po starih hišnih števil­kah. Imena so bila na sprehodih po vasi z osrednjim informatorjem Leopoldom Willenpar-tom – Toncevim Poldijem veckrat preverjana. Izhodišce za študijo je bil na raziskovalnih taborih 2000 in 2003 pripravljen seznam hišnih imen, ki so ga pod vodstvom mentorjev izdelali in na terenu preverili otroci; rezultat njihovega dela je tudi zemljevid z oznacenimi starimi hišnimi številkami s hišnimi imeni (gl. sliko 6, str. 125). V Lipalji vasi so na zacetku 21. stoletja živeli še štirje posamezniki, ki so bili vešci sporazumevanja v slovenskem jeziku. Žal so v zadnjem desetletjuvsi sklenili svojo življenj­sko pot, zato edini odzven nekoc v Lipalji vasi domace slovenske besede ostaja zlasti v monografiji Lipalja vas in njena slovenska govorica in na posnetkih pogovorov, ki smo jih pridobili na raziskovalnih taborih v letih 2000, 2003 in 2005. Upamo, da se bodo vendarle še našla sredstva in cas, da tudi ti, skupaj s slovarjem slovenske govorice Lipalje vasi, ugledajo objavo. Monografijo Lipalja vas in njena slovenska govorica posvecamospominu na te posle­dnje slovensko govorece prebivalce male vasice na skrajnem severozahodnem robu Kanal­ske doline. Spominu na Toncevega Poldija – Leopolda Willenparta (1923–2012), Mici – Mario Willenpart (1920–2014) in Žnidarjevega Hanzija – Giovannija Grilza (1926–2015), ki so bili vedno znova iskreno veseli našega obiska, saj je bila to ena redkih priložnosti, ko so lahko spregovorili v svojem maternem jeziku. Iskrena zahvala za vse organizacijske napore, vzpostavljanje stikov na terenu ter vztra­janje in skrb za izid monografije gre Rudiju Bartalothu, dolgoletnemu predsedniku SKS Planika, pobudniku izdaje monografije Lipalja vas in njena slovenska govorica; razisko­valcem, ki so združili moci in svoja spoznanja strnili v pregledne prispevke; recenzentom, ki so besedila pospremili s konstruktivnimi pripombami in tako pripomogli h kakovosti pri­spevkov; lokalnemu prebivalstvu in glavnim informatorjem, ki so nastanek tega dela sploh omogocili; otrokom slušateljem izbirnih tecajev SKS Planika, ki so se udeležili razisko­valnih taborov 2000 in 2003 ter dejavno sodelovali pri zbiranju gradiva; Vladu Klemšetu, ki se je prijazno odzval na naše vabilo k sodelovanju in nam pomagal pridobiti fotokopije dokumentov iz Državnega Arhiva v Gorici; Slovenskemu raziskovalnemu središcu Slori, ki vsa leta spremlja in financno podpira raziskovalno delo SKS Planika; Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki v svoje raziskovalno delo vkljucuje tudi obmocje Kanalske doline in vsestransko podpira naše delovanje ter je z umestitvijo monografije v zbirko Linguistica et philologica potrdil pomen in vlogo dela, ki si ga je zastavilo SKS Planika; urednici zbirke in sourednici monografije Andreji LeganRavnikar, ki je s skrbjo in predanostjo izpeljala zahtevno uredniško delo ter s katero sva ob urejanju te knjige pridobili marsikatero izkušnjo; Deželi Furlaniji - Julijski krajini, ki je s financno podporo omogocila izid monografije, ter Založbi ZRC SAZU, ki je delo založila. V Ljubljani, novembra 2016 Nataša Gliha Komac Lipalja vas pred dvesto leti – domovina Kovacev, Trinkov in Temmlov Vlado Klemše VDržavnem arhivu v Gorici v fondu katastrskih listin hranijo gradivo franciscejskega kata­stra za obcine v Kanalski dolini: od Tablje do Trbiža in za kraje,ki so nekdaj sodili k deželi Kranjski, a so po prvi svetovni vojni pripadli Italiji (obmocje nekdanjih davcnih obcin Rate­ce in Bela pec oz. Fužine). Najstarejše listine s popisi, izmero in oceno, izrisom in popisom lastnikov zemljišc nosijo letnico 1813. V naslednjih letih in desetletjih – do sredine 19. stoletja so trajali mejni spori med posameznimi katastrskimi obcinami in pravdanje med lastniki zemljišc in davcno upravo – so se postopoma dopolnjevale. Listine skoraj pol stoletja starejšega terezijanskega (od 1752 dalje) in jožefinskega katastra (1785–1789) za isto obmocje se verjetno hranijo v celovških ali dunajskih arhivih. Možno je, da so se dokumenti izgubili oz. so bili uniceni. Gradivo franciscejskega katastra (tudi napoleonskega oz. francoskega katastra, raz­lika je le v kasnejšem razlicnem poimenovanju, zasnova in vsebina pa sta skoraj povsem enaki) nudi izcrpen opis gospodarskega stanja in splošnih družbenih razmer v zacetku 19. stoletja. Iz seznama in popisa lastnikov zemljiških in stavbnih parcel ter stavb je mogoce razbrati narodnostno sestavo prebivalcev posameznih krajev oz. skupnosti. S tega vidika so dragocena imena manjših ali vecjih kmetijskih površin, gozdov, vrhov in voda, znacilnosti in posebnosti krajine na obmocju posameznih skupnosti oz. obcin v registrih in mapah, ki so osnova današnje katastrske ureditve. Na osnovi teh podatkov lahko trdimo, da je bila Kanalska dolina pred dvesto leti z jezikovnega in narodnostnegavidika mešano obmocje s pretežno slovenskim, nemškim in deloma italijanskim (furlanskim) prebivalstvom. Izjema so bili kraji Rabelj, Trbiž in Naborjet (it. Malborghetto, furl. Malburghet). V prvih dveh je prevladovalo prebivalstvo nemške narodnosti, v Naborjetu pa je bila izrazita prisotnost prebivalstva italijanske oz. furlanske narodnosti. Na slovenska ledinska imena naletimo tudi na obmocju današnje obcine Tablja (it. Pontebba, nem. Pontaffel), v katero spada nekdaj samostojna katastrska (davcna) obcina Lipalja vas (it. Laglesie S. Leopoldo, nem. Leopoldskirchen). Do konca prve svetovne vojne je bilo ozemlje današnje obcine Tablja razdeljeno, ker je tu potekala meja med Avstrijo in Italijo. Ozemlje med hudournikoma Pontebbana in Bombas (nem. Bombasch) do gorskih vrhov nad Ziljsko dolino (nem. Gailtal) ter v ozkem pasu na levem bregu Bele (it. Fella, nem. Fellafluss) na meji z davcno obcino Pietratagliata (slov. Vrata) je tvorilo samostojno katastrsko obcino Pontebba nuova (nem. Deutsch Pontaffl). Mejni prehod med državama in skupnostima na levem oz. desnem bregu Pontebbane je bil na mostu sredi naselja. Slika 2: Posnetek (digitalni zapis) katastrske mape ožjega obmocja naselja Lipalja vas iz leta 1827 (vir: Državni arhiv v Gorici) Lipalja vas (starodavno slovensko ime kraja je Dipalja vas) je danes predmestje Tablje, utesnjeno med avtocesto in državno cesto, reko Belo in železnico. Nekdaj skrbno obde-lane njive in pašnike hitro zarašca gozd. Spremenila se je, posebej po drugi svetovni vojni, sestava prebivalstva. Leta 1831 je v obcini živelo okrog 400 oseb (404). Krajani so se ukvarjali v glavnem s kmetijstvom, zlasti z živinorejo. Voda je poganjala kar dva mlina. Živino so pasli na visokih planinah nad levim bregom Bele, na Jelovcu (v franciscejskem katastru Illus / Illuc) in pod Lipnikom (it. Monte Schenone, nem. Lipnig) ter pod Piperni­kom do Mocil na skrajni vzhodni strani obcine, kjer je potekala meja z Lužnicami. Obcin­ske meje nad desnim bregom Bele so segale do vrha Šinovca (it. Zinnis / Zinuz, nem. Schinautz / Schnauz, v franciscejskem katastru tudi zapis Cinouz) in še cez, do vznožja in ponekod celo do vrha grebenov, ki locujejo Kanalsko od Ziljske doline. Pašniki pod vršnimi grebeni Karnijskih Alp so bili dolgo predmet sporov med obcinami v Kanalski in Ziljski dolini. Pravico do paše so zahtevali in uveljavljali tudi sosedje z jugozahodne strani. Tako pravico je imela tudi srenja iz precej oddaljene Možnice (it. Moggio Udinese, furl. Muéc, nem. Mosach). Ozemlje davcne obcine Lipalja vas, vkljucno s spornimi deli, je pred dvesto leti sesta­vljalo 1448 parcel. Najvecjo gostoto ledinskih in drugih imen so kartografi in popisovalci zabeležili v ravninskem delu v bližini vasi, kjer so bile v glavnem njive, vrtovi in travniki s sadnim drevjem. Tu so se v teku generacij oblikovala ledinska imena, na katera naletimo v številnih drugih krajih na Slovenskem. Vneposredni okolici Lipalje vasi so tako Njive in Nivce, Pungarti (iz nem. Baumgarten – travnik ali vrt s sadnimi drevesi), Dolina, Kapušce, Breg, Padbregom, Polje, Brajda, Brajsa (narecna oblika za Brajdica). Obsežna pobocja v južnem in jugozahodnem delu obcine nad levim bregom Bele krajani še danes imenujejo Koren (narecno Kóran). Nekdaj so se tu razprostirali rodovitni travniki in pašniki, že vec desetletij pa se bujno razrašca gozd. Pobocja vzhodneje od Korena so krajani imenovali Srednje Brdo (v franciscejskem katastru Senewurda), Berda pa so dolg skalnat greben, ki locuje Kanalsko dolino in Dunjo. Mejna tocka med davcnima obcinama Lipalja vas in Tablja (nem. Deutsch Pontaffl) v bližini glavne poti proti Koroški oz. Italiji je bila v kraju Sedla (v franciscejskem katastru Sella), izvemo iz popisa meja katastrske obcine. V bližini je vecje obmocje, imenovano Dobje (v franciscejskem katastru Dobie / Dobia), kar pomeni kraj, kjer rastejo dobi (vrsta hrasta). Lastnica nekaterih parcel na Dobju je bila tudi Obcina Lipalja vas. Druge mejne tocke z obcino Tablja, oznacene z navadnimi mejniki, na bolj vidnih mestih pa z višjimi in bolj opaznimi obeliski, so bile v Jami (kjer je potok z enakim ime­nom) in više na Pozzettu (v franciscejskem katastru zapisano v nem. Potschet / Podschet), kar v furlanšcini pomeni kal ali vodnjak. Nad Pozzettom je stal obelisk na Celu (v franci­scejskem katastru Tchello). Na desnem bregu Beleje meja med obcinama Tablja in Lipalja vas skoraj v celoti potekala po strugi potoka Rio degli Uccelli (nem. Vogelbach). Vfranci­scejskem katastru nisem zasledil slovenskega imena za ta hudournik. Poraja se dvom, da bi bilo ime Rio degli uccelli lahko tudi sad nerodnega oz. netocnega razumevanja in posle-dicno napacnegazapisovanja slovenskega imena Celo. Beseda namrec zveni zelo podobno kot it. beseda uccello, kar pomeni ptica. Nemška oblika imena Vogelbach (Vogel – ptica) naj bi bil dobesedni prevod iz italijanšcine. Na levem bregu omenjenega hudournika in nad Belo je vecje obmocje, poimenovano Vancelach, zapisano tudi na vojaških specialkah. V katastrski mapi iz leta 1823 je (v nemšcini) naveden vrh Spitze von Vacelac. Na mapi iz leta 1837 je oznacen vrh (tokrat v it.) Cima del Monte Vacelac. V Žabnicah je potok Cella (slov. Celo), ki zbira vode izpod istoimenske gore. Potok je levi pritok Bele, v reko se izliva nedalec od vasi. Med ledinska imena, ki oznacujejo posebnosti oz. prisotnost rastlinskih vrst, prav gotovo sodi Jelovec. Ime se nanaša na obsežno planoto, visoko nad krajem Pietratagliata. Verjetno so bili tu v preteklosti bogati gozdovi iglavcev, kjer je prevladovala jelka. Izpod planote zbira vode hudornik z enakim oz. zelo podobnim imenom(na it. vojaškem zemlje­vidu Rio Gelovitz), ki se izliva v Belo. Ime Jelovec / Jelovc danes ohranja tudi planšarija (it. Malga Ieluz) na nadmorski višini 1515 metrov. Oznacena je na vojaških zemljevidih, nahaja pa se med neizrazitima vzpetinama Monte Poccet (1519 m) in Monte Agar (1690 m). Vskupino imen, ki opozarjajo na prisotnost rastlinskih oz. drevesnih vrst, sodita še Brezovc (v franciscejskem katastruBresutz) in Dobje (v franciscejskem katastru Dobie / Dobia / na Dobie), morda tudi Bor (v franciscejskem katastru Wor) in Borje (v franciscejskem katastru Borie). V skupini imen, ki odražajo geografske in geomorfološke znacilnosti obmocja, naj-demo Lužco (v franciscejskem katastru Lusza / Luschza), Log (v franciscejskem katastru Loch), pomeni pa mocvirnat in z redkim grmovjem porašcen svet, Kamnje (v franciscej­skem katastru Kamie) in Grobnjak (v franciscejskem katastru Grobniak). Na nacin pose-litve oz. rabe prostora opozarjajo imena Rut (v franciscejskem katastru Rut / Rutti), Frata, Fratca, Velike ravne (v franciscejskem katastru Blicheraune), Letnjank (v franciscejskem katastru Lectgnanich). Letnjank najverjetneje oznacuje zemljišce, za katerega je bilo treba letno placevati najemnino oz. odškodnino. Velike ravne ležijo v jugozahodnem delu obcine blizu meje s Tabljo. Smrdeca (v fran­ciscejskem katastru Smerdezza) je ime manjšega potoka na meji z Lužnicami, ki se izliva v hudournik z italijanskim oz. furlanskim imenom Rio Solfo (nem. Schwefelbach). Prisotnost izvirov mineralne vode z veliko vsebnostjo žvepla, odtod zelo verjetno tudi ime Smrdeca, so že v 19. stoletju, posebej po dograditvi železniške proge, v kraju skušali izkoristiti za razvoj zdraviliškega turizma. Današnji Pirglergraben, levi pritok Bele, je v franciscejskem katastru naveden kot Pegla. Enako se glasi ledinsko ime za obmocje ob strugi potoka. Desni pritoki Bele so, poleg že omenjenega Ria degli Uccelli, Klužca (v franciscejskem katastruClusca) v bližini meje z Lužnicami, Zaravna (v franciscejskem katastru Saraugna) in Šinovc / Žinovc (it. Zinnis / Rio detto Zinuz, nem. Schinautz / Schinauz). Na skrajnem jugozahodu, že na oze­mlju davcne obcine Tablja (v franciscejskem katastru Pontebba nuova), se v Belo izlivata Veliki in Mali gornik (v franciscejskem katastru Gross Kornick, Klein Kornick). Ledinska imena, vsaj nekatera, so glede na cas nastanka zagotovostarejša od priimkov, ki so se zaceli pogosteje in sistematicno uporabljati od 16. stoletja dalje (obvezno rabo je zapovedal cesar Jožef II.) in so se v naslednjih stoletjih veckrat spreminjali, bodisi zaradi nepoznavanja jezikov krajevnega prebivalstva bodisi zaradi skromne izobrazbe državnih uradnikov in duhovnikov, ki so do dvajsetih let prejšnjega stoletja opravljali naloge matic­nih uradov. Franciscejski kataster za Lipaljo vas navaja 67 lastnikov zemljiških in stavbnih par­cel. Seznam je zanimiv z vidika preucevanja narodnostne sestave. Skoraj tretjina lastnikov se je pisala Kovatsch / Kowatsch (17), drugi najpogostejši priimek je Trink / Trinck (8), sledijo Grilz (7), Temel / Temmel (6), Kornell / Kornel (5), Tributsch (4), Wildenbart (4), Klaura / Claura (2) itd. V seznamu lastnikov nepremicnin so vpisane tudi Obcina Lipalja vas, župnija in krajevna cerkev (posvecena sv. Jedrti / Gertrudi / Gendri). Nekaj priimkov nakazuje nemško prisotnost npr. Naglschmid, von Stahlberg, Maurer / Murrer, Seher. Dru-žina von Stahlberg je bila lastnik velikih kmetijskih, predvsem gozdnih površin, upravljali pa so tudi premoženje nekdanjega gospostva Federaun (slov. Vetrov), katerega sedež je bil prvotno v Ziljski dolini, kasneje na Trbižu, in ki se je osnovalo že v srednjem veku. Na Stahlberge kot lastnike oz. upravljavce nepremicnin omenjenegagospostva naletimo tudi v drugih katastrskih obcinah Kanalske doline. Velika vecina zemljiških lastnikov je bila pristojna (»wohnhaftig«, kot navaja fran­ciscejski kataster) v domaci katastrski obcini. Le trije so bili iz sosednjih obcin. Podatki o zemljiških lastnikih se nanašajo na leti 1837 oz. 1839, ko je bil seznam dokoncno potrjen. In še zanimivost iz zgodovinskega, kulturnega in politicnega vidika. Nanaša se na rabo slovenšcine oz. natisnjenih dvojezicnih vprašalnikov (nemško / slovensko) za popis splo­šnega gospodarskega stanja, nacina obdelovanja zemljišc, tipologije zemljišc, poimenova­nja najbolj rodovitnih obmocij itd. Uradnim listinam, seznamom in registrom v svežnju, ki zadeva davcno obcino Lipalja vas (slov. tudi Dipalja vas), so priložene zajetne anketne pole, sešite v skoraj štirideset strani obsegajoc zvezek. Odgovori so napisani v nemšcini, ker je bila nemšcina takrat uradni jezikin zelo verjetno so bili državni uradniki, sestavljavci katastra, pretežno nemške narodnosti. Domnevati je, da so bile vprašalne pole skupne oz. enake za vse kraje na vecjezicnem obmocju, ker so bile natisnjene. Na tiskani naslovnici jasno piše Land Illyrien – Deshela Krajnska, Kresija Villach, Kantonska gosposka Tarvis, Soseska Leopoldskirchen. Kako se je dvojezicni vprašalnik znašel v svežnju listin, ki obravnavajo Lipaljo vas, ni jasno. V drugem dokumentu, zajetem v istem svežnju (natisnjen je samo v nemšcini in izpolnjen leta 1845), ki se nanaša na delitve parcel, preberemo Provinz Illyrien, Kreis Villach, Land Kaernthen, Steur-Bezirk Tarvis, Steuer-Gemeinde Leopoldskirchen. Na tiskani naslovnici dvojezicnega vprašalnika je roka vestnega uradnika popravila prvotno napisano ime kraja Diepoldskirchen v Leopoldskirchen. Viri: ASGO = Državni arhiv v Gorici: Katastri – Elaborati franciscejskega katastra za obcino Laglesie -San Leopoldo. Sveženj 35. ASGO = Državni arhiv v Gorici: Katastrske mape za isto davcno obcino. Osnovna mapa je iz leta 1813, v naslednjih desetletjih dopolnjena in veckrat prerisana. Gradivo je dosegljivo v digitalni obliki. Italijanska vojaška karta IGM 1 : 50 000. Govorjena besedila iz Lipalje vasi Karmen Kenda-Jež s sodelovanjem Roberta Grošlja in Vere Smole 2.0 Uvod1 Slovenski ziljski govor v Lipalji vasi2 še ni doživel podrobnejše jezikoslovne obravnave, ceprav so prve dialektološke raziskave potekale še v casu, ko je v vasi živelo pretežno slo­vensko prebivalstvo. V prvi polovici 20. stoletja sta narecno gradivo popisovala Eberhard Kranzmayer, ki je v Kanalski dolini zbiral besedje za slovar bavarskih narecij v Avstriji in raziskoval jezikovnosticne pojave (Kranzmayer kart.,3 Bergmann 2007: 87sl.), in Ugo Pellis, ki je maja 1926 v vasi izpolnjeval vprašalnico za italijanski lingvisticni atlas (ALI; Pellegrini 1972: 115, informant Michele Cňvaci / Kowatsch). Jezikovnogeografsko teren­sko delo se je v letih 1966–1970 nadaljevalo z raziskavami za furlanski lingvisticni atlas (ASLEF; Pellegrini 1972: 115–116; popisovalci Emilia Mirmina, Nicolo Persici, Giovan Battista Pellegrini, Mara Poldini; informanti Rosalia Della Mea, Cilma Vuerich in K. Ko­watsch). Kljub temu da je bil prvi jezikvseh informantov slovensko narecje, so se jezikovne razmere v drugi polovici 20. stoletja že tako spremenile, da so popisovalci v opisu razisko­valne tocke 6a posebej poudarili »presenetljivo« pogosto (slovensko-nemško-furlansko-ita­lijansko) štirijezicnost govorcev. Kranzmayerjeva opozorila na strukturne posebnosti go-vora Lipalje vasi so ostala v rokopisu (Kranzmayer 1945–), jezikovnogeografsko besedno gradivo, zbrano po obeh romanskih vprašalnicah, pa je bilo v slovenskem prostoru težko dostopno in zato tako rekoc brez odmeva. Zdi se, da so z upadanjem števila slovensko govorecega prebivalstva v najzaho­dnejši slovenski vasi Kanalske doline slabeli tudi komunikacijski stiki z jedrom slovenske 1 Spremno besedilo in opombejepripravilaKarmen Kenda-Jež, pregledalapasta jih obasodelavca. 2 It. Laglesie San Leopoldo – nem. Leopoldskirchen – furl. Laglesie. Informanti so ob sicer red-kih priložnostih kot ime kraja navajali poimenovanje Lipalja / Lepalja vas(GGu L..pal’i vé.si Med,prebivalciL..pal’ani Imn, prebivalkeL..p.l’.nce Imn); nekoc bolj razširjeno pomenovanje Depalja vas (prim. Gariup 1992: 18–19 in geslo Dipalja ves / Diepalja ves v Slovenskih krajev­nih imenih v Italiji, Merku 1999: 28) je ohranjeno v Logarjevem (1967) popisu govora Ukev za Slovenski lingvisticni atlas (SLA, T005) – D..pal’a w.s in D..pal’an ‘prebivalecLipaljevasi’. Listki jezikovnogeografskega popisa slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (LISVK) s konca osemdesetih let prejšnjega stoletja so opremljeni z napisom Ljepana vas (s pripisom »ker je lepa« in z opozorilom na ljudskoetimološko naslonitev). 3 HubertBergmannjeprijaznoposredoval svojracunalniškiizpisKranzmayerjevega gradiva iz listkovne kartoteke WBÖ, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. poselitve v Ukvah,4 Žabnicah5 in Ovcji vasi,6 saj so se od konca šestdesetih let, ko je v Kanalski dolini gradivo za Slovenski lingvisticni atlas (SLA) zbiral Tine Logar, predstave domacinov o razlikah in podobnostih med posameznimi govori pretežno omejevale bodisi na leksikalne posebnosti bodisi na leksikalne vzporednice med bolj oddaljenimi vasmi, pri cemer je bila posebej izpostavljena izrazita podobnost med govoroma Lipalje vasi in Žabnic (Venosi – Komac 1987: 172; Tabor 1987: 62), ali pa je prevladalo prepricanje, da kakšnih bistvenih razlik sploh ni (Logar 1996: 126). Na predpostavkah o bolj ali manj enovitem narecju je bila zasnovana tudi intenzivna raziskovalna dejavnost na mladinskih, otroških in strokovnih raziskovalnih taborih v Kanalski dolini. Ti so potekali od osemdese­tih let prejšnjegastoletja: prva dva (1986, 1997) pod okriljem Slorija, Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu in Društva slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko, vsi nadaljnji (od leta 1998) pa v organizaciji Slovenskega kulturnega središca Planika (Gliha Komac 2005: 9). Ob cedalje manjšem številu informantov – od petindvaj­setih slovenskih govorcev (Venosi – Komac 1987: 172) s konca osemdesetih let prejšnjega stoletja so leta 2005, v casu raziskovalnega tabora, posvecenega govoru Lipalje vasi, živeli še štirje7 – so se raziskave osredotocale predvsem na popis hišnih (raziskovalna tabora leta 2000 in 2003) in ledinskih imenter poljedelskega in sadjarskega izrazja (raziskovalni tabor 2004), v veliko manjši meri pa na pridobivanje cim bolj spontanega narecnega govora, primernega za analize drugih jezikovnih ravnin. K takemu pristopu je veliko pripomoglo tudi dejstvo, da smo iz zgoraj omenjenih razlogov raziskovalci nekatere sistemske lastno­sti govora (npr. odsotnost švapanja) sprva imeli za medzvrstne premike v govoru posa­meznikov, torej za idiolektalne posebnosti zadnjih govorcev. Vecina gradiva je bila tako pridobljena z anketiranjem po (dialektoloških) vprašalnicah, ki v obcutljivem vecjezicnem okolju pri govorcih, ki imajo malo priložnosti za rabo maternega jezika, metodološko niso najbolj primerno orodje, saj okrepijo težave s priklicem besedišca, obenem pa spodbujajo k razlicnim strategijam jezikovnega prilagajanja sogovorniku, ki so v jezikovno mešanem okolju mocno razvite.8 Celotno zbrano gradivo bo mogoce ustrezno ovrednotiti in popisati, ko bo opravljenatemeljita primerjava narecnega korpusa z dostopnim starejšim slovarskim in jezikovnogeografskim gradivom ter sinhronim gradivom za sosednja narecja in govore. Prvi poskus v tej smeri je zasnovan kot komentiran izbor besedil, namenjen za nadaljnje 4 It. Ugovizza, nem. Uggowitz, furl. Ugovize. 5 It. Camporosso (in Valcanale), nem. Saifnitz, furl. Cjamparňs. 6 It. Valbruna, nem. Wolfsbach, furl. Valbrune. 7 Grezagovorce, kiso sev casu raziskav šeredno sporazumevaliv slovenšcini– vsetriinformante (MW, LW, GG), ki so sodelovali v raziskavi, ter brata LW in MW. GG je take jezikovne razmere opisal že v intervjuju leta 2000. Njegovi otroci niso govorili slovensko, otroci LW in MW pa so slovensko sicer znali, vendar so se na slovensko govorico pogosteje odzivali v italijanšcini (LW: vě. 'bosteslav..nskogovó.r{nerazumljivo}z.stró.k.m, tró.k boz wŕ.mi tal’ŕ.nsku gowó.ru). LWin MW sta trdila, danjuni otrocicelo boljšegovorijo nemško kotslovensko, obenempa sta slovenski jezik obcutila kot posebno vrednoto tega prostora. Na žalost se nam kljub nacrtom in dogovorom ni posrecilo, da bi posneli kak pogovor med informanti. 8 Ce slovenski govorci v Kanalski dolini pri preverjanju razumevanja povedanega navadno upora­bljajo obrazec Kako se pravi po (slovenjem, laškem, nemškem …)?, je pri informantih iz Lipalje vasi pogostejeuporabljenovprašanjeKako pravite vi?, pri cemer je narecno besedje pogosto že vnaprej odpravljeno (hrušica . krompir, sirek . koruza . kukuruz, seci . kositi itn.). jezikoslovne analize. Poleg razclembe jezikovnega sistema naj bi omogocil popis varian­tnih prvin, morebitnih kazalcev izgubljanja jezika, spremljanje kodnega preklapljanja ter jezikovnega prilagajanjamed izpraševalci in informanti. Pomembna sestavina komentarjev je umestitev posameznih jezikovnih prvin v širši prostor ziljskega narecja, kar omogocajo jezikovnogeografsko gradivo za ASLEF in ILFZ, novejši monografiji ziljskih govorov Brda / Egg in Potoc / Potschach (Pronk 2009), Bistrice na Zilji / Feistritz an der Gail in Straje vasi / Hohenthurn (Neweklowsky 2013) ter narecni slovarji za to podrocje (Oman 2009, Škofic – Klinar 2015, Thesaurus 1982–). Zunajjezikovni stvarni, etnološki in drugi konsituacijski podatki prispevajo k razumevanju vsebine pogovorov. Gradivsko je zbirka razdeljena na dva neenaka dela. Prvi prinaša popoln prepis celo­tnega, bolj ali manj spontanega uvodnega pogovora z informantko MW, drugi pa posame­zne, vcasih zelo fragmentarne spomine na življenje v tradicionalni vaški skupnosti, kratke odlomke iz daljših posnetkov vodenih pogovorov. Vas, ki živi v njihovem spominu, je štela približno 200 prebivalcev, okrog 60 hiš, premogla je mlekarno, žago in dva mlina. 250–300 glav živine so pasli na skupnih planinah (Planina, Brdo), šolo je obiskovalo 40–50 otrok, prebivalci so se družili v štirih vaških gostilnah in ob vaških praznikih. 2.1 K opisu govora. Lipaljo vas, ki leži na zahodnem robu Kanalske doline, od osre­dnjih slovenskih vasi locuje pas drugojezicnih naselij, ki se je dokoncno oblikoval v drugi polovici 19. stoletja (prim. sliki 1 in 2) v takrat še pretežno slovensko-nemški krajini. Ver­jetno je ravno status nekakšnega jezikovnega otoka prispeval k temu, da ima govor nekaj posebnosti, ki ga izrazito locujejo od drugih dolinskih ziljskih govorov. Drugi morebitni razlog so migracije (ena izmed znacilnosti 20. stoletja so poroke s pripadniki okoliških lokalnih skupnosti, prim. 2.2), o katerih govori tudi ohranjeno ljudsko izrocilo: Mi [D]ipaljani smo Kranjci, z [G]orenjskega smo prišli v Fužine pod Naborjet delat. (Gariup 1992: 28) Kranzmayer (1945–: 78–79) je na podlagi tipološke primerjave govora Lipalje vasi z bližnjimi slovenskimi narecji zasnoval celo hipotezo, da so se prebivalci Lipalje vasi v 17. oz. 18. stoletju priselili iz Selške doline (selško narecje). Samoglasniški sestav govora je podoben tistemu v sticnem ziljsko-gorenjskem kranj­skogorskem govoru – široki refleksi za oba nosnika (gó.ba, pč.t‘5’) in enoglasniški refleksi (sicer z drugacno distribucijo) za sredinske samoglasnike (sn..x –mů.st proti dolinskemu in splošnoziljskemu sně.x – mů.st). Refleksi umicno naglašenih samoglasnikov so vecinoma asimetricni, tako kot v ovcjevaškem govoru (s..stra :kó.za, prim. Ov FO 94–95), prav tako tudi umik s cirkumflektirane koncne kracine ni do konca izveden. Z zahodnimi ziljskimi govori ga povezujeta zlasti prehod -m > -n in koncnica -ste v 2mn tematskih glagolov, ki v drugih govorih Kanalske doline ne nastopa. Odsotnost švapanja, prevladujoce prilikovanje nezvenecih soglasnikov po zvenecnosti ter nekoliko drugacna distribucija v/b pred pred­njimi samoglasniki pa so tiste lastnosti, ki ustvarjajo znacilen slušni vtis tega govora. Na glasovno podobo je vplivalo tudi sobivanje s sosednjimi nemškimi govori. Jezikovni stik je najverjetneje vplival na posebne položajne razvoje ob r/. (daljšanje kratkega a-ja in prehod v ./e, kar se sicer pojavlja tudi v drugih kanalskih govorih (prim. Ž pag'r.b). Posamezni pojavi z vseh jezikovnih ravnin so komentirani v sami besedilni zbirki. 2.2 Informanti.Vsi informanti so bili rojeni v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v dru­žinah, v katerih mati ni bila domacinka. Mati Marie in Leopolda Willenpartaje prišla iz Rikarje vasi / Riegersdorf (vzhodno ziljsko narecje), mati Giovannija Grilza pa iz Pod-korena (kranjskogorski govor).9 Medtem ko MW v pogovoru s slovenskimi izpraševalci preklaplja iz slovenšcine v italijanšcino, so pri obeh moških informantih italijanske prvine izjemne, nastopajo le kot interferencni diskurzivni oznacevalci(GG 'eko, LW a'lora), redko kot znotrajstavcni kodni preklopi (npr. GG attenti ‘pozor’, ko se med sprehodom po vasi bliža avto). Furlanšcina se pojavi samo na sprehodu po vasi v obicajnem pozdravu (mandi) ob srecanju. Namesto narecnih leksemov, za katere informanta sklepata, da so prostorsko omejeni, uporabljata (splošnoslovenske) lekseme, ki jih lahko pripišemo nadnarecni jezi­kovni plasti, kakor se je izoblikovala ob njunem stiku z govorci drugih slovenskih jezikov­nih razlickov. 2.3 K zapisu. Zapis govorjenih besedil se zgleduje po vzorcu, ki je bil oblikovan za zapis narecnih besedil v Ovcji vasi (Ov 129–165), ta pa je oprt na tisti del dialektolo­škega zapisovalskega izrocila, ki poskuša cim natancneje dokumentirati potek govornega dogodka (Weiss 1990: 181; Kenda-Jež 2002: 166–167, pozneje 2011b: 80–82). Za zapis govora informantov je uporabljena slovenska narecna foneticna transkripcija (t. i. Logar­jeva transkripcija, Kenda-Jež 2011a: 27). Ker je posebna pozornost namenjena morebitnim foneticnim variantam, zapis posameznih glasov in prozodicnih lastnosti ni povsem fonolo­giziran. Govor izpraševalcev je poknjižen – tako kot v zapisih iz Ovcje vasi –, vendar je tu zaradi vecje osredotocenosti na sam potek konverzacijein vprašanje medsebojne razumlji­vosti zapisan v celoti in ni prirejen ali poenostavljen. Prav tako so poknjiženi vsi italijanski odlomki v besedilu. Kadar je ob kodnem preklopu v italijanšcino foneticni vpliv primar­nega jezikovnega koda izrazit (ton samoglasnikov, odprava hiata, pridihnjeni b, d, g ipd.), je poknjiženi obliki leksema v oglatem oklepaju dodan še foneticni zapis. Locila zaznamujejo tonski potek in nacin segmentiranja povedi: {.} kadenca (in morebitni premor) {,} polkadenca (in morebitni premor) {.}, {..}, {…}(nesticno) premor za nevisoko padajoco polkadenco, nedokoncano pol-, proti- ali navadno kadenco ali nenadno prekinitvijo intonacijskega vzorca; število pik izraža relativno razmerje med razlicnimi dolžinami premora {!} vzklicna intonacija {?} konec vprašalne povedi Od nejezikovnih glasovnih prvin so bili upoštevani {smeh}, zvoki obotavljanja (pol­glasniški ./.., tleski) in glasovni refleksi {kašelj}. Kadar gre za opis prvine, je ta skupaj s Tudi mati Martina Tributscha, informanta pri jezikovnogeografskem popisu slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (ILFZ), ki sta ga leta 1989 opravili Vera Dolhar in Lilliana Spinozzi-Monai, je bila iz Podkorena. pripombami o konsituaciji zapisan v zavitih oklepajih. Pokoncnica {|} zaznamuje zacetek odlomka, na katerega se nanaša pojasnilo v zavitih oklepajih in omogoca linearno zapisova­nje prekrivnih pojavov. Dva vprašaja v zavitem oklepaju {??} opozarjata na negotov zapis. Izpust katere koli besedilne prvine je zaznamovan z […]. Znotrajjezikovni prevod v knjižno slovenšcino ohranja znacilnosti govorjenega jezika. Prevod odlomkov v italijanšcini je natisnjen ležece. Neprevedeni so zaradi svoje citatno­sti v narecnem besedilu ostali nekateri diskurzivni oznacevalci (ecco), poknjiženo narecno besedje pa je ohranjeno tam, kjer je to potrebno iz vsebinskih razlogov (vecinoma gre za metajezikovna pojasnila). 2.1 Pogovor z Mario Willenpart MW = Maria (Mici) Willenpart, 1920–2014, Lipalja vas [14],10 pri Cešcu [p.. C..šci]. Pogovor so 13. junija 2005 posneli Robert Grošelj (R), Matej Šekli (M) in Andrejka Žejn (A). Posnetek traja uro in deset minut. Prvi prepis glavnine slovenskega besedila je naredila Vera Smole (Kanalska dolina, Raziskovalni tabor SKS Planika, junij 2007), transkripcijo sta pregledala in dopolnila Karmen Kenda-Jež (Kanalska dolina, Raziskovalni tabor SKS Planika, julij 2014; 2015–2016) in Robert Grošelj (besedilo v italijanšcini, 2016), ki sta poskrbela tudi za prevod v slovenski knjižni jezik. 'Ma, je šk..da, zatů. k. tů. je b'la Ma, je škoda, zato, ker je bil to en ana šprá.xa . pa 'zej11 … 'zej nej12 jezik, zdaj pa … zdaj ni vec 'vec R Pa se niste navadila še na [pralni] stroj? M Na mašino … R Na mašino? MW zacé.tka k. je p.ě.šla 'še, pa 'zej 'n.c MW Na zacetku, ko smo jo dobili, še, zdaj vec.. pa nic vec … R Zdaj ne vec? MW ŕ.a, p.ě.d.š stč..13 cló.w.k14 .. MW Ah, clovek se postara … R Ja, ja … 10 V oglatem oklepaju so navedene stare vaške številke. 11 zdaj,redkejez'dej, Ov FO 95 'zej, U Oman 2011 zéj; Pronk 2009 st.j(le),Neweklowsky 2013 st.j, st., st.jl.. 12 Oblika za‘ni’ je v gradivu enkratnica. Morda zarek na podlagi glasovnega ujemanja zej – nej? 13 priti star ‘postarati se’, prim. furl. vignî vieli in it. divenire vecchio ter besedne zveze s priti v slovarju ukovškega govora – U Oman 2011 príte(bag.t) ‘arricchirsi’, príteblj.d ‘sbiancare’,príte naúm.n ‘incretinire’ idr., Ov 150 priti velik ‘zrasti’; Steenwijk 1992 ni so paršl. b.gi ‘they became poor’. O tem v obravnavi pomenskih kalkov Skubic 1997: 117, Grošelj 2016: 94, op. 12. 14 Razširjena raba splošnega osebka clovek je znacilna za jezikovni razvoj v stiku z nemšcino, za Koroško (Dob / Aich pri Pliberku) prim. zgled 367c v Bayer 2006: 270: tedaj si clovek koliko star bil, sednes, osnest liet. V besedi cló.w.k nepricakovano nastopa w namestov/b pred izvorno sprednjim samoglasnikom, v gradivu še razlicicacwó.k (iz govorov s švapanjem?), prim. Ov FO MW mŕ.ta vě. tů.d ká.co15 má.te., al 'ne? … R Ja, ja, | imam, imam … MW {hkrati z R} 'de? . pó.le,16 pó.le, pó.le p. ... {zarek, neartikulirano} p.b..jte mi, ká.k je má.ma . wá.ša? R Ne, naša mama mi je kar rekla: Si boš pa tudi kaj sam opral … MW {smeh} [0.30]17 vě.tte, {smeh} da 'jes tů.d 'kej v..n! R Ja … MW {smeh} č. jŕ. .. R … smo … MW ste s.é.cni … R Tako je … tako je … MW 'e jŕ. .. R Veste, kaj nam povejte, mene grozno zanima … .. vaš brat Poldi … MW jŕ. R … je rekel, da jih v tej vasi samo še malo zna slovensko … MW jŕ. jŕ.ja .. R Koliko pa? MW ŕ., sme jx 'kuj18 mě.knu 'vec19 … R [1.00] Ja? .. Vi še z brati se slovensko pogovarjate? MW jŕ. jŕ. jŕ., 'še še, š.. .. mó.je šcě. tů. MW Saj imate tudi vi mater, ali ne? MW Ja? Potem, potem, potem pa {zarek, neartikulirano}, povejte mi, kako je vaša mama? MW {smeh}Vidite {smeh}, da tudi jaz kaj vem! MW {smeh} Oh, ja … MW … imate sreco … MW Oh, ja .. MW Ja. MW Ja, ja ja … MW A, zdaj nas je zelo malo … MW Ja, ja, ja, še, še, še … moja hci tudi 95 cwó.b.k, U Logar 1967 c.bak, Oman 2011 có..k; Pronk 2009 cw.bak,Neweklowsky 2013 cú.ßak, Thesaurus 1987 clovek. 15 káko, posplošitev palatalizirane osnove. 16 pole = potle‘potlej, potem’, allegro oblika 'po, diastraticno LW pot..m,prim. Ov 131–165pó.tle, 'potle, U Oman 2011 póle; Pronk 2009 p..šle/p..še,Neweklowsky 2013 p.šl./p..šl./p..šl. = posle. 17 V foneticno transkribiranem zapisu so s številko v oglatih oklepajih oznaceni polminutni odseki pogovora. 18 koj ‘samo’, Ov 138 'ki, U Oman2011 samo v zvezah ki .n máu ‘solo un po’’, ki káka ..rt ‘rara­mente’,ki na .n ..rt ‘improvvisamente’;Neweklowsky 2013 k./ki,Steenwijk 1992 k.j (mák.j), Thesaurus 2007 koj part., Gutsmann 1999 koi. 19 smo jih koj mikno vec ‘samo še bolj malo nas je’. Kot je bilo že ugotovljeno (Ov FO 103), v ziljskih govorih Kanalske doline ob glavnih števnikih, ki se koncujejo na 5–99 ali s cistimi stoticami ali tisocicami, šteti predmet bodisi ni v rodilniku množine kot v knjižnem jeziku (Toporišic2000: 333) bodisi se skladenjsko podvoji (smo pet / smo pet jih). Enak skladenjski vzorec velja tudi za nedolocneštevnike(Toporišic 2000: 331) in glavni števnikštiri. Prim. še GG 'tan sa b'le tů. blě.k n’ě.. ‘tam je tudi bilo veliko njiv’. Po Skubicu (1997: 80–81) je vpliv romanske skladnje na kon­strukcije z omenjenimi glavnimi števniki v zahodnih slovenskih govorih izprican le izjemoma. Govor Brda / Egg oz. Potoc / Potschach oblike z rodilnikom množine ohranja (Pronk 2009: 96). š. ž.bu.í.20 má.l slov..nsku, pa 'vec n..mšku 'kak.21 slav..nsku … ... . a. Pň.ldija .. sě.n … R Ja … MW sě.n .. R Ja. MW je 'bo. u Ú.kwax u… ucě.t se slav..nsku. R Aha. MW jŕ. . tŕ.n sa b'le šů.le slav..nske, sa . m..l j.x. R Pa se je kaj navadil? MW jŕ. [1.30] jŕ., še 'takle fŕ.jn pav.. . . jŕ. jŕ. . kŕ.j le tů. je šk..da, tů. bi ó.n 'mo.22 jí.t spč.t nap...j! … jŕ. . R Samo ja … ni volje … MW jŕ. . R … | druga … MW {hkrati z R} 'ma 'zej.(j)e še | fŕ.jn, 'zej.(j) še fŕ.jn … pe . sma šlí.š.l pe 'televizjó.ni, 'ki . Jugoslavia e insomma .. .. i… ...m … 'kak sa ...kli, jŕ., 'zej 'kak se je klě.ce . Austria [ŕ..strija], Jugoslavia [jugozlŕ.vija], Italia [itŕ.lja] … che fanno tu[2.00]tto un coso, no? R Mhm, so vse skupaj zdaj … | ja … MW {hkrati z R} jŕ., 'zej sa f'si skú.pej, jŕ. .. je d'.a23 p'.o. .. ká.j sma mě. skú.sli, k. je 'bo. 'žo.…,24 'kak se p...vi … ... … quando era la guerra … še govori malo slovensko, pa vec nemško kakor slovensko … Poldijev … sin … MW sin … MW se je šel v Ukve ucit slovensko … MW Ja … tam so bile slovenske šole, so … jih imeli. MW Ja, ja, še kar dobro pove in … ja, ja … samo to je škoda, to bi moral iti spet naprej! … Ja … MW Ja … MW Ma, zdaj je še v redu, zdaj je še v redu … pa … smo slišali po televiziji, da v Ju­goslaviji in skratka … kako so rekli, ja, zdaj kako se pravi … Avstrija, Jugosla­vija, Italija … da so vse skupaj ena stvar, ne? MW Ja, zdaj so vsi skupaj, ja … je zelo prav … kaj smo mi preživeli, ko je bil žol…, kako se pravi … ko je bila vojna … 20 žobori ‘govori’, znacilna ziljska beseda, prim. Ov FO 103 žabaró. 3mn, 149žů.bare Tmn ‘govore’, U Logar 1967 žabar.t. [ž.bar.t.], Oman 2011 žabaríte; Pronk2009:ž.br.ti,Neweklowsky2013: 84 žaßarít.,LISVK 1980 žebriti, Pleteršnikžoboráti‘klepetati,kramljati,cvekati’;zazemljepisno razširjenost prim. karto 9 Govoriti – sprechen v LISVK 1980: priloga. 21 kakor;koncni -./-r vhitrem govoru, zlasti v govoru informantke pogosto odpade, tako kot v okoliških nemških govorih (in širše). Takšno stanje potrjujejo tudi starejši zapisi za ASLEF, prim. npr. ASLEF 679 [sln.] cébe – [nem.] má.käfe ‘majski hrošc’. 22 mogel, U Logar 1967 m..; prim. Pronk 2009 m..re, m del -l m..gu,Neweklowsky 2013 m..r., m del -l m.a/m../m..w. 23 dro ‘zelo’, prim. Ov 141 d'ra; Thesaurus 1992 dober, dobro. 24 Neizgovorjenožold ‘vojna’,LISVK 1980 žolt. Prim. Lv ILFZ 54 ‘vojna’ wó.jska, Ov 140 krě.x, U Oman 2011 krj.g/ge, Žž.wt (Gusmani – Venosi 1981: 18); Pronk 2009 kr..g,Neweklowsky 2013 krí.g; iz stvnem. kreg (prim.Striedter-Temps 1963: 158; Bezlaj 1982; Snoj 2016). Leksikalna karta K054vojna – krieg zaslovenskakoroškanarecja v Avstriji (Žejn2014: 227, 230) potrjuje soobstoj vseh treh leksemov (ob prevladujocem kreg) na obmocju ziljskega narecja. R Ko je bila vo|jna … M {hkrati z R} Vojska … R … vojska … MW sma b'li b..šci,25 v..te26 … R Verjamem … MW jŕ. R Ma, .., veste kaj, kaj tistikrat, ko je bila vojna … MW jŕ. R .. je bila vas še zmeraj, so bili veliko Slovencev? Se je slo|vensko govorilo? MW {hkrati z R} jŕ...,| tě.sta 'be.t27 sa b'li še f'si [2.30] tů.|ka28 .. R {hkrati z MW} Aja? MW pó.le, k je p.ě.š29 tě.s Xí.tle., 'ne R Ja … MW pó.le sa ...kli optě..at30 … A Mhm … MW {odkašljevanje?} 'tis . sa f'si 't.ti {nerazumljivo} s'pet .. z N..mci s .. co… coll’Austria volevano andare, no? R Aha … MW e hanno pensato … fare l’opzione, ri… rimarremo ancora tutti qui, invece . stato tutto distrutto di nuovo, ecco. R A so vsi potlej šli | stran? MW {hkrati z R} 'e.. blí.ku, blí.k j.x š'lu., MW Smo bili reveži, veste … MW Ja. MW Ja. MW Ja, takrat so bili še vsi tukaj … MW Potem, ko je prišel tisti Hitler, ne … MW potem so rekli optirati … MW {odkašljevanje?} to … so vsi tisti {ne­razumljivo} spet z Nemci … z Avstrijo so hoteli iti, ne? MW In so mislili … optirati, vsi bomo še o… ostali tu, pa … je bilo vse spet unice-no, ecco. MW E, veliko, veliko jih je šlo, ja, veliko. 25 božci ‘reveži’, prim. Pronk 2009 b..ž.c,Neweklowsky 2013 b..šca ž ‘(die) Arme, Bedauerns­werte’,Steenwijk 1992 búžac ‘poor fellow’, prid. boren, gl. op. 69. 26 Atematski glagoli imajo v govorih Kanalske doline v 2mn/23dv koncnico -te/-ta. Glede rabe koncnic-ste/-sta, ki v Kanalski dolini nastopata samo v govoru Lipalje vasi, prim. op. 77. 27 tisto bart ‘tistikrat’,prim. Ov 133 tě.sta 'bart, U Oman2011(114).rt (tísta …),Ž b.rt (Gusma­ni – Venosi 1981: 18); Pronk 2009 b.rt ž,Neweklowsky 2013 ß.rt ž, Thesaurus 1982 bart ž/m, Gutsmann 1999 bart. 28 tuka‘tukaj’, Ov tů.ka, U Logar 1967 t.ka, Oman 2011 túka; Pronk 2009 t.x,t.le,tl.,Neweklowsky 2013 t.w/t.wl.. 29 prišel, variantna oblika deležnika m 3ed z obrušenim -l. 30 optirati: 10. januarja 1940 se je avtohtono nemško in slovensko prebivalstvo Kanalske doline na podlagi sporazuma med Hitlerjem in Mussolinijem iz leta 1939 odlocalo med pripadnostjo Italiji ali Nemciji (prim. Grafenauer 1946; Steinicke 1984: 38–50; Gariup 2000). Opredelitev za nemško narodnost je pomenila izselitev na ozemlje takratne Nemcije (tretjega rajha). Po podatkih Maria Gariupa(1992: 56) je tega leta trinajst družin iz Lipalje vasi prodalo svojo zemljo ustanovi Ente Nazionale per le Tre Venezie – ta jo je potem prodajala naprej izkljucno Italijanom – in se izselilo na Koroško, tako da je v vasi ostalo štirideset slovenskih hiš. Po drugi svetovni vojni je bila v lasti Slovencev le še tretjina vaških posesti. 'jo blí.ku, jŕ. [3.00] {nerazumljivo} sma b'l. še .'s. 't. … R Ja? MW | .. 'ja {višji register} R In potlej, ko so bile te hiše prazne .. so pa prišli .. .. .. MW jŕ. R … Furlani .. MW Fu.lá.ni R Furlani .. MW jŕ. jŕ. … R Vaš brat je tudi rekel, da v Tablju,31 ne … MW jŕ. R … v Tablju pa niso govorili | slovensko. MW {hkrati z R} nč. nč. nč. . nč. . tů. je blů. . ná.ša vč.s … R Ja. MW pó.le je b'lu Ů.kve, . R Ja. MW pó.le sa b'li Žá.b.ci,32 R Aha … MW .. .. T..bě.š je 'tu [3.30] š. š. b'wo, je še dó.s.slav..n’u,33 za'to ku .n mň.j … . at Pň.li, 'ne, ad Pň.liju b.… .. sě.n .. R Mhm … MW sŕ.j ste ga ví.dli .. ó.n d..wa34 . fá.b..ci,35 cě.36 ž. .. d..waja Slav..nci tů.di, ó.n še blí.ku znŕ. slav..n’u .. za'ko,37 kě..38 je á.l je 'kej al paklě.ceja Ja, {nerazumljivo} smo bili še vsi tu … MW E, ja. {višji register} MW Ja. MW Furlani. MW Ja, ja … MW Ja. MW Ne, ne, ne … ne … to je bilo … naša vas … MW potem so bile Ukve … MW potem so bile Žabnice, MW Trbiž je tudi še še bil, je še dosti slo­ vensko, zato ker en moj … Poldijev, ne, Poldijev br… sin … MW Saj ste ga videli … on dela v tovarni, kjer že delajo Slovenci tudi, on še veliko zna slovensko … zakaj nekateri, ce je kaj, tudi poklicejo {nerazumljivo} Poldija, da 31 Tablja, it. Pontebba, nem. Pontafel, furl. Pontębe. 32 Oblika m mn se v besedilu pojavi samo enkrat. 33 Prislovslovenje,kor.‘slovensko’(SSKJ), se v besedilu ves cas izmenjuje s prislovom slovensko, znanim iz nadnarecne jezikovne plasti, tudi pod vplivom sogovorcev; prim. Pronk 2009 s.bčnšci (prid.) : Neweklowsky 2013 swaß.n. (prid.), Gutsmann 1999 slovenji in slovenski (prid.). 34 dela. Oblike s švapanjem so v govoru informantov redke, priMW se pojavljajo predvsemv oblikah glagoladelati. 35 fabriki‘tovarni’,prim. Ov 147 u fá.br.c., U Oman2011 fabrík/fábrice(?);Thesaurus 1992 fabrika; it.fabbrica. 36 kjer, tudi cě.., prim. Ov cě.r; Pronk 2009 c.r(i) ‘where(ever)’, Thesaurus 2009 kjer. 37 zaka = zakaj ‘kajti’, navadnozakó.,prim. U Oman 2011 zakň ‘perchč?’; Pronk 2009 z.kój ‘why?’, Neweklowsky 2013 zakój, Steenwijk 1992 zakój/zakó. 38 kateri,prim. Ov FO 101 cě.r Ied, U Logar..r.; Pronk 2009 cj.rega m RTed, Neweklowsky 2013 c.r. Ied, Steenwijk 1992 kíri, Thesaurus 2007 kateri. {nerazumljivo} Pň.ldija, da Dolmetscher [d..lm..c..],39 'kak se p.ŕ.vi, da pa|b.. . A {hkrati z MW} Mhm … R {hkrati z MW} Aha, ja, ja .. MW {smeh} R Ja, ja .. MW jŕ. ja … tŕ.n se d..wa 'še, na T..bí.žu, [4.00] ... Fusine40 [fuzě.ne], 'ne … š. . blí.k d..waja Slav..ncu še tá.ma.41 R Ja, tudi to … MW jŕ. … R … to so … to pravijo, ja. MW jŕ. R No, in potlej nam je vaš brat še pravil, da ko ste bili majhni … MW jŕ. … R … ste imeli tukaj | živino na planinah in kaj ste vse delali. MW {hkrati z R} jŕ. ja {smeh} | t..t cŕ.jti sa ž.. {smeh}, so že zá.di42 … R Pa se spomnite kdaj na …? MW ..he.e, jŕ., se spů.nma, jŕ. {smeh} R Pa vam je bilo fajn? MW {mrmranje} R Tako lepi spomini? MW [4.30] ma 'zej ncě.43 'vec . je f'se že pazá.bl’anu … R Kdaj ste pa tako vi zadnjic hodila po teh hribih? MW č..., tů. 'zej pa že d..sat l..t . R Ja? MW jŕ. jŕ.. .. 'ci vec . b'lu … R Pa je .. cakajte, kje je pravil, da ste imeli .. da .. štalo pa bajto? tolmac, kako se pravi, da pove … MW Ja, ja … tam se dela še, na Trbižu, Fu-sine, ne … še veliko Slovencev dela tam. MW Ja … MW Ja. MW Ja … MW Ja, ja {smeh}, ti casi so že {smeh}, so že minili … MW Ja, se spomnimo, ja. {smeh} MW Ma, zdaj ni nic vec … je vse že poza­bljeno … MW E, to je pa zdaj že deset let. MW Ja, ja … nic vec … ni bilo … 39 Nem.Dolmetscher ‘tolmac’, prim. U Oman 2011 t.lmecer/rje. 40 It.FusineinValRomana,sln.Belapec,nem.Weißenfels,furl.Fusinis.Nadrugemmestu:d..lata gó.r ubá.js.f..ls (po Šumi – Venosi (1995: 10) naj bi se narecna krajevna oblika glasilaVajsnfelž). V gradivu je izpricana tudi nadnarecna oblika b..la p..c, vendar je bila izgovorjena ob spodbudi izpraševalke. 41 tamo‘tam’,oblikouporabljataLWinMW,GG samo'tan, prim. Ov 'tam, U Logar 1967 t.m, Oman 2011 t.m; Pronk 2009 t.n,Neweklowsky 2013 t.n, t.n. 42 biti zadaj ‘miniti’. 43 < nicni, tudi 'ci, okrepljeno zanikanje z nic(Ramovš 1935: 6; Toporišic 2000: 500), splošnokoroško, primOv FO 104 ncě.; Pronk 2009 ncí.,Neweklowsky 2013 c. (ßít.),Thesaurus 1982 nic ne biti (geslobiti I). MW … . .lě.ci rŕ..ni.44 R Ja … | ja … MW {hkrati z R, smeh} R Pa ste vi … potlej ko ste hodila, ste se ustavila [5.00] kaj, kakšno je pa bilo tistikrat, ko ste nazadnjic bili? MW ká.ku 'kad.? R Ko je bila bajta že podrta … MW jŕ. … jŕ. .. 'ja .. R Ja? MW jŕ. .. R Zapušceno .. MW … z'dej ncě. 'vec .. R Nic vec … MW ŕ., 'kak je b'lu nabč..t45 l..pu! R Ja … MW z'dej ně. vec . ně. 'vec, 'ne … R Škoda! MW hč. .. .'ce46 pamŕ.!47 pó.le že l’.dě. ně. 'vec! | ně. vec l’.dě.! {zvišan register} mě. sma, kě.. sma mě. blě., sma [5.30] b'li pč.t j.x48 .. R Ja … MW z'dej jč.s mŕ.m 'kuj ..na … Stŕ.ni, k je b.ŕ.t ad Pň.ldija … ně. pa.ó.c.n, ně.ma b..dniga … D..lfi je tů. že p.í.de stč.. MW V Veliki ravni. MW Kako kdaj? MW Ja … ja … ja … MW Ja … MW … Zdaj ni nic vec … MW Ah, kako je bilo vcasih lepo! MW Zdaj ni vec … ni vec, ne … MW Ah … nic ne pomaga! Potem že ljudi ni vec, ni vec ljudi! {zvišan register} Mi smo, tam, kjer smo mi bili, nas je bilo pet … MW Zdaj jaz imam samo eno … Stani, ki je Poldijev brat … ni porocen, nima ni­kogar … Dolfi je tudi že starejši… nima 44 Po pripovedovanju GG in LW so bili na Veliki ravni senožeti in gozdovi, prim. GG frá.ta je b'la s.naž..t, s..dla j b'la s.naž..t, pa vlě.ka rá..na tů.di s.naž..t, tů. sa b'le f'se s.naž..ti; LW gré.ma . blě.ka rá..na s..kat, LW Med tudi u blě.ka rá..n., diastraticno GG velě.ka rá..na, LW belě.ka rá..na. Na vsaki senožeti sta bili postavljeni bajta ‘koca’ in šupa ‘senik’: LW fsŕ.ka senaž..t je m..la só.ja bŕ.jta . pa sň.ja {poudarjeno} šů.pa. Pri Toncu, kjer se je rodila informantka, so imeli senožeti in gozd samo v Veliki Ravni (LW). Lipalja vas je imela skupno planino za krave na Planini (planí.na, U Logar 1967 d..puskapwanína), za junice v Brdu (b.rda Ied), tretjo planino (Jelovec = j..luc) so dajali v zakup (GG na 'poxt, prim. WBÖ Pacht I, Pakt, P.kt ‘zakupnina’, ‘zakupna pogodba’ ipd., jbav. poxt). 45 enobart ‘nekoc’,Ov 136 .'mart,U Oman2011 na .rt (202=volta (una));Pronk2009 n. b.rt, Neweklowsky 2013 amß.rt, naß.rt, naß.rt, Thesaurus 1992 enbart. 46 < nic ne,prim. op. 43, Ov 135 .ce; Pronk 2009 nc.,Neweklowsky 2013 c., c. (n.c). 47 pomaga, U Oman 2011 památe,3ed pamŕ; Pronk 2009 p.m.ti,3edp.m.,Neweklowsky 2013 pam.t.. 48 smo bili pet jih ‘nas je bilo pet’. .. ně.ma b..dniga … poě.šcte ..na . e.na d..cla49 … na pů.nca50 b.l51 'kak sa p...bi . R Ja. MW cercategli una morosa al Dolfi{smeh} M Kje pa živi Dolfi? MW [6.00] s Pň.ldijen {daljši premor} M A … R Ja, ja … MW sŕ.j ste ga ví.dli tá.ma, ste ga mů..li ví.det .. u xí.ši. R Videli smo Poldija, Dolfija ni bilo. MW ŕ., ně. b'lu . R Ne, ni bilo … MW ŕ., .cě. šu, ni 'šu nó.t.r taků., .cě. mu pó.ta52 nó.t. . R .. ni bil, ni bil … MW jŕ., jŕ., D..lfi žví. z ó.c.,53 . R Aha. MW jŕ. … M A to je sin od … R Aja, | sin, sin, jaz sem se zmotil, sem mislil … MW {hkrati z R, višji register} sě.n, jŕ., sě.n, sě.n, sě.n, sě.n, sě.n, sě.n, jŕ. … R … še vaš [6.30] . ta drugi brat, ne … MW jŕ., jŕ. .. 'e.jŕ., 'je taků.. je žá.lasnu na sv..ti pe. nŕ.s 'to. mě. sma b'li bů.šci … R Samo .. povejte . MW prima, sotto l’Austria .. R Ja. MW dopo sotto l’Ital[7.00]ia .. dopo quando erano queste guerre, dopo di nuovo sotto la Germania .. e adesso siamo di nuovo sotto l’Italia … questi sono poveri, che vivono sul confine [ko.'fine], dove vivete nikogar … Poišcite kako dekle … kakšno punco ali kako se pravi … MW …poišcite Dolfiju kakšno dekle{smeh} MW S Poldijem. {daljši premor} MW Saj ste ga videli tam, ste ga morali vi-deti … v hiši. MW A, ga ni bilo … MW A, ni šel, ni prišel tako, ni imel oprav­kov notri … MW Ja, ja, Dolfi živi z ocetom … MW Ja … MW {višji register} Sin, ja, sin, sin, sin, sin, sin, sin, ja … MW Ja, ja … eh, ja, je tako. Je žalostno na svetu tu pri nas. Mi smo bili reveži … MW Najprej pod Avstrijo … MW … potem pod Italijo … potem ko so bile te vojne, potem spet pod Nemcijo … In zdaj smo spet pod Italijo … Tisti, ki ži­vijo ob meji, so reveži. Kje živite vi, ne dalec od meje v … Gorici? 49 decla ‘dekle’, prim. Ov FO 94 d..cwa, U Logar 1967 d.cwŕ,Oman 2011 décua/décle; Pronk 2009 d.cwa,Neweklowsky 2013 d.cwa, Thesaurus 1987 decla. 50 Diastraticnasopomenka. 51 boli‘ali’,prim. Ov 133 b.r;Neweklowsky 2013 ß.l, ß.l, ß., Thesaurus 1982 boli conj a) disjunktiv ‘ali/oder’. 52 (nic) ne imeti pota ‘ne imeti opravkov’. 53 Ied ó.ca, ó.c (MW), Red ó.cu (LW), tudi Ded oc..tu (MW), Ov ó.ca,U Logar1967 .cŕ, Oman 2011 ôca; Pronk 2009 w.ca,Neweklowsky 2013 ú.ca. Razlicica ó.c, ki je bila doslej izpricana samo v govoru Mirnika, je lahko dodatna potrditev za obstoj oblike *ot’. (Furlan 2016: 25–26). voi, non tanto lontano dal confine in ai.. Gorizia [gorí.cja] R Ne, jaz živim pri Postojni. MW kó.54 j tů., na zastó.p.? R Pos… .. tam je, glih Poldi mi je pravil, da je tam služil vojsko … MW ŕ. [7.30] jŕ. ja ja jŕ. ja ja … jŕ. jo R Ker drugace sem tukaj prvic in sem videl … je lepa ta Kanalska dolina … MW pr..s.? R Je lepa ta dolina. MW jŕ., jč. je, jŕ. . jŕ., ma 'zej ně. 'vec 'tak l..pa, ká.k je b'la nabč..t! R A je bila lepša? MW č..e … da se bě.te, ká.k . ž. je že gó.šca55 ků.n..ků.,56 pů.l’ja {??} tů. ni b'lu .. p.... je b'lu .'sa l..p pacé.j.nu, t.. sma . s… [8.00] 'kak se p.... . sma s..kli57 . t.á.wo, sma m..l žbí.na .. 'zej ně. vec … ŕ., tá.n ste vě.? R Ja … MW | ŕ.... {zvišan register} . allora neanche tanto lontano dal confine [ko.fí.ne] MW Kaj je to, ne razumem? MW A, ja, ja, ja, ja, ja, ja … ja, jo. MW Prosim? MW Ja, je je, ja … ja, ampak zdaj ni vec tako lepa, kot je bila vcasih! MW Eh … saj vidite, kako … je že gozd okrog in okrog, polja {??} … To ni bilo … prej je bilo vse lepo ocišceno, to smo … kako se pravi … smo kosili … travo, smo imeli živino… zdaj ni vec … A, tam ste vi? MW A {zvišan register} … torej niti ne tako dalec od meje. 54 kó.j/kó. ‘kaj’, U Logar 1967 k.; Pronk 2009 kój,Neweklowsky 2013 kój/k.,Steenwijk 1992 kój/ kó, prim. Thesaurus 2007 kaj. 55 gošca ‘gozd’ (glede na sobesedilo bi lahko predpostavljali tudi pomen ‘gošcava’, vendar informantka pozneje to misel v italijanšcini izrazi kotsi stringe il bosco (str.37), Lv GG gó.šca,Kranzmayer kart.goštsa, go.t.á,Kranzmayer 1945–: 73gôstsa, ILFZ 022 gó.šca, vse ‘gozd’ : U gošca ‘bassa boscaglia’. Pomen ‘gozd’ je bil za Kanalsko dolino doslej dokumentiran samo v Lipalji vasi; v gra­divu še bošk(Lv Kranzmayer kart.:w..k, ASLEF 3605 vošk, Ov FO 96 'bašk, U Logar 1967 b.šk, Oman 2011 b.šk, Žb.šk (Gusmani – Venosi 1981: 19), Škofic – Klinar 2015bŕšk,Neweklowsky 2013 ß.šk) in gozd (LWg..zd., .ú.st, GG Med u gň.zdu/gň.zdi,Pronk2009 gw.zd,Steenwijk1992 g.st). Leksem v jezikovnogeografskem gradivu Popisa slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (K022gozd –wald, Žejn 2014: 59) sicer ni izprican, je pa zabeležen v njegovem slovarskem delu (Thesaurus 1994) s pomenoma ‘Wald’ in ‘Dickicht’. Na karti ‘gozd’, ki jo je na podlagi gradiva za Slovenski lingvisticni atlas izdelala Francka Benedik (1990: 215–217), se leksemgošca pojavlja v tockah T047–T048 (mežiško narecje), T051–T052 (severnopohorsko-remšniško n.), T196–T205 (gorenjsko n.), T310–T316 (zgornjesavinjsko n.), T319–T326 (srednjesavinjsko n.), T333–T337 (srednještajersko n.), T352–T359 (južnopohorsko n.), T360 (kozjaško n.), T389–T390, T399–T400, T403 (prekmursko n.). 56 okoli in okoli, Pronk 2009 k. n. k. – Ov 138 aků., U Oman 2011 aku.; Pronk2009 k.,Newe­klowsky 2013 kú., ku ‘okoli’. 57 sekli ‘kosili’, Lv ILFZ098s..ci, ASLEF 3306 séci(inf.), diastraticno GG kosě.t, LW kosě.l, kosě.li, Ov FO 94 s..kl.,U Logar1967nedols.c., nam. s..c,Oman2011 séce;Pronk2009 s.ci, del -l m mn s.kli,Neweklowsky 2013 s.c./s.jc., Steenwijk 1992 s.c, Gutsmann 1999 s.ci. V gradivu iz obdobja 1999–2005 ni poimenovanja za ‘kosec’, ILFZ 066 Lv kó.s.c, (kósc). R Ne, ne, blizu … | blizu, še zmeraj … MW {hkrati z R} {smeh} | blí.zu, jŕ. {smeh} R | Pa saj veste … MW {hkrati z R} e allora deve | sapere anche bene l’italiano [ital'jano] R Seveda, seveda … MW 'a.., 'e, 'eko58 {smeh} [8.30] M Kdaj ste se pa vi naucili po italijansko govorit?.. A ste znali že, ko ste bila majhna? MW j..j, 'ne, ně., 'tak mŕ.jxna nč. k.… tě.stebč..t smo še b'li sotto l’Austria [ŕ..strija], 'ne. M Ja. MW pó.le sma p.ě.šli sotto l’Italia [i'ta.lja] che siamo abbiamo fatto una scuola italiana [ital'jana] . R Aha .. se pravi, vi znate slovensko, po domace … MW jŕ.. R …ali ste hodili tudi kaj casa v slovensko šolo? MW 'ne, 'ne, 'ne ne, tů. 'ne, tu 'ne, 'ne. R Ne? Samo v cerkvi se je [9.00]pa kdaj … MW jŕ., cí...kvi, jŕ. .. kŕ.j sma p.ep..wal u cí...kvi, šlí.|šte59 R {hkrati z MW} Ja? MW 'a 'kak je blu l..pu .. ŕ.|jejej, R {hkrati z MW} Res? MW st.ŕ.šnu l..pu … . pa 'zej ně. vec 'n.c. R Ne? M Kaj ste pa peli? MW | slov..nske.. {zvišan register} ... M Kakšne viže ste peli? MW č., 'zej se na spů.n.n pav..dat 'wan60 … R Kakšne cerkvene pesmi? MW se sb… jŕ., cerkv..ne p..smi, jŕ.. MW {smeh} Blizu, ja. {smeh} MW Torej morate znati tudi dobro italijan­sko. MW A, ecco {smeh}. MW Jej, ne, ni, tako majhna ne, ker … ta­krat smo bili še pod Avstrijo, ne. MW Potem smo prišli pod Italijo, ko smo (sic!) naredili italijansko šolo … MW Ja. MW Ne, ne, ne ne, to ne, to ne, ne. MW Ja, cerkvi, ja … Kako smo prepevali v cerkvi, poslušajte, MW o, kako je bilo lepo … ojejej, MW strašno lepo … zdaj pa ni nic vec. MW Slovenske … {zvišan register} MW Ej, zdaj se ne spomnim, da bi vam po­vedala … MW Vse sv… ja, cerkvene pesmi, ja. 58 Diskurzivni oznacevalec ‘no, tako’, it. ecco, prim. Ov 138 'eko. 59 slišite ‘poslušajte’, prim. Zingarelli 2010 sentire I 1 Senti, senta, sentite, senti tu, e sim., per richiamare l’attenzione di qlcu. 60 spomniti se + predmet = nedol. Za rabo nedolocnika prim. zglede v Skubic1997: 95–96, 108; Grošelj 2016: 97, op. 16. Prim. GG se na v..n spů.m.t. R In duhovnik je tudi maševal, je imel ma|šo v … [9.30] M {hkrati z R} Fajmošter … MW u slov..nsku R … v slovensko. MW jŕ., z.cč.tka, R Ja .. MW pó.le sa narč.dli n..mšku .. R No, in vi znate slovensko, nemško in italijansko … MW jŕ. ja R Saj vi znate veliko jezikov … MW jŕ. . 'ma, non perfetto [pe.'feto], 'e … {smeh} R Tudi jaz ne znam italijansko perfektno … MW 'ejŕ. .. peccato quei tempi passati R Ja? MW 'e..., mamma mia ['mija] R Se [10.00] vam stisne tako kdaj … MW ŕ.ja, b'likbč..t,61 šlě.šte .. ejŕ. … R Kdaj so pa recimo .. .. … ta vaša generacija tu, kdaj so ti ljudje potem šli iz vasi? MW 'k. je p.ě.š Xě.tle.. R A takrat? MW tě.stabč..t, jŕ.. | 'e … {višji register} R Pa se kdaj še vrnejo nazaj v [10.30]vas? MW jŕ., jŕ., 'še še... .. R Ja? MW 'ejŕ. … R Pa se ustavijo tudi kdaj tako pri vas pa kakšno besedo po slovensko recejo? MW jŕ., jŕ., 'še, še šč. 'kej, 'ma mě.knu 'vec. R So verjetno tudi oni stari, pa tudi … MW jŕ. . s.s… {zarek} mů..te ž… ká.j je ž. 'zej . ká.j62 je ž. cŕ.jta, k. je od … R Ja, seveda,| seveda. MW {hkrati z R} 'e.jejej R In kam so šli ti ljudje vecinoma? MW 'e ..d. je šu sŕ.n, ..d. je šu tň.d, MW Po slovensko. MW Ja, na zacetku, MW potem so naredili nemško … MW Ja, ja. MW Ja … ampak ne perfektno, e … {smeh} MW Eh, ja .. škoda za tiste stare case. MW E, mamma mia … MW Aja, velikokrat, poslušajte … eh, ja … MW Ko je prišel Hitler. MW Takrat, ja. Eh … {višji register} MW Ja, ja, še še … MW Eh, ja … MW Ja ja, še, se še kaj, ampak zdaj že bolj malo. MW Ja, {zarek} morate ž…, koliko je že zdaj … koliko je že casa, ko je od … MW Ejejej. MW Eh, eden je šel sem, drugi je šel tja, 61 velikobart ‘velikokrat’; Pronk 2009 n..gobart ‘mnogokrat’. 62 kaj ‘koliko’, U Oman 2011 káj; Pronk 2009 c.ku,Neweklowsky 2013 k.j, c.k/c.k.. ..d. e [11.00] uno č a.(ŕ).rnoldštŕ.jn,63 qualcuno č a Villacco,64 qualcuno č a .. aspetti, come si chiama . 'orpo65 … R Celovec … MW C.bl’ň..c,66 Klá.g.n'fu.t, jŕ. insom-ma, sparsi quŕ e lŕ .. come i poveri .. dove hanno trovato la casa e il posto, lě sono andati … 'e … {daljši premor} la signorina č ancora giovane, non sa tutte queste belle cose .. [11.30] {smeh} A Ne vem, ne … MW {smeh} di dov’č Lei .. .. non .. č lontano da.(a)d 'kol {zarek} confine o no? A ..m … petdeset kilometrov … MW 'a..j, saj tů. še ně. né..67 'kaj … 'ne ne R Z nogam … peš bi bilo dalec … MW jŕ.ja .. R … ma danes so avti … MW so n'ci 'vec, nabč..t ní.sa b'li ŕ..teji68 .. {smeh} R Je glih danes pravil, kako vas je mama peljala [12.00] na … MW jŕ. {se posmeje} ŕ.jej, 'kak sma b'li bú..n.,69 šlě.šte .. na sm..ma žě.n’at70 na 't.te cŕ.jte! R Ne? MW 'ne, ne {smeh} je bů.l’š, .a pazá.bma! A Ja? M Zakaj? 63 Podklošter / Arnoldstein. 64 Beljak / Villach. eden je … eden je v Podkloštru, eden je v Beljaku, eden je v …, pocakajte, kako se imenuje … orpo … MW Celovec, Klagenfurt, ja, skratka, raz­treseni tu in tam … kot reveži … Kjer so našli dom in prostor, tja so šli … Eh … {daljši premor} Gospodicna je še mlada, ne pozna vseh teh lepih stvari … {smeh} MW {smeh} Od kod ste vi? … Niste … ste dalec od {zarek} meje ali ne? MW Aj, saj to še ni ne vem kaj … ne, ne. MW Ja, ja … MW so, nic vec, vcasih ni bilo avtov … {smeh} MW Ja, {se posmeje} ojej, kako smo bili revni, poslušajte … ne smemo misliti na te case! MW Ne, ne, {smeh} je boljše, da pozabi-mo! 65 Prim. furl. orpo medm., evfemizem za siceršnjo kletvicocorpo (Pirona1996,tudiSkubic1997: 203). 66 Celovec,Neweklowsky 2013 c.ßl.wc. Ziljska narecna oblika je zabeležena v Lessiak 1905: 412 in po njem v Ramovš 1924: 138, prim. Snoj 2009: 87–88. 67 ne vem. 68 avteji ‘avti’, tudi GGpoŕ..tej.x Mmn, oblika se pojavlja samo v množini, Thesaurus 1982 avtej; drugace v U Oman 2011 áuto/autarje. Prim. še Pronk 2009 .wta ž ter op. 87 in 134. 69 borni ‘revni’, prim. Lv en bú... (LW, m Ied), bů..ni (MW, m Imn), U Oman 2011 bu.rn/ne/na; Pronk 2009 bú.rn,Neweklowsky 2013 ßúrn, Thesaurus 1982 boren. Ov 133 bů.rnast ‘revšcina’, U Oman 2011 bu.rn.st. 70 žinjati ‘misliti’,prim. U Logar 1967 žínat., Oman 2011 žínjate; Pronk 2009 žěnjati,Neweklowsky 2013 žínat.. ILFZ 088 ‘misliti’ Lv mí.s.t (oba informanta). MW 'e, | mamma mia ['ma..ma 'mija] {glasno} … quella povertŕ che abbiamo provato, no … sě . mia mamma cinque .. pč.t sma jx .'li . má.ma .. 'jes.(s). b'la ta [12.30] stá..iši,71 s. še m..la,še ní.s. m..la … compiuto quattordici anni k je mó.j ó.c um..u. R Aha. MW 'e...j caro mio .. ne abbiamo passate . .. . pa .có.šni dč.n72 … dá.j. .. l’ú.d. ta bů...n. 'kej, ma tě.stabe.t ně.sa dŕ.li 'n.c … R A ne? MW ŕ.. .. p'.o. 'n.c . tů.73? … R Pa kaj so ljudje hodili [13.00]stran tudi zaradi revšcine, so se, že zaradi revšcine so hodili stran? MW pr..s.? M {šepetaje} zaradi uboštva … R A so ljudje tudi zaradi uboštva hodili iz doline? MW {napacni zacetek, neartikulirano} še 'ne, tů. na | mů... ...ci, 'ne. R {hkrati z MW} Niti ne … MW bě.te, sma m..l še pů.l’e, sma še d..wal. .. 'ma ncó.šni dč.n ně. tu 'vec … R Ja. MW 'e … A In kje ste imeli polja? MW 'to, sŕ.j ví.tte 'to tů.n74 .. {nerazumljivo} p.í.dete gó..[13.30]ta75 'won, vě.tte to MW E, mamma mia {glasno}… tista rev-šcina, ki smo jo doživeli, ne … Ja, moja mama pet … pet nas je bilo … mama … jaz sem bila najstarejša, sem še imela, še nisem imela … dopolnila štirinajst let, ko je moj oce umrl. MW Ej, dragi moj … kaj smo vse doživeli, in, dandanes … dajo … kŕj revnim lju­dem, tistikrat pa niso dali nic … MW Oj … prav nic … Kdo? … MW Prosim? MW {napacni zacetek, neartikulirano} Še ne, tega ne morem reci, ne. MW Vidite, smo imeli še polje, smo še de­lali … ampak dandanes tega ni vec … MW Eh … MW Tu, saj vidite tam … {nerazumljivo} pridete tja gor, vidite tja noter, saj so polja 71 ta starejši ‘najstarejša’. Tvorba presežnika (dolocni clenta + primernik), znana v vseh koroških narecjih(Karnicar 1990: 65), za zgornjo savinjšcino prim. Weiss 1990: 100. 72 nocošnjidan‘dandanes’,Pronk 2009 h.jc.t.g; nocošnji‘današnji’, prim. Pronk 2009 nčšni, nčšni, Neweklowsky 2013 .cój.. 73 kdo,prim. Ov FO 101 tů. (glasovni razvojkt > xt > t,Ramovš1935:10), U Logar 1967 tú, Oman 2011 tú; Pronk 2009 tú.,Neweklowsky 2013 tú/tú.. Cirkumflektirani samoglasnik je izpraševal­cem povzrocal precej težav pri razumevanju, npr. v pragmaticnem frazemu tů. tu bě. = kdo to ve? ‘tega nihce ne ve’ (LW). 74 ton . ta + v.n., prim. Ramovš 1935: 5, navadnotó.n (LW, GG), prim. Ov 145 t..n, U Logar 1967 t.n; Pronk 2009 tón,Neweklowsky 2013 t.n ‘hinaus’. 75 gorta poud. ‘gor’, krajevniprislov (vprašanje kam), splošnokoroško, Ov 138 gó.rta, U Logar 1967 ..:rta, Oman2011– zabeleženo samo kot prosti glagolski morfem – górtaj.te ‘salire’,górta štájgate ‘arrampicarsi,sormontare’;Pronk 2009 g.ta,Neweklowsky 2013 g.ta, Thesaurus 1994 gorta, Gutsmann 1999 gortai. nó.t.., 'saj sa pů..l’e 'še … je še nmá.lu . 'zej 'ma . saj pov..n 'wan ž. … si stringe … il bosco … R Gozd … MW '. R zarašca … MW jŕ., zará.šca, jŕ. … A In kako ste rekli tem poljem? MW 'a, 'to sma ...kli, ..d. sma ...kli Kapů.šce, Stů.d.c … pó.le 'ko sma še ...kli .. Pů.l’e, Stů.d.c76 .. 'o … {nekaj pade} .. [14.00] | allora {glasno} .. mŕ.cka {pojasnilo sogovornikom} M Macka .. MW {smeh, vzdih} ŕ.jejej … jŕ.ja, so pe.šlě. t..ti cŕ.jti … niente, niente non sa italiano? Sěěěěě … A Razumem. MW 'a. ..., 'ka..(.)azů.mte že fŕ.jn .. ...., mamma mia ['mija] {smeh} .. R Razumemo … MW .. pa bě.? . razů.mste?77 M Ja, razumem .. MW 'ajŕ.? .. 'e jŕ. . pó.[14.30]le 'laxk ž.bů...ma pa . lŕ.šku78 tů.d. {smeh prisotnih} R Ma, še zmeraj, še zmeraj po domace najlepše … MW jŕ. {z vzdihom} R … še zmeraj po domace najlepše … MW jŕ., r..s.,79 jŕ. .. p'.o. ...s. … 'na insomma . b.á.t e. .. a. Pň.ldija, sě.n še … je še malo… zdaj, ma, saj sem že povedala … se zmanjšuje … gozd … MW E. MW Ja, zarašca, ja … MW A, to smo rekli, enemu smo rekli Kapušce, Studenec … potem, kako smo še rekli … Polje, Studenec, o … {nekaj pade} … torej {glasno} … macka. {poja­snilo sogovornikom} MW {smeh, vzdih} Ajejej … ja, ja, so pri­šli ti casi … Nic, nic ne znate italijansko? Gotovo … MW A, razumete že kar dobro … mamma mia {smeh} … MW Pa vi? Razumete? MW Aja? Eh, ja … potem lahko govorimo tudi po … italijansko. {smeh prisotnih} MW Ja. {z vzdihom} MW Ja, res, ja … prav res … no, skratka … brat od .. od Poldija, sin pac, a, on je 76 Po teh ledinskih imenih sta bila vprašana tudi oba informanta – GG: cě.p, stů.d.c, dň.bje (na dň.bj.x), (pa rů.tu),pů.l’e,spů.dn’epů.l’e,LW:kapů.šce (mogó.ce das..tara n’ě.. … je u'se kapů.šce; . kapů.šc.x),stů.d.c (ní.s. 'šo. ka stů.d.cu, ní.s. 'bi. p.r stů.d.cu),rů.t, spů.dn’e pů.l’e, grě.n’e pů.l’e (grč.m u pů.l’e), u grá.b., na rá..ni. MW v drugem pogovoru doda še mal..ě.n, k'.ej, z.abů..n’aka {??}, na marě.jnu {??}. 77 V govoru Lipaljevasiv nasprotju z drugimi ziljskimigovori Kanalske doline v sedanjiških oblikah 2mn/23dv nastopa (v temle primeru variantno) tudi koncnica -ste, kar je sicer znacilnost govorov Ziljskedoline,prim.OvFO 103, Ramovš 1935: 10. V govoru Brda / Egg oz. Potoc / Potschach imajo-ste oblike, naglašene na zlogu tik pred koncnico (Pronk 2009: 100). 78 laško ‘italijansko’, Ov 155 wá.ško; Pronk 2009 W.šce,Neweklowsky 2013 w.ška, oboje ‘Italija’, Steenwijk 1992 láškaga m Red ‘Friulian; Italian’. 79 resen ‘res’, Ov FO 93 rí.s., U Logar 1967 rí.s., Oman 2011 rj.s.n [fájn];Pronk 2009, Newe­klowsky 2013 r..s., Steenwijk 1992 rísan. Splošnokoroško, Ramovš 1935: 6. 'pac, ŕ., ó.n 'fejs d..ží.80 še na 'naš k'.ej {kŕ.k.. je s. ...cma z.é.du}81.. pad Lá.šcj.[15.00]nu {??} j. xó.du . šů.la, 'ma ó.n še d..ží.c(i) ha ancora . un po’ di sangue tedesco, .. .. austri… austriaco, slavo82 .. R Ja, ja … MW za'ko tě.stabe.t mě. sma bli 'fejst Slav..nci . R Ja? MW ů., jŕ. .. 'fejst .. sma m..l š.ě.banu83 . .. ň.n,84 k. sma m..l ix, k. sm. … R Kaj ste imeli tudi kakšno [15.30]… ko so šli fantje … MW jŕ. . R … k vojakom … MW 'e, 'ne, 'ne .. R … ste imeli tudi kakšno fešto? MW 'ajŕ. ja . jŕ. R Ja? MW jŕ. . tů. jŕ. … R Kako se ji je reklo? MW 'a z'dej ne v..n, 'kak sma r..kli 'bec, R Ne? MW 'ne ne, jŕ. ja … ah, 'kak je b'lu l..pu šlě.šte … R In kje ste se pa dobili tako .. mladi iz vasi in .. se pogovarjali? MW č., sma šlě.! [16.00] .. sma š'li cě.l85 še mocno na naši strani {ceprav je reci-mo zrasel} … pod Italijani {??} je hodil v šolo, ampak on se še drži, ima še nekaj nemške krvi, avstri… avstrijske, slovan­ske … MW Zakaj tistikrat smo bili trdni Slovenci … MW O, ja … trdni … smo imeli napisano … ko smo jih imeli, ko smo … MW Ja. MW E, ne, ne … MW Aja, ja … ja. MW Ja … to ja … MW A, zdaj ne vem vec, kako smo rekli … MW Ne, ne, ja, ja … ah, kako je bilo lepo, poslušajte … MW E, smo šli! Smo šli tja v Ukve, smo 80 kdo drži na kaj ‘kdo kaj ceni, kaj komu veliko pomeni’, prim. nem. viel auf etwas/jemanden halten, Thesaurus 1992 držati, in poznejše besedilo v italijanšcini: tengono perň molto ancora allo slavo, str. 71. 81 Nejasno,negotovatranskripcija.kakor seje[…]zredil ‘kakor je odrasel’ (SSKJzreditise 2 zastar.) (?) / ‘kakor je bil vzgojen’ (prim. Gutsmann 1999 zrediti ‘Erziehen’) (?). 82 V tem stavku je strnjena problematika identitete slovenskih govorcev v Kanalski dolini, ki je nava­dno ponazorjena z izjavo: »Govorimo po naše […], po srcu smo Korošci […], živeti pa moramo v Italiji« (Šumi 2000: 138; Gliha Komac2011: 75; 2014: 17; Minnich 1993: 92–93: »Starejši prebivalci Kanalskedolineso v moji prisotnosti dostikrat potožili, da „govorijo svoje domace narecje (tj. narecje slovenšcine), da so po srcu Korošci, usojeno pa jim je živeti v Italiji“«). Povedno je tudi razmerje med informantkino rabo poimenovanj slovenji/slovenskiv slovenšcini in slavo ‘slovanski’ v italijanšcini (iz diskurza vecinske skupnosti o pripadnikih in jeziku slovenske skupnosti). 83 šribano ‘(na)pisano’, U Logar 1967 šr.bam 1ed, Oman 2011 šríbate; Pronk 2009 šríbano (šr.bati), Neweklowsky 2013 šr.ßat.. 84 on ‘na’, prim. nem. predlog an;nedokoncana poved, morda prosti morfem – šribano an ‘napisano’ (anschreiben). 85 tjale, prim. op. 104. . Ů.k.e, sma š'li cě.l u Žá.b.ce, sma šlě. … 'kak se p.. bol… {zarek} ballare … {nerazumljivo} R Plesat … MW plé.s.t86 . Ů.kve! Žŕ.b.ce! {smeh} R In kaj so fantje igrali na … MW jŕ.ja … R … instrumente? MW jŕ. .. A In kako ste šli tja? … R K nogam … MW {smeh} č...j ně. b'lu ŕ..to87 .. še [16.30] k..le88 ni b'la! da b 'ma.k89 k..la b'la . k..le 'tud ni b'la! R Ne? MW '. {smeh} ŕ.jajŕ.jajaj . R Samo vi ste potlej ostala … MW.. wá.ša má.ma 'ba še blě.k v..dla … R Kako? MW la mamma sua saprŕ ancora tante cose … R Ma, že manj … MW ž. mŕ.jn? R Že manj, ja … MW kŕ.j mŕ.jo ó.n l..t?90 R Moja mama? MW jŕ.. R Moja mama ali stara mama? MW 'kaku? [17.00] R Moja mama … MW jŕ. šli tja v Žabnice, smo šli … kako se p… {zarek} plesat … {nerazumljivo} MW Plesat … Ukve! Žabnice! {smeh} MW Ja ja … MW Ja … MW {smeh} Ej, ni bilo avtov … še kolesa ni bilo! Da bi bilo vsaj kolo … tudi kolesa ni bilo! MW Ajajajajaj … MW… vaša mama bi še veliko vedela … MW Vaša mama bi najbrž vedela še veliko stvari … MW Že manj? MW Koliko let pa imajo? MW Ja. MW Kako? MW Ja. 86 V gradivu se nikoli ne pojavi sicer za ziljšcino znacilna beseda rajati, tudi takrat ne, kadar jo uporabijo raziskovalci. 87 Tu je samostalnik avto pregiban po 3. moški sklanjatvi. Prim. s t..tami ŕ..to ‘s temi avtomobili’ ter op. 68 in 134. 88 kola ž‘(dvo)kolo’ (?), oba moška informanta za ‘dvokolo’ uporabljata obliko kol..s. Prim. Ov 102 ta zŕ.dne ků.le ‘zadnja kolesa pri vozu’, osnovakal..s- v obliki Oed (Ied ni izprican) je tam upo­rabljena v pomenu ‘koleselj’, prim. ASLEF 4488 Lv k.l. ‘ruota del carro’, 4492kalés ‘carrozza’; U Oman 2011 kóuo/kalčse ‘ruota’; Pronk 2009 k.o,Neweklowsky2013: k.l., kal.sa ‘kocija’, Thesaurus 2009 kolo s/m, koles m. 89 mank‘vsaj’, prim. furl. manco, mancu(Pirona1996), pomen zabeleženpri Skubicu(manko, 1997: 199). 90 Informantka za govorjenje o odsotni osebi (enem od staršev) uporablja množinske oblike (prim. OvFO 103 in Weiss 2003: 204–205), v gradivu pa je tudi primer onikanja izpraševalke:še sá.ma gospá. ne ví.ja = še sama gospa ne vejo. R … ali stara mama, mama od mame? MW .. wá.ša má.ma . R Moja mama ima petdeset let. MW quanto č questo? R Petdeset. MW ŕ...j, che giovane, '... mamma mia ['mija] ..{smeh MW, A} e la nonna? R Nona pa ima že .. .. . okoli osemdeset. MW 'a.., ecco .. ti .. R Nona pa še ve … MW quella nonna bisogna, che lei si faccia dire le [17.30] cose, come c… la la mise­ria che era una volta … R Veste, naša stara mama je tudi šla peš na Višarje … MW jŕ., jŕ. š'li . jŕ. sma š'li, jŕ., je šla ó.na tů.d na na Wušá..je?91 R Cel ta .. ves.., veste, od kod so hodili, tudi … skoraj od Postojne,| to je pa kar dalec. In so šli peš. MW {hkrati z R, tišje} 'eko . 'eko . 'eko . e 'eko . 'eko | al'te92 [18.00] … 'a mamma mia ['mija], vě.tte 'kak pab..ja … R Ja. MW 'e R Pa veste, pa tukaj ste šli na sveteVišarje, pa na Sveto goro, ste šli tudi? MW jŕ., jajŕ., sme tů.d b'li na Své.ti gó...i, mě.knu, s. blŕ., 'j.s ne v..n, al s. b'la dv.. b. t.ě. bé..ti 'najvec … jŕ. .. R In to tudi mlajša, ko ste bili mlajši .. MW jŕ., ehehe… {smeh} altroché {smeh, vzdih} [18.30] trent’anni diciamo .. R Aha … MW {smeh} sě sě … M Kako ste pa šli?A ste šli od tule .. k . | k nogam? MW {hkrati z M} k nó..gan,93 | k nó.gam .. 'e sě, 'a! M Do Stare gore .. .. | . do Svete gore? MW Vaša mama … MW Koliko je to? MW Aj, kako mlada, e, mamma mia … {smeh MW, A} In stara mama? MW A, ecco, ti … MW Tista stara mama bi vam morala po­vedati stvari, kako …o revšcini,ki je bila nekoc … MW Ja, ja šli … ja, smo šli, ja. Je šla ona tudi na Višarje? MW Ecco … ecco … ecco … e, ecco … ecco, a ne … a, mamma mia, vidite, kako povejo … MW E. MW Ja, ja ja, smo tudi bili na Sveti gori, redko, sem bila,jaz ne vem, alisem bila dvakrat ali najvec trikrat … ja … MW Ja, ehehe… {smeh} seveda {smeh, vzdih} trideset let recimo … MW {smeh} Ja, ja … MW Peš, peš … e, ja, a! 91 Lušarje= Višarje, prim. Snoj 2009: 458 in tam navedeno literaturo. Informantka uporablja dolinsko obliko s švapanjem (lu- > wu-), v govoru GG tudi razlicica Lušŕ.rje. 92 alite ‘kajne’, prim. Thesaurus 2007 jeli. 93 k nogam ‘peš’; Pronk 2009 g nw.gan (n.ga), prim. Thesaurus 2006 iti k nogam (gesloiti). MW {hkrati z M} 'e 'ja | .. 'e sě, 'e .. pó. sm. MW E, ja … e, ja, e … potem smo šli, po­ š'li, pó. sma spŕ.l w.'ne,94 'kuj 't.k u ká.k. tem smo spali zunaj, kar tako v kakšni t.má.ci,95 .. 'no pó. sma pa spč.t prě.šli temaci … no, potem smo pa spet prišli nazŕ.j {smeh} nazaj {smeh} M In koliko cajta ste hodili? MW ŕ., tů. sma nú.c.li, sma š'li [19.00] MW A, to smo rabili, smo šli v soboto, smo u sb..ta, sma p.ě.šli pó.l u pand..l’.m96 prišli v ponedeljem spet nazaj, ne … e. spč.t nazá.j, 'ne .. 'e R Je bila pa dolga! MW 'e, je b'la dó..ga, jŕ. .. 'ma tě.stabč..t se MW E, je bila dolga, ja … pa saj takrat tega .cí.sma cú.tli tů. … nismo cutili … R Ja, seveda … MW 'e.... {poudarjeno} .. sma m..li MW E {poudarjeno} … smo imeli krave k.á.wa97 tagó...98 . planí.ni, jŕ. Ma..ě.je, gori v planini, ja, Marija, kje je to bilo cí. je tů. b'lu tagó..! .. 'kak sma š'li 'to tam gor! … Kako smo šli tja gor! tagó..! R Danes narediš deset metrov, je že … MW je ž. c'vec99 .. 'e jŕ., purtroppo … MW Je že prevec … eh, ja, žal … R Tako je .. in kaj, tudi kra[19.30]ve … MW | kŕ., jŕ. {višji register} .. MW Kaj, ja {višji register} … R … ste jih peš spravili gor, ma, kaj ste potlej tudi ostali z njimi na gori … MW 'e jŕ., jajŕ. … MW Eh, ja, ja ja … R Ja? In ahtali? MW jŕ. .. 'e jŕ. .. MW Ja … eh, ja … A In kaj ste še delali na planini? MW 'o, tě.st.… 'ne, 'tis… jŕ., tě.stabč..t MW O, tisto … ne, tis… Ja, takrat smo še sma d..wal sí..a100 še, 'ne .. . pa sa m..l delali sir, ne … in smo imeli živino tam t..ta žví.na tagó... gor. 94 vene ‘zunaj’ < v.ne; Pronk 2009 ú.ne. 95 temaca, nejasen pomen, prim. Pleteršnikt.máca ‘tema’ Gor. 96 v ponedeljem, enkratna pojavitev, pomena ni bilo mogoce dolociti, morda ‘obdobje po nedelji’. 97 Morda koncniško razlikovanje med skupnim in neskupnim v Imn samostalnikov ženskega spola (-a : -e), znano v rezijanskem, nadiškem in obsoškem narecju (Steenwijk 1999: 43; Šekli2006: 110;Kenda-Jež 2011c: 153). 98 tagori poud. ‘gori’, ‘tam gori’;Pronk 2009 t. gr.j,Neweklowsky 2013 t.gr.,Gutsmann 1999 tagrei. 99 cvec ‘prevec’ < nem.zu + vec, Ov FO 104 c'v.c, U Oman 2011 cv.c; Pronk 2009 c. ‘too’,Newe­klowsky 2013 c. ‘zu’, Thesaurus 1987 cevec. 100 siram‘sir’. Vgradivusira(LWsě.ra) nastopa pogosteje kot razlicica sir (tulesí.r nakoncu izreka), vendar je v starejšem gradivu zapisana samo oblika sir –Kranzmayerkart..i., Aslef (2794) .í.. Prim. U Oman 2011 s.r/sj.re; Pronk 2009 s.r,Neweklowsky 2013 síra m,Steenwijk 1992 s.r. V govoru Lipalje vasi je izpricana še beseda kruha m (GG do'mac krú.xa, ASLEF 522 ko..i krúha ‘iva’ (Salix caprea L.)) v nasprotju z Ov FO 96 k'r.x, U Logar 1967 kr.x, Oman 2011 kr.x/krúše; Steenwijk 1992 kr.. Ta ima v Ziljski dolini širši areal (po gradivu za SLA krúha še v T001 Brdo A In kako ste sir naredili? MW .. 'ja, 'saj sa m..l tí.ste ta blě.ce kó.tle … [20.00] R Mhm. MW 'saj so š. .. 'to mŕ.ma 'še .. cí.. sma d..wal sí.r. .. tempi indiet… 'ja š. ša ša t..t kó.tli t..le. R Aha … MW jŕ. … 'ne, mů..te ě.t c..z m..st, da bě.tte tŕ.ma, che .. cě.101 sma m..li, cě. sma nasí.l ml..ka. R Aha, je bila prav … MW jŕ.ja.., jŕ. … R Se pravi, to je bilo …vse ponucano | [20.30] gozd, planina, ovce, krave, vse … MW {hkrati z R} jŕ. . jŕ. . jŕ. . jŕ. . jŕ. . jŕ. . jŕ. . jŕ. | … jŕ. . jŕ. .. 'zej ni 'nec 'vec R In potlej, ko ste .. ko ste spravili krave s planine dol … MW jŕ. R Kaj je bila kakšna fešta, ko so prišle krave | s planine? MW {skupaj z R} '., altro|ché! {smeh} . 'kak še . 'kak prŕ.vte pa slav..nc. {zarek?}? A Kako pravite vi? MW a cá.jte .. še 'j.s . mů... še 'le ží.nat [21.00] ... {daljši premor} oje'jej … ein Abgang, questo po n..mšc. d'.a znŕ.m pab..dat, ein Ab…. | Abgang … R {hkrati z MW} Abgang,| aha … A {hkrati z R} Mhm … MW 'ma pa slav..n’en ne v..n, 'kak se p.ŕ.vi .. 'jes d'.a blě.k pašlú.š. slav..nsku .. R Ja .. MW še blí.k 'takle zastó.p. . pa ó.n102 .. 'na.a . saj v..te, pó.le spč.t pa[21.30] zá.b.š | cló.b.k .. MW … Ja, saj so imeli tiste velike kotle … MW Saj so še … tu imamo še .. kjer smo delali sir … leta naz… … ja, saj so še ti kotli tule. MW Ja … ne, morate iti cez most, pa boste videli tam, ki … kje smo imeli, kam smo nosili mleko. MW Ja ja, ja … MW Ja … ja […], zdaj ni nic vec. MW Ja. MW E, seveda! {smeh} … Kako še … kako pravite po sloven[sko]? MW A pocakajte … še jaz … moram še pomisliti {daljši premor} ojejej … odhod, to znam po nemško dobro povedati, od… odhod … MW Po slovensko pa ne vem, kako se pravi … jaz zelo veliko poslušam slovensko … MW Še veliko tudi razumem in tako … nak … saj veste, potem pa clovek spet pozabi … / Egg = Pronk2009, T002 Borlje / Förolach, T003 Blace / Vorderberg in T004 Bistrica na Zilji / Feistritz an der Gail = Neweklowsky2013). 101 kje,Ov 155 cě., 139 'ci,U Logar1967 c.,Oman2011 céj?;Pronk2009 c.,Neweklowsky2013 c./ c.j/c.j, Thesaurus 2011 kje. 102 on < nem. prisl. an (?). R {hkrati z MW} Ja, se|veda in kaj potlej, ko so prišle krave dol? MW jŕ. … R Jih je farmošter blagoslovil? M Že|gnal … R Žegnal? MW {hkrati z M in R} jŕ. jŕ. {med smehom} | pe. wŕ.s tů.di ta'ku? {višji register} .. 'ne R Tam, kjer sem jaz, nimajo, ni teh .. ni planin … MW ŕ., ni | pleně.n, 'a..ha .. R {hkrati z MW}ni planin | … ampak tukaj na gorenjski strani, MW aha R … tukaj gor proti vam, pa ja. MW 'eko, jŕ. jŕ. jŕ., sa m..li … ŕ.., taků. je tů. .. R In potlej je bila spet muzika in ste pe[22.00]li in plesali … MW f'se j pov..d. .. .có. .á.j,103 da p tů. d..wal., 'kak. sma na bč..t narč.dl. .. ci mettero .. ti metterebbero in prigione {smeh sodelujocih} j..j R Se pravi, ste … da ste znali … MW 'ajá. .. ŕ... 'kaj sma p.ep..w.l slav..nsku, ŕ.jaj, kak fŕ.jn … st.ŕ.šnu lě.pu .. pó.. sma š'li c..104 gú..ta.pa c.. tŕ.ma dň..ta. R Mhm. MW sků.z vč.s [22.30] p.ep..wali … venti, trenta, tra ragazze, ragazzi .. ... .. fare festa e e.. 'orpo adesso non c’č piů niente, e … R Ne? MW | sŕ.j vě.tte{zvišan register}, 'saj ncí. 'vec … ně. 'vec tě.sta ta l..pa, 'kak je b'lu nabč..t. … p.ep..wata ša vě. na wá.š.n k.á.ju? R Ja .. MW Ja … MW Ja ja, {med smehom} pri vas tudi tako? {višji register} … ne. MW A, ni planin, aha … MW Aha. MW Ecco, ja, ja, ja, so imeli … a, tako je to … MW Vse je povedano … Gorje, da bi to danes delali, kar smo vcasih poceli … spravi…, spravili bi nas v zapor {smeh sodelujocih}, joj … MW Aja … a, kako smo prepevali sloven-sko, ajaj, kako je bilo dobro … strašno lepo … potem smo šli tja gor in pa tam dol … MW … skozi vas prepevali … dvajset, tri­deset deklet, fantov … praznovali in … orpo, danes ni nic vec, eh … MW Saj vidite, saj ni nic vec … ni vec ti-sto lepo, kot je bilo vcasih … Pri vas še prepevate? 103 Furl.vuŕi (Pirona1996), it. guai ‘gorje’ (npr. LW g.ŕ.j tě.s k'.a ni 'šu ka má.ši), Ov 151 g.ŕ.j; Skubic 1997: 203. 104 ‘tja’, nenavadna foneticna podoba. V gradivu GG še: c..l dó.l je b'lu Dň.bje ‘tamle’. Prim. op. 85. MW | a 'še? {visok register} 'a.., še.. .. [23.00] 'orpo .. tů. je fŕ.jn .. R To je fajn … to je fajn .. MW .huhuhu.. {vzklikne} tů. je l..pu! 'o.jojojojoj . 'jes {nerazumljivo} 'kak se p.rŕ.vi … televisione, ecco . A, R Mhm. MW che cantano i slavi . R Mhm. MW che bene … uhu|'hu R {hkrati z MW} Znajo … MW.. 'a, io [i'jo] ascolto ancora molto slavo .. R Ja? MW 'u., sě, 'e .. jŕ. R Kaj pa lovi [23.30] . kaj pa lovi tukaj? Katere programe slišite? MW slov..nsku .. á..strija, italjŕ.nu . A Kaj pa na televiziji? R Ne vidite slovensko? MW kň.!? R Na televiziji . na televizijoni . Slovensko ne vidite? MW | ká.ku fŕ.jn, 'saj pov..n wŕ.n, da s… {zvišan register} R A tudi? A Aha .. MW | pa 'ka… {zvišan register} 'saj s. pav..dla wŕ.n da pašlú.š., k. . k. š… k. p.ep..waja, špí.l’aja!105 '.., mamma mia [mě.ja]! .. [24.00] 'ma .a… {zarek} 'tista xa.mň.nika, pó.le ti… cě.t.e, pó.le . 'o. dě.jo, a 'kak fŕ.jn! R Je, je … MW huhů.. . ŕ., šowé.n’o pošlú.šama! .. 'caj106 di quando, venerdě mi sembra, chissŕ, no, adesso non so, se venerdě sera .. cantano i slavi .. cosě bene .. mi sembra venerdě .. R Lahko da je … MW A še? {visok register} A, še … orpo .. to je dobro … MW Ohoho {vzklikne}, to je lepo! Ojoj, jaz {nerazumljivo} kako se pravi … televizi­ja, ecco … MW Ko pojejo Slovani … MW kako dobro … uhuhu … MW… A, jaz še veliko poslušam slovansko … MW U, ja,e … ja. MW Slovensko … Avstrija, italjansko … MW Kaj!? MW Kako dobro, saj vam pravim, da s… {zvišan register} MW Pa kaj, {zvišan register} saj sem vam povedala, da poslušam, ko … ko š… ko prepevajo, igrajo! O, mamma mia! Am-pak ga… {zarek}, tista harmonika, potem ti… citre, potem … o, dio, kako dobro! MW Huhu … a, slovensko poslušamo … cakaj, kdaj, v petek se mi zdi, kdo ve, ne, zdaj ne vem, ali v petek zvecer … pojejo Slovani … tako dobro … se mi zdi, da v petek … 105 špiljajo ‘igrajo na instrumente’, Ov FO93 špí.lat, U Oman 2011 špíljate : Pronk 2009 gňsti, Neweklowsky 2013 góst.. 106 caj = v medm. rabi ‘cakaj’, prim. Pronk 2009 c.j (cákati), Neweklowsky cáj,Thesaurus 1987 cakati, Gutsmann 1999 cai. MW sě, io {nerazumljivo}bisogna vedere .. R … ali pa sobota … MW perché … la [24.30]testa non funziona piů bene {smeh} si ric|ordi di me, e? R {hkrati z MW} {nerazumljivo} . si bom zapomnil … si bom |za… MW {hkrati z R} | jŕ. se bom zapň.mnu … {med smehom} ta 'bote107 r..ku jŕ., tě.sta gospá. je m..la p'.o. {smeh}, ŕ.jaja .. č., 'ne, ma fŕ.jn š… fŕ.jn p.ep..waja Slav..nci … R Lepo je, pa ljudje so skupaj … pa zaplešejo | .. pa je .. MW {hkrati z R} jŕ. . jŕ. . jŕ. .. | ŕ., je fŕ.jn … [25.00] R Danes je toliko takih grdih stvari, ki se doga… dogaja … MW jŕ., jŕ., tů. mŕ.te p'.o. … 'a prim… prima non si conosceva questo .. era tutto piů bello R Ja? MW 'e.j, mamma mia ['mija] R Vi, recimo, tukaj, ko so bile te vasi nemške in to … MW jŕ. … R … ste se zastopili? MW a jŕ., ň. jajajajŕ., come fratelli .. R Ja? MW ň., sě, sě, mol[25.30]to bene .. sě, questo era Ponteb… Pontá.f.l’,108 k.… {zarek}p.ŕ.vjo 'zej, . pa pó.le t..le t..t Kanó.l'tol109 c.... R Ja, ja … MW 'e … R … seveda, lepo je … Lepa je ta vaša dolina … MW {smeh} tá.ko pa t'ko pa … {smeh} ci prende in giro … 107 Prim. op. 26. MW Ja, jaz {nerazumljivo}je treba videti … MW Ker … glava ne deluje vec dobro … {smeh} Spomnite se name, veste? MW Ja, si bom zapomnil … {med smehom} pa boste rekli, ja, tista gospa je imela prav {smeh}, ajaja … eh, ne, ampak dobro š… dobro pojejo Slovenci … MW {hkrati z R} Ja … ja … ja …, a, je dobro … MW Ja, ja, to imate prav … a, pre… prej nismo poznali tega … Vse je bilo lepše. MW Ej, mamma mia. MW Ja … MW A ja, o, ja ja ja ja, kot bratje … MW O, ja, ja, zelo dobro … to je bila Pon­teb… Pontafelj, ko… {zarek} pravijo zdaj, in potem cela Kanalska dolina. MW E … MW {smeh} Tako pa tako pa … {smeh} se norcujete iz nas … 108 Tablja, it. Pontebba, nem. Pontafel, furl. Pontębe. 109 Obicajno poimenovanje za Kanalsko dolino v dolinskih slovenskih govorih (o splošni rabi Kranz-mayer 1944–1945: 19; Gusmani – Venosi1981: 17), poimenovanje Kanalska dolina vpogovoru informantka sprejema z distanco. R | Ne, prav [26.00]nic, {smeh A} | veste, tam, kjer sem jaz doma … tam, kjer sem jaz doma, nimajo.mo takih hribov, nimamo takih gor … MW {ko govori R, se smeje in vzdihuje} 'a tů. . jŕ. ja, tů. ja, 'tu tů. ja, verjé.m.n 'wan, jŕ. .. jŕ. . R … samo sem pa slišal, da ste imeli pred kolikimi … tremi, štirimi leti veliko vodo ['wa.do] … MW kň. j tů. M Vodo … R … vo|da je poplavila MW {hkrati z R} 'ajŕ. | mamma mia ['mija], altroché ..kŕ.k [26.30] tů. je ...ku kŕ.ko {poudarjeno} t.ě. ště.. l..te … non č tanto che č stata R A ne .. manj? MW 'e! {pritrjuje} R Kaj manj? Pred kratkim? MW 'e, jŕ. A Kdaj pa? MW 'zej mŕ.n ta nó.t.r pí.sanu, kdá. je b'lu tů., .. | č., tů. ně. dó..gu .. ne v..te {višji register} {nerazumljivo} 'ci110 je F..la?111 R Aha … In je bilo hudo? MW .. sma m..li st.ŕ.x!112 .. R Ja? MW Mamma mia ['mija] [27.00] alt… {kašelj, nadaljuje zahripano} allora … adesso ci sono i quei .. le gru e roba che .. ma se non ci fossero quelli lě, non so io … Lei bisogna andare fino lŕ dentro per . ve.. vedrebbe com’č brutto .. R Aja? MW e, sarebbe venuto tutti qui po… ci avrebbe portato via tutti {premor} [27.30] vede . deve andare lŕ dentro, 110 kje, gl. op. 101. MW {ko govori R, se smeje in vzdihuje} A to, ja ja, to ja, to to, ja, verjamemvam, ja … ja … MW Kaj je to? MW Aja, mamma mia, seveda … kako, kdo je rekel, kako tri, štiri leta … Ni toliko, ko je bila … MW E! {pritrjuje} MW E, ja. MW Zdaj imamtam notri zapisano, kdaj je bilo to … e, to ni dolgo … ne veste {višji register} {nerazumljivo}, kje je Bela? MW Strah nas je bilo! MW Mamma mia sev… {kašelj, nadaljuje zahripano} Torej … zdaj so tisti … žer­javi in reci, ki … Toda ce ne bi bilo tistih tam, jaz ne vem … Vi morate iti prav tja noter, da boste vid… Videli bi, kako je grdo … MW In bi prišlo, vsi tukaj po… Vse bi nas odneslo. {premor} Vidite … bi morali iti tja noter, bi videli, koliko proda, koliko 111 Fela,nar. ‘Bela’. Izvorno slovensko poimenovanje v govoru ni ohranjeno (prim. Kranzmayer 1944–1945:19). 112 imeti strah ‘bati se’, Ov 140 má.ma se jm..l […]strŕ.x, U Oman 2011 da ma stráh (stráh/aše). Besedna zveza nastopa v nemšcini, italijanšcini in v slovenskem pogovornem jeziku (vendar tu navadno kot imeti strah pred KOM/cim). vedrebbe, quanta ghiaia, quanta roba, che c(i) ha.. R Aha. MW {se odkašlja} e che c’č u.. un rio, che viene giů … M Aja? MW 'e …'e, sě sě .. M Kako recete vi .. potok, ali kako recete rio? A Po domace … M Po domace … MW .. cŕ.j . ... g.á.b.113 .. M Graben? MW g.á.b. .. [28.00] jŕ. M A pa ima kakšno imé tisti graben? MW pr..s.? M Ce ima kakšno íme tisti graben? MW jŕ.ja M Kako mu pa . pa recete? MW Flě.ka.ju g.á.b. sma ...kl.. M Kako? MW | Flě.ka.ju g.á.b. {glasneje, skoraj zlogovaje} R Flikarjev … M A Fli|karjev … MW {hkrati z M} Flě.ka.ju g.á.b. {se odkašlja} … R In to kar naenkrat … Kaj je bil kakšen dež? MW Jŕ... mamma mia ['mija]altroché! … pe. wŕ.s 'ni bo.? R Jaz se ne spomnim | tistikrat {kašelj MW} [28.30] … in .. in k... kaj se je zgodilo? A Ko je bila voda … MW 'ej .. R Kako je priš… Kako je prišlo do tega? MW jč.e {poudarjeno} b'la wó.da, 'ne .. reci je tam. MW {se odkašlja} Ker je …potok, ki pride dol … MW E … e, ja, ja … MW Cakaj … graben … MW Graben … ja … MW Prosim? MW Ja ja. MW Flikarjev graben smo rekli. MW Flikarjev graben {glasneje,skoraj zlo­ govaje}. MW Flikarjev graben {se odkašlja} … MW Ja,mamma mia, seveda … Ga pri vas ni bilo? MW Ej … MW Je {poudarjeno} bila voda, ne … 113 graben ‘potok’ (koncni -. se variantno pojavlja pri vseh informantih; hiperkorektura?), U Logar 1967 p.rpat.ce (Med), Oman 2011 pňt.k, tudi ASLEF 369 beleži razliko med Lv g..bn in U p.tak ‘torrente’;Pronk 2009 pw.tak,Neweklowsky 2013 pú.t.k, Steenwijk 1992 pat.k. Prim. Thesaurus 1994 graben. Pri imenih potokov je mogoce lociti starejša slovenska narecna poimenovanja od novejših, prevzetih iz nemško govorecega okolja; pri slednjih prihaja tudi do ponovitve sestavine graben, npr. flě.ka.ju g.á.b. (MW) : flě.kar gró.b., p..gla gró.b., k..r.n gró.b., senŕ.ta gró.b. (GG),flě.ka grá.b., š'vif..ró.b. grá.b. (LW). R Ja … MW k je p.ě.šlo 'to 'do. . 'to 'do. . 'to 'do., 'to 'do. {tlesk} … al't.… ke g.é.ta . ta gú..ta na mů.st . 'kak prŕ.pta mů.st .. 'bote bě… tŕ.nletagó.. su 'zej š. ancora la pachera .. k. je p.ě.šlo . g.á.b. … 'to, tŕ.ma, [29.00] tŕ.ma {tlesk}, tň.le … R Kaj se je tudi slišalo, prav bucalo? MW | 'e, jŕ. .. bensě {višji register}{premor} se non fosse stata l’autostrada qua … sarebbero .. non vede quanta ghiaia che c’č? R A to je vse prišlo iz grabna dol? MW 'e, jŕ. … mů..te ě.t.(t)ŕ.male gó..ta palé.dad.(d)a . te ví.du, 'kak 'je .. R Cakajte, grem pa prav … [29.30] MW jŕ., .. l. palé.jte! {premor, vsi grejo ven, pogovor se nadaljuje zunaj} R To je vse od tistikrat? MW | 'e jŕ. {višji register} . kŕ.js.114 tŕ.male,115 mů..te ě.t tŕ.male gú..ta, R Aha … MW pó.le b..ta ví.du, ká.k je tŕ.ma .. R Ja ja … A Mhm. MW … pó.le sa še skŕ.le {poudarjeno} [30.00] 'do. p.í.šle 'tole . na vě.te, 'kak .. 'kak je š..le p.ě.šlo 'do. . R Aha … MW je š..le f.í.šnu .. questo č stato in marzo. M Mhm … Veste, kaj me zanima … A poznate to? A imate kakšno ime za to drevo? MW p...s.? M Kako pravite temu? {pokaže} MW hň.la116 sma ...kli mě. pa n..mšc. .. M Kaj pa po … MW cŕ.jte, 'kak .. cŕ.jte, 'kak | sma ...kli? MW Ko je prišlo sem dol … sem dol … sem dol, sem dol {tlesk} … kajne … ko greste … gor na most … kako pravitemost … boste vi … tamle zgoraj so še zdaj … še vedno bager … ko je prišlo v potok … tu, tam, tam {tlesk}, tule … MW Eh, ja … pac {višji register}{premor} Ce ne bi bilo avtoceste tukaj …bi bile … Ne vidite, koliko proda je? MW E, ja … morate iti tja gor pogledat, da boste videli, kako je .. MW Ja, … le poglejte! MW Eh, ja {višji register} … veliko tam, morate iti tja gor, MW potem boste videli, kako je tam … MW … potem so še skale {poudarjeno} dol prišle semle … ne veste, kako … kako je šele prišlo dol … MW je še sveže … to je bilo marca. MW Prosim? MW Holer smo rekli mi po nemško … MW Cakajte, kako … cakajte, kako smo rekli? 114 kajsi ‘veliko’, Ov FO 92 kŕ.js, 'kajs, U Logar 1967 ká.s. ‘mnogo’, Oman 2011 kájse. 115 tamole ‘tamle’. 116 V govoru pripovedovalke še variantno hň.l. ‘bezeg’, prim. ÖW 1990 Holler ‘Holunder’, ASLEF 527 Lv ba.ó.z, nemška oblika ni izpricana. M {skupaj z MW} … domace .. MW ... … 'o.o.o. … [30.30] sa ne spů.n.m 'bec, 'kak sma ...kli 'to .. 'ma tů. sma na.… pó.le ke p.í.de l..pš z...lu,117 sma {nerazumljivo} dŕ.li, sma sků.xali, 'ne, 'tu. M, A Mhm … MW | jŕ. M {hkrati z MW} Kako pa? A ste dali to v neko olje pa v jajce ali … MW nč., 'ne .. jŕ., jŕ., to sma tů.d.(d)á.li, k. sa 'takle ó..e {??}, 'ne, .. 'ma pó.le p.í.de s..me, . sma skú.xal., am pa narč.dli come un liquore .. M Mhm. [31.00] MW abbiamo fatto . con questo qui, 'e R Za mešat z vodo? MW jŕ. .. 'ja ja, 'ja … ŕ...'ja … na bč..t je b'lu .se l..pši, 'zej n'ci 'vec … A Kaj ste pa jedli vcasih, kakšna hrana je bila? MW palč.nta! … {se posmeje} Conosce la polenta? A Ja. {smeh MW} M Pozna, pozna … MW 'a, quanta polenta .. [31.30] .m pa šté..c,118 sa ...kli, štč..c. M Kaj je to? MW štč..c. ques…tů. smo ...klislav..nsku mě. . M Ja. MW smo ...kli štč..c. A Kako ste to naredili? M Kaj pa je bilo t…, ja … MW .::: t..ta mó.ka, ko.119 sa .á.stli na pů.l’i tě.t. wó.n . R Mhm. 117 priti lepše zrelo ‘bolj dozoreti’, prim. op. 13. MW … Ojoj … se ne spomnim vec, kako smo rekli tukaj … ampak to smo nar… potem ko bolj dozori, smo {nerazumlji­vo} dali, smo skuhali, ne, to. MW Ja. MW Ne, ne … ja, ja, to smo tudi dali, ko se takole {??}, ne … ampak potem pride seme … smo pa skuhali in naredili kot li­ker … MW … Smo naredili … s tem tukaj, e. MW Ja … ja ja, ja … a, ja, vcasih je bilo vse lepše, zdaj ni nic vec … MW Polenta! {se posmeje} Poznate polen-to? MW A, koliko polente … in pa šterc, so re-kli, šterc. MW Šterc. T… to smo rekli slovensko mi … MW smo rekli šterc. MW Ta moka, kar je raslo tisto na polju … 118 šterc, navadno štč.rc ‘žganci iz pražene moke’, prim. Ov FO 95 štč.rc, U Logar 1967 (sírku, .du) št.rc, Oman 2011 štérc;Steenwijk 1992 št.rc : Pronk 2009 m.jšta,Neweklowsky 2013 m.jšta;bav. avstr.Sterz(Duden online, http://www.duden.de/rechtschreibung/Sterz_Speise_Nahrung_Gericht, dostop 10. 8. 2016). 119 kor = kakor‘ki’, Ov 133 kor, U Oman 2011 samo v zvezahkór gré cj.s ‘eccedente’,kór je i..rcno ‘eccedente’ in kor ugŕ ‘mentitore’; Thesaurus 2007 kakor. MW 'no, 'po smo pa .. dŕ.li | u .. A {hkrati z MW}Kaj | ajdova moka ali …? MW jŕ., jŕ., 'eko, jŕ. jŕ. ja A In kako ste … kam ste dali? MW ká.ku? A Moko, kam ste dali?Kako ste [32.00] naredili? MW mó.ka? | sma dŕ.l . en žŕ.k. {višji register} pó.le, 'ne .. A Mhm, in ko ste jo kuhali? M Štec,120 kako se naredi štec? MW jŕ. … . tŕ..ka šk...jla,121 'ne .. sma dŕ.l nó.t. mŕ.l pů.t.,122 . pa t..ta mó.ka . pa fŕ.jn brustolire … brustolire, e poi abbiamo buttato su l’aqua e era venuto fuori štč.rc, 'ne {smeh}123 R {nerazumljivo} ja … MW ŕ.jajaj patate, polenta [32.30] ... poi minestra . questo abbiamo vissuto, quando si aveva tutto nella nostra campagna, adesso non c’č piu … ma una volta … 'e sě R Zdaj se gre v trgovino … MW pr..s.? M … | botego124 … R {hkrati z M} … zdaj se | gre v botego … in se kupi. MW p...j .'ci b'lu t..ta .. MW No, potem smo pa … dali v … MW Ja ja, ecco, ja ja ja. MW Kako? MW Moko? Smo dali v vreco {višji regi­ster} potem, ne … MW Ja, … ena taka skleda, ne … smo dali noter malo masla in to moko, potem pa fino … pražiti … pražiti, potem pa smo zalili z vodo in je nastal šterc, ne {smeh} MW Ajajaj … krompir, polenta, potem mi-neštra …Tako smo živeli, ko smo vse ime­li na svojih poljih, danes ni vec …, vcasih pa …, a, ja. MW Prosim? MW Prej tega ni bilo … 120 Napacna prepoznava leksema šterc zaradi posebne foneticne uresnicitve fonema /r/. Kranzmayer (1945–:69) jeizgovor r vnemšcini,kakorsejegovorilavLipaljivasi, opisaltakole:»jezik seobli­kuje v nekakšno žlico in malo vibrira, je, kakor se pravi, izgovorjen kakuminalno (= retrofleksno, op. K. K.-J)«, »[t]a izgovor, ki je blizul-ju in se posamicno pojavlja tudi v Beli Peci in Tablji, je na srednjem Koroškem znacilen za staro kmecko izreko«. Vzorcno gradivo, ki ga je pregledal fonetik in fonolog Peter Jurgec (ustno), kaže na aproksimanta. oz.. (transkripcija IPA). Glas, ki ga sicer pretežno izgovarja samo informantka MW, torej po vsej verjetnosti ni grlni ., kakor smo ga zapisovali na podlagi slušnega vtisa in osrednjeslovenskega zapisovalskega izrocila. 121 škrela ‘skleda’, Ov škr..wa, U škdé.a/éle (Oman 2011: 93); Pronk 2009 škndéja,Neweklowsky 2013 šk.ndí.wa. ASLEF zaLv kot odgovore na vprašanja 2694 ‘globok krožnik’, 2695 ‘loncena skleda’ in 2699 ‘catino da tavola per lavare le stoviglie’ najbrž navaja tri razlicice istega leksema, kar je posledica razlicne zaznave foneticne vrednosti /r/: šk.éla, škréla in šk.éla. 122 puter ‘maslo’, prim. Ov 135 pú.t.r ‘kuhano maslo’ : má.swa ‘maslo’; Pronk 2009 půtr. Iz bav. Putter ‘surovo maslo’ (Snoj2016). 123 Informantka je pozneje med anketiranjem postopek še enkrat opisala, prim. str. 85. 124 V gradivu se kot narecno poimenovanje za ‘trgovino’ pojavlja le kš..ft (MW,LW), U Logar 1967 kš.ft, Oman 2011 kšéft/te; Pronk 2009 kš.fti Imn, Neweklowsky 2013 kš.ft, Thesaurus2009 kšeft, iz nem. Geschäft (Snoj2016). R Ne? | Kaj ste ime|li … MW {hkrati z R} pochi .. pochi .. R Tistikrat, ko ste bili vi majhni, ne … MW jŕ. R … je bila kakšna trgovina na vasi? [33.00] MW jŕ., jŕ., jŕ., ja b'la, je b'la. sa b'le dv.., ..na tá.ma, ..na tó.le … sa b'le, sa b'le . A In kaj so prodajali v trgovini? MW ŕ., .'se. … .ě.š, pŕ.sta, kaf.., insomma tutto, 'kake 'zej, má.l 'man’, pa má.lu, 'ma 'kake 'zej .. 'e R Pa je bila drugace tu .. v Kanalu .. MW jŕ. .. R ..ne, v Kanalski dolini, je bila to bogata vas? [33.30] … MW .. 'kako? R Vaša vas? MW jŕ. R So bili … MW jŕ., so tů. .'li, jŕ. ja ja jŕ... . tě.sti ko. sa d..wali p.... ferrovia hanno lavorato mol… tanti R Aha … A že tistikrat se je gradila ta . cesta? MW 'ne, nč. 'ne nč. ne, t..te ja da [da]poco tempo … {se odkašlja} l’autostrada125 . R Ja, ja. MW deve sapere anche Lei, che . quando hanno fatto [34.00] quest’autostrada, no? .. R To avtocesto ne vem, kdaj so naredili … MW 'ox, io c(i) ho lŕ, scritto, ma, adesso non mi ricordo de . R Ja, ja … MW ogni cosa devo scrivere, perché | altrimenti non so niente .. {smeh R} non ho una testa buona {premor} 'e … MW Malo … malo … MW Ja. MW Ja, ja, ja, je bila, je bila. Sta bili dve, ena tam, ena tukaj … so bile, so bile … MW A, vse … riž, testenine, kavo, skratka vse, kakor zdaj, malo manj, pa malo, ma, kakor zdaj … e. MW Ja … MW Kako? MW Ja. MW Ja, so tudi bili, ja ja ja ja … tisti, ki so delali pri železnici so delali mnog… mnogi. MW Ne, ne ne ne ne, to je malo casa … {se odkašlja} avtocesta. MW Tudi vi morate vedeti, da … kdaj so naredili to avtocesto, ne?… MW Oh, jaz imam to tam, napisano, toda zdaj se ne spomnim … MW vsako stvar moram napisati, ker sicer nicesar ne vem … {smeh R} Nimam do-bre glave,{premor} e … 125 Avtocesta A23 (Palmanova–Udine [Videm]–Tarvisio [Trbiž], imenovana tudi avtocesta Alpe– Adria) je bila zgrajena v letih 1973–1986 (https://it.wikipedia.org/wiki/Autostrada_A23_(Italia), dostop 26. 9. 2016). Zaradi svoje bližine in odvzema obdelovalnih zemljišc je povzrocila precejšnje spremembev življenju vasi. Skupajs potresomleta1976, po kateremob obnoviniso vecpostavljali gospodarskih poslopij, je pomenila konec tamkajšnje agrarne skupnosti. R Ja, ja, smo slišali, je povedal .. . vaš brat, da so bile v vasi [34.30] dve žage, MW jŕ. R … en mlin … MW jŕ. jŕ. . ja M Hiš je bilo koliko?Hiš v vasi .. MW 'e, f'se so xiš… .. sŕ.j so š. f'se .. A Koliko pa jih je? R Koliko številk? MW ŕ., na v..m, kŕ.j.(j).x .. R Ne? MW ix mů..te št..t 'j.x126 .. {vdih} R Je bila velika vas? MW 'e jŕ., je b'la fŕ.jn, za m..ne j b'la z'la {??} l..pa, jŕ., 'zej .c… tutti vanno via, qui non c’č guadagno, non lavor… [35.00] non c’č lavoro e vanno … R A tudi danes? MW | 'e.., altroché? {višji register} … R In kam grejo? MW 'he.. .. é.d.sŕ.n, é.d. 'to, 'to je he.. cosě un po’ {??} R Udine127 … MW e, anche Udine .. R tja dol … MW … mia figlia Udine .. R Ja … MW {smeh} R Ne grejo na Trbiž, bolj tja dol … MW jŕ, k. na T..bí.ži 'ni . 'ni d..la .. R | A tudi .. MW {hkrati z R} D.lfi .. D..lfi d..wa .. ta gú.. u .. 'kak sa p.ŕ.vi …{nerazumljivo} na T..bě.ži, 'kak s. . R Fužine?128 MW Fusine, ecco, ecco, jŕ. … R Ja, ja. MW je že d..sat l..t ta gú.. A | Kje ste pa vi delali? MW {hkrati z A} jŕ.ja | 'j.s? d..ma. MW Ja. MW Ja, ja … ja … MW E, vse so hiš… … saj so še vse … MW A, ne vem, koliko jih je. MW Jih morate prešteti … {vdih} MW E, ja, je bila v redu, za mene je bila zelo {??} lepa, ja, zdaj ni… vsi grejo stran, tu ni zaslužka, ni del… ni dela in grejo … MW E, seveda {višji register} … MW He, eden sem, drugi tja, to je, he, tako, no {??} MW A, tudi Videm … MW … moja hci Videm … MW Ja, ker na Trbižu ni … ni dela … MW Dolfi … Dolfi dela … tam gor v … kako se pravi … {nerazumljivo} na Trbi­ žu, kako se … MW Fusine, ecco, ecco, ja … MW Je že deset let tam gor. MW Ja, ja … Jaz? Doma. 126 Podvojitev predmeta. Prim. Skubic 1997: 84–85. 127 Videm. 128 Bela Pec. A Doma … R Doma. A … ste | skrbeli za … MW {hkrati z A} ke. . | sma m..li k.á.be, sma mů..li d..wat, s..c. {smeh} 'a..., tó.le gú..ta sma nasě.li . s..nu, l..jte, tá.male sa d... sa dú.. [36.00] R Aha … MW tá.ma gú..ta sma mů..li n..st s..nu, na glŕ.vi … R Tja gor? MW | jŕ.! {višji register} tň.le gú..ta … l..t.e129 sma ...kli mě. .. R Aha … MW . pa dá.li na glŕ..a .. .jú.xa . s..n., . pa n..sli gú..ta … M A ste … MW mizé..ja!130 {smeh} M Kako se je pa reklo, a ste nosili v takih .. .mm . MW | jŕ. {spodbujevalno} M {hkrati z MW} kaj jaz vem . krošnjah … kako ste pa . rekli tistim . krošnjam, kjer [36.30] ste nosili seno? MW ... 'kak se p.ŕ.vijo131 . ... j..jojojojoj … 'zej palé.jte, da na znŕ.n '.ec 'vec! … Pň.li 'b.l spů.n se, 'jes s. 'b.l, v.l z... 'je ni… ní.min an tá.ka dó.b.a glá..o . 'n. 'kak sma 'zej ...kli? jň.jž.š jň.jž.š … ..jů.še {poudarjeno} M Kako? MW ..jú.še . ..jú.še, jŕ. sma nasí.li gú..ta s..nu . z ..jů.ši132 [37.00] .. gú..ta pa l..t.ax .. MW Ker … smo imeli krave, smo morali delati, kositi {smeh} a, sem gor smo no-sili v seno, glejte, tamle so vr… vrata … MW Tjagor smo morali nesti seno, na glavi … MW Ja! {višji register} Sem gor … letre smo rekli mi … MW in dali na glavo … rjuho … seno in nesli gor … MW Mizerija! {smeh} MW Ja … {spodbujevalno} MW E, kako se pravi … jojojojojoj … zdaj poglejte, da ne znam vec povedati! … Poldi se bolj spomni, jaz sem bolj, bolj za … je ni… nimam tako dobre glave …, no, kako smo zdaj rekli? Jojžeš, jojžeš … rjuhe. {poudarjeno} MW Rjuhe … rjuhe, ja, smo nosili gor seno … z rjuhami … gor po lestvi … 129 letre‘lestev’, U Oman 2013 létre; Pronk 2009 l.jtre,Neweklowsky 2013 manjš.l.jt.ca, Thesaurus 2011 letra. 130 mizerija‘revšcina’Ov 133 m.zé.rja,U Oman2011 mazérja;Steenwijk1992 miz.rja. Iz it. miseria (Skubic 1997: 130; Snoj2016). 131 kako se pravijo ‘kako se jim rece’, po it. vzorcu si dice : si dicono (prim.dire (1), Zingarelli 2010). Prim. še nem. wie sagt man dazu. 132 Variantna koncnica Omn v ženski sklanjatvi. Pojav izravnavanja sklanjatvenih vzorcev moških in ženskih sklanjatev v množini (R in Omn) je znan tudi v drugih govorih Kanalske doline, sprožila pa ga je nestabilnost ujemanja po spolu med osebkom in povedkom pri rabi množinskih samo­stalniških in osebnih glagolskih oblik (Kenda-Jež2015:23).ZaRmnprim.MWš't.l ad grŕ.b.’ : š't.l ad grŕ.bl’u. R Ste dali notri,| zavezali na glavo in … MW {hkrati z R} jŕ., jŕ. jŕ. 'ja ja | 'ja ja A Pa ste še kaj na glavo dali ali | kar rjuše na glavo? MW {hkrati z A} ŕ., 'n.c 'n.c 'kuj ..jú.še {smeh} .. A A ste še kaj na glavi nosili? MW nč. 'ne, 'kuj tů. A Ne? MW {nerazumljivo} d.ů.jga na v..n … ŕ.jaja … cě. mŕ.ta ŕ..to vě.? na wó.n.n | k.á.j.? R Na drugi strani, ja .. M Ja. MW ŕ., na wá.ni | st.á.ni … R {hkrati z MW} Na drugi strani … [37.30] MW avete trovato parcheggio, sě? M Ja, ja … MW ajŕ.? M Tam pri cerkvi. MW perché č poco parcheggio qua, no? R Ma danes tudi ni … ni veliko avtov … MW ŕ., ni belí.ku ŕ..tu, jŕ.jaja, zakň. .. s... s.vň.ta133 . pa . n.d..l’a sa b'lu blí.k ŕ..toju134 .. R Aja? MW jŕ. ja 'ja ja … A A pridejo turisti? MW 'ne turě.sti, ná.š l’ů.di, 'ne . A Aha .. MW pó.le g.é.jo d..wat, tů. . 'kak. mó..ja šcě., 'ne … [38.00] so . mŕ.ja fsŕ.kš135 . mň.š mŕ. ŕ..to, ó.na mŕ. ŕ..to … g.é.jo (u).Ů.dine, .cě. j.x 'to. R Ja ja. MW u s.b..ta . pa . nad..l’a sa | 'to {višji register} {smeh} .. R Maše pa ni vec tukaj?Maše? MW Ja, ja ja ja ja ja ja. MW A, nic, nic, samo rjuhe {smeh} … MW Ne, ne, samo to. MW {nerazumljivo} Drugega ne vem … ajaja … Kje imate avto vi? Na oni strani? MW A, na oni strani … MW Ste našli parkirni prostor, ja? MW Aja? MW Ker je malo parkirišc tukaj, ne? MW A, ni veliko avtov, ja ja ja, zakaj … v so… soboto in nedeljo je bilo veliko av-tov. MW Ja, ja ja ja. MW Ne turisti, naši ljudje, ne. MW Potem grejo delat, to … kot moja hci, ne … so … imajo vsak … mož ima avto, ona ima avto … grejo v Videm, ni jih vec tu. MW V soboto in v nedeljo so tu {višji regi­ster} {smeh} … 133 Variantna oblika z -v-, prim. ASLEF 165 Lv .v.ta –.ám.tax –.ábide, Ov 155 ~ sw..ta, U s.óta; Pronk 2009 s.b.ta. 134 Prva oblika Rmn je enaka kot v govoru izpraševalca, pri drugi gre za obliko s podaljšavo osnove z -j-. Prim. op. 68 in 87. Zanimiva je tudi kontaminirana oblika so bilo veliko avtojev (prim. op. 19). 135 vsakši ‘vsak’ (?). Oblika je sicer potrjena samo za severovzhodne slovenske govore. MW d'.a še.., 'ma... .. .... due volte al mese R Dvakrat na mesec … MW d'v.… jŕ., dwŕ.kat na mč..s.c.,136 jŕ. R In prihaja farmošter od kje? Od kje [ki] pride? MW at137 Pontč.be. R Od Pontebe. [38.30] MW jŕ.ja .. p.ě.138 sma m..li sá.mi ná.šga, 'ne . R Ja. M Maša [meša] … MW 'zej ní. 'vec … je mě.knu j.x, b.l kó.l,139 na v..n ká.ku .. 'zej mů..e p.í.t.(t)ě.s at Pant..ba 'to gú.. . pa p.í.de dv.. 'be.t u mč.s.c. … R Ja, ja … MW se ncě. 'vec l’adě. . l’ů.di .c. ž.b.á.ja140 'vec . non credono piů .. M Ja … MW non non non non … una volta, mamma mia, come si correva, anche quando era … maggio, a ro[39.00]sario … R Ja … MW mŕ. .. | a, questo č mancato, quello lě non č stato, cosa vuol dire {živahno}… sma s… {zarek} 'tak let..li f'si . cí..ku, j b'la 'takle pň..xna cí..ku, da ša p.estú..a ní.sma dabě.li za j..ti s..s(t).'do. al pa paklé.kn.t 'do.!141 .. .có. je p.á.zna … 'e, dio dio, sono cambiati i tempi … M A pa je zdaj maša, kako je, po laško ali … MW Še še, ampak … dvakrat na mesec. MW Dva… ja, dvakrat na mesec, ja. MW Iz Tablje. MW Ja, ja .. prej smo imeli sami svojega, ne. MW Zdaj ni vec … jih je malo ali kaj, ne vem, kako … zdaj mora priti tisti iz Ta-blje sem gor … pa pride dvakrat na mesec … MW Saj ni vec ljudi … ljudje ne molijo vec … ne verujejo vec … MW Ne ne ne ne … Nekoc, mamma mia, kako se je teklo, tudi ko je bil … maj, na rožni venec … MW Ampak … a, ta je manjkal, tistega tam ni bilo, kaj to pomeni {živahno}… smo {zarek} tako tekli vsi v cerkev, je bila ta­kole polna cerkev, da še prostora za sedeti ali poklekniti nismo dobili! … Danes je prazna … e, bog, bog, kako so se spreme­nili casi … 136 namesecunamestonamesec, pozneje dvebarti v mesecu.Oblikazrinezmomjev ziljšcinisplošno razširjena,prim. U Logar 1967 m..s.c, Oman 2011 mj.s.nc/ce; Pronk 2009 m..snc,Neweklowsky 2013 m..s.c, Thesaurus 2011 mesenc. 137 V narecju je ustaljena raba predloga od v pomenu ‘iz’, prim. Ov FO 103. 138 prej, variantno k p...j, navadno p...d ‘prej’, o položajnem razvoju e(.) pred j prim. Ov FO 93. 139 kali ‘kaj’, prim. Ov 160 b.r kň.l. ‘ali kaj’. 140 žebrati ‘moliti’, Lv ILFZ 004 – [malě.tve], Ov 159 žbrá.t., ž.brá.t., U Logar 1967 žabrát., Oman 2011 ža.ráte;Neweklowsky 2013 ž.ßráti, Škofic – Klinar 2015 žebrát.: Pronk 2009 pétati. Prim. LISVK 1980 žebrati, za zemljepisno razširjenost še karto 4 Moliti – beten (priloga). 141 dol poklekniti, dol sesti, U Oman 2013 navaja samo druge tvorjenke zdol(dóudáte, dóu djáte, dóu glédate, dóu stópte, dóu žabaríte);Neweklowsky 2013 d.ws.st., Thesaurus 1992 dolpoklekniti, dol sesti (geslo dol). Jezikovnosticna obravnava glagolov z dol(i) v koroških narecjih v Bayer 2006: 189–190. MW lŕ.šku, [39.30] lŕ.šku .. jŕ. … 'e, taků. .. ma adesso ancora, ancora, sě, ci tengono, ecco .. sono abbastanza uniti con .. coi .. coi tedeschi, coi slavi, insomma . ma una volta ci si odiava .. R Aja, prav. MW huhuhu .. | altroché .. {višji register} R Ma, kaj to [40.00] takoj po vojni, po vojski, ali … MW ja jŕ. ja jŕ. jŕ... .'e R Niste govorili med sabo? MW pr..s.? R Niste govorili med sabo … se niste pogovarjali med sabo? MW 'ne ne 'ne 'ne 'ne . 'ne {smeh} adesso, ., adesso č bene, abbastanza, bisogna ringraziare, ma prima .. {se posmeje} R Ja? MW oh 'jej {tiho, višji register} M A pa ste govorili recimo slovensko [40.30] tudi zunaj, na vasi? MW jŕ.ja, f'si slov..nsko, f'si..i .. 'e A Kaj pa zdaj? MW hj. . friulano, italiano [ital'jano], tedesco, slavo {smeh} . siamo tante nazioni qui . R Ja, ja … {smeh MW} A tudi furlansko znate? MW 'jes 'ne R Ne? MW 'ne ne R Razumete? MW jŕ. ja, razů.men, d'.a razů.men . 'ma na znŕ.n142 .. R Ne? MW 'na na, 'ne … jŕ. ja . vě.te, t..ta j tů.d na zap.šc..na xí.ša . A Pa je prazna? MW {premor} 'e, jŕ. ja .. MW Italijansko, italijansko … ja … e, tako … toda zdaj še, še, ja, to jim pomeni, tako … So precej povezani z … z Nemci, s Slovani, skratka … Toda vcasih smo se sovražili … MW Huhuhu … seveda {višji register} … MW Ja ja, ja ja, ja, e. MW Prosim? MW Ne, ne ne ne ne … ne, {smeh} zdaj, zdaj je dobro, še kar, moramo biti hvale­žni, toda prej … {se posmeje} MW Oh, jej {tiho, višji register}. MW Ja ja, vsi slovensko, vsi … e. MW Hja … furlansko, italijansko, nemško, slovansko {smeh} …Veliko narodov nas je tukaj. MW Jaz ne. MW Ne ne. MW Ja, ja, razumem, precej razumem … ampak ne znam … MW Ne ne, ne … ja, ja … vidite, tukaj je tudi ena zapušcena hiša … MW {premor} E, ja ja. 142 Moška informanta sta bila štirijezicna, govorila sta slovensko, nemško, italijansko in furlansko – GG je bil porocen s Furlanko in je furlansko tekoce govoril, znanje LW pa je bilo (po njegovem mnenju) na osnovni ravni. M A je to vaša hiša, kjer ste se vi rodili, ali ..? MW 'ne, 'ne . k s. sa žaně.la s. p.í.šla 'san . 'jes.(s). b'la ta gú.. p.. Pň.ldiju … quella casa di fronte, quella casa grande. [41.30] M Ja, ja ja. MW quello, lě dentro siamo nati, siamo vissuti .. e poi ho sposato mio marito, sono venuta con lui .. M Kdaj ste pa se porocili? MW pr..s.? M Kdaj ste se po… .. .. R Ženili … M … ženila? MW 'a..., cinquantatré .. del cinquantatré … 'e … M In vaš mož je bil iz vasi? MW jŕ. . jŕ.ja, 'to … M Pa je bil, .., kaj je bil . Slovenec ali je bil Furlan ali je bil Nemec? MW Slov..nc {poudarjeno} [42.00] . 'to, od .. M Od .. MW dal posto, dal posto, jŕ. 'ja ja A In kakšno ohcet sta imela? MW a l..pa A A je bila velika? MW jŕ. ja .. 'ne... insomma no, no chissŕ quanto, ma, insomma bello, ecco .. A Mhm … in ste imela kaj bale? MW 'ka j 'tu? A .m .. R Ste dobili … A .. dote .. MW 'he? A .. dote, ste dobila kaj od doma? MW 'ajŕ... A Kako ste temu re… rekli,| kar so vam dali? MW {hkrati z A} jŕ. ja, | 'kak se .. 'kak sa d..l .. d..ta .. 'kak.. sma mě. tů.t.[42.30] ('t)ak ...kli … A Aha … MW Ne, ne … ko sem se omožila, sem pri­šla sem … Jaz sem bila tam gori pri Poldi­ju … tista hiša nasproti, tista velika hiša. MW Tisto, tam notri smo se rodili, smo ži­veli … in potem sem se porocila s svojim možem, sem šla z njim … MW Prosim? MW A, triinpetdesetega … triinpetdesete­ga …e … MW Ja … ja ja, tu … MW Slovenec {poudarjeno}, tu, iz … MW Iz vasi, iz vasi, ja, ja ja. MW A, lepo. MW Ja, ja … nee, skratka ne, ne kdove ko­liko, toda, skratka lepo, tako … MW Kaj je to? MW He? MW A, ja … MW Ja, ja, kako se … kako so deli … dota … kakor smo mi tudi tako rekli … MW jŕ. jŕ. ja.. A In kaj so vam …? MW mizé..ja! {smeh I in A} | mica come adesso R Vam niso kupili avto? Ni bil avto? {med splošnim smehom} MW sma mů..l.ě.t k nó.g. u cí..ku {smeh} 'a., sě sě . {vzdih} M In koliko otrok .. ste imela? {MW pokaže} Eno? R Eno punco .. M Hcerko. [43.00] MW pr..s.? M Hcerko. MW jŕ. ..no … je š'la .. s. je b'la 'to, k. ste vě. b'li 'to .. M Ja, ja MW pó.l je š'la Ů.dine … a, sě … M Kaj pa mož? Mož je še živ? MW | ad šcě..e? M {hkrati z MW} Vaš mož … MW mň.j {poudarjeno}? M Ja. MW nč., mamma mia [mě.ja] .. je že dwŕ.jst l..t, k. je .m..u … 'e … diciannove adesso . d..wad… d..wad… d..wat[43.30]nist l..t va 'zej … 'e jŕ. … {nerazumljivo} mia figlia, e, bisogna fare questo, bisogna fare quell’altro, cosa fare, quando non verrŕ nessuno di {zarek?} nessuno di qua su, chi? .. rimarrŕ una casa bon.. abbandonata … R Ah, cez par let, boste videli, bodo vse tukaj vikendi, MW 'kako? R … bodo … MW jŕ. .. R … bodo, ne vem … [44.00] bodo prišli turisti … mislite, da ne? MW {med smehom} na v..…, na v..n! {smeh} 'jes . wč.n143 le mŕ.n’ t..talax, č..r. … {smeh} voi non avete euro? MW Ja, ja, ja. MW Mizerija! {smeh I in A} Ne pa kot zdaj. MW Smo morali iti peš v cerkev, {smeh} a, ja, ja … {vzdih}. MW Prosim? MW Ja, eno … je šla … saj je bila tu, ko ste bili vi tu … MW Potem je šla v Videm … a, ja … MW Od hcere? MW Moj {poudarjeno}? MW Ne, mamma mia … je že dvajset let, kar je umrl … e … devetnajst zdaj … de-vet… devet… devetnajst let bo zdaj … eh, ja … {nerazumljivo} moja hci, e, je treba narediti to, je treba narediti ono … kaj naj delamo, ko pa ne bo nihce {zarek?}, nihce prišel sem gor. Kdo? … Ostala bo zap… zapušcena hiša … MW Kako? MW Ja … MW {med smehom} Ne ve… ne vem! {smeh} Jaz … Vedno manj tehle, evrov … {smeh} Vi nimate evra? 143 ven, tudi veno ‘vedno’, Pronk 2009 j.nu : U Oman 2011 fú.rt, zmj.r.m, Pleteršnikv.no (?). M Ne. R Ne še. M Nimamo. A Ne še. MW 'ne še .. 'ma . xě.lda p.…, mó.ja šcě. p.á.vi, perň in Jugoslavia144 hanno giŕ l’euro, ti pagano, ti danno il resto coll’euro R Ja, ja, to pa | [44.30] ja … A {hkrati z R} Ja … MW 'eko, jŕ. .. R Mi imamo še naš denar | in evro … MW jŕ. jŕ. | in č..ro, jŕ. .. zakň. ó.na g.á., vlí.kbč..t g.á. ó..na u Jugoslŕ.bjen. R Mhm. MW 'e M Kaj pa gre delat tja? MW špecě..at145 M Šp|ecirat? MW palé.dat | {smeh} M Ja ja … MW curiositŕ {smeh} A Pa vi ste kaj hodili v Jugoslavijo? MW 'a ne .. R Ne? MW dove? … non si andava {??} [45.00] R Pa . p.… pa pred vojno, pred vojsko, ste šli kdaj cez . .. tudi v . na Ratece in naprej? MW 'ne ne ne, 'jes na v..n, a s. .. b'la na bč..t {nerazumljivo} 'ni b'lu R Ni bilo, ja … MW ne ŕ..tu ne t..tale niente R Ja, ja … MW {smeh} come i prigionieri [prižon..ri] a casa … R Kanalska doli|na, tukaj … MW {hkrati z R} Kaná.lska | jŕ. . {smeh} Kaná.lska dolí.na, jŕ.{smeh} [45.30] A Pa živine imate še kaj? MW Ne še .. ampak … Hilda po… moja hci, pravi, toda v Jugoslaviji imajo že evro, placajo ti, vrnejo ti v evrih. MW Ecco, ja … MW Ja ja, in evro, ja … zakaj ona gre, veli­kokrat gre v Jugoslavijo. MW E. MW Špancirat. MW Pogledat {smeh} … MW zanimive reci. {smeh} MW A, ne … MW Kam? … Se ni hodilo {??} MW Ne, ne ne, jaz ne vem, ali sem … bila enkrat {nerazumljivo} ni bilo. MW Ne avtov ne tegale, nic. MW {smeh} Kot zaporniki doma … MW Kanalska, ja, {smeh} Kanalska dolina, ja{smeh} … 144 Pripadniki najstarejše generacije dolinskega prebivalstva so v pogovorih ozemlje onkraj državne meje kljub osamosvojitvi Slovenije leta 1991 vecinoma še vedno imenovali Jugoslavija. 145 špacirati ‘sprehajati se’, U Oman 2011 špancj.rate; Pronk 2009 šmc.rat nam. (šmc.roo 3mn), Neweklowsky 2013 šp.nc.rati. Iz nem. spazieren (Snoj2016). MW ň., na nč.! že dé.set l… 'e.. k je mň.j mň.š um'ro., pó. s. m..la ša dv.. l..ti, pó.le 'n.c vec. tů. bo d..wu? . ně. 'vec b..d. … R Je bilo težko … MW he? R … je bilo težko … MW 'e jŕ. . ně. ne .cě. 'vec, 'ne … M Njive imate pa še? MW kŕ.j? M Njive. MW nč., 'n.c vec . M Nic vec? MW 'ne .. z.c..ga?146 … [46.00] 'ne, 'n.c vec. A A ste prodali? MW 'ne, 'ne ne. 'kuj, 'ka.k se p.ŕ.vi .. {neartikulirani zacetki} in affitto, c(i) hanno, abbiamo la cam… R Aha … MW sě, la campagna … M So dali sosedom?Sosedom, da delajo njive? MW jŕ., jŕ., jŕ. ja.. .. jŕ.. sŕ.m tě.sta xí.ša mŕ. š. k.á.ve . | tě.sta 'tan . R {hkrati z MW} Samo še tista | hiša? MW pó.le 'n.c vec, ni b..d. … . pa še t..ta na v..n, kó.j z.147 cŕ.jt [46.30] boja m..li … anche questi .. poco … R Zmeraj manj, tudi pri nas … MW jŕ. jŕ. . sě R … vsi grejo v velika mesta. MW jŕ. jŕ., r..s. .. tů. je r..s. … je taků., jŕ. .. [47.00] R Nic .. MW ne | bč..t je .'lu M Živo se | spomnite še … MW kŕ.j M Da se veliko spomnite … MW e jŕ. .. 'jes . ž. sté..a glá.wa, ne MW O, ne ne! Že deset l…, e, ko je moj mož umrl, potem sem imela še dve leti, potem pa nic vec. Kdo bo delal? … Ni vec nikogar … MW He? MW E, ja … ni, ne, nic vec, ne … MW Kaj? MW Ne, nic vec. MW Ne … zakaj? … Ne, nic vec. MW Ne, ne, ne. Samo, kako se pravi … {neartikulirani zacetki} v najem, tam ima­jo, imamo polj… MW Ja, polja … MW Ja, ja, ja ja … ja. Samo tista hiša ima še krave … tista tam. MW Potem nic vec, ni nikogar … pa še za to ne vem, koliko casa bodo imeli … tudi ti … malo … MW Ja, ja … ja MW Ja, ja, res … to je res … je tako, ja … MW Vcasih je bilo … MW Kaj? MW Eh, ja … jaz … že stara glava, ne 146 zacega ‘cemu’,vprimerjalnemgradivusamopodatkiza‘zakaj’–U Oman2011 zakň;Pronk2009 z.kój,Neweklowsky 2013 zakój. 147 kaj za en ‘kateri’, Thesaurus 2007 kaj za en ‘was für einer’ (káj cesa I). spů.nm. se 'vec blí.ku. {nasprotovanje prisotnih} ŕ.jajajaj {smeh} mó.ja šcě. .. mi k..bň.d148 upě.je, p.ŕ.bi – 'ma, mŕ.ma! – jŕ., má.ma .. kŕ.k. s. ...kla 'van, diventerai vecchia| anche tu le {??}dico {med smehom} [47.30] 'hej . sě,sě .. jŕ., mi p.ŕ.vi. tů.le, tě.st.le, gar fů..t,149 dá. b. na.č.dle pa tů. .. 'ja, 'kej se spů.n.n, 'ma ne f'se, kó. mi ó..na pab..! {smeh} R Ja, ja … MW .., jŕ.ja … la signorina {smeh MW in A} che č ancora giovane {smeh} [48.00] A Ja, bom tudi jaz stara {smeh A in I} MW 'e, 'ma . še bo š. n {??} cŕ.jt p...d.(d) a bota prí.š. stá..a {smeh} .. 'bota še blí.ku blí.ku ..ců.150 ví.dli .. A Ja .. MW jŕ., ... … speriamo bello … R Upaj|mo. M {hkrati z R} Ja, upajmo| … A Ja … MW ů.pan’e . speranza, jŕ., spero, spera .. 'e, si R Je treba, kako se pravi, | potrkati … MW {hkrati z R} Lei č sposato? | Lei č sposato? {ponovi tišje} R Ne še … ah, imam [48.30] še cajta … MW come il Dolfi … anche quello, 'a..., suo tempo … R Je t… . kaj, je | treba najti … MW {hkrati z R, sprašuje M} tu, niente? | M Ne, ne še … MW | anche niente?!{glasno} vergogna … {smeh M, R} R Kaj je treba najti … {smeh A} MW pr..s.? R … si moramo dobiti kaj … MW {smeh} jŕ. ja … {smeh} spomnimo se vec veliko {nasprotovanje prisotnih}. Ajajajaj, {smeh} moja hci … mi marsikdaj vpije, pravi: »Ma, mama!« Ja, mama … kakor sem vam rekla: »Tudi ti boš stara,«ji {??} pravim,{med sme­hom} hej … ja, ja … ja, mi pravi tole, tistole, kar naprej, da bi naredile, pa to … Ja, kŕj se spomnim, ampak ne vsega, kar mi ona pove! {smeh} MW E, ja ja … gospodicna {smeh MW in A}, ki je še mlada. {smeh} MW E, ma, bo še nekaj {??} casa, preden se boste postarali {smeh} … boste še veliko, veliko stvari videli … MW jŕ., ... … upajmo, da lepe … MW Upanje … upanje, ja, upam, upa … e, ja … MW Vi ste poroceni? Ste poroceni {ponovi tišje} MW Kot Dolfi … tudi tisti, a, ob svojem casu … MW {sprašuje M} Ti, nic? MW Tudi nic?!{glasno} Sramota…{smeh M, R} MW Prosim? MW {smeh} Ja, ja … {smeh} 148 karbodi ‘kar koli’, Thesaurus 2007 kar bodi (geslo kar). 149 ‘kar naprej’ = nem. gar + (bav.) furt (Schmeller1872: 762; Schneeweis1960:151), U Omanfúrt ‘sempre’, Thesaurus 1992 łfurt. 150 rec-ov, za naglašeno koncnico -ov v Rmn v gradivu za Lv ni drugega primera; v Brdu, kjer imajo samostalniki druge ženske sklanjatve v Rmn prav tako koncnico -ov (poleg -í pri tipu nět níti, Pronk 2009: 69–71), r.c.w kot sín.w. R … cimprej … MW {stopnjevan smeh} hň..jojoj {vdih} .. 'kak. [49.00] mě. s ná.š. D..lfij.n wentá.ma151 .. je sŕ.m d..ma, 'ne, z ó..c. .. R Ja. MW da b dabě.. na ž..na, 'kak.. .. 'e … destino .. 'kak p.ŕ.pta bě. pa slab..nsk. destino [destí.no]? R Us… A …soda. MW ká.ko? R Usoda. MW {nerazumljivo} 'ma j.x ... je xú.du ...ci {nerazumljivo} la parola difficile .. A Ja? MW no? M Ja, je, ja. R Je, je … MW še nabč..t [49.30] | pab..j {??} R {hkrati z MW} Usoda,| kakor ti je usojeno … MW ŕ., 'eko, 'kak. ti je us..jeno, 'eko, jŕ., tů., jŕ. .. 'a 'di… {zarek} ŕ., taků. . tů.d jas.(s). zastó.pla, 'kak ste 'zej ...ku, 'ma … p.r . destino non ho capito, come si dice. R Ja, je pa usoda … MW usň.da, jŕ., 'eko, tá.k se p.ŕ.vi, jŕ. ja .. uh, 'jej . 'ma 'jes na v..n, mě. sma m..li .d.ů.j slav..ns…k. . slav..nsku152 … R Kako se je še reklo? A Kaj pa [50.00] .. pri fajmoštru verouk, kako je bil …. po slovensko ali po nemško .. ali italijansko? MW jŕ., 'ne, zacč.tka je b'lu slov..nsku . pó.le je p.í.šlo .. n..mšk. A Mhm. MW . pa 'zej mŕ.ma italjŕ.nsku … 'e M Recimo ocenaš, kako ka... MW {stopnjevan smeh} Hojojoj {vdih} … kakor se mi z našim Dolfijem {trudimo?} … je sam doma, ne, z ocetom … MW da bi dobil ženo, kakor … e … usoda … kako pravite vi po slovensko usoda? MW Kako? MW {nerazumljivo} Ma, jih … je težko iz­govoriti {nerazumljivo}, težka beseda … MW Ne? MW Še enkrat povej {??} … MW A, ecco, kakor ti je usojeno, ecco, ja, to, ja … {zarek}, a tako … tudi jaz sem razumela, kakor ste zdaj rekli, ma … pri … destino nisem razumela, kako se pravi. MW Usoda, ja, ecco, tako se pravi, ja, ja … uh, jej … ma, jaz ne vem, mi smo imeli drugacno slovens…ko, slovensko … MW Ja, ne, na zacetku je bilo slovensko, potem je prišlo … nemško … MW Zdaj pa imamo italijansko … e. 151 ventamo ‘trudimo se’ (?), prim. Gutsmann 1999ventati ‘abhelfen,vermitteln’,Pleteršnikv.ntati ‘abwehren’, ‘Abhilfe schaffen’, Bezlajv.ntati I. 152 drug slovensko, posamostaljeni pridevnik (m), prim. poznejšo izjavo .n.(n)ŕ.š slav..nsku je d..gŕ.ci, ká.k.. wŕ.š. Pridevniške oblike za srednji spol se pojavljajo samo v predikativni rabi. MW {prekine M} kat..ri si . neb..si posvec..no b..di tvó.je jm.. {smeh} M Aja, to znate po slovensko … R Še zmeraj. M … žebrati po slo… MW ŕ., jŕ., 'kej 'še, jŕ., [50.30] na sm..ma pazŕ.b.t u'se … M Ja. MW {smeh M, MW} ŕ.jajajaj … z'dej, c. že uc..n. {??} la quella lingua slava non si, non si prega piů, non si parla … si parla poco, ecco, quei quattro che siamo ancora qua .. M Kdo je … R Med sabo vam pa ne uide, vse po slovensko? MW ŕ.jaja, f'se … R Ne po italijansko? MW 'ne ne ne . 'ne R Po domace? MW pa damá.c., jŕ... [51.00] .. ŕ.ja, sě sě … mó.ja šcě. tů.di .. R Z vami … MW jŕ..., jajŕ. .. R Lepo. MW 'e, jŕ. . je šk..da, je.(e)na šp.á.xa. R Seveda, seveda MW 'e . 'jes kaj… 'jes kaj'be..t p.ŕ.b. D..lfiju tů.di .. – jŕ. . D..lfi,guarda che una – .. 'na ó.n d..wa . fá.b..ci, pó.le p.í.de, ga paklě.ceja, al se na zastó.pja, pav..ja {znaki obotavljanja}.. gli dico sempre – vedi, č una [51.30] . č una lingua, bisogna tenerla, – | sě sě sě sě … {višji register} R Kako se pravi pri vas tudi: vec jezikov kot znaš … MW jŕ., 'ne, tů. ne zn… ká.ku? pav..jte 'mi R … | vec jezikov znaš … MW {takoj ponavlja za R} jŕ. . jezí.ko. znŕ.š. R … vec veljaš … MW ŕ.jŕ. . piů va… jŕ.ja, 'vec v.ljŕ.š .. a s. MW {prekine M} … kateri si v nebesi, po­sveceno bodi tvoje ime {smeh} MW A, ja, kaj še, ja, ne smemo pozabiti vsega … MW {smeh M, MW} Ajajajaj … zdaj ce že ocenim {??}, v tistem slovanskem jeziku se ne, se ne moli vec, se ne govori … Malo se govori, tako, tisti štirje, ki smo še tukaj … MW Ajaja, vse … MW Ne, ne ne … ne. MW Po domace, ja … aja, ja ja … moja hci tudi … MW Jaa, ja ja … MW Eh, ja … je škoda, je en jezik. MW E, jaz vel… jaz velikokrat pravim Dolfiju tudi: »Ja, Dolfi,poglej, da en« … no, on dela v tovarni, potem pride, ga po­klicejo, ce se ne razumejo, povejo {znaki obotavljanja} … vedno mu pravim, »po­glej, je en … je en jezik, treba ga je ohra­niti,« ja, ja, ja, ja…«{višji register} MW Ja, ne, tega ne pozn… Kako? Povejte mi. MW {takoj ponavlja za R} Ja, jezikov znaš … MW Aja, bolj velj.., ja ja, vec veljaš, a, sem ž., 'zej s. že tu… sma že blí.k pazá.bli slav..nsku tú.di … R Saj niste. MW č., ní.sma 'vec 'kak enabč..t … ma pó.le [52.00] .n.(n)ŕ.š slav..nsku153 je d..gŕ.ci, ká.k.. wŕ.š. R Ja, ja … MW jŕ. . c’č molta differenza .. tra il vostro slavo e (i)l nostro slavo .. quello di Ugovizza si capisce giŕ un po’ di meno,154 perché loro hanno un altro … dialetto di . di . ecco R Saj tudi vi govorite . govoriste drugace kot v Ukvah. MW 'eko, jŕ., saj p.ŕ.m, pa je [52.30] .é.n slav..nsku. R Ja, ja … MW 'e jŕ. R Tudi pri nas isto … MW 'eko, jŕ.ja .. '.. e, se sapevo, vi facevo il caffč, invece di s… | tare qua {??} R {hkrati z MW} Ma, ne | . ne se sekirat, MW{hkrati z R} invece di stare qua, | fare niente … R … ne se sekirat. MW perň . ne se sekě..at, jŕ. {smeh A, MW} per fare un caffčnon č micachissŕ che cosa, 'e. M Mi smo veseli, da ste nam povedala … MW 'saj .cí.s. pav..dla .. je cmŕ.lu155 cŕ.jta [53.00] .. R Ja. M | Si ga je treba vzeti. {poudarjeno} MW p...s.? M Si je treba vzeti cajt … 153 Gl. op. 152. že, zdaj sem že tu… smo že veliko poza­bili slovensko tudi … MW E, nismo vec kot vcasih … ma, potem tisto naše slovensko je drugacno kakor vaše. MW Ja … je velika razlika … med vašo slovanšcino in našo slovanšcino … tista iz Ukev se razume že malo manj, ker oni imajo drugo … narecje … ecco. MW Ecco, ja, saj pravim, pa je še vedno slovensko. MW E, ja. MW Ecco, ja ja … e, ce bi vedela, bi vam skuhala kavo, namesto da s… stojimo tu­kaj …{??} MW namesto da stojimo tukaj, nic ne de­lamo … MW Vendar … ne se sekirat, ja {smeh A, MW}, skuhati kavo res ni kdove kaj, e. MW Saj nisem nic povedala … je premalo casa … MW Prosim? 154 Govorka se zaveda lastnosti govora, zaradi katerih je ta osrednjeslovenskemu govorcu bolj razumljiv od drugih govorov v Kanalski dolini(odsotnostšvapanja, enoglasniški sredinski samoglasniki). Njen brat (LW) pa je nasprotno trdil, da zaradi lažje razumljivosti v pogovoru z nami vcasih uporablja ukovške oblike, kar je govorna strategija, primerna za približevanje govorcem drugih slovenskih govorov v Kanalski dolini. 155 cmalo ‘premalo’ < nem. zu + malo ‘premalo’, Ov FO 104 cmá.wo; Pronk 2009 c. ‘too’,Newe­klowsky 2013 c. ‘zu’, Thesaurus 1987 ˛cemalo. MW jŕ.ja jŕ. si, jŕ. {smeh}, . pa pó.l ostŕ.ne zá.dej, 't.t k.á., k.á. s. m..la za na.dě.t! … A Saj pocaka. MW ŕ.j pocŕ.ka! {smeh} {nerazumljivo} M Kaj pa delate zdaj? MW | sŕ.j s. pav..dla wŕ.n! {višji register} M Ja, ne, da je .. .. ste .. .. . da pocaka … Kaj vas je zdaj pocakalo? MW ŕ., 'zej .'ci pocá.k.lu me 'n.c! M Nic? MW 'ne [53.30] {smeh} M No, vidite. MW s. za 'zej d..wala! … aló...a .. pó.le p.ě.deš stč.. cló.v.k, v..te? M Mhm. MW se spú.nte, 'e … ke b..te vě. 'mo. mó..je l..te . tě.sta ž..na j m..la p'.o. .. M | Ce {poudarjeno} bom imel … MW 'ha? M | Ce {poudarjeno}bom imel … se ne ve, ce bom imel … MW 'a... .. jŕ. R Ja, ma dajmo reci, da boš … MW da b..š, jŕ., | taků., 'eko R {hkrati z MW} … dajmo potrkat … MW jŕ. {smeh MW, A} [54.00] ŕ.jajajajaj . na šlě.šte, ..., 'je .. je l..pu p.í.ti stč.., ma 'ke m.š .. {zarek} quando si arriva su una certa etŕ, dopo, niente piů, no … M Do kdaj, do sto? MW bisogna morire e a partire … R Ma, dai,156 no … MW ma non si … dire dai … | si ricordi, e? {živahno, glasneje} .. M Zakaj? MW dopo mi dirŕ, a, quella signora aveva ragione [54.30]{narejen smeh} … M Kdaj je treba umreti? Kadar ima clovek sto let? Koliko, sto dvajset? MW Ja ja, ja, si, ja {smeh}, potem pa ostane tisto, kar bi morala narediti! MW Aj, pocaka! {smeh} {nerazumljivo} MW Saj sem vam povedala! {višji register} MW A, zdaj me ni nic pocakalo! MW Ne. {smeh} MW Sem za zdaj delala! … Allora … po­tem se clovek postara, veste? MW Se boste spomnili, e … ko boste vi prišli v moja leta… tista ženska je imela prav … MW Ha? MW A … ja. MW Da boš, ja, tako, ecco. MW Ja {smeh MW, A} ajajajaj, no, poslu­ šajte, je … se je lepo postarati, ampak, ko imaš … {zarek} ko prideš v doloceno sta­rost, potem nic vec, ne … MW Treba je umreti in oditi … MW Se ne … rece dai … Spomnite se, e? {živahno, glasneje} ... MW Potem mi boste rekli, a, tista gospa je imela prav {narejen smeh} … 156 It.dai, medm., v tem primeru izraža nasprotovanje, nestrinjanje, prim.dai (2) vZingarelli2010. MW {potihem, nerazumljivo} dove va, dove arriva …| sa mě.knu tá.c.x! {glasno} M Kako? R Je mi|knu … MW {hkrati z R} sa mě.knu tá.|c.x .. k. mŕ.ja stů. l..t! R Je malo takih. M Ja, ja, | no … jaz poznam … MW {hkrati z M} no, senta, sa cosa Le devo dire | .. c’č tanta gente pove…, no, giovani, che muoiono, e ci son’ tan[55.00] ti vecchi, che pregono Iddio cosě … che manda la morte e non manda … R Ja. MW questa č ben dura … R Danes je … MW č una cosa brutta, sai, dura … R Danes je cuden svet. MW e poi deve pensare, che questa persona deve avere un’altra persona, che le aiuta, che fa … e adesso č . sarŕ un .. quindici giorni, che č morta qui una signora .. [55.30] senta, e per questo deve avere una, e per questo deve avere un’altra e non sa, ma sě, a dire dura, sa .. M Koliko let je pa im|ela? MW{hkrati z M} c’č | anche questa signora qui, che c(i) ha … ottantasei anni, no … sono giŕ tre mesi, che devono venire queste infermiere per auitargli, per fargli, per {cmokljaj} questa č dura, non sarebbe | meglio morire? R {hkrati z MW} Težko je .. to je težko, ja … MW.. .. slě.šte, ní. bů.lši, da bi cló.b.k um..u … [56.00] R Ja … MW ke ncí. 'vec … e muoiono cosě giovani con . anche nel in queste incidenti stradali .. trenta . quaranta . venti … adesso č . ho . s… st… stavo ascoltando prima .. uno di quindic(i) anni e un altro di diciasette … R Ja ja ja … MW {potihem, nerazumljivo} Kam greste, kam pridete … | je malo takih! {glasno} MW Je malo takih … ki imajo sto let! MW Ne, poslušajte, veste, kaj vam moram povedati … Veliko je revn…, ne, mladih ljudi, ki umirajo, in veliko je starih, ki tako prosijo Boga …da bi poslal smrt in je ne pošlje … MW To je res težko … MW Grdo je, veš, težko … MW In potem morate vedeti, da mora tak clovek imeti koga, ki mu pomaga, ki dela … in zdaj je … bo približno … petnajst dni, odkar je tu umrla ena gospa …Po­slušajte, in za to mora imeti eno in za to drugo, in ne ve, ampak ja, treba je reci težko, veste … MW Tu je še ta gospa tukaj, ki ima … šestinosemdeset let, ne … Že tri mesece je, odkar morajo prihajati te medicinske sestre, da bi ji pomagale, da bi ji kaj po­storile, da bi … {cmokljaj}Težko je, ne bi bilo bolje umreti? MW Poslušajte, a ni boljše, da bi clovek umrl … MW Ker ni nic vec … in umirajo tako mla­di z … tudi v teh prometnih nesrecah … trideset … štirideset … dvajset … Zdaj je, sem … prej sem poslušala … en petnajst­letnik in še en sedemnajstletnik … MW destino … R Škoda, svet na glavo postavljen .. [56.30] MW jŕ. .. mě. nc {nerazumljivo} .. mě. ne zašá.fama157 . noi non si comanda, e? .. M Kako ste rekla? MW noi non si comanda … M Kaj ste . mi že ne … ? MW mě. n. … mě. n. zašá.fama … M Zašafamo? MW jŕ. M Aha … MW je bů.x, k wŕ.s zašá.fa. R Res je. MW {smeh} é.jejejejej | .'ce pamŕ. {še­ petaje, ??}.. Pň.ldi je 'bo. že mlŕ.t, k. je umé..la mu ž..na … R | To je pravil, ja [57.00] …{potihem} MW D..lfi je 'mo. t.ě. l..te .. R … zdaj mi je | po… MW {hkrati z R} am pa te d.ů.j | . pa te d.ů.j b.á.t.158 je 'mo. dv.. l..te … {vzdih} .. R In jih je spravil gor … MW | jŕ. {potihem} .. 'ma mě. tů.de … R Ste tudi vi pomagali … MW come . anche . 'h. he..j .. e, sě … č dura M Kako se pravi pri tej hiši? MW pe. C..šci M Kako? MW pe. C..šci M Cešci? MW jŕ. … [57.30] {smeh} … 'e jŕ.ja A Kaj pa vcasih, ce ste bili kaj bolni ali pa ce ste | padli pa ste se …? MW {hkrati z A} 'ne, xwá.la l..pa, | 'jes... 'ne .. jŕ., na 'be.t s. paló.mla n..ga, d. s. mů..la m..t stampč.le.159 M A … MW Usoda … MW Ja … mi nic {nerazumljivo} … mi ne odlocamo … mi ne ukazujemo, e?… MW Mi ne ukazujemo … MW Mi ne … mi ne zašafamo … MW Ja. MW Je bog, ki vas zašafa. MW {smeh} Ejejejejej, nic ne pomaga {še­ petaje, ??} … Poldi je bil še mlad, ko mu je umrla žena … MW Dolfi je imel tri leta … MW … in drugi, in drugi brat je imel dve leti … {vzdih} … MW Ja, {potihem} … mi pa tudi … MW Kako … tudi … he hej … e, ja … Je težko. MW Pri Cešcu. MW Pri Cešcu. MW Ja … {smeh} … e, ja ja. MW Ne, hvala lepa, jaz ne … Ja, enkrat sem si zlomila nogo, da sem morala imeti bergle. 157 zašafamo ‘odlocamo’, prim. Bezlaj 2005 šafati. 158 brater, LW tudi brá.t, Imn brá.tri, U Logar 1967 br.t, brátrŕ, Oman 2011 br.t/brátre; Pronk 2009 br.t, brŕtra,Neweklowsky 2013 ßr.t, ßrátra, Thesaurus 1982 brat -a in brater -tra. 159 stampele ‘bergle’, it. stampella ‘bergla’. A Kaj pa ko ste bili majhni … Ko ni bilo zdravnikov, kaj | so naredili? MW {hkrati z A} 'ne | {vzdih} .. sá.mi, … ná.š sta...jši,160 s. sa | sá.mi. R {hkrati z MW} So | znali? MW j.. .. quello che sapevano [58.00] … ringraziamo Iddio, se non si aveva grandi cosi, diciamo, ecco … A Pa so kakšne masti delali sami? MW jŕ. jŕ.ja, tů.d., | jŕ. A {hkrati z MW} Kako pa? MW ŕ., na v..n, 'kak d..{nerazumljivo}… s. ž. | {nerazumljivo} A Vi ne znate vec? MW 'ne, 'jes 'ne v.c {smeh} R A se pravi, recimo, . so šle tudi ženske po travnikih in nabirale trave? MW 'a jŕ. [58.30] jŕ. jŕ. e altroché {poudarjeno} e, mamma mia [mě.ja], certo .. A Kaj so pa nabirale? MW jŕ., 'zej ne znŕ.n pav..dat wŕ.n {znaki obotavljanja} p.č.j s. u'se sů..t s.… hanno fatto tante robe di medicine di di .. soli, quelle che hanno fatto … e M A poznate te rože? MW kň.j zŕ.ne161 …? R Ne poznate … vi poznate še kake trave | zdravilne? MW {hkrati z R} jŕ.ja, | [59.00] jŕ.ja . pó.le sma šli gů..ta u planí.na .. pa n’ů.162 tě.ste.. 'o 'kak sa ...kli .. sa b'le na tá.ce .m..ne .ó.že A Arnike? MW ajŕ., á..nika, ň., che brava, vede, che MW Ne {vzdih}… sami … naši starši, saj so sami. MW Ja … tisto, kar so znali … Hvala Bogu, da nismo imeli velikih stvari, recimo, tako … MW Ja, ja ja, tudi, ja. MW A, ne vem, kako de{nerazumljivo} … sem že {nerazumljivo} … MW Ne, jaz ne vec {smeh}. MW A, ja, ja, ja, a seveda {poudarjeno} e, mamma mia, gotovo … MW Ja, zdaj vam ne znam povedati {znaki obotavljanja}, prej sem, vse sorte so … So naredili veliko zdravilnih reci iz iz … sami, tiste, ki so jih naredili … e. MW Katere …? MW Ja ja, ja ja … potem smo šli gor v pla­nino … ponje, tiste, o, kako so rekli … so bile take rumene rože. MW Aja, arnika, o, kako zna, vidite, kako 160 starejši ‘starši’, Ov FO 117 stá.riši, U Logar 1967 stáriš., Oman 2011 stáriše, stárše; Pronk 2009 stárejši. 161 ka(j) za ene ‘katere’, prim. op. 147. 162 po njo, Ov 144 pa nů., zaimenska oblika za vse spole in števila v zvezah iti ponj/-o/-e. Podobna konstrukcija je v ziljskem govoru Brda in Potoc ter v bovškem govoru, kjer pa se na okamnelo navezno obliko vedno veže še naslonska oblika zaimka ([j].z te prídan p.n ‘pote’, [h]w.di jo p.n! ‘ponjo’(Pronk 2009, geslop.n í.ti/príti);p.rdě. me půonj ‘pome’,te prě.d.m půonj ‘pote’, Ivancic Kutin2007, geslo ponj). V gradivu je en sam primer take podvojitve: sa š'l. u ...st pa njů. j.x (GG, str. 84). Enaka zveza v rezijanšcini je tvorjena s prisl. (!) p. (Steenwijk 1992: 296). brava {smeh} ŕ., io, la mia testa non vale piů niente {smeh} á..nika, jŕ. … jň.., quant’arnica che abbiamo ra… pab.ŕ.li, raccolta, quanta .. A In za kaj ste jo rab[59.30]ili? MW .. al sma 'kej163 b… b'li . sma namŕ.zali n..je {poudarjeno}, al sma 'kej .. A Mhm .. MW se abbiamo preso un colpo, qualche cosa, con quell’arnica abbiamo unto {??} .. .. perché chi andava in farmacia a prendere la roba, io non mi ricordo … e R | Ja … {potihem} M Veste kaj me zanima? Planine ste rekli, da ste imeli, ne? MW kň.? M Planine … MW jŕ. M A so imele te planine kakšno íme? .. [1.00.00] Te vaše planine … MW ň., 'jes ne v..n .. mě. sma 'kuj ...kli na planí.ni … ní.s. ... n... n.n.n. s., ne vé.n {zarek, nerazumljivo} 'to ní.sma m..l b..d. í.me, smo 'kuj ...k. planí.na164 … M Vaše planine, recimo, ne vem, a ste rekli Brda ali pa recimo … ? MW 'ne, 'kuj ..d. je 'mo. in sma ...kli b..da .. [1.00.30] M Ja … MW cě.. sa b'le . k.á.va165 ků.., . k.a ncí.sa mó.zle, v..te .. tě.sto smo ...kli b..da . na xě.š166 {??} smo ...kli 'kuj planí.na {premor} 'ajejej … {nerazumljivo} … M Kako? MW Avete tempo di andare in giro per fare questo … R Ja. MW ajŕ.? zna … {smeh} A, jaz, moja glava ni vredna nic vec, {smeh}arnika, ja … ja, koliko arnike smo na… pobrali, nabrali, koliko … MW Ce smo kaj b… bili … smo namazali noge {poudarjeno}, ce smo kaj … MW Ce smo se udarili, dobili kakšno stvar, s tisto arniko smo namazali {??} … ker kdo je šel po kaj v lekarno, jaz se ne spo­mnim … e. MW Kaj? MW Ja. MW O, jaz ne vem … mi smo rekli samo na planini … nisem [..] ne ne ne, sem, ne vem {zarek, nerazumljivo}, tu nismo imeli nobenega imena, smo rekli samo planina … MW Ne, samo eden je imel in smo rekli Brdo … MW Kjer so bile krave, ki se niso nic mol­zle, veste …, tisto smo rekli Brdo, na hiši {??} smo rekli samo planina {premor} ajejej … {nerazumljivo} … MW Imate cas, da hodite naokoli in poc-nete to? MW Aja? 163 kaj, poljubnostni zaimek, Ov FO 95 'kej; Pronk 2009 k.j ‘something’, short fornékej, Thesaurus 2007 kŕj cesa II. 164 Planina torej v zavesti slovenskih govorcev iz Lipalje vasi ni pravo lastno ime, prim. op. 44. 165 Prim. op. 97. 166 Nejasno, slabo razumljivo. M Si ga vzamemo. MW ajŕ. jŕ. insomma . 'jes ga na mů... wzé.ti . {smeh A, M, MW} 'ze s. že sté..a, 'jes .'ci 'vec [1.01.00] {smeh} ma č bello, perň, quando dopo si legge quest… oppure anche si sente per .. per la televisione oppur si legge nei giornali che insomma questa gente, che va in giro, che racconta, cosa hanno … .. . sentito … cosa hanno detto, a, č bello … R Povejte, saj, ko boste vi pa vaša dva brata, ko vas ne bo vec [1.01.30]… saj se pozabijo take stvari, ne. MW jŕ., zatů. prŕ.m, je l..pu, k. je tů. š.ě.banu . R No … MW k. je pě.sano … R No … MW 'e, jŕ. M A nam pomagate, da bomo napisali? MW p...s.? M Ce nam boste pomagala, | da bomo napisali … MW {hkrati z M} á.jŕ. {smeh} 'jes | . s. ž. c'vec sté..a za tů. {smeh} mŕ.ja st.ŕ.šnu l..pu, jŕ., sa dá.li, ni dó..gu, ko. sa dá.li m.. bb.... … un(o) scritto, un libro .. R Aha. MW [1.02.00] di tempi indietro .. i nomi nostri e roba .. cos’era qui, come … bello, bello, questi sono bei ricordi … R {nerazumljivo} MW 'e..., mamma mia ['mija] .. R Pa veste, glih to, recimo, vi tukaj v Lipalji vasi … MW jŕ. R … govorite drugace ko v Ukvah … MW jŕ. R … in glih to je lepo … MW jŕ. jŕ. jŕ. … R … to mora ostati … MW jŕ., 'e jŕ. … [1.02.30] R … tako. MW Aja, ja, skratka … Jaz si ga ne morem vzeti … {smeh A, M, MW} zdaj sem že stara, jaznic vec {smeh}, toda lepo je, ko se potem prebere to … ali pa se tudi sliši po … po televiziji ali se prebere v casopi­sih, da skratka ti ljudje, ki hodijo naokoli, ki pripovedujejo, kaj so … slišali … kaj so rekli, a, lepo je … MW Ja, zato pravim, je lepo, ko je to zapi­sano … MW Ko je zapisano … MW E, ja. MW Prosim? MW Aja, {smeh} jaz sem že prevec stara za to. {smeh} Imajostrašno lepo, ja, so dali, ni dolgo, kar so dali […] eno pisanje, eno knjigo … MW o starih casih … naša imena in reci, kaj je bilo tukaj, kako … Lepo, lepo, to so lepi spomini … MW E, mamma mia … MW Ja. MW Ja. MW Ja, ja, ja. MW Ja, e, ja … MW ma perché a Ugovizza167 .. tengono perň molto ancora allo slavo … M Jih je . jih je | dosti, ne? Veliko, vec kot {nerazumljivo, govori tudi R} MW {hkrati z M} 'u..., jň., jŕ., blě.ku, jŕ. | molto, loro ci tengono molto … Camporosso168 anche ancora, ma meno come Ugovizza … R Kako se pa rece Camporosso … MW Valbruna169 … Žŕ.b.ce, 'ne .. R Žabnice … MW Žŕ.b.ce … R Žabnice … MW jŕ. . e poi c’č anche … come si chiama .. come ho detto adesso … [1.03.00] … aspetti … M Valbruna, kako je … MW Valbruna,| ecco .. M … po vaše | MW he? M Kako je po domace Valbruna? MW č.j, cá.jte, da b. se spů.nla … '.... .. | 'jo'jojojoj … 'zej … Žŕ.b.… cŕ.jte Ů.kve, Žá.b.ce, .. am pa .. non mi ricordo … {tišje} M A je Ovcja ves ali vas, kako recete vi? MW Ó..ca vč.s .. jŕ. . Ó..ca vč.s, 'ekola .. 'ekola .. | Ó..ca vč.s {smeh} M {hkrati z MW} Ovcja ves … R Ja. [1.03.30] MW . ŕ.jajaj . 'ne ne ní.s. za 'n.c 'vec, šlě.šte … M Oo … {oporeka} MW | 'ne ne ne 'ne ne {glasneje} .. niente piů . finito … '. 'jejej … R Hvala … M Hvala. R … hvala, ce | bom … MW {hkrati z R} io avrei fatto volentieri un caffč, no … MW Ker v Ukvah … pa jim slovansko še veliko pomeni … MW U, ja, ja, veliko, ja veliko, veliko jim pomeni … Žabnice tudi še, a manj kot Ukve … MW Valbruna … Žabnice, ne … MW Žabnice … MW Ja … in potem je še …Kako se imenu­je? … Kot sem rekla zdaj … pocakaj … MW Valbruna, ecco … MW He? MW Ej, cakajte, da se spomnim … jojoj­ojoj … zdaj … Žabn… cakajte, Ukve, Žabnice … in … ne spomnim se … {tišje} MW Ovcja vas … ja, Ovcja vas, eccola … eccola … Ovcja ves {smeh}. MW … Ajajaj … ne, ne, nisem za nic vec, poslušajte … MW Ne ne ne ne ne {glasneje}… nic vec … konec … e, jejej … MW Jaz bi z veseljem skuhala kavo, ne … 167 Ukve, it. Ugovizza, nem. Uggowitz, furl. Ugovize. 168 Žabnice, it. Camporosso (in Valcanale), nem. Saifnitz, furl. Cjamparňs. 169 Ovcja vas, it. Valbruna, nem. Wolfsbach, furl. Valbrune. R Ma … M Ma, saj smo … A Pa kdaj drugic … MW 'e? R Saj se bo|mo … A {hkrati z R} Kdaj | drugic … R Vas bomo prišli še pozdravit, prav? Ce se bomo ustavili | v Lipalji vasi … MW 'boma ví.dli, 'boma ví.d|li, 'boma ví.dli .. al je tů. r..s. … [1.04.00] se sarŕ vero questo … R Se lahko … vas lahko pridemo pozdravit, | ce bomo spet … MW {hkrati z R} zakwŕ. 'ne, | zakwŕ. pa 'ne .. R | No, super … MW jŕ.. jŕ. {poudarjeno, nekoliko zvišan register} A Potem pa pridemo … MW {smeh} 'e... . ma quanti chilometri siete via da qua? M Ne, mi smo v Ukvah … R V Ukvah smo … MW | ká.ku? A {hkrati z MW} Zdaj,| ta teden smo v Ukvah … MW | 'a... . Ů.kv.x, 'a... … A {hkrati z MW} … spimo v Ovcji vas|i MW a ta|ků.. … A {hkrati z MW} Ja, ja … MW 'a.., . Ů.k'v...x {poudarjeno} A Mhm … MW jŕ.. jŕ. jŕ.ja… [1.04.30] Pó.ldi je 'mo. ž..na.(a)d Ů.ku … R Je rekel, ja, je rekel … MW {hkrati z R} 'a 'eko .. jŕ. jŕ. {med smehom} R Jo je srecal verjetno na kakšnem .. plesu … MW jŕ. jŕ. jŕ.ja .. 'e 'ma tů. blě.kbe.t p.í.de nap...j170 … MW E? MW Bomo videli, bomo videli, bomo vide­li … ali je to res … ali bo res tako … MW Zakaj ne, zakaj pa ne … MW Ja ja. {poudarjeno, nekoliko zvišan register} MW {smeh} E … ampak koliko kilometrov stran ste od tukaj? MW Kako? MW A, v Ukvah, a … MW A, tako … MW A, v Ukvah. {poudarjeno} MW Ja, ja, ja ja … Poldi je imel ženo iz Ukev … MW A, ecco, ja ja. {med smehom} MW Ja, ja, ja ja … e, iz tega se velikokrat kaj razvije … 170 priti naprej ‘nadaljevati se’ (?), prim. iti naprej ‘trajati’ = it.andareavanti (Skubic 1997: 124) in nem. weitergehen,vorankommen in weiterkommen ‘Fortschrite machen, Erfolg haben’. R Ja ja … MW tante volte capita . nel ballo conosci qualcuno e … R Še zmerom? MW 'e jŕ., come no .. 'e … na slě.šte, kó. je na ú..a?171 'zej.(j)e l..p s..nca fŕ.jn, pó.le p.í.de spet blŕ.cnu, .á.jt.š,172 bo p.ě.šlo [1.05.00] b..xv. 'ko, pó. pa spč.t .cě. {smeh M} .. 'e..jejejej R Ceprav zebe za junij … MW jŕ. M Je mraz … MW jŕ. . 'jes na v.… ma, cinquant’anni fa, ha detto la .. la radio .. č stato cosě un . un brutto giugno … R Tudi tako mrzlo? MW jŕ., cinquant’anni fa je ...ku … ne v..n, 'jes pav..n vŕ.n, ků.. šli… ků.. so ...kli, 'jes.(s)e na spů.n. 'vec … M, R Ja. MW | cinquant’anni fa {potihem} [1.05.30] … 'e … | ŕ, . ú.kwa ste vě., ŕ..... {visok register} … ma quanti giorni? A .. en teden … MW 'a.., una se|ttimana,'a... M Do petka, do petka|, ja, smo tule … MW ho capito … no, no . ú.kwa mi … .... Ugovizza mi piace .. anche la gente … sě . A Ja … MW 'e, ŕ. cosě addirittura otto giorni, mamma mia ['mija], | che lusso … M {hkrati z MW} Ne, ne, pet … MW in ville… [1.06.00]… in villeggiatura … M Ne, ne … MW villeggiatura [fele-] M Na pocitnicah … {razloži A} A A, ne, ne {smeh MW} M Delamo, delamo … poskušamo … MW 'ne {smeh} ojojň.j MW Velikokrat se zgodi … na plesu spo­znaš koga in … MW Eh, ja, kako ne …e … a vidite, kakšno je vreme? Zdaj je lepo sonce fino, potem se spet zoblaci, misliš, bo prišlo bogve kaj, potem pa spet nic ni {smeh M} … ejejejej. MW Ja. MW Ja … jaz ne ve…, ampak pred petde­setimi leti, je rekel … po radiu … je bil takšen … takšen grd junij … MW Ja, pred petdesetimi leti je rekel … ne vem, jaz vam povem, kakor sli…, kakor so rekli, jaz se ne spomnim vec … MW Pred petdesetimi leti {potihem} … e … A, v Ukvah ste vi, aa {visok register} … Ampak koliko dni? MW A, en teden, aa. MW Sem razumela … Ne, ne v Ukvah mi … Ukve so mi všec .. tudi ljudje … ja. MW E, a, tako, celo osem dni, mamma mia, kakšen luksuz … MW Na poci… na pocitnicah … MW Pocitnice. MW Ne {smeh}, ojojoj. 171 ura ‘vreme’, prim. Pronk 2009 úra ‘weather’,‘hour’. 172 rajtaš ‘misliš’, Ov 155 rá.jtam, U Oman 2011 rájtate ‘calcolare, conteggiare’;Neweklowsky 2013 r.jtat. ‘rechnen’, Gutsmann 1999 raitam ‘meine’,Pleteršnikrájtati 2 ‘misliti’ Celovška ok., srvnem. reiten (Bezlaj 1995; Snoj2016). A Pa v Ukve greste kdaj? MW ŕ., 'zej ž. n cŕ.jt na pú.jd.. k. s. b'la mlá.da, 'saj s. pab..dla 'wan, 'kak s. .á.da l.t..la173 . Ů.kwe. k nó.g.. z n..ji174 … R K nogam, plesat … MW plé.sat, jŕ. .. R In potlej zju[1.06.30]traj … MW p.í.šli 'mo.175 {glasen smeh} R Ob kakšni uri pa ste prišla domov, recimo, ko ste šli plesat, ob kakšni uri se je šlo domov? MW 'e, ní.s., sma mů..li p.í.t, ní.s. .. ná.š star..jši ní.sa nŕ.s n..li176 blí.k 'bit '..n, sma mů..li p.í.t má.l p.ě. d.mň.. … ma ben, che si era una compagnia bella, grande insomma, ma perň .. piů di tanto non ci lasciavano … R Kdaj se je pa zacel ples? MW a, secondo [1.07.00].. chi k. 'sa, 'k.. je .. k je b'la ká.ka, ká.ka .. questi .. come si chiamano .. qualche festa del paese, e, ma, no, no, an… spesso .. si face… suonavano e ballavano, e, spesso, spesso .. si informi lassů dei, degli .. a Ugovizza . vedrŕ .. {smeh} R Bomo vprašali … MW jŕ., .prŕ.šite .. bó.ta ví.dli … M Bomo barali … MW {smeh} [1.07.30] {vzdih} ŕ.jajaj pal..jte, pal..jte, 'kak p.í.de gó..177 | spč.t .. R {hkrati z MW} Cudno je … M {nerazumljivo} … MW 'E, {premor} pó.le pa p.ě.de spč.t MW A, zdaj že nekaj casa ne hodim. Ko sem bila mlada, saj sem vam povedala, kako sem rada letela v Ukve. Peš, peš … MW Plesat, ja … MW … prišli domov. {glasen smeh} MW E, nisem, smo morali priti, nisem … naši starši nas niso pustili, da bi bili ve­liko zunaj, smo morali priti malo prej domov … ampak dobro, ce je bila dobra družba, se pravi velika, ampak …vec kot toliko nas niso pustili … MW A, glede na to … kdo,ki so, kar je … ko je bila kakšna, kakšna … ti … kako se imenujejo …kakšno žegnanje in, ampak ne, ne …pogosto …so priprav… so igra­li in plesali, a, pogosto, pogosto … Po-zanimajte se gori o, o … v Ukvah, boste videli … {smeh} MW Ja, vprašajte … boste videli … MW {smeh} {vzdih} Ajajaj, poglejte, po­glejte, kako gre spet gor … MW E, {premor} potem pa se spet zjasni 173 letela‘tekla’, U Logar 1967 lat.t., Oman 2009 latéte,láufate; Pronk 2009 lt.ti,tčjci,Neweklowsky 2013 lat.t., t.jc., Thesaurus 2011 leteti b). 174 Omn -i, prim. op. 132. 175 ‘domov’, tudi d.mň.., Ov 143 'mo., U Logar 1967 m..; Pronk 2009, Neweklowsky 2013 m.w. 176 nehali ‘pustili’, prim Ov 148 naxŕ.l del -l m mn, U Oman2011 samo panéte ‘ponehati’;Pronk 2009 n.ti ‘allow to’, del -l m mn n.li,Neweklowsky 2013 n.t. ‘erlauben’ (kazalka n.t.). 177 pride gor ‘nastane, se pojavi’, U Oman 2011 samogórta j.te ‘salire’;Thesaurus 1994 gor iti, gor priti (gor), prim. nem. aufkommen, heraufkommen, jezikovnosticno Bayer 2006: 192–193. Gl. še Grošelj 2016: 100. jŕ.snu {poudarjeno, višji register}, pa bi nú.cali mŕ.l d..žn’a,178 v..te? R Ja? MW 'e, jŕ. R Od kdaj ga niste imeli? MW jŕ., quattro gocce179 viene, dopo niente piů … h. … R To verjamem … MW invece giů a Udine hanno detto che era mia .. sě … M Hcer|ka … MW {hkrati z M} mi|a figlia [1.08.00].. ha .. grandinato, pioggia, roba da matti, e qui niente .. e si avrebbe anche bisogno un po’ per la campagna … R Ja, ja … MW 'e R Da bi kaj zraslo. MW jŕ. R Upajmo, |da bo kaj … MW {hkrati z R} 'zaj saj .cí.mama, .cí.mama 'vec .. p.ě. sma m..li tŕ.ce n’í.be, tŕ.ce .. ň.jajajajaj … kó.n’i so ...ali, wó.li so ...ali, .cí.sa b'li t.á.kt..i [1.08.30] ká.k. sa 'zej .. R Ja. MW non erano trattori, come adesso … {zarek, nerazumljivo} cavalli, mucche {smeh} … insomma mucche . tori,| ecco R {hkrati z MW} Ja. MW 'ejajaja R Sejati krompir, pobirati krompir … MW {smeh} M A ste rekli vi krompir? MW p...s.? M A ste rekli krompir vi? MW mě. sma ...k. x.ů.šce180 .. {poudarjeno, višji register}, pa bi rabili malo dežja, veste? MW E, ja. MW Ja, nekaj kapelj pade, potem pa nic vec… he … MW Toda doli v Vidmu pa so rekli, kjer je bila moja … ja … MW …moja hci … je …padala toca, dež, nezaslišano, in tukaj nic …Pa bi bilo tudi treba malo za polja … MW E … MW Ja. MW Saj zdaj nic nimamo, nimamo vec … prej smo imeli take njive, take … ojojoj­ojoj … konji so orali, voli so orali, ni bilo nobenih traktorjev, kakor so zdaj … MW Ni bilo traktorjev kot zdaj … {zarek, nerazumljivo} konji, krave {smeh} … skratka krave … biki, tako. MW Eh, ja ja. MW Prosim? MW Mi smo rekli hrušice … 178 dežnja‘dežja’, znacilna ziljska oblika, izd.žd. po disimilacijid –d’ > d –n(’),Ramovš 1935: 10, Ov FO:98'dež., U Logar 1967 d.ž., -na, Oman 2011 d.ž.n/d.žnja; Pronk 2009 d.žn,Neweklowsky 2013 d.ž., Thesaurus 1987 deženj. 179 Dobesedno: štiri kaplje, op. R. G. 180 hrušice, Ied xrů.šca,prim. Lv MW xrů.šca 'zej prí.de 'w.n, ASLEF 3473 hrúsza/krompí., ILFZ 021 xrů.šce, Ov 134 z..m.ce, U Logar 1967 xr.ška, mn. xr.š.e, Oman 2011 hrúška/šce, ASLEF 3473 hrúška/..mel’ze/cómpe; ..mel’ze a Valbruna; cómpe (pl.) a Camporosso. Poimenovanje za R A hrušce? MW x.ů.šce, jŕ. R {potihem, nerazumljivo} M Lepa beseda … MW am pa pó.le sma ...kli sě..k,181 t..ti ků.. sma nŕ..d. polč.nta, [1.09] sě..k .. M Aha … R Aha, sirk … MW jŕ. {premor} 'na {premor} vi saluto … M Hvala. R Hva|la. A {hkrati z R} Hvala. M Se vidimo … R Vas bomo … MW caffč non ha voluto accettare … A Drugic. M Drugic. R Drugic vas bomo prišli še pozdravit. MW 'ajŕ. {smeh} mi balí.ja má.l n..je182 .. | p.ě.de s… .. p.ě.deš stč.. R {hkrati z MW} Verjamemo .. {vzdih M} {smeh MW} M Torbo, glej, imam boršo … [1.09.30] R | Ja ja, gremo še tam … A {hkrati z R} Saj gremo | tukaj … MW {hkrati z R, A} ottanta, ottantacinque anni non sono mica pochi, e? M .. R Ne, niso … MW 'a {smeh} … R … niso. MW Hrušice, ja. MW In potem smo rekli sirk, tisti, iz katere­ga smo naredili polento, sirk … MW Ja {premor}, no {premor}, pozdravlje­ni … MW Kave niste hoteli … MW Aja, {smeh} me malo bolijo noge … postaneš s… … postaneš star. MW Osemdeset, petinosemdeset let sploh ni malo, kaj? MW A {smeh} … ‘krompir’ v Lipalji vasi torej ni enako ukovškemu, kot smo sklepali na podlagi terenskih raziskav (Tabor 1987: 62) in izjav informantov/raziskovalcev iz drugih vasi v Kanalski dolini, gl. op. 14 v Ov 134 in tam navedeno literaturo. Prim. še Pronk 2009 hr.ška, p.dz.mlj.wška hr.ška :Newe­klowsky 2014 cňmpa,Škofic– Klinar 2015 cômpa,karodsevasiceršnjozemljepisnorazporeditev obeh leksemov na podrocju ziljskega narecja (Z(podzemeljske) hruške : V compe (od Bistrice na Zilji), za avstrijsko Koroško prim. Karnicar 2007: 557, 563, za SLA Škofic 2008: 92). V clanku Besede za krompir v slovenskih in sosednjih hrvaških narecjih (Škofic 2008: 80) je leksemzemljica (verjetno pomotoma) pripisan govoru Ukev (brez navedbe vira). 181 sirek ‘koruza’,Lv ASLEF 3326 sy.k, ILFZ 024 sě..k,U Logar1967 s.rk, ASLEF 3326 sirk,Oman 2011 sj.rk;Pronk2009,Neweklowsky2013 sěrk,zazemljepisnorazširjenostprim. Benedik1996 in Karnicar – Žejn2009. 182 boleti KOMU KAJ ‘koga’, prim. it. mi fa male il dente in nem. mir tut der Zahn weh, Ov 140 nam .cě. crů. bó.lu ‘trebuh nas ni nic bolel’ : Pronk 2009 b.l.ti verb + A. Gl. še Grošelj 2016: 92–93. M Niso … MW 'a.jejej … vě.tta na m..j d..m, Pň.ldi, 'ne, D..lfi, Pň.ldi, Stŕ.ni .. A Od vseh? MW {smeh} ŕ.jejej .. {nerazumljivo, pozdrav} R Hvala lepa. M Hvala … [1.09.59] 2.2 Utrinki iz vaškega življenja MW Ajejej … vidite moj dom, Poldi, ne, Dolfi, Poldi, Stani … MW {smeh} Ajejej .. {nerazumljivo, poz­drav} MW = Maria (Mici) Willenpart, 1920–2014, Lipalja vas [14], pri Cešcu [p.. C..šci]. Odlomek iz vodenega pogovora o temeljnem besedišcu, ki ga je 16. 6. 2005 posnela Vera Smole (V). LW = Leopold Willenpart(Toncev Poldi), 1923–2012, Lipalja vas [10], pri Toncu [p.r T..ncu]. Odlomek iz vodenega pogovora o ledinskih imenih, ki ga je 15. 6. 2005 posnel Matej Šekli (M). Odlomek iz pogovora, ki sta ga 15. 6. 2005 posnela Robert Grošelj (R) in Andrejka Žejn (A). Odlomek iz pogovora, ki sta ga 16. 6. 2005 posnela Robert Grošelj (R) in Karmen Kenda-Jež (K). GG = Giovanni Grilz (Žnidarjev Hanzi), 1926–2015, Lipalja vas [30], pri Žnidarju [p.r Žně.d.rju] Odlomek iz vodenega pogovora o ledinskih imenih, ki so ga 16. 6. 2005 posneli Robert Grošelj (R), Roberto Dapit (RD), Vera Smole (V) in Matej Šekli (M). Zapisala in prevedla Karmen Kenda-Jež. Planí.na LW ná.ša planí.na, bon 'jes 'wam pab..du .. tů.ka je b'la bŕ.jta .. 'jelte .. tŕ.ka b.… bŕ.jta .. ... .... cě.r sa 'se… ... sě.r d..wali, pů.… .. pů.t. .. pů.t. .. vě. mŕ.… b.… prŕ.fta má.sla, mě.sl. 'ne pů.t. … A Tudi. R Tudi puter recemo. LW pú.t.? R Tudi. LW A tů.di? {nerazumljivo, neartikulira-no} 'no, r..cma, tů.ka je b'la t..ta bŕ.jta … tů.ka j b'la na štŕ.la {poudarjeno} .. tů.ka Planina LW Naša planina, vam bom jaz povedal … Tukaj je bila koca ... kajne ... taka ko... koca, kjer so si... sir delali, pu… puter, pu­ter, vi ma…, vi pravite maslo, mislim, ne puter … LW Puter? LW A tudi? {nerazumljivo, neartikulirano} No, recimo, tukaj je bila ta koca … tukaj je bil en hlev {poudarjeno} … tukaj je bil j b'la é.na štá.la .. fsŕ.c. krŕ.ju je b'lu za b.… b.… s..d.še… .... pč.t.ště.rdeset ... žwŕ.. .. am pa t..la j b'la ta dó..ga štá.la, b.l na dó..ga štá.la … tů.kaj sa b'li {neartikulirani} desč.t žwŕ.l nň.t.r am pa na sr..jdi je b'la wó.da, prů.n,183 'jes na v..m, ká.k vě. prŕ.bte prů.n, 'ki je wó.da … *** LW sma mó.rali 'gar j..ti ... m..st krá.be sma b'li ků.j ... ště.r pastě.rju, sma m..li stů.npč.deset krŕ.. … smo mú..rli pošlŕ.tati krá.ve, k. so b'le … ně. b'lu l... lů.c, ně. b'lu . 'n.c .. in op tr..x zjú.tro … sa ků.mi dě.la dŕ.n184 … sav..da pot..m pa pr..d.(d)a sma koncá.li m..st, tů. je b'lu pč.t .. pč.t š..sta jů.tru […] 'ma zjů.tr. ... zgů.da, sm.(m)ů..r. zgů.da .stŕ.ti .. pot..n, žwŕ.l je mů.rla ě.ti t..nle. štá.le .. ob s..dmi ú.ri so mů.rli bě.t u'si t..nle . štŕ.le … pó.le tě.s kar je m..gu poc..d.t ... .nů.j .m pa tů., tě.st je m..gu bí.t. {ne­razumljivo} ni m..u m..ti ta nň.t.r žwŕ.l u.. štá.li .. .h, jŕ. … K Kako ste imeli razdeljeno potlej … štirje ste bili? LW pr..sn? K Štirje ste bili gor . po navadi? LW ště.ri, ště.ri, ště.ri … 'e, 'n.c 'vec K In, kako ste si razdelili? LW pot..m.(m)ů.rte s. mí.sl.t, tá.ma, tiskrŕ.t, sma m..li blě.ce u… a {zarek} mlč.jka, mogň.ce ... pč.t šě.stu lě.t.r .. a.krŕ.t .. sa m..rli d..wat dŕ.krŕ.t, dwŕ.krat sě.ra u n.n dŕ.nu K Aha … LW zjů.tra . zvecě.r … in zvecě.r .. 'kakur 'jes, ka s. 'me. .. ka s. 'bu ta mŕ.jši . k. s. 'bu še ot'rok … si 'me. . ta drů.gi sa š'li s'pat, sa narč.dli, tě.s z. mŕ.sla, pů.t.r, en hlev … Na vsakem koncu je bilo za […] sedeminše… petinštiridesetživali … Tole je bil pa dolgi hlev, bolj dolg hlev … tukaj je bilo {neartikulirano} deset živali notri, na sredi je bila pa voda, prun, jaz ne vem, kako vi pravite prun, kjer je voda … *** LW Smo morali iti gor molst krave. Smo bili samo štirje pastirji, smo imeli sto pet-deset krav … Smo morali otipatikrave, ki so bile … ni bilo elektrike, ni bilo nice­sar … in ob treh zjutraj … se komaj dela dan … Seveda, potem preden smo nehali molsti, je bilo pet ... pet, šest zjutraj [...], ampak zjutraj zgodaj, smo morali zgodaj vstati … Potem, živali so morale iti tamle v hleve ... ob sedmih so moralebiti vse tamle v hlevu ... Tisti potem, ki je moral skidati gnoj … tisti je moral biti{nerazu­mljivo}, ni mogel imeti živali v hlevu … Eh, ja … LW Prosim? LW Štirje, štirje, štirje ... E, nic vec. LW Potem, si lahko mislite, tam, tistikrat smo imeli velike ... {zarek} mleka, mo­goce pet-, šeststo litrov … naenkrat … So morali dvakrat, dvakrat delati sir v enem dnevu ... LW Zjutraj in zvecer ... in zvecer. Jaz na primer, ki sem imel ... ki sem bil najmlaj­ši, ki sem bil še otrok ... si imel... Drugi so šli spat, so naredili zvecer maslo, pu­ 183 prun ‘vodnjak, studenec’ (?), U Oman 2011 prún/ne‘fontana, pozzo’, bav. Prunne ‘izvir, vodnjak’ (WBÖ1169sl.). 184 LW namesto narecnega dč.n ‘dan’ uporablja diastraticno dŕ.n -a. zv.cě.r, k. je b'lu na'bart krŕ.t185 .. a ..s., dev..t ů.ra, so š'li s'pat, 'ne … 'jes.(s). m..gu bě.ti gó.r s t..ti, ka… kar je d..lu 'ser186 {neartikulirano}, pomŕ.gat .. tě.st. .. a j b'lu 'punocě. … smo š'li pot..m ... ... ... s'pat 'punocě. je b'lu … pot..m, 'ki sma pa spŕ.li .. | na d..l’ex .. na 'd.šcex ků.j {pripravlja kosilo, tolce meso} .. 'a … še w.… w. post..l’ ní.sma b'li, s. 'jes, s. ži ži spŕ.. .. zjú.tr. zgů.d. op t'rex .. ŕ.aj .. je se mi mň.tlu187 . glŕ.vi {glasen smeh} … jŕ. ja … R In ste rekel, da ste bili štirje, štirje ste bili … LW jŕ. R Štirje ste bili … LW jŕ. R Kaj ste si raz… LW dwŕ. p.stě.rja, kč.sar188 .. an jes.(s). 'mo. telé.te s. m..gu ě.ti pŕ.st .. 'jes.(s). 'bo. ta t.… trě. ta tr..t’i jŕ. postě.r189 .. 'ma ..... pa pot..m ..d. pastě.r je m..gu še j..ti d.rb.rna {zarek?} nardě.ti … 'ha … k. sa d..lali sě.ra .. j. š… je sa nů.cali blě.k d.rb … sŕ.ki dŕ.n … 'he … K Kako se to naredi, povejte nam .. nama … kako se naredi sira? LW sě.ra? R, K Ja. LW zakó.j, | na znŕ.ste? K {hkrati z LW} Kako to gre? Ne, to pa res nic ne veva o tem … LW jŕ., mě.sl., ka sma m..l ml..jka, 'ne K Ja … LW pot..m kň. j narč.du k..se .. je zacč.. gr..ti, 'ne … je z.gr...190 spó.da vó.g., 'ne, na no vlě.ko {nerazumljivo} da ter, ko je bila enkrat ... ura osem, devet, so šli spat, ne ... jazpa sem moral biti zgoraj s tistim, ki … je delal sir {neartikulira-no}, tistemu pomagati ... Je bila polnoc … sva šla potem ... spat, je bilo polnoci ... Potem, kje smo pa spali? … Na deskah, na golih deskah {pripravlja kosilo, tolce meso} … A … še v ... v postelji nismo bili, ko sem jaz ... sem že že spal … Zju­traj zgodaj ob treh … aj … se mi je vrtelo v glavi {glasen smeh} ... ja, ja ... LW Ja. LW Ja. LW Dva pastirja, sirar ... jaz pa sem imel teleta, sem moral iti past ... Jaz sem bil ta [...] tretji pastir ... Ma, en pastir je pa potem moral še iti napravit drva {zarek?} ... Ha, ko so delali sir ... je š... so rabili veliko drv ... vsak dan ... He … LW Sir? LW Zakaj, ne veste? LW Ja, mislim, ko smo imeli mleko, ne ... LW ... kaj je potem naredil sirar ... je zacel greti, ne ... je segrel, spodaj ogenj, ne, na velik {nerazumljivo} do [...] štirintrideset 185 Ponovitev prvine ‘-krat’, narecna in nadnarecna oblika. 186 sir, razlicica k sě.ra. Prim. op. 100. 187 motilo se mi je ‘vrtelo’, U Oman2011mót-tse ‘aver le vertigine’, Gutsmann 1999motiti se ‘schwin­ deln’. 188 kesar ‘sirar’, Pronk 2009 késar, prim. Lv ASLEF 2794 sln. .í. – nem. kes – furl.formádi ‘sir’. 189 Hiperkorektura pri odpravljanju akanja. 190 zagrel ‘segrel’, U Oman 2011 zagréte, Gutsmann 1999 zagreti (SSKJknjiž.). ... trě.n… a:: . ště.r.trě.sti grá.du191 … taplň.te je mů.rla bě.ti, 'ne .. pot..m je pa dŕ.. tě.sti pú.lf.r192 nň.t.r, t..ta štú.pa193 sma mě. r..kli, 'ne .. je p.… potrč.su pa po kó.tlu p.r … pó.le ga je z'lo dŕ.. dň.l al {neartikulirano} za.. .. ad wó..n’a . p'rec .. pó.l tě.st je prě.šu u u u. trě.deset.x al ště.rdeset.x minů.t.x, je prě.šu k. gó.r, jo je pošlá.tu k.… k..sar .. je šů. nó.t.r z n.n p.rst.n … je p. uzdě.gnu, a je upň.knu194 … je b'lu ž. cŕ.jt za za za zam..s.t … pot..m. tŕ.ma . tě.st je m..gu m..š.t … zak {nerazumljivo} dwŕ.npetrč.d195 .... dwŕ.npedeset .rŕ.du … topló.te .. je m..gu c... cŕ.jt m..šat, m..šat, m..šat . . d ja prě.šu cě.st dró.b. tě.sti ma.. mlč.jka t.ků. . pó.l je prě.šu sě.ra .. jŕ. R Kaj se je pa še naredilo iz mleka? LW n... pů.t.r .. skú.ta … K Kako pa to? LW zatů. k. ta p.rbi . k je prě.šu nu.krŕ.t 'w.n sě.ra, 'ne . K Mhm … LW … pot..n tě.st je dŕ.. sp..t gó.r na wó.gn … kó.tu, 'ne je je n...,196 da je da je prě.šlu .. pot..m je dŕ.. . . ..sax,197 na vě.m, a bě. poznŕ.ste, ka j t.. ..s.x? K Poznava, poznava … R {nerazumljivo} LW 'vit.te, 't.t je dŕ.., t..kŕ.jle grŕ.duv b'lu, 'ku je 'bu pč.t.šě.rdeset grŕ.duf … ŕ.. tě.sta .., ne ml..ka, mě. sma r..kli sě.r… stopinj ... toploteje moralo biti, ne ... Po-tem je vsul tistiprašek, tisto štupo, smo rekli mi, ne … je potresel in po kotlu pri ... potemga je hitro dal dol ali {neartiku­lirano} dol z ognja ... Potem je tisti prišel v [...] tridesetih ali štiridesetih minutah, je prišel tjagor, jo je potipal, si... sirar … se je je dotaknil s prstom in vzdignil, ce je pocil ... je bil že cas za za mesenje ... Po-tem je moral mešati ... {nerazumljivo}, do dvainpetdeset … dvainpetdeset stopinj … toplote … je moral ves cas mešati, mešati, mešati, dokler tisto ma... mleko ni postalo cisto drobno in tako je nastal sir ... ja. LW No, maslo, skuta ... LW Zato, ko najprej … ko je bil enkrat na­rejen sir, ne ... LW ... potem je tisti dal spet kotel na ogenj, ne, je zakuril, da je prišlo ... potem je do-dal esih, ne vem, a vi veste, kaj je to esih? LW Vidite, je dodal, toliko stopinj je bilo, ko je bilo petinštirideset stopinj ... je tisto ... ne mleko, mi smo rekli sir... sirotka, saj 191 gradov ‘stopinj’, Ov 143 grá.du (Rmn); Thesaurus 1994 grad -a. 192 pulfer ‘prašek’, U púlf.r/fre; iz srvnem. pulver (Snoj 2016). 193 štupa ‘sirišce v prahu (?)’; Neweklowsky 2013 št.pa ‘Pulver, Puder, Mehl’, Škofic – Klinar 2015 štúpa ‘fina moka’; iz srvnem stuppe, stüppe (Bezlaj2005). 194 upoknil ‘pocil’, U Oman 2011 pók.nt.;Neweklowsky 2013 pňkn.t.. 195 Števniki od 40 do 90, tvorjeni z -red. (Ramovš1935: 5), so tu obicajni, tako kot na sploh v Kanalski dolini, prim. Ov FO 104, U Logar 1967 štir.d.,p.tr.d,š..str.d,s.d.r.d,.s.r.d,dab.tr.d,Oman 2011 štiréde, petréd itd., vendar jih oba moška informanta navadno zamenjujeta z diastraticnimi tvorjenkami z -deset.. 196 nel ‘netil’; Pronk 2009 néti se ‘catch fire’. 197 esih ‘kis’, U Oman 2011 és.k; Pronk 2009 .s.h, Škofic – Klinar 2015jés.h, iz srvnem. ezzih ‘kis’ (Snoj2016). sě.rtu198 . z.'ka . k. smo .zč.li 'w.n .. . 'ser 'ni bu 'v.c … ml..ka j ž. 'bo. 'b.l sě.rtu, 'ne … 'no pa tě.sti . je d... na pč.t.š.zdes št..ri grŕ.duf, pó. je pa pocré.su {??} ..sax, da je prí.šlu cí.sala199 wó.da, je pa prě.šla sků.ta,200 'ma slŕ.tka skú.ta, 's.r, dó.bra skú.ta .. 'pa … ká.šna dó.bra skú.ta sma m..l … pó. s tě.sta skú.ta sma narč.dli {nerazumljivo} mogň.c .. sků.tnik201 sma mě. narč.… r..kli … vě.te, tů. sa narč.dli .. sa dá.li sň.. gó.r, patrč.sli sň.., pó.l p. z é.na šcí.ra202 desč.t ště.rnajst.(t)ně .. sa tů. změ.š.li, změ.š.li, da je prě.šla .. a... skú.ta, da ni b'la 'b.c slŕ.tka .. da je prě.šla š… ... šň.rf203 smo mě. r..kli .. K Mhm … LW pa tě.s sma narč.dl. pó.le sků.tn.k .. tě.st. pó.le pot..m smo j..dli tů.di … R Ja? LW ...j …. jŕ... ja 'ja … {smeh} jŕ., je b'lu tá.ko, 'tak je b'lu … ..rda LW gó.r sma m..li é..ga pastě.rja, je 'bu tagó.r . je 'mu n’...a n’...a bŕ.jta […] . pa je 'mo. na blí.ka štá.la .. tŕ.ma sa b'le f'se jení.ce M In to je bilo … kje ste rekli? {…} Na kateri planini? LW tů. . b.rdi je tů. b'lu . jení.ce *** LW jení.ce sa b'le da Mixč.lija, da d..bedná.jsga ... set..mbra. ko smo vzeli ven sir, ni bilo vec … mleko, je že bolj sirotka, ne ... No, pa tisti … je dal na petinšestdeset {??} stopinj, potem je pa vlil {??} kis, da je bila kisla voda, je pa nastala skuta, ampak sladka skuta, sir, dobra skuta ... Pa … kakšno dobro skuto smo imeli ... Potem iz tiste skute smo na­redili {nerazumljivo} mogoce ... skutnik smo mi nare... rekli ... Veste, to so naredi­li … so dali sol gor, potresli sol, potem pa s trnacem {??} deset, štirinajst dni, so to zmešali, zmešali, da je nastala .... skuta, da ni bila vec sladka … da je postala š... šarf, smo mi rekli ... LW Pa smo potem naredili skutnik in smo tisto potem tudi jedli ... LW Ej ... {smeh} ja ja ja … ja, je bilo tako, tako je bilo … Brdo LW Smo imeli pastirja, ki je bil tam zgoraj … je imel svojo, svojo koco [...] in velik hlev … Tam so bile vse junice. LW Tam, v Brdu je bilo to … junice. *** LW Junice so bile do svetega Mihaela, do devetnajstega septembra. 198 siritev ‘sirotka’, U Logar 1967 sírtů, sírtbč, Oman 2011 sj.rtu : Pronk 2009 sírata. 199 kisela ‘kisla’, Ov 160 císal. ‘kisli’ m Imn, U Logar 1967 císu, císawa; Pronk 2009 císaa. 200 Prim. U skúta : špr.s ‘formaggio, coagulo inacidito’, Škofic– Klinar 2015 skuta ‘s. iz sirotke’: špres ‘s. iz kislega mleka’, Pronk 2009 šprj.s‘(cottage) cheese’, Neweklowsky 2013 špr.s‘Topfen, Quark’. 201 skutnik ‘pikantna slana skuta’, U Oman 2011 ta suána skúta (skúta). 202 sekiro ‘trnacem’(?). 203 šorf ‘oster, pikanten’, nem. scharf. Kr..s Kres GG t..tle je Kr..s, ta mŕ.jxn. […] M Zakaj se pa rece Kres? GG jŕ.h .. .. so š'l. gó.r na … f stá.r.x cŕ.jtax .. sa š'li gó.r na h.… na johŕ.nes204 … sa t..te šŕ.jbe205 {smeh} js na v..n, kó. so . su gná.li . t..t ta mlá.di, 'no … RD Kako, kako? Kakšne šajbe? GG šŕ.jbe, pó.le sa na johá.neza sa .. sa wó.g. … RD Ja … GG zan..li206 RD … ja … GG kr..s, zatů so prŕ.bli … so wé.n ó.g., 'ne, na johŕ.nes … […] RD Pa ko so šajbe metali? GG jŕ. RD Kako so izgledale? Kakšne so bile? GG je… z'dej na mů.r. r..c, ká.k so b'le tě.ste šá.jbe … tů. sa b'li, 'jes .x ní.s. bídu za'ko … RD A so bile iz lesa?Kako? GG 'ne 'ne 'ne s ne v..n, kó. je b'lu, ka … je b'lu ní.ki ad trá.., pó.le j b'la na tá.ka d... … sa dá.l gó.r n ..nu … z'dej na m..r. … RD Na palico? GG na mó.r. r..c, ká.k je š'lu {daljši pre­mor} t..t ta mlá.di so šŕ.jbali . pa sa m..l wé.n ó.g. ň.n na na johŕ.nes … RD Mhm … | so šajbali … GG 'to so . jŕ. … RD A vi niste bil? GG | 'ne {nekoliko glasneje}. 'ne . ne al tů. je b'lu pred … RD Aha, že pred … GG jŕ. … . pa tů.kaj sa wé.n ó... tů.d GG Tale je Kres, ta mali [...] GG Jah ... so šli gor ob … v starih casih … so šli gor ob sv… na sv. Janeza ... so tiste šajbe {smeh}, ne vem, kaj so … so poceli, ti mladi, no … GG Šajbe, potem so na Janeza so … so ogenj … GG Zakurili … GG kres, zato so pravili … so vedno ogenj, na svetega Janeza ... [...] GG Ja. GG Ja ... zdaj ne morem reci, kakšne so bile tiste šajbe … To so bile, jaz jih nisem vi-del, zakaj … GG Ne, ne, ne, jaz ne vem, kaj je bilo, kaj … Je bilo nekaj iz trav, potem je bila ena taka […], so dali gor in eno … zdaj ne morem … GG Ne morem reci, kako je šlo ... {daljši premor} Mladi so šajbali in so imeli ve­dno ogenj na na svetega Janeza … GG To so ... ja … GG Ne {nekoliko glasneje} ... ne … ne, to je bilo prej … GG Ja … Pa tukaj so vedno naredili ogenj 204 nem. Johannes = sv. Janez Krstnik, 23. junij. 205 šajbe ‘gorece šibe’. Šajbanje ‘metanje šib’ na kresni vecer je bilo v navadi tudi v Žabnicah, kjer se je izrocilo ohranilo dlje casa (Gliha Komac 2014: 50). 206 zaneli ‘zanetili’, Pronk 2009 z.ní.t.li, prim. Pleteršnikzan.ti Ben.-Kl.,Rez.-C. narč.dli na . na johŕ.nes, tů.kaj . planí.ni .. V Ja … GG tů.kaj k. … p'ro. gó.r na kň.ncu, cě.r je t..ta ská.la gó.r RD Ja .. GG gŕ.n {zarek?} je b'lu, gó.r je 'bo. 'tak prost..ra, sa 'tam. .. sa wé.n wó.g. zan..li, pastě.ri, k. so b'li gó.r na planí.ni .. RD Aja, ker so bili tri.. štiriindvajsetega, triiindvajsetega so bili že gor, ne … GG 'ja RD seveda … junija, ne? GG jú.nija, jŕ. .. ..d.dwŕ.jstga, dwŕ.­.dwŕ.jstwa {zarek?} .. so že š'li gó.r RD Ja, ja, ja … a potem so tam umili {za­rek?} tisti ogenj .. GG Jŕ. RD Tu gor | in še nekje … GG {hkrati z RD} tů.d, jŕ. .. | Lušŕ.rje207 .. Ušŕ.rj.x gó.r RD Ja … GG tŕ.n je tů.d fse w..n zan..jla .. | 'zej ni 'vec RD Aja, se vidi od tukaj, ne … GG jŕ. se vě.di ot tů.kaj Wšŕ.rje. RD A tudi tam so imeli? GG jŕ., tůdi, tů.di, so m..li wé.no. Maklŕ..š RD Miklavž pa je bil tukaj? GG jŕ., tě.st je 'bo., jŕ., Maklŕ..š, jŕ., tě.st je 'bi. … R Kaj je pa prinesel? GG 'E.. {se posmeje} má.l k..lna208 {smeh} .. V Kolna? {smeh} RD Ja, ne vsem, ne {smeh} … 207 Prim. op. 91. na svetega Janeza, tukaj v planini … GG Tukaj, kjer … prav zgoraj na koncu, kjer je ta skala … GG {zarek?} je bilo, zgoraj je bil tak pro- stor, so tam ... so vedno ogenj zakurili, pastirji, ki so bili zgoraj na planini … GG Ja. GG Junija, ja … enaindvajsetega. dva­indvajset[eg]a {zarek?} … so že šli gor. GG Ja. GG {hkrati z RD} Tudi, ja … Višarje, gori na Višarjah. GG Tamso ga tudi vedno zakurili … Zdaj ni vec. GG Ja, od tukaj se vidijo Višarje. GG Ja, tudi, tudi, so imeli vedno. Miklavž GG Ja, tisti je bil, ja, Miklavž, ja, tisti je bil … GG Ee {se posmeje} ... malo premoga {smeh} … 208 kolna ‘oglja’, U Oman 2011 kôln; Thesaurus 2009 kolen, nem. Kohle. GG {smeh} V Vsem je prinesel malo kolmna {zarek} … ali samo onim, ki so bili žleht? GG 'ej fs..n us..n … V Vsem? GG 'ne, je 'bu žlé.x. cw..k209 {smeh sode­lujocih} … R Pa je prišel sam v bajto .. v hišo? Je pri­šel sam . Miklavž? GG 'no, sŕ.m sŕ.m, pó.le je 'bi. ta c.rni210 sa r..kli, 'no, tě.sti … […] RD Kako pa je izgledal ta crni? GG '.... … je 'mo. tá.ca k..ža gó.r, s. {smeh} ad medv..da {smeh} V Ste se bali, ne? GG 'e! {glasno, smeh} … V Aha … GG 'to . smo .'li mŕ.jxni, 'ne V Ja, ja … RD Je bil ta crni in potem je bil še kdo zra­ven Miklavža? GG 'ne, ta c.rni . pa Maklŕ..š, 'no … RD Aja … GG drů.j… drů.jga ni b'lu … Prac..sije GG pó.le sa wé.n t..te prac..sije RD, V Mhm … GG 'na, t..tasa ble … ..na na … u swó.ta, k blě.ki nó.ci na swó.ta … V Mhm. GG je b'la na prac..sja … pó.le … ..na j b'la, ka sa t..te b..je 'w.n d..wali c.… c.… po c..li vé.si … RD Kaj so devali? GG t..ta tá.ce bů.kave ví.ja, v..te … sa š'l. u ...st211 pa njů. j.x, pó.le p.rc.(c)ň.ka 209 Prim.op. 14. GG Ej, vsem, vsem … GG Ne, so bili hudobni ljudje … {smeh so­delujocih} ... GG No, sam, sam, potem je bil ta crni, so rekli, no, tisti … GG … Je imel tako kožo gor, so {smeh} od medveda {smeh} … GG E! ... GG Tu … smo bili majhni, ne. GG Ne, ta crni in pa Miklavž, no … GG Dru… drugega ni bilo … Procesije GG Potem so bile vedno te procesije. GG No, to so bile … ena na … v soboto, v soboto ob veliki noci … GG … je bila ena procesija … Potem … ena je bila, ko so dali ven tiste veje […] po celi vasi … GG Tiste take bukove veje, veste … So šli v gozd ponje, potem pred […] hišami, in 210 ta crni ‘hudic, parkelj’, Ov tá.jf., U Oman 2011 krámpus; Pronk 2009 h.díc, h.dw.ba,Newe­klowsky 2013 h.díc. 211 Prim op. 55. {??} xě.š. . pa pó.le sa b'le t..ta pč.t štacjň.nu,212 'kor sa r..kli, 'jes na … RD Korpus domini … GG k..rpus d..mini, jŕ. […] 'zej 'ni 'nec 'vec, 'no … Š'terc MW tů. sma dá.l nň.t.. . na rŕ.jno213 smo dá.li má.l m.šcí.ne214 V Aha … MW pó. mó.ka … pó. sm. … fŕ.jn zm..šali … pó. smo polě.l nň.t.. wó.da … V A, tako … MW pó.le z na bě.lce sma pa naré.dli, da je prě.šlu fŕ.jn … 'Ajng.g..senes215 LW je narč.dla 't.te .. ká.k s. že prŕ.vi … t..ti .. n.. ... . v..ste j... . {zarek} á.jce in ta b..la mó.ka wm..šana in pot..n so .scá.l.216 nň.t.r u žú.pa … R Aha … LW dó.bru je b'lu .. . tů. še 'jes tů.d.(d) á.n.s s. d..lam tů. 'pac změ.romfsŕ.ka ned..l’a {nerazumljivo} … R Pa znate še zmeraj? K Pa kako se rece temu? Kako recete temu? […] LW 'kor sma zm..šali K Ja. LW z á.jci? mi sma r..kli 'ajng.g..senes pa tů. je na ně.mška bas..da potem je bilo tistih pet postaj, kot so rekli, jaz ne … GG Korpus domini, ja […], zdaj ni nic vec, no … Žganci MW V ponev smo dali malo mašcobe … MW Potem moko … potem smo … dobro zmešali … potem smo vlili noter vodo … MW Potem smo pa z vilicami naredilitako, da je bilo dobro … Vlivanci LW Je naredila tiste … kako se že pravi .. tisti … no, veste […] jajce in bela moka vmešana, in potem so vlili v juho … LW Dobro je bilo … In tudi sam še danes delam to, pac zmeraj vsako nedeljo {ne­razumljivo} … LW Kar smo zmešali ... LW z jajci? Mi smo rekli ajngegosenes, ampak to je nemška beseda. 212 štacjonov ‘postaj’; U Oman 2011 štación; Pronk 2009 št.ci.n ‘Station of the Cross’. 213 rajna ‘lonec’(?), U Oman 2011 rájna/ne ‘lonec’ : panóuca ‘ponev’;Pronk 2009 pěskr : r.jna = p.n.wca,Neweklowsky 2013 pěsk. : pana.ca, Škofic – Klinar 2015 písk.r :panóca. 214 mašcine ‘mašcobe’ : U Oman 2011 mást, Pronk 2009, Neweklowsky 2013 m.st,Škofic– Klinar 2015 mást, Thesaurus 2011 mast, mašca, mašcoba. 215 Prim. Pleteršnikvliti–vlitinudeljni‘eingegossene Nudeln’. Posamostaljeni pridevnik v standardni nemšcini danes ni vec živ. 216 uscali ‘vlili’. Pomen v slovenskem narecnem gradivu še ni bil potrjen. Frě.ko217 Frika R Ste jedli samo polento ? LW Nč... .. sá.ma pal..nta . mě. sma r..kli LW Ne … samo polento … mi smo rekli frě.ko . d.rgu ně.sma dá.li mŕ.sla … in friko … Drugega nismo dali – maslo in pot..m sě.ra .. smo kň.se, mě.kne kň.se potem sir … smo kose, majhne kose zre­zr..zali … pó. sma pa sp..kli .. mogň.c zali … potem smo pa spekli … Mogoce pot..m .. pr.d al je p'ro. sp..c.n, s. pa potem ... prej ko je prav speceno, sem pa dŕ.. en n á.jcu pa dwŕ. á.jca nň.t.r .. pa s. dal jajceali dve noter … potemsmo pa pa sma j.dli . má. dó.bru je b'lu … jedli … Ma, dobro je bilo … Viri in literatura ASLEF [1972–1986] = Atlante storico-linguistico-etnografico friulano 1–6 (ur. Giovanni Battista Pellegrini). Padova – Udine: Istituto di Glottologia e Fonetica dell’Universitŕ di Padova – Istituto di Filologia Romanza della Facoltŕ di Lingue e Letterature straniere dell’Universitŕ di Udine. Benedik, Francka, 1996: Narecni izrazi za koruzo, koruzni storž, lickati in ružiti. Razprave: razred za filološke in literarne vede 15 (1996). 7–25. Bezlaj,France,1976–2007: Etimološki slovar slovenskega jezika 1–5 [avtorji gesel France Bezlaj – Metka Furlan – Marko Snoj]. Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) – Mladinska knjiga oz. Založba ZRC, ZRC SAZU. Bayer, Markus, 2006: Sprachkontakt deutsch-slavisch: Eine kontrastive Interferenzstudie am Beispiel des Ober-und Niedersorbischen, Kärntnerslovenischen und Burgerlandkroatischen. (Berliner Slawistische Arbeiten 28.) Frankfurt am Main – Berlin – Bern – Bruxelles – New York – Oxford – Wien: Peter Lang. Bergmann, Hubert, 2009: Randstücke – slowenisches dialektales Material im Belegarchiv zum Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich (WBÖ). V: Slovenska narecja med sistemom in rabo (ur. Vera Smole). (Obdobja 26.) Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 83–100. Furlan, Metka, 2016: Prispevki k slovenski in slovanski etimologiji. (Linguistica et philologica 32.) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Gariup, Mario, 1992: San Leopoldo (Villa eccleasiae, Leopoldskirchen, Dipalja ves). Cividale del Friuli – Ugovizza: Societŕ Cooperativa Editrice Dom. Gariup,Mario, 2000: Opcija za tretji rajh v Kanalski dolini. (Krožek za družbena vprašanja Virgil Šcek 31.) Trst – Cedad: Krožek za družbena vprašanja Virgil Šcek – Dom. Gliha Komac, Nataša, 2005: Raziskovalni tabor Kanalska dolina 2003. V: Ovcja vas in njena slovenska govorica = Valbruna e la sua parlata slovena (ur. Nataša Komac – Vera Smole). Ukve – Ljubljana: SKS Planika Kanalska dolina – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša – Založba ZRC, ZRC SAZU. 9–11. Gliha Komac, Nataša, 2011: Slovenšcina med jeziki Kanalske doline. Ljubljana – Ukve – Trst: Fakulteta za družbene vede – Slovensko kulturno središce Planika Kanalska dolina – SLORI. Gliha Komac, Nataša,2014 = Nataša Gliha Komac, Ljudska religioznost v Kanalski dolini: o umiti 217 friko ‘frika, ocvrt narezan sir z jajci’, U Oman 2011 fríko;Steenwijk 1992 fr.ko ‘cheese melted in butter’. in v prt zaviti lobanji. (Studia mythologica Slavica, suppl. 9.) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. GROŠELJ, ROBERT, 2016: Skladenjski opis slovenskega govora v Lipalji vasi. V: Lipalja vas in njena slovenska govorica (ur. Nataša Gliha Komac – Andreja Legan Ravnikar). (Linguistica et philologica 34.) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 91–109. Gusmani, Roberto, in Venosi, Salvatore, 1981: Interferenze slavo-tedesche a Camporosso in Valcanale. Terra Cimbra: rivista trimestrale di cultura e folklore delle isole linguistiche dell’arco alpino 12 (1981), št. 47–48. 17–19. Gutsmann, Oswald, 1999: Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter von Oswald Gutsmann, Klagenfurt 1789 (Auf Slowenisch-Deutsch umgekehrt und bearbeitet von Ludwig Karnicar). (Slowenistische Forschungsberichte 3.) Graz: Institut für Slawistik der Universität Graz. ILFZ [1989] = Dolhar, Vida, in Spinozzi Monai, Liliana, Lipalja vas (zapis po vprašalnici ILFZ (= Isolexen-Fragezettel) projekta Inventarizacija slovenskega ljudskega jezika na Koroškem). [Rokopisno listkovno gradivo, posnetek pogovora, spremno besedilo; foneticni zapis Karmen Kenda-Jež; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Ivancic Kutin, Barbara, 2007: Slovar bovškega govora. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Tudi www.fran.si (dostop avgust 2016). Karnicar, Ludwig, 1990: Der Obir-Dialekt in Kärnten: die Mundart von Ebriach/Obirsko im Vergleich mit den Nachbarmundarten von Zell/Selle und Trögern/Korte (Phonologie, Morphologie, Mikrotoponymie, Vulgonamen, Lexik, Texte) – Graz 1986. (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sitzungsberichte 551.) Wien: Verlag der Österreichische Akademie der Wissenschaften. Karnicar, Ludwig, 2007: Diatopische Synonymie für die Kartoffel in den Kärntner slowenischen Dialekten. V: Kritik und Phrase: Festschrift für Wolfgang Eismann zum 65. Geburtstag (ur. Peter Deutschmann idr.). Wien: Praesens. 553–565. Karnicar, Ludvik, in Žejn, Andrejka, 2009: Poimenovanja za koruzo v slovenskih narecjih na avstrijskem Koroškem: ob nadaljevanju dolgorocnega projekta o leksikalni inventarizaciji koroških govorov. V: Slovenska narecja med sistemom in rabo (ur. Vera Smole). (Obdobja 26.) Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 575–588. Kenda-Jež, Karmen, 2002: Cerkljansko narecje – teoreticni model dialektološkega raziskovanja na zgledu besedišca in glasoslovja: doktorska disertacija. Ljubljana: [K. Kenda-Jež]. (Razmnoženo.) Kenda-Jež, Karmen, 2011a: Foneticna transkripcija. V: Slovenski lingvisticni atlas 1: clovek (telo, bolezni, družina) 1: atlas (ur. Jožica Škofic). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 27–30. Kenda-Jež, Karmen, 2011b: Pojasnila k foneticni transkripciji. V: Barbara Ivancic, Živa pripoved v zapisu: kontekst, tekstura in prekodiranje pripovedi Tine Kravanja iz Bavšice. (Ethnologica – Dissertationes 3.) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 80–82. Kenda-Jež, Karmen, 2011c: Opis narecnega govora. V: Barbara Ivancic, Živa pripoved v zapisu: kontekst, tekstura in prekodiranje pripovedi Tine Kravanja iz Bavšice. (Ethnologica – Dissertationes 3.) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 143–155. Kenda-Jež, Karmen, 22015: Shranli smo jih v bancah: slovarski prispevek k poznavanju oblacilne kulture v Kanalski dolini = contributo lessicale alla conoscenza dell'abbigliamento in Val Canale. Ljubljana – Ukve: Založba ZRC, ZRC SAZU = Casa editrice CRS, CRS ASSA. Kranzmayer kart. = Kranzmayer, Eberhard: Nedatirani zapisi iz Lipalje vasi v Kanalski dolini (listkovno gradivo). Hauptkatalog zum Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich (WBÖ). Wien, Österreichische Akademie der Wissenschaften. [Iz racunalniške podatkovne zbirke Huberta Bergmanna.] Kranzmayer,Eberhard 1945–(?): Die Siedlungsgeschichte des Kanaltales im Lichte der Namen- u. Mundartkunde. [nedatirani tipkopis, rokopis, na podlagi podatkov v besedilu je mogoce sklepati, da je rokopis nastajal v letu 1945 oz. po njem, prim. Bergmann 2009: 89; hrani knjižnica Deželnega muzeja v Celovcu. Lessiak, P., 1905: Noch einmal Klagenfurt-Celovec nebst einigen prinzipiellen Bemerkungen über die Ortsnamenforschung in gemischt-sprachigen Gegenden. Archiv für slavische Philologie 27 (1905). 412–420. LISVK 1980 = Lexikalische Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten: Grundsätzliches und Allgemeines (ur. Stanislaus Hafner in Erich Prunc). (Slowenistische Forschungsberichte 1.) Graz: Institut für Slawistik der Universität Graz. Logar, Tine, 1967: Ukve [SLA T005, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvisticni atlas, rokopis; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Logar, Tine, 1996: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave (ur. Karmen Kenda-Jež). Ljubljana: ZRC SAZU – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. MERKŮ, PAVLE, 1999: Slovenska krajevna imena v Italiji: prirocnik = Toponimi sloveni in Italia: manuale. Trst: Mladika. Neweklowsky, Gerhard, idr., 2013: Der Gailtaler slowenische Dialekt: Feistritz an der Gail / Bistrica na Zilji und Hohenthurn / Straja vas. Klagenfurt – Wien / Celovec – Dunaj: Drava. Oman,Alessandro,2011: Naša špraha: Ziljsko narecje iz Ukev =Dizionario zegliano di Ugovizza. Ukve [= Ugovizza]. Ov [2005] = Kenda-Jež, Karmen: Narecna besedila iz Ovcje vasi = Testi dialettali di Valbruna. V: Ovcja vas in njena slovenska govorica = Valbruna e la sua parlata slovena (ur. Nataša Komac – Vera Smole). Ukve – Ljubljana: SKS Planika Kanalska dolina – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša – Založba ZRC, ZRC SAZU. 129–219. Ov FO [2005] = Kenda-Jež, Karmen: Fonološki opis govora Ovcje vasi = Descrizione fonologica della parlata di Valbruna. V: Ovcja vas in njena slovenska govorica = Valbruna e la sua parlata slovena (ur. Nataša Komac – Vera Smole). Ukve – Ljubljana: SKS Planika Kanalska dolina – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša – Založba ZRC, ZRC SAZU. 85–128. ÖW [371990]: Österreichisches Wörterbuch. Wien: Österreichischer Bundesverlag – Jugend und Volk. Pellegrini, Giovan Battista, 1972: Introduzione all’Atlante storico-linguistico-etnografico friulano (ASLEF). Padova – Udine: Istituto di glottologia dell’Universitŕ di Padova – Istituto di filologia romanza di lingue e letterature straniere di Trieste con sede in Udine. Pirona, Giulio Andrea, idr., 2001: Il nuovo Pirona: vocabolario friulano. Udine: Societŕ Filologica Friulana. Pleteršnik, Maks, [1894–1895]: Slovensko-nemški slovar 1–2. Ljubljana: Knezoškofijstvo. Pronk,Tijmen, 2009: The Slovene Dialect of Egg and Potschach in the Gailtal, Austria. (Studies in Slavic and General Linguistics 36.) Amsterdam – New York, NY: Rodopi. Ramovš, Fran, 1924: Historicna gramatika slovenskega jezika 2: konzonantizem. Ljubljana: Uciteljska tiskarna. Ramovš, Fran, 1935: Historicna gramatika slovenskega jezika 7: dialekti. Ljubljana: Uciteljska tiskarna. Schmeller, Andreas, 1872: Bayerisches Wörterbuch 1. München. 1872. Schneeweis, Edmund, 1960: Die deutschen Lehnwörter im Serbokroatischen in kulturgeschichtli­cher Sicht. Berlin: Walter de Gruyter & Co. Skubic, Mitja, 1997: Romanske prvine na zahodni slovenski jezikovni meji. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Snoj,Marko, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan – Založba ZRC. Snoj,Marko, 32016: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Tudi www. fran.si (dostop februar–september 2016). SSKJ [1970–1991]: Slovar slovenskega knjižnega jezika 1–5, Ljubljana: SAZU – DZS. Steenwijk, Han, 1992: The Slovene dialect of Resia: San Giorgio. (Studies in Slavic and General linguistic 18.) Amsterdam – Atlanta, GA: Rodopi. Steenwijk, Han, 1999: Grammatica pratica resiana: il sostantivo. Padova: CLEUP. Steinicke, Ernst, 1984: Das Kanaltal – Val Canale: Sozialgeographie einer alpinen Minderheitenregion. (Innsbrucker Geographische Studien 11.) Innsbruck: Institut für Geographie der Universität Innsbruck. Striedter-Temps, Hildegard, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slowenischen. (Veröffentlichungen der Abteilung für slavische Sprachen und Literaturen des Osteuropa-Instituts (Slavisches Seminar) an der Freien Universität Berlin 1927.) Wiesbaden: Otto Harrasowitz. Šekli, Matej, 2006: Ledinska imena v kraju Livek in njegovi okolici: doktorska disertacija. Ljubljana: [Matej Šekli]. (Razmnoženo.) Škofic, Jožica, 2008: Besede za krompir v slovenskih in sosednjih hrvaških narecjih. Hrvatski dijalektološki zbornik 14 (2008). 79–103. Škofic, Jožica, in Klinar, Klemen, 2015: Rateški slovar: Ad abnjaka da žoka in ad agrabka da žlef. Kranjska Gora: Obcina. Šumi, Irena, 2000: Kultura, etnicnost, mejnost: konstrukcije razlicnost v antropološki presoji. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Šumi,Irena, in Venosi, Salvatore, 1995: Govoriti slovensko v Kanalski dolini (Slovensko šolstvo od Marije Terezije do danes). (Krožek za družbena vprašanja Virgil Šcek 17.) Trst: Krožek zadružbena vprašanja Virgil Šcek. Tabor 1987 = Tabor »Kanalska dolina 86« (ur. Aldo Rupel). Gorica: SLORI – NŠK. Thesaurus 1981–: Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 1 (1982): A-bis B-; 2 (1987): C–dn; 3 (1992): do–F; 4 (1994): G–H; 5 (2007): I–Ka, 6 (2009): kd–kv, 7 (2011): L–mi (ur. Stanislaus Hafner – Erich Prunc (1–4), Ludwig Karnicar – Andrejka Žejn (5–7)). (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation.) Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften. Toporišic, Jože, 42000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Venosi, Salvatore, in Komac, Miran, 1987: Kanalska dolina / Val Canale. Razprave in gradivo – Treatises and documents 20 (1987). 157–181. WBÖ [1963–] = Wörterbüch der bairischen Mundarten in Österreich. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften. Weiss, Peter, 1990: Govori Zadrecke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami – Glasoslovje, oblikoslovje in skladnja: magistrsko delo. Ljubljana: [P. Weiss]. (Razmnoženo.) Weiss, Peter, 2003: Nacini ogovarjanja in govorjenja o odsotni osebi v govorih spodnje Zadrecke doline. V: Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja (ur. Zinka Zorko – Mihaela Koletnik). (Zora 25.) Maribor: Slavisticno društvo. 199–215. Zingarelli 122010: Lo Zingarelli 2010: vocabolario della lingua italiana di Nicola Zingarelli. Bologna: Zanichelli. Žejn, Andrejka, 2014: Dolocitev poteka izoleks v slovenskih narecjih na avstrijskem Koroškem: doktorska disertacija. Ljubljana: [A. Žejn]. (Razmnoženo.) Kratice in krajšave A Andrejka Žejn (raziskovalka) ASLEF Atlante storico-linguistico-etnografico friulano (številka ob kratici je številka vpraša­nja v vprašalnici) avstr. avstrijsko bav. bavarsko D dajalnik del -l deležnik na -l dv dvojina ed ednina FO fonološki opis [govora Ovcje vasi] furl. furlansko GG Giovanni Grilz (1926–2015, informant) I imenovalnik ILFZ Isolexen-Fragezettel it. italijansko jbav. južnobavarsko K Karmen Kenda-Jež (raziskovalka) LISVK Lexikalische Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten Lv Lipalja vas LW Leopold Willenpart (1923–2012, informant) m moški spol M mestnik M Matej Šekli (raziskovalec) manjš. manjšalnica, manjšalno medm. medmet, medmeten mn množina MW Maria Willenpart (1920–2014, informantka) n. narecje nem. nemško O orodnik Ov Ovcja vas ÖW Österreichisches Wörterbuch R rodilnik R Robert Grošelj (raziskovalec) RD Roberto Dapit (raziskovalec) s srednji spol SLA Slovenski lingvisticni atlas srvnem. srednjevisokonemško SSKJ Slovar slovenskega knjižnega jezika T tožilnik Thesaurus Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten U Ukve V Vera Smole (raziskovalka) WBÖ Wörterbüch der bairischen Mundarten in Österreich zastar. zastarelo ž ženski spol Ž Žabnice 1 1. oseba 2 2. oseba 3 3. oseba = uvaja poknjiženi zapis narecne besede 3 Skladenjski opis slovenskega govora v Lipalji vasi Robert Grošelj 3.1 Uvod Pricujoca skladenjska študija o slovenskem govoru v Lipalji vasi (it. Laglesie San Leopol­do, nem. Leopoldskirchen, furl. Laglesie) v italijanski Kanalski dolini predstavlja majhen prispevek k relativno neobsežnemu skladenjskemu opisu slovenskih narecij (prim. Kenda--Jež in Weiss 2002: 48; Škofic 2012: 208), ceprav se je v zadnjih dvajsetih letih število tovrstnih analiz povecalo (prim. Weiss 1990 o zgornjesavinjskih govorih Zadrecke doline; Koletnik 2001 o slovenskogoriškem narecju; razprave D. Zuljan Kumar, npr. Zuljan Ku­mar 2001, 2013, 2014, o skladnji terskega, nadiškega in briškega narecja).1 Namen študije je opisati skladnjo koroškega ziljskega govora Lipalje vasi, in sicer po skladenjskem delu vprašalnice za Slovanski lingvisticni atlas (v nadaljevanju OLA po rus. Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas; prim. Avanesov idr. 1965: 68–73), ki zajema sklon­sko oblikoskladnjo, predložne zveze, problematiko povedkovega dolocila, rabo glagolov biti in imeti, naklonske glagole, zveze z nedolocnikom in deležniki, problematiko skla­denjskega naklona, veznikov, zloženega stavka in clenkov.2 Ceprav gre za relativno malo vprašanj (ki bi jih bilo treba za slovenske razmere skoraj gotovo nadgraditi),3 se z njimi dopolnjuje skladenjski opis slovenskih, v prvi vrsti koroških narecij. Dodana vrednost pricujoce refleksije pa je predvsem v tem, da zadeva najbolj zahodni koroški ziljski govor, ki ga danes govori manj kot pešcica prebivalcev Lipalje vasi. Analiza, ki gradivsko temelji na pogovorih, posnetih v Lipalji vasi v letih 2000 in 2005 (informanta Leopold in Maria Willenpart), skuša tako opisati žal le idiolektalne uresnicitve dolocenega slovenskega govora v Kanalski dolini, ki sem ga sam še imel priložnost slišati.4 1 Prim. že raziskave R. Kolarica o skladnji južnonotranjskega pivškega govora v petdesetih letih 20. stoletja (Kolaric 1959). 2 Posamezna vprašanja (po vprašalniku OLA) so oznacena s številko in nadpisanim krožcem za njo. 3 Prim. narecne skladenjske monografije M. Šipkove za del moravskih narecij (Šipková 1993) in Z. Topolinske zadelmakedonskih narecij(Topolinska1995, 1997), kiskladenjskidelvprašalniceza OLA vsebinsko nadgrajujejo, npr. M. Šipková v okviru ceške funkcijske skladnje, Z. Topolinska pa t. i. semanticne skladnje. 4 Za to možnost se lahko zahvalim predvsem glavnima organizatorjema raziskovalnih srecanj v Kanalski dolini, na katerih sem sodeloval (v letih 2005 in 2014), Nataši Gliha Komac in Rudiju Bartalothu. 3.2 Skladenjska analiza pogovorov iz Lipalje vasi5 3.2.1 Sklonska oblikoskladnja 3.2.1.1 Rodilnik (1) Delni rodilnik. V funkciji premega predmeta se namesto tožilnika pojavlja tudi delni rodilnik, in sicer snovnih sam. (a) kupiti moko // moke za kruh (2904°), medtem ko t. i. rodilnika casovne rabe (b) posoditi komu nož //noža, voz //voza (2905°) nisem zasledil. Prim. cě. sma nasí.l ml..ka MW; je dí..lo. sí..a, mleká.. LW (o možnosti imenovalniško--tožilniške oblike sí..a prim. Kenda-Jež idr. 2016: 41, op. 100). V tovrstnih zgledih prevla­duje tožilnik: cí... sma d..wal sí..r MW. (2) Zanikani rodilnik tipa (a) Tukaj ni volkov (3117°) in (b) Tukaj ni nikoli bilo volkov (3119°). Glej zgradbe z glagolom biti v eksistencialnem pomenu (pogl. 3.2.4). (3) Zanikani rodilnik tipa Nimajo psa (3121°). Glej razlago (38) pri zgradbah z glago­lom imeti (pogl. 3.2.5). (4) Osebkov rodilnik v zgledih tipa (a) Tukaj so volkovi (3116°) in (b) Tukaj so nekoc bili volkovi (3118°). Glej zgradbe z glagolom biti v eksistencialnem pomenu (pogl. 3.2.4). (5) Svojilni rodilnik. V gradivu ni zgledov za (a) nepredložni svojilni rodilnik tipa Janezov nož // nož Janeza (lastna imena m. spola z osnovo na soglasnik; 2996°), Janezkov nož // nož Janezka (pomanjševalnica lastnega imena m. spola; 2997°), bratov nož // nož brata (sam. m. spola z osnovo na soglasnik; 2998°), sestrin nož // nož sestre (sam. ž. spola; 2999°). Na njegovem mestu se pojavlja predložna zveza od + rodilnik, npr. Stŕ.ni, k je b.ŕ.t ad Pň.ldija MW; možad šcě..e? MW (prim. še im..nuad ší.še LW), ter zgled za izlastno­imenski svojilni pridevnik (2996°): Flě.ka.jug.á.b. MW. Predložna zveza z rodilnikom je verjetno rabljena pod vplivom nem. (južnobavarske) analiticne zgradbe von + dajalnik(das Haus von meinem Vater ‘hiša mojega oceta’; prim. Zehetner 1985: 106–107; Lipavic Oštir 2011: 37–39); na mehanicno odvisnost od nem. modela bi lahko opozarjal zgled ad Pň.liju /…/ sě.n MW, v kolikor ne gre za skladenjsko neustrezno kontaminacijo (prim. Toporišic 1992: 86) svojilne zgradbe od + rod. in svojilnega prid.6 V gradivu ni zgledov za (b) razširjeni nepredložni svojilni rodilnik tipa sin mojega brata, prim. slk. mojho bratov syn (3000°), je pa zgled rodilnika os. zaimka on (za 3. os.) s povratnosvojilnim pomenom, prim. .sŕ.k mŕ. njegŕ.ŕ..to LW (za Ovcjo vas prim. Kenda--Jež 2005a: 103). 3.2.1.2 dajalnik7 (6) Svojilni dajalnik. V gradivu sem zasledil prosti (samostojni) svojilni daj. tipa (a) 5 Za foneticne prepise besedil se zahvaljujem Karmen Kenda-Jež in Veri Smole. Zgledi Leopolda in Marie Willenpart so oznaceni s LW oz. MW. 6 Gradivo pa vendarle potrjuje nepredložni rod. celote (soroden svojilnemu): ta p..wa nedě..le mě..s.ca . pa ta t.é.tja nedě..le mě..s.caLW. 7 Gradivo vecinoma izkazuje brezpredložni daj. v vlogi prejemnika (govornega dejanja, dajanja): ci-ctč.,wŕ.m pob..m po štově.lkeLW; 'jes kaj'be..t p.ŕ.b. D..lfijuMW; .có.šni dč.n /…/ dá.j. /…/l’ú.d. ta bů...n.'kej MW (prim. še 'kak. ti jeus..jeno MW). – Prim. še dajalnik v vlogi nosilcastanja:z'dejsemi neg'.e'bec!LW. Zgled mi balí.jamá.ln..jeMW kaževerjetnonavpliv Ukradli so nam ovco. Pes se nam je izgubil (2906°): Pň.ldi je 'bo. že mlŕ.t, k. je umé..la mu ž..na MW. Zgledov za obimenski (prilastkovni) svojilni daj. tipa (b) Mati mi je zado­voljna (2844°) ni – na njegovemmestu se pojavlja svojilni zaimek: je Ů.klanca m..jaž..na bla LW; m..jd..m MW (o vplivu prizadetosti posedovalca na t. i. eksogeno svojilnost v sln. prim. Lipovšek 2007).8 3.2.1.3 oRodnik (7) Predložni in brezpredložni orodnik (a) orodja/sredstva tipa Peter kopa z motiko, ga je udaril s kamnom (2907°) in (b) snovi tipa Kruh je namazal z maslom (2908°). Glej razlago (18) pri predložnih zgradbah (pogl. 3.2.2). (8) Sklon samostalnika v predložni zvezi z med (2909°), nad (2910°), pod (2911°). Glej razlago (20) pri predložnih zgradbah (pogl. 3.2.2). (9) Sklon samostalnika v predložni zvezi s po (2912°). Glej razlago (19) pri predložnih zgradbah (pogl. 3.2.2).9 3.2.2 Predložne zgradbe (10) Zgradbe s pomenom smernosti. S pomenom (a) premikanja,usmerjenega v notra­njost, tipa Peter je vstopil v hišo (2913°) se uporablja predložnazveza v (u, .) + tožilnik: .sŕ.ki becě.. sa šlě. u cí..kum.lě.t LW; pot..m so šli . Ŕ..st.ijo LW; sma /…/ let..li f'si . cí..ku MW.Zgledov za (b) premikanje, usmerjeno k stvari/osebi, tipa Peter je šel k bratu (2914°) v gradivu ni, prim. idiomatsko g.é.jo g...ta x má.šiLW (k oz. x + dajalnik). (11) Zgradbe s pomenom smernosti. V gradivu se pojavlja le predložna zveza po (pa, po)+ tožilnik,ki oznacuje (a) neživi ciljni predmet tipa Šla je po mleko, po vodo (2915°), medtem ko zgledov za (b) živi predmet tipa Peter je šel po zdravnika (2916°) ni. Prim. sma šli gů..ta u planí.na /…/ pa n’ů. tě.ste.. /…/ sa b'le na tá.ce .m..ne .ó.že MW. (12) V pomenu ‘nekaj casa prebiti pri kom’ (2917°) je izkazanapredložna zveza pri (pe., p..) + mestnik: p...t je bla tů.ka p.. Bú..ecuLW; 'jes.(s). b'la ta gú.. p.. Pň.ldiju MW. (13) Zgradb s prostorskim pomenom tipa Otroci so tekali okrog drevesa (2918°) gra­divo ne izkazuje.10 romanske glagolske vezljivosti tipa it. mi duole la testa, furl. mi dűl il cjâf, dob. ‘boli mi glava’ (za Ovcjo vas Kenda-Jež 2005b: 140) 8 Zanimivo je, da se kot os. svojilni zaimek za 3. os. pojavlja povratnosvojilni zaimeksvoj (m..ja s..st.ains..ja šcě. /.../ g.é.jo g... ta x má.šiLW), morda pod romanskim vplivom(Skubic1997: 86). Prim. še zgled za povratnosvojilni svoj v pomenu ‘domac’: tů.kaj sa bli t.ti fá.nti,s..jifá.nti, pot..m so šli . Ŕ..st.ijo LW. 9 V vprašalniku manjka tocka, ki bi bila obsežneje posvecena tožilniški problematiki. Na tem mestu naj zgolj opozorim na podvojitev predmeta: ixmů..te št..t 'j.xMW (prim. Skubic 1997: 83–84). 10 V tej vlogi se pojavlja samo prislov ‘okoli’: a bě. x..tte to-ků. MW ‘tu (na)okoli’; je že gó.šca ků.n..ků. MW ‘okoli in okoli’. (14) Zgradb s casovnim pomenom tipa To se je zgodilo po vojni (2919°) gradivo ne izkazuje.11 (15) Predlogi v izbranih zgradbah. V gradivu ni zgledov za zgradbe tipa (a) Delal je brez srajce, brez kape (2920°) in (c) most cez reko, preko reke (2923°). Pogojno pa je izka­zana predložna zveza cez (c..z) + tožilnik v tipu (b) Šel je skozi gozd, preko polja (2922°): mů..te ě.t c..z m..st MW. (16) Predlogi v izbranih zgradbah. V gradivu ni zgledov za zgradbo tipa To je darilo za mater (2924°), je pa izpricana predložna zveza za + tožilnik s prejemniškim pomenom (tudi v smislu namena), npr. pó.l k je bla devč.tint.idesedga l..ta op.. |nejasno opcija| za Ŕ..st.ijaLW;ní.s. za 'n.c 'vec MW. (17) Zgradb ob nikalnem zaimkutipaNikogar (od nas) ni bilo tam (2877°) gradivo ne izkazuje. (18) Predložni in brezpredložni orodnik. V gradivu je izkazana zveza z (z, za, ze) + orodnik v pomenu (a) orodja/sredstva tipa Peter kopa z motiko, ga je udaril s kamnom (2907°), prim. sma nasí.li gú..ta s..nu z ..jů.ši MW;nik..li ní.s. špě.lo. z d.ná..jam LW. Zgledov orodnika v pomenu (b) snovi tipa Kruh je namazal z maslom (2908°) v gra­divu ni.12 (19) Sklon samostalnika v predložni zvezi s po v prostorskem pomenu. V gradivu je izkazana le zveza po (pa, po) + mestnik (ne dajalnik) tipa On se sprehaja po mestu, hodi po travnikih (2912°): tistik.ŕ.t k.. s. 'j.s x..du g...ta po Ů.kbixLW; sma nasí.li /…/ gú..ta pa l..t.ax MW. (20) Sklon samostalnika v predložni zvezi z med, nad in pod. V gradivu ni zgledov za sklonske oblike po predlogih (a) med: smerno Peter je postavil omaro med okno in vrata. – mestovno Omara stoji med oknom in vrati. (2909°); (b) nad: smerno Peter je sliko obesil nad kamin. – mestovno Slika visi nad kaminom. (2910°); (c) pod: smerno Peter je cevlje postavil pod stol. – mestovno Cevlji so pod stolom (2911°). 3.2.3Glagolsko-imenski povedek (21) Pridevnik v glagolsko-imenskem povedku z vezjo biti v sedanjiku. Gradivo izka­zuje zglede z vezjo biti v sedanjiku in nedolocno obliko pridevnika v imenovalniku tipa Peter je že zdrav (3017°), Levi cevelj mi je (pre)majhen (3018°): vě.tte, da s. ma. sl..p LW; .có. je p.á.zna |cerkev| MW; ste s.é.cni MW; ň.n je še p.emlá.d za m..ni LW. (22) Pridevnik v glagolsko-imenskem povedku z vezjo bitiv pretekliku in prihodnjiku. Gradivo izkazuje zglede z vezjo biti v pretekliku (prihodnjika ni) ter nedolocno obliko pri­devnika v imenovalniku tipa Peter je bil (bo) vesel, zdrav (3019°): k. s. b'la mlá.da MW; sé.st.a /.../ je b'la po.océ.naLW; Pň.ldi je 'bo. že mlŕ.t MW; sma b'li b..šci MW.13 11 Prim. le prislovno ‘potem, potlej’, npr. pó. sm. š'li,pó. sma spŕ.l w.'ne MW; 'zej.(j)e l..p s..nca fŕ.jn,pó.le p.í.de spet blŕ.cnu MW. 12 Prim. še zvezo z + orodnik v spremstvenem pomenu: sta blě. z m.nů.j p.. vujŕ.kixLW; n..c. iti z wŕ.miLW; D..lfi žví. z ó.c. MW. 13 V vlogi vezi, prim. (21) in (22), se lahko pojavljata tudi glagola ostati (npr. pole ..nje sŕ.m ostŕ.. LW) in priti na mestu knjiž. postati (npr. pó.le ke p.í.de l..pš z...lu MW; je l..pu p.í.ti stč.. (23) Gradivo ne izkazuje zgledov za pridevnike v povedkovem prilastku – tip (a) z osebkovim prilastkom Peter se je vrnil zdrav (3020°) in (b) s predmetnim prilastkomPeter je sina našel zdravega (3021°). (24) Samostalnik v glagolsko-imenskem povedku z vezjo biti v sedanjiku. Gradivo izkazuje zglede z vezjo biti v sedanjiku in samostalniško zvezo v imenovalniku. Za (a) nezloženo sam. zvezo tipa Peter je kovac, ribic (3022°) prim. zgled ma da bě. ste p'.o. Ů.klan? LW; za (b) podrednozloženo zvezo tipaPeter je dober kovac, dober ribic (3023°) je zgledov vec, npr. t..ta j tů.d na zap.šc..na xí.ša MW; Stŕ.ni, k je b.ŕ.t ad Pň.ldija MW. (25) Samostalnik v glagolsko-imenskem povedku z vezjo biti v pretekliku in priho­dnjiku. Gradivo izkazuje osamljene zglede z vezjo biti v pretekliku (prihodnjika ni) in samostalniško zvezo v imenovalniku. Za (a) nezloženo sam. zvezo tipa Peter je bil (bo) kovac, ribic (3024°) prim. zgled je Ů.klanca m..ja ž..na bla LW; za (b) zloženo sam. zvezo tipaPeter je bil (bo) dober kovac, dober ribic (3025°) prim. ko s. 'bo. cist mŕ.jxen t'.okLW. (26) Gradivo ne izkazuje zgledov za samostalnike v funkciji povedkovega prilastka tipa Peter se šola za krojaca, za zdravnika (3026°). (27) Gradivo ne izkazuje zgledov za povedkovodolocilne (predmetne) samostalnike v zgradbah tipa (a) Izbrali so ga za predsednika (3027°) in (b) Poznal jo je še kot dekle (3028°). (28) Povedkovi prislovi tipa ‘vidno’ v zgradbah tipa Od tod se vidi šola, Od tod je videti šolo, Od tod je vidna šola (3122°). Glej razlago (57) pri brezosebnih stavkih (pogl. 3.2.9.4). (29) Povedkovi prislovi tipa ‘treba, dovoljeno’ v zgradbah tipa (a) Ti moraš to narediti (3107°), (b) To se mora narediti, To je treba narediti (3108°) in (c) Ne smeš iti tja, Ni dovo­ljeno iti tja (3109°). Glej razlago (41) pri nedolocniških zgradbah (pogl. 3.2.7). (30) Povedkovi prislovi v zgradbah tipa Cas bi bil, da gremo (3216°), Zunaj je že tema //mrak (3217°), Zunaj je hladno // toplo (3218°, 3219°), Škoda je, da nisi prišel (3220°) so v gradivu potrjeni le delno. Casovno možnost (prim. 3216°) v gradivu potrjuje frišno, prim. je š..le f.í.šnu MW. Med atmosferskimi (3217°–3219°) se pojavita oblacno in jasno: pó.le p.í.de spet blŕ.cnu MW; pó.le pa p.ě.de sp..t jŕ.snu MW. Med vrednotenjskimi (3220°) se poleg škoda (prim. je šk..da, je.(e)na šp.á.xa MW) pojavljajo še npr. lepo, luštno, boljši, žalostno, prav (prav se lahko veže z nedolocnikom, boljši z odvisnikom, lepo z obo­jim), npr. je l..pup.í.ti stč.. MW; je l..pu, k. je tů. š.ě.banu MW; d.ů.gib..t je blo 'bol lú.šnoLW; je b..l’š, .a pazá.bma MW; je žá.lasnuna sv..ti pe. nŕ.s 'to MW;z d.ná..jam ně. p'.o. špí.lat LW (prim. še usojeno v zgledu 'kak. ti je us..jeno MW). (31) Vez v glagolsko-imenskem (pridevniškem) povedku v sedanjiku tipa Peter je že zdrav (3017°) in Levi cevelj mi je (pre)majhen (3018°). Glej razlago (21) zgoraj. (32) Vez v glagolsko-imenskem(pridevniškem) povedku v pretekliku in prihodnjiku tipa Peter je bil (bo) vesel, zdrav (3019°). Glej razlago (22) zgoraj. MW). Prim. še trpnik s priti (p.. Šů.jcu – je p.ě.šlo p.odá.noLW). Glagol priti je morda kalk po furl.vignî ‘priti; postati’ (prim. vignî vieli ‘postati star’; prim. Skubic 1997: 117), podobno pa velja tudi tvorbo trpnika (prim. Madriz in Roseano 2006: 214). (33) Vez v glagolsko-imenskem(samostalniškem) povedku v sedanjiku tipa (a) Peter je kovac, ribic (3022°) in (b) Peter je dober kovac, dober ribic (3023°). Glej razlago (24) zgoraj. (34) Vez v glagolsko-imenskem (samostalniškem) povedku v pretekliku in priho­dnjiku tipa (a) Peter je bil (bo) kovac, ribic (3024°) in (b) Peter je bil (bo) dober kovac, dober ribic (3025°). Glej razlago (25) zgoraj. (35) Primerjalne zgradbe. V gradivu ni zgledov za primerjavo po primerniku in pre­sežniku tipa (a) On je starejši kot jaz //od mene (2978°) oz. (b) On je najstarejši od vseh otrok (2979°). Prim. za (a) možnosti: mě. do Ů.kbegowo.ě.mo d..gŕ.ci LW (do + rod.); ně. 'v.c tě.sta ta l..pa, 'kak je b'lu nabč..t MW(primerjalni odvisnik); mě. mŕ.ma mŕ.. ana d.ů.ga šp.á.xa kaka. bě.LW (primerjalna vezniška zveza); zgled za (b) je brez primer-jave: 'jes.(s). b'la ta stá..iši, s. še m..la /.../ MW. 3.2.4 Glagol biti (36) Glagola biti in imetiv stavkih z eksistencialnim pomenom. V stavkih z eksistenci­alnim pomenom se uporablja glagol biti, in sicer tako v sedanjem kot preteklem casu (brez zanikanja in z njim), prim. (a) Tukaj so volkovi (3116°) in Tukaj ni volkov (3117°); (b) Tukaj so nekoc bili volkovi (3118°) in Tukaj ni nikoli bilo volkov (3119°). Prim. (a) nezanik. sa mě.knu tá.c.x, cě.. mŕ.ja stů. l..t MW; zanik. pó.le že l’.dě. ně.'vec! ně.vec l’.dě.! MW; se ncě.'vec l’adě. MW; (b) nezanik. tě.stabe.t sa b'liše .'si tů.ka MW; so bli n. ště..i, pč.t gostě.l. tisk.ŕ.t LW; ó..ce, k.á.be, kó.ze sa ble tú.ka, p.eší.ce sa bl.LW; zanik. nabč..t ní.sa b'liŕ..teji MW; .cí.sa b'lit.á.kt..i ká.k. sa 'zej MW; ncó.šni dč.n ně.tu 'vec MW. Pri eksistencialnih stavkih je treba opozoriti na osebkovo-povedkovo ujemanje: v stavkih brez zanikanja se pojavljajo ujemalne zgradbe (tudi pri kolicinskih zvezah),14 medtem ko pri zanikanju prihaja do nihanjamed prevladujoco ujemalnostjo(npr. .cí.sa b'lit.á.kt..i ká.k. sa 'zej MW) in brezosebnostjo – z rodilniškim logicnim osebkom (tipa pó.le že l’.dě. ně. 'vec MW).15 3.2.5 Glagol imeti (37) Glagola biti in imeti v stavkih z eksistencialnim pomenom tipa Tukaj so volkovi (3116°) in Tukaj ni volkov (3117°). Glej razlago (36.a) zgoraj (pogl. 3.2.4). (38) Glagol imeti v stavkih s svojilnim pomenom. Gradivo izkazuje tako zglede brez zanikanja tipa Imajo psa (3120°) kot zglede z zanikanjem tipa Nimajo psa (3121°). Za prve prim. mň.š mŕ.ŕ..to, ó.na mŕ.ŕ..to MW; sa mě. mŕ.mal..pa planí.na tam g... LW; sma 14 Ceprav tudi npr. . .sŕ.ci ší.ši je blň.p..t, š..st ot.ň.k, zdŕ.j pa ně.bec jex LW. Glej Dodatek 2: Kolicinske zgradbe. 15 Tako kot v Ovcji vasi se tudi v Lipalji vasi poleg obicajnega zanikanja pojavlja še okrepljeno zanikanje z nic, prim. ncě., .'ci.sa< nic ni, nic niso (Ramovš 1935: 6; Kenda-Jež 2005a: 104). m..lik.á.be MW; je m..ladwŕ. t...ka LW; za druge npr. 'to ní.sma m..lb..d. í.me MW; ní.min an tá.ka dó.b.a glá..o MW; ně.ma b..dniga MW.16 (39) Glagolimeti v deležniških zgradbah tipa Imam pripravljeno kosilo (3099°). Glej razlago (45) pri deležniških zgradbah (pogl. 3.2.8). 3.2.6 Naklonski glagoli (40) Nedolocniške zgradbe tipa (a) Ti moraš to narediti (3107°), (b) To se mora nare­diti, To je treba narediti (3108°) in (c) Ne smeš iti tja, Ni dovoljeno iti tja (3109°). Glej razlago (41) pri nedolocniških zgradbah (pogl. 3.2.7). 3.2.7 Nedolocniške zgradbe (41) Naklonski glagoli in prislovi z nedolocnikom. S pomenom nujnosti (dolžnosti) oz. prepovedi gradivo izkazuje zgradbi (a) Ti moraš to narediti (3107°) in (c) Ne smeš iti tja oz. Ni dovoljeno iti tja (3109°), medtem ko zgledov za brezosebno nujnostno zgradbo tipa (b) To se mora narediti ali To je treba narediti (3108°) v gradivu ni. Za zgradbo (a) prim. zglede s prevladujocim morati in moci ‘morati’ (za razmerje med glagoloma glej Bezlaj 1982: 190, 195; Snoj 2003: 408–409, 414): s. mů..lam..tstampč.le MW; mů.... še 'le ží.nat MW; mů..te ě.t tŕ.male gú..ta MW. Prim. še istovrstno zgradbo imeti (za) z nedolocnikom: tů. bi ó.n 'mo. í.t sp..t nap...jMW (prim. tudi Kenda-Jež 2005b: 143); 't.t k.á., k.á. s. m..la za na.dě.t MW. V tipu (c) se pojavljajo zanikane zveze z glagolom smeti in nedolocnikom: na sm..ma žě.n’at na 't.te cŕ.jte MW; na sm..ma pazŕ.b.tu'se MW.17 Z nedolocnikomse vežejo še povedkovi prislovi lepo, prav (pogojno verjetno tudi boljše, ki mu v gradivu sledi odvisnik). Glej razlago (30) pri glagolsko-imenskem povedku (pogl. 3.2.3). (42) Brezosebne zgradbe tipa Od tod je videti šolo, prim. še Od tod se vidi šola, Od tod je vidna šola (3122°). Glej razlago (57) pri brezosebnih stavkih (pogl. 3.2.9.4). (43) Tožilnik z nedolocnikom po glagolih videti, slišati. Med zgradbami tipa Videl je 16 Prikategorijineživostiopozarjamnaodsotnostrodilnikaprizanikanju(prim.3121°).Vvprašalniku sicer manjka tocka, ki bi se eksplicitno posvecala variantnosti rodilnika in tožilnika po zanikanih prehodnih glagolih. 17 Naklonskiglagolmoci lahko izraža tudi zmožnost (poglč.jte, tů.kejmň..temě.slatda . .sŕ.ci ší.ši je blň. p..t, š..st ot.ň.k LW), ko je zanikan, pa nezmožnost, npr. 'jes ga na mů... wzé.ti MW. V gradivu se pojavlja tudi zanikani hoteti, ki skupaj z nedolocnikom izraža odsotnost hotenja/volje, prim. zatů. n..c.iti z wŕ.mi, saj v..ste, ká.ku' je LW. Z nedolocnikom se vežeta še biti (a. Pň.ldija sě.n/.../je 'bo. u Ú.kwax u... ucě.tseslav..nskuMW –nedolocnikimadelomanamernipomen, morda pod romanskim ali germanskim vplivom, prim. furl.a + nedol.,nem.um zu + nedol.) in spomniti se ('zej se na spů.n.n pav..dat 'wan MW). Zgradba za + nedol. (za roman. vpliv prim. Skubic 1997: 109–110, za nem. vpliv pa Reindl 2008: 100–102) ima vlogo namernega odvisnika: j b'la 'takle pň..xna cí..ku, da ša p.estú..a ní.sma dabě.li zaj..tis..s(t).'do. al pa paklé.kn.t 'do. MW. Prim. še samostojni (vezljivostno nepredvidljivi) rabi nedolocnika: pan..sti, n.sti na .á.m. LW; pó.le sa ...kli optě..at MW. decka lesti na drevo; Videl je decka, kako je lezel na drevo in Videl je, kako je decek lezel na drevo (3140°) se v gradivu pojavlja zgled z nedolocnikom (žal brez tožilnika, ki pa se da predvidevati): z'dej se ne šlí.šibec zapé.t, p'.o. nic 'bec LW. Ostalih tovrstnih alter-nativnih zgradb (npr. tožilnik z odvisnikom, tožilnik z deležnikom) gradivo ne izkazuje. V gradivu pa je še nekaj zgledov za vsebinske odvisnike po omenjenih glagolih, in to z razlic­nimi povezovalci (prim. veznik da, clenek ali, vprašalna zaimek in prislov kaj, kako): vě.tte, da s. ma. sl..p, na bě.d. p.a'bec LW; 'boma ví.dli, al je tů. r..s. MW; na slě.šte, kó.je na ú..a? MW; mů..te ě.t.(t)ŕ.male gó..ta palé.dad.(d)a . te ví.du, 'kak 'je MW. (44) Gradivo ne izkazuje zgledov za nedolocniške zgradbe (polstavke) v vlogi pogoj­nega odvisnika. Za zgradbe (odvisnike) s t. i. (a) realnim pogojem tipa Ce odpreš okno, ga bo zeblo (3145°) in (b) nerealnimpogojem tipa Ce bi to mati pravocasno izvedela, tja ne bi šla (3146°) glej razlago (76) pri odvisnikih (pogl. 3.2.11). 3.2.8 Deležniške zgradbe (45) Rezultativne deležniške zgradbe. V gradivu sem zasledil samo en zgled za rezul­tativno zgradboimeti + trpni pretekli deležnik tipa Imam pripravljeno kosilo (3099°): sma m..l š.ě.banu /…/ ň.n, k. sma m..l ix MW. (46) Rezultativne deležniške zgradbe. Gradivo pricakovano izkazuje rezultativne osebne zgradbe s preteklim deležnikom na -lin glagolom biti (preteklik) tipa Peter je prišel, Peter je umrl, medtem ko zgradb z deležniki na -ši tipa rus. nar. Petr ušodši // ušovši,Petr umerši (3100°) v gradivu ni: ne b..m, ká.k je tu zgodí.l se LW; ň.na je .m..la, s..st.a je .m..la, b.á.t. je sŕ.m os'to.tů.ka LW; z.tů. k. tě.sta ší.ša sa na.é.dli/.../ na b..m, 'keš.ga l..ta LW; pó. sma pa sp..t prě.šlinazŕ.j MW; 'ma tň. sma /…/ pó.le ke p.í.de l..pš z...lu, sma /…/ dŕ.li, sma sků.xali MW itn. (47) Brezosebnedeležniške zgradbe. Gradivo ne izkazuje zgledov za brezosebne stavke s trpnim deležnikom tipa (a) polj. Zjedzono owce,Zabito go na wojnie (prim. pomensko Ubilo ga je med vojno; 3127°) ali (b) polj. Mówiono ze ... (prim. pomensko Govorilo se je, da ...; 3128°). Na mestu zgradb tipa (a) bi pogojno lahko navedli osebni (ujemalni) zgled je f'se že pazá.blanu MW, na mestu (b) pa zglede s brezosebnim (ali nedolocnoosebnim) se, npr. paklě.ceja /…/ Pň.ldija, da dolmetscher, 'kak se p.ŕ.vi, da pab.. MW; p.. ší.ši se p.ŕ.bi P.. Fl...anu LW; tŕ.n se d..wa 'še, na T..bí.žu MW. (48) Deležniške zgradbe po glagolih videti, slišati tipa Videl je decka, lezocega na drevo itn. (3140°). Glej razlago (43) pri nedolocniških zgradbah (pogl. 3.2.7). dodatek 1: namenilniške zgRadbe Gradivo izkazuje tudi zglede namenilniških zgradb (polstavkov), in sicer po glagolih premikanja iti in leteti: ša p.estú..a ní.sma dabě.li za j..ti s..s(t).'do. al pa paklé.kn.t'do. MW; pó.le g.é.jo d..wat MW; .sŕ.ki becě.. sa šlě. u cí..ku m.lě.tLW. Prim. še osamosvo­jene namenilnike(iz locenih replik): vlí.k bč..t g.á. ó..na u Jugoslŕ.bjen. /…/ špecě..at/…/ palé.dat MW; 'kak s. .á.da l.t..la . Ů.kwe. k nó.g.. z n..ji /…/ plé.sat MW. dodatek 2: kolicinske zgRadbe V gradivu izkazane kolicinske besedne zveze kažejo na zanimive zgradbene lastnosti. Tovrstne zveze (s števniki 5–99 ali kolicinskimi prislovi) v imenovalniku in tožilniku imajo šteti samostalnik v rod.: mog..cene ..s.m, des..tk.ŕ.., žwŕ.l LW; d..watnistl..t va 'zej MW; dwŕ.tŕ..ž.ntň..c LW; p..t, š..stot.ň.k LW; kolko l..t LW; sa mě.knutá.c.x, cě.. mŕ.ja stů.l..t MW; blí.kŕ..toju MW. Do enakega zgradbenega razmerja prihaja delno tudi pri števnikih 2–4: mŕ.jo dwŕ.t...ku LW (vecinoma ujemalno, prim. je m..la dwŕ.t...ka LW); ště..iklŕ.su LW (pa tudi t.ě.ště..l..te MW). Pri kolicinskih zvezah v imenovalniku je povedek v 3. ed. sr. spola (prim. Toporišic 2004: 613), npr. d..watnistl..t va 'zejMW; je mě.knuj.x MW; blí.kj.x š'lo. MW, ali pa prihaja do pomensko ustreznega množinskega ujemanja, npr. sa mě.knutá.c.x, cě.. mŕ.ja stů. l..t MW; sma b'li pč.tj.x MW (prim. tudi so bli n. ště..i, pč.t gostě.l. LW).18 V primeru povedkove kolicinske opredelitve osebka (predvsem s števniki 5–99) je tudi v govoru Lipalje vasi (za Ovcjo vas glej Kenda-Jež 2005a: 103) potrjena zgradba z osebkovo-povedkovim ujemanjem, kolicinskim izrazom na položaju povedkovega dolocila, pri cemer kolicino spremlja anaforicni os. zaimek za 3. os. mn. v rodilniku: kě.. sma mě. blě., sma b'li pč.t j.x MW; sme jx 'kuj mí.knu 'vec MW. 3.2.9 Stavcna skladnja 3.2.9.1 Velelni staVki (49) Gradivo ne izkazuje zgledov za velelne povedi v 1. mn. tipa pišimo! (3056°), napišimo! (3057°), gremo! (3058°), pojdimo! (3059°).19 V primeru velelnih povedi za 3. ed. in mn. tipa naj napiše! (3060°) oz. naj napišejo! (3061°) je izpricana (z zadržkom) le množinska možnost s spodbujevalnim clenkom (prim. Jakop 2001): ŕ., nej pocá.ka! MW. 3.2.9.2 VpRašalni staVki (50) Vprašalni clenki v odlocevalnih vprašanjih tipa Ali si kupil novo obleko? (3110°). Glej razlago (80) pri clenkih (pogl. 3.2.12). (51) Pozitivni in negativni odgovor na odlocevalno vprašanje. Pri pozitivnem odgo­voru tipaDa, Ja, Sem (3111°) se v gradivu vecinoma pojavlja pritrjevalni clenek ja (tudi poudarjalno ponovljen), ki ga pogosto spremlja stavcna dopolnitev (redkeje nestavcna): jŕ. jŕ., še 'takle fŕ.jn pav.. MW; jŕ..., tě.stabe.t sa b'li še .'si tů.ka MW; jŕ., se spů.nma, jŕ. MW; jŕ., jŕ., jŕ., ja b'la, je b'la MW; zdŕ.j ja LW; jŕ. LW; jŕ., cí...kvi, jŕ. MW; jŕ., jŕ., 'še MW. Prim. redkejše možnosti s pritrjevalnimi clenki seveda, altroke, eko (it. altro­ché ‘gotovo’, ecco ‘evo, tako’) ali s stavcnim odgovorom: sev..da! LW; seb..da! LW; 18 Osebkovo-povedkovo ujemanje je problematicno še v naslednjem zgledu: sa blě. dwa gospodŕ..ja LW (dvojinski osebek, množinski povedek). Do odstopanj oz. skladenjskih nedoslednosti (prim. Zuljan Kumar 2007: 41–42) prihaja tudi pri priredno zloženih zvezah v osebku. Glej razlago (58) pri veznikih (pogl. 3.2.10). – Prim. še zgled sa b'lu blí.k ŕ..toju MW, v katerem množinski pomožnik in edninski deležnik na -l kažeta morda na nedoslednost. 19 Prim. sicer zglede za 2. mn. z drugimi glagoli: poě.šcte ..na /…/d..cla MW; cá.jte, da b. se spů.nla MW; pal..jte, pal..jte, 'kak p.í.de gó.. sp..t MW. altrok.. MW; 'eko, jŕ., saj p.ŕ.m MW; je 'bo., ..n je 'bo.– ad Gŕ.jt...a LW. Pritrjevalno vrednost imata lahko tudi poudarna še in frazemska zgradba: zacé.tka k. je p.ě.šla 'še, pa 'zej 'n.c vec MW; j..j, m..te se mí.slet LW. Negativni odgovor tipa Ne, Nisem (3112°) v gradivu vecinoma zastopa nikalni cle­nek ne (ponovitev imapoudarno vrednost), pogosto pa mu je dodana dopolnitev (stavcna ali nestavcna): 'ne, 'ne MW; nč. nč. nč./…/ tů. je blů. MW; nč., tů.. na mó... '.ec, nč. MW; ma p.ě..d 'ne, /.../ k. sma bě.li mlá.di, ta'ba.t ně. blů.. LW; 'ne, tů.ka je bu. zmč..aj né.mški žů.pnik LW; nč. 'ne, 'kuj tů. MW; 'neturě.sti, ná.š l’ů.di MW. Redkeje nastopa stavcni odgovor z zanikanim biti (in nestavcno dopolnitvijo), npr. dá.nes ni 'nic bec – sá.mu fu.lá.n. LW; 'ne, ně., 'tak mŕ.jxna MW, ali nestavcni odgovor z nikalnim zaimkom nic, npr. zdej 'nec 'bec,je ně. bec LW. (52) Vzrocna in namerna vprašanja. Gradivo izkazuje zgled za (a) pravo vzrocno vprašanje tipa Zakaj joceš? (3114°) z vpraš. vzrocnim prislovom zakva (zakwŕ.), prim. zakwŕ.'ne, zakwŕ.pa 'neMW, in zgled za (b) namerno vprašanje tipa Zakaj (cemu) si tam hodil? (3115°) z vpraš. namernim prislovom zacega (z.c..ga), prim. |Njive imate pa še?| 'ne, z.c..ga? MW. (53) Odvisno odlocevalno vprašanje. Gradivo izkazuje osamljena zgleda za odvisna vprašanja tipa Oce je vprašal, ali // ce je kosilo pripravljeno (3113°). V glavnem stavku namesto glagolaspraševanja nastopata vedeti (zanikano) in videti (izraža odprtost možno­sti), vprašanje pa uvaja clenek ali (al): 'j.s ne v..n, al s. b'la dv.. b. t.ě. bé..ti 'najvec MW; 'boma ví.dli, al je tů. r..s. MW. 3.2.9.3 nedolocnoosebni staVki (54) Nedolocnoosebni (splošnoosebkovni) stavki20 z glagolom v 3. os. ednine oz. mno­žine (3123°). Gradivo izkazuje osamljen zgled tipa Pri nas se v nedeljo ne dela s povratnim glagolom v 3. os. ednine: tŕ.n se d..wa'še, na T..bí.žu MW; sem bi lahko uvrstili še npr. p.. ší.ši se p.ŕ.bi P.. Fl...anu LW (prim. možnost pravijo). Poleg tega se med nedo-locnoosebnimi stavki pojavljajo tudi zgledi tipa Pri nas v nedeljo ne delajo z glagolom v 3. os množine: Pontá.f.l’, k. /…/p.ŕ.vjo'zej MW; .có.šni dč.n /…/ dá.j./…/ l’ú.d. ta bů...n. 'kej, ma tě.stabe.t ně.sa dŕ.li'n.c MW; pó.le, k je p.ě.š tě.s Xí.tle., 'ne /…/ pó.le sa ...klioptě..at MW (z zadržkom npr. 'saj s. pav..dlawŕ.n da pašlú.š., k. /…/ p.ep..waja, špí.l’aja MW). Podoben pomen imajo še stavki s splošnim osebkom tipa clovek in nekateri zgledi z glagolom v 2. os. ednine: zat.. k z d.ná..jam ví..ste ká.ku 'je. cló.b.kbo změ...m 'bol .eskě..o.LW; pó.le p.ě.dešstč.. cló.v.k, v..te? MW; p.ě.dešstč.. MW; saj v..te, pó.le sp..t pazá.b.š cló.b.k MW. 3.2.9.4 bRezosebni staVki (55) Brezosebni stavki. Gradivo ne izkazuje zgledov za brezosebne stavke tipa (a) V dimniku huci (3124°), (b) Ubilo ga je v gozdu (3125°) in (c) Hišo je zametlo s sne­gom (3126°). Le pri atmosferskih stavkih tipa (d) Dežuje (2451°), Sneži (2452°), Bliska se (2470°) lahko omenimo zglede z glagoloma priti, biti v 3. os. ed. in povedkovimi prislovi 20 Uvrstitev med nedolocnoosebne stavke pogojuje t. i. splošni osebek tipa kdorkoli (ljudje), ki refe­rencialno ni eksplicitno dolocljiv. tipa oblacno, jasno: pó.le p.í.de spet blŕ.cnu MW; pó.le pa p.ě.de sp..t jŕ.snu MW; morda bi sem uvrstili še zgled z modelno zloženko goripriti ‘nastati (oblacno)’ po nem. aufkommen (Sturm, Gewitter; prim. Toporišic 2006: 98): pal..jte, pal..jte, 'kak p.í.de gó.. sp..t MW.21 Na tem mestu bi veljalo omeniti še brezosebno zgradbo tipa z'dej se mi ne g'.e 'bec LW (pocutje) in zgradbe s povedkovimi prislovi. Glej razlago (30) pri glagolsko-imen­skem povedku (pogl. 3.2.3). (56) Brezosebni stavki s trpnim deležnikom tipa (a) polj. Zjedzono owce,Zabito go na wojnie (prim. pomensko Ubilo ga je med vojno; 3127°) ali (b) polj. Mówiono ze ... (prim. pomensko Govorilo se je, da ...; 3128°). Glej razlago (47) pri deležniških zgradbah (pogl. 3.2.8). (57) Za zgradbe tipa Od tod se vidi šola, Od tod je videti šolo, Od tod je vidna šola (3122°) je v gradivu izprican le zgled z brezosebno možnostjo: z'dej se ne šlí.ši'bec p..tje LW (tip Od tod se vidi šolo). To je mogoce sklepati na podlagi sorodnega neujemalnega (neprisojevalnega) zgleda, prim. zatů. ka im..nese n..se zesb..j LW s povedkom v ed. (se nese) in samostalnikom v tož. mn. (imena). 3.2.10 Vezniki (58) Vezniki v vezalnem priredju. Gradivo izkazuje zglede tipa (a) Žena, hci in sestra perejo (3129°), pri cemer v vlogi povezovalca najveckrat nastopa sklopljeni veznik inpa (realizacije ampa, anpa, mpa, .pa, .pa; prim. Toporišic 2004: 427). Vezalno so lahko povezani tako stavki kot posamezni stavcni deli (v tem primeru gre za priredno besedno zvezo). Za zvezo stavkov prim. so sed..li do. na klň.po .paso zap..li l.po LW; sma se změ..aj ig.á.li . pašpí.lal. LW; zatů.-ka im..ne se n..se ze sb..j, ampa števě.lke tů.di za sb..j za n..st LW; D..lfi je 'mo. t.ě. l..te /…/ am pa te d.ů.j | . pate d.ů.j b.á.t. je 'mo. dv.. l..te MW (delno razlikovalno).22 Besednozvezni zgledi: pů. ší.še an pa pů. ší.še je bla ad ..nga b.á.t.aan pů. ší.še ad s..st.e LW (osebek); sma dŕ.l nó.t. mŕ.l pů.t., . pat..ta mó.ka MW (predmet); u s.b..ta . pa. nad..l’a sa 'to MW (prislovno dol. casa); je m..la dwŕ. t...ka – na pů..ba mpa na d..cla LW (pristavek). Redkeje se v vlogi povezovalca pojavljata veznika in (an, .n, in) in pa. Za zvezo stavkov prim. pů. ší.še an pa pů. ší.še je bla ad ..nga b.á.t.a an pů. ší.še ad s..st.e LW (elipsa povedka v drugem sestavniku; delno razlikovalno); besednozveznih zgledov je nekaj vec, npr. m..ja s..st.a in s..ja šcě. . ponedí..l.k bí..ck.ŕ.t g.é.jo g... ta x má.ši LW (osebek); tů. je bla ad. b.ŕ.t pa dna sé.st.a LW (osebek); Ů.klanc. – Mč.xnik .nT.ě.buc LW (pristavek); zatů. k. Šnŕ.b. j.x poznŕ.m dwŕ., sta blě. z m.nů.j p.. vujŕ.kix – Jů.st in Hŕ.nza LW (pristavek).23 V gradivu 21 Iz pravih brezosebnih stavkov izkljucujem neujemalne zglede z zanikanim eksistencialnim biti (npr. pó.le že l’.dě. ně.'vec!ně. vec l’.dě.! MW) in tiste s kolicinskimi zvezami v osebku (npr. je mě.knuj.xMW; d..watnist l..t va 'zejMW; je cmŕ.lu cŕ.jtaMW; ni belí.kuŕ..tuMW). Ob odsotnosti zanikanja in kolicinske (prislovne, števniške) dolocitve zgledi postanejo osebkovni. 22 Prim. delno protivno (v razmerju do replike spraševalca |Si je treba vzeti cajt.|): jŕ. . pa pó.l ostŕ.ne zá.dej, 't.t k.á., k.á. s. m..la za na.dě.t MW. 23 V nekaterih zgledih jetrebaopozoritina problematiko povedkovegaujemanjazosebkom. V zgle­du pů. ší.še an pa pů. ší.še je bla ad ..nga b.á.t.a LW se povedek ujema s samostalnikom hiša v se pogojno pojavlja zgolj zgled tipa (b) In oce in mati sta mu umrla (3130°), v katerem gre za stavcno mnogovezje z veznikom inpa (. pa), prim. l..t.e sma ...kli mě. /…/ . padá.li na glŕ..a .jú.xa, s..n., . pan..sli gú..ta MW (pomensko gre za casovno zaporedje, prim. Toporišic 2004: 651). (59) Gradivo ne izkazuje zgledov za veznike v vezalno disjunktivnem priredju (prim. Tokarz 1977: 46–47; Belicová in Sedlácek 1990: 26–28)24 tipa Niti oce niti mati se nista še vrnila (3131°). (60) Vezniki v protivnem priredju. V primeru protivnega priredja gradivo izkazuje zglede za (a) omejevalni tip Sonce je že zašlo, toda ni se še stemnilo (3132°) in (c) razliko­valni (kontrastni) tip Vi ležite, mi pa delamo (3134°), medtem ko zgledi za (b) zamenjalni tip To ni bilo pozimi, temvec poleti (3133°) v gradivu manjkajo. V (a) omejevalnem tipu se pojavlja nekaj zgledov z veznikom ma ‘toda, vendar’ (it. ma) in zgled s clenkom (v tem tipu morda celo veznikom) pa, prim. wŕ.m pob..m im..nu ad ší.še, ma ne g.č.m z wŕ.mi LW;'ja, 'kej se spů.n.n, 'mane f'se, kó. mi ó..na pab.. MW; 'e, je b'la dó..ga, jŕ. /…/ 'ma tě.stabč..t se .cí.sma cú.tli tů. MW (razdruženo); mó.je šcě. tů. š. ž.bu.í. má.l slov..nsku, pa 'vec n..mšku 'kak. slav..nsku MW. V zgornjih zgledih drugi sestavnik predstavlja delno vsebinsko omejitev prvega (dodatno dopolnitev), tudi s pomocjo zanikanja.25 Vec zgledov je za (c) razlikovalni tip, pri katerem se med sestavnikoma vzpostavlja kontrastno razmerje (od nevtralnejšega do nasprotnostnega). Med povezovalci prevladuje clenkovni pa, npr. p...t je bla tů.ka p.. Bú..ecu, z'd.j je pa d..l p.. Bú..ecu LW; tě.sti mŕ.ja .sŕ.ki s..ja planí.na, mě. pa mŕ.ma u'si skú.pa ena planí.na LW; . .sŕ.ci ší.ši je blň. p..t, š..st ot.ň.k, zdŕ.j pa ně. bec jex LW; zacé.tkak. je p.ě.šla 'še, pa 'zej 'n.c vec MW (mocnejši kontrast);26 pot..m tist žů.pnik je šu d..l u ŕ.f.ika je šu /.../, je .'m.. ta'do. – je pa p.ě.šu . d.ů.gi LW; pó. sm. š'li, pó. sma spŕ.l w.'ne, 'kuj 'tak u ká.k. t.má.ci, 'no pó. sma pa sp..t prě.šli nazŕ.j MW (nevtralnejši kontrast). Manj zgledov izkazuje veznike ma, inpa ter in, pri cemer gre vsebinsko najveckrat za mocnejši kontrast, npr. jŕ., jč. je, jŕ., jŕ., ma 'zej ně. 'vec 'tak l..pa, ká.k je b'la nabč..t MW;.có.šni dč.n /…/ dá.j. /…/ l’ú.d. ta bů...n. 'kej, ma tě.stabe.t ně.sa dŕ.li 'n.c MW; zdŕ.j ja /…/ ma p.ě..d 'ne LW (razdruženo priredje); st.ŕ.šnu l..pu ... . pa'zej ně. vec 'n.c MW (razdruženo priredje). Prim. še zgleda za nevtralnejši (delni) kontrast: D..lfi je 'mo. t.ě. l..te /…/ am pa te d.ů.j, . pate d.ů.j b.á.t. je 'mo. dv.. l..te MW; pů. ší.še an pa pů. ší.še je bla ad ..nga b.á.t.a an pů. ší.še ad s..st.e LW.27 (61) Vezniki v locnem priredju.Gradivo izkazuje osamljen zgled tipa (a) Je tvoj oce osebku (3. ed. ž. spola); v knjižni slovenšcini bi v primeru neimenovalniškega osebkovega jedra (v kolicinski besedni zvezi) – ce skladenjsko sploh gre za jedro – pricakovali namrec glagolsko obliko 3. ed. sr. spola (prim. Toporišic 2004: 613). Pri dvojinskem priredno zloženem osebku se v enem zgledu pojavlja množinski povedek (prim. m..ja s..st.a in s..ja šcě. /.../ g.é.jo /.../ LW), v enem pa edninski (prim. tů. je bla ad. b.ŕ.t pa dna sé.st.a LW). 24 J. Toporišic tovrstne zglede opredeljuje kot stopnjevalne (prim. Toporišic 2004: 438–439). 25 Zanekolikonevtralnejšoomejitevprim.|Vi tudi govorite drugace kot v Ukvah.| 'eko, jŕ., saj p.ŕ.m, pa je .č.n slav..nsku MW. Govorka v repliki dopolni spraševalcevo trditev oz. svoje strinjanje z njo. 26 Protivno razmerje je lahko tudi medpovedno (loceni repliki), prim. pal..jte, pal..jte, 'kak p.í.de gó.. sp..t /…/ pó.le pa p.ě.de sp..t jŕ.snu MW. 27 Gradivo izkazuje tudi zgled brez povezovalca: po števě.lkax bi z'no. pa stŕ...m, pa ta stŕ...m jŕ., pa ta n..vi, na bi.m LW. doma ali na delu? (3135°), v katerem sta locno povezani prislovni besedni zvezi. V vlogi povezovalca nastopa sklopljeni veznik bo li (b.), prim. 'j.s ne v..n, al s. b'la dv.. b.t.ě. bé..ti 'najvec MW (v locnem razmerju sta dela prislovne zveze). V gradivu se pojavlja tudi zgled za tip (b) Vzemi jabolko ali hruško (3136°), ko sta locno povezani samostalniški besedni zvezi (v predmetni funkciji). V zgledu sta z veznikom bo li (b.l) povezana dela osamosvojenega (predmetnega) pristavka (samostalniška besedna zveza in njena nerealizi­rana stavcna dopolnitev), prim. poě.šcte ..na /…/ d..cla ... na pů.nca b.l'kak sa p...bi MW. Gradivo izkazuje tudi zgled locno povezanih namenilniških polstavkov (veznik ali – al): j b'la 'takle pň..xna cí..ku, da ša p.estú..a ní.sma dabě.li za j..ti s..s(t).'do. al pa paklé.kn.t 'do.MW. V tip (c) Vzemi ali jabolko ali hruško (3137°) se lahko pogojno uvrstita zgleda stavcnega priredja s ponovljenim veznikom al, pri cemer najbrž ne gre za izkljucevalno vsebinsko razmerje med sestavnikoma: ó.n še blí.ku znŕ. slav..n’u .. za ko.. kě..e á.lje 'kej al paklě.ceja /…/ Pň.ldija, da dolmetscher, 'kak se p.ŕ.vi, da pab.. MW; |In za kaj ste jo rabili?| al sma 'kej b b'li, sma namŕ.zali n..je, al sma 'kej… MW. (62) Zgledi za vsebinske izjavne odvisnike po glagolih s pomenom ‘vedeti’ tipa Vedel je, da oce dela na njivi (3138°) so v gradivu osamljeni,izkazujejo pa veznik da (da, dá.), npr. ma b..n, da je m..la dwŕ. t...ka LW; poglč.jte, tů.kej mň..te mě.slat, da . .sŕ.ci ší.ši je blň. p..t, š..st ot.ň.k LW. Prim. še zglede z drugacnimi povezovalci – s prislovnim kako (kak, ká.k, kŕ.k, 'kakitn.), zaimenskim kaj (kó.) in clenkovnim al: ne b..m, ká.kje tu zgodí.l se LW; na slě.šte, kó.je na ú..a? MW; 'j.s ne v..n, al s. b'la dv.. b. t.ě. bé..ti 'najvec MW. (63) Vezniki v vsebinskih odvisnikih po glagolih videti, slišati tipa Videl je, kako je decek lezel na drevo itn. (3140°). Glej razlago (43) pri nedolocniških zgradbah (pogl. 3.2.7). (64) Vezniki v odvisnem govoru tipa Rekla mi je, da so prinesli // pripeljali moko oz. Rekla mi je, da so baje prinesli moko (3139°). Glej razlago (71) pri odvisnikih (pogl. 3.2.11). (65) Vezniki v casovnih odvisnikih. Gradivo izkazuje zglede za odvisnike (a) pred­dobnega tipa Ko je nehalo deževati, so otroci šli v gozd (3141°) in (c) istodobnega tipa Dokler je živel na vasi, ni bil bolehen (3143°), manjkajo pa zgledi za (b) zadobni tip Cakali smo, dokler se oce ni vrnil (3142°). V primeru casovnih odvisnikov (a) preddobnega tipa se kot povezovalci pojavljajo vezniki ko (k, ka, ke, k.), kor (ko., k..) in pol(e) ko (pó.l k, pó.le k, pó.le ke). Zgledi vecinoma sodijo v preteklost, tako da sta dejanji v glavnem in odvisnem stavku izraženi z glagolsko obliko v pretekliku: je p.ě.šla, ka sma se po.ocě.li LW; k s. sa žaně.la, s. p.í.šla 'san MW; k je mň.j mň.š um'ro., pó. s. m..la ša dv.. l..ti, pó.le 'n.c vec MW; pó.l kje bla devč.tint.idesedga l..ta op... |nejasno opcija| za ŕ..st.ija, je šo. tud ň.n u á..st.ija LW; pó.le, kje p.ě.š tě.s Xí.tle., 'ne /…/ pó.le sa ...kli optě..at MW; zacé.tka k.je p.ě.šla 'še, pa 'zej 'n.c vecMW (s soodnosnico in elipso v glavnem stavku, tj. zacé.tka /.../ 'še). V enemzgledu je preddobno dejanje izraženo s sedanjiško glagolsko obliko (blizu zunajcasovnosti), medtem ko je v glavnem stavku glagolska oblika v pretekliku, prim. 'ma tň. sma /…/ pó.le kep.í.de l..pš z...lu, sma /…/ dŕ.li, sma sků.xali MW.Stanje v glavnem stavku lahko pripada sedanjosti, medtem ko je preddobnost dejanja v odvisniku oznacena s preteklikom: je že dwŕ.jst l..t, k.je .m..u MW; ni dó..gu, ko.sa dá.li /…/ MW (k., ko. ‘odkar’). Preddobnost lahko poudarja prislov tipa po, pole v glavnem stavku. Casovni odvisniki (c) istodobnega tipa izkazujejo v povezovalni vlogi veznika ko (k, k.,ko) in kor (ko., k..), vcasih pa se mu v glavnem stavku pridruži še soodnosni prislov (sopomenska tistikrat,tabart). Stavki vecinoma pripadajo preteklostni sferi, kar se odraža tudi v izbiri casovnih oblik (prim. preteklik): je 'bo., ..n je 'bo. – ad Gŕ.jt...a, ko s. 'bo. cist mŕ.jxen t'.ok LW; 'jes.(s). b'la ta stá..iši, s. še m..la, še ní.s. m..la /…/, k je mó.j ó.c um..u MW; Pň.ldi je 'bo. že mlŕ.t, k.je umé..la mu ž..naMW; k.s. b'la mlá.da, 'saj s. pab..dla 'wan, 'kak s. .á.da l.t..la . Ů.kwe MW; z.to k. jŕ.z ko.– tistik.ŕ.t k..s. 'j.s x..du g...ta po Ů.kbix, mogó.ce.oj..n ni bě.. ň.n LW; k.sma bě.li mlá.di, ta'ba.t ně. blů.. LW. En zgled izkazuje prihodnostno umestitev z velelniško obliko glagola v glavnem stavku (pozivno) in prihodnjikom v odvisniku: se spú.nte, 'e ... ke b..te vě. 'mo. mó..je l..te MW.28 (66) Vezniki v vzrocnih odvisnikih. Gradivo izkazuje zglede vzrocnih odvisnikov tipa Šel je v bolnico, ker je bil vedno bolan(3144°), v katerih se kot povezovalec vecinoma poja­vlja dvobesedni veznik zato ko (npr. zat.. k, 'zat. k., zatů. k., zatů.-ka, z.to k., za'to ku), redkeje enobesedni ko (k.). Realizacijsko se zgledi z vzrocnimi odvisniki, pri cemer prava vzrocnost pomensko prehaja v utemeljevanje ali celo ohlapnejše pojasnjevanje, delijo na tri tipe. Vecina zgledov kaže na razdružen zloženi stavek (med glavnim stavkom in odvisni­kom je mocnejša pavza): ň.n je še p.emlá.d za m..ni /…/ z.to k.jŕ.z ko. – tistik.ŕ.t k.. s. 'j.s x..du g...ta po Ů.kbix, mogó.ce .oj..n ni bě.. ň.n LW; z d.ná..jam ně. p'.o. špí.lat, z d.ná..jam. zat.. kz d.ná..jamví..ste ká.ku 'je. cló.b.k bo změ...m 'bol .eskě..o.LW; kŕ. k. bi 'jest was p.á.šu?! 'zat. k. b..xbí.. kolko l..t, b..xbí.. kolko l..t LW. Deloma se lahko samostojni odvisnik pojasnjevalno navezuje na sogovorcevo repliko (v dialogu), prim. |(v pogovoru o ljudeh, ki bi jih lahko informant poznal) Šnabl Rudi| zatů. k.Šnŕ.b. j.x poznŕ.m dwŕ., sta blě. z m.nů.j p.. vujŕ.kix /…/ LW; |ne grejo na Trbiž, bolj tja dol| jŕ, k.na T..bí.ži 'ni, 'ni d..la MW. V delu zgledov pa sta glavni stavek in odvisnik zgradbeno mocneje povezana (gre za nerazdruženi zloženi stavek), npr. p...t je bla tů.ka p.. Bú..ecu, z'd.j je pa d..l p.. Bú..ecu, zatů.-kaim..ne se n..se zesb..j LW; |A ste znali že, ko ste bila majhna?| 'ne, ně., 'tak mŕ.jxna nč., k./…/ tě.stebč..t smo še b'li |pod Avstrijo| MW; T..bě.š je 'tu š. š. b'wo, je še dó.s slav..nu, za'to ku.n mň.j /…/ ne, ad Pň.liju b.... .. sě.n /…/, ó.n d..wa . fá.b..ci, cě. ž. .. d..waja Slav..nci tů.di MW. Prim. še vzrocno priredje z vezniškim povezovalcem zako (zakň., za'ko): ó.n še blí.ku znŕ. slav..n’u, za'ko.. kě..e á.l je 'kej al paklě.ceja /…/ Pň.ldija, da dolmetscher, 'kak se p.ŕ.vi, da pab..MW; zakň.ó.na g.á., vlí.k bč..t g.á. ó..na u Jugoslŕ.bjenMW (samostojni drugi sestavnik priredja se pojasnjevalno navezuje na predhodno vsebino dialoga). (67) Vezniki v pogojnih odvisnikih – (a) realnega pogoja tipa Ce odpreš okno, ga bo zeblo (3145°) in (b) nerealnega pogoja tipa Ce bi to mati pravocasno izvedela, tja ne bi šla (3146°). Glej razlago (76) pri odvisnikih (pogl. 3.2.11). (68) Gradivo ne izkazuje zgledov za veznike v dopustnih odvisnikih tipa Šli smo v gozd, ceprav // cetudi je deževalo (3147°). 28 Zadobnost je v gradivskih zgledih izražena s pomocjo vezalnega priredja in prislovnega povezo­valca tipa potem, po, pol(e) itn.: tů.kaj sa bli t.ti fá.nti, s..ji fá.nti,pot..mso šli . ŕ..st.ijo, pot..m ně. blo 'bec lú.šno LW; pó. sm. š'li, pó.smaspŕ.lw.'ne,'kuj'takuká.k.t.má.ci,'nopó.sma pa sp..t prě.šli nazŕ.j MW. 3.2.11 Odvisniki (69) Odvisniki z oziralnimi zaimki. V gradivu se pojavljajo tako odvisniki tipa (a) Fant, ki je prinesel mleko ... (2878°) kot odvisniki tipa (b) Fant, ki sem ga srecal ... // Fant, katerega sem srecal ... (2879°). Razlika med tipoma je v položaju oziralnega povezovalca v odvisniku, in sicer gre v tipu (a) za imenovalniški (osebkov) položaj, v tipu (b) pa za neimenovalniški oz. tožilniški (predmetni) položaj (prim. Gorjanc 1998: 369–370). Zgledi tipa (a) izkazujejo v vlogi povezovalca oziralnike ki (k, k.), kor (ko.), koga (k.a) in k(t)eri (cě..; prim. Kenda-Jež 2005a: 101), anaforicno nanašanje na vecinoma sticno odnosnico v glavnem stavku pa je glagolskokoncniško: Stŕ.ni, k je b.ŕ.t ad Pň.ldija ... ně. pa.ó.c.n MW; sa mě.knu tá.c.x, cě..mŕ.ja stů. l..t MW.29 V gradivu so tudi zgledi nesticnega položaja odnosnice in oziralnika: cě.. sa b'le k.á.va ků.., k.a ncí.sa mó.zle MW; to sma tů.d. (d)á.li, k.sa 'takle ó..e MW. Zgledi tipa (b) vsebujejo oziralnike ki (k.), koga (k.á.), kor (ků..) in kaj (kó.); glede na to, da je anaforicno nanašanje na odnosnico vecinoma vsebo­vano le v oziralniku, ki se (kot kaže) ne pregiba, gre najverjetneje za absolutne oziralnike (prim. Snoj 1997: 189–190):30 . pa pó.l ostŕ.ne zá.dej, 't.t k.á., k.á.s. m..la za na.dě.t MW; am pa pó.le sma ...kli sě..k, t..ti ků..sma nŕ..d. polč.ntaMW; 'kej se spů.n.n, 'ma ne f'se, kó.mi ó..na pab.. MW. V zgornjih primerih se pojavlja zaimenska odnosnica, ki pa lahko manjka: pav..n vŕ.n, /…/ ků..so ...kliMW. V zgledu sma m..l š.ě.banu /…/ ň.n, k.sma m..l ix MW se anaforicno nanašanje na odnosnico realizira še z neimenovalniškim osebnim zaimkom (Gorjanc 1998: 370). (70) Vsebinski izjavni odvisniki po glagolih s pomenom ‘vedeti’tipaVedel je, da oce dela na njivi (3138°). Glej razlago (62) pri veznikih (pogl. 3.2.10). (71) Odvisni govor. Gradivo izkazuje osamljen zgled odvisnega govora tipa Rekla mi je, da so prinesli // pripeljali moko oz. Rekla mi je, da so baje prinesli moko (3139°), prim. 'saj s. pav..dlawŕ.n, da pašlú.š., k. /…/ p.ep..waja, špí.l’aja MW. Odvisni govor ima obliko izjavnega vsebinskega odvisnika z veznikom da (brez naklonskega clenka tipa baje;glagol poslušati v sedanjiku), v spremnem stavku pa je glagol rekanja povedati (pre­teklik). Dejanji sta v razmerju casovne nevezanosti, saj pripadatanepovezanima casovnima sferama (bližnja preteklost – razširjena sedanjost; prim. Miklic 1995a: 124; 1995b: 250).31 29 V enem zgledu prihaja celo do glagolskokoncniškega neujemanja z odnosnico (po številu), kar kaže na verjetno skladenjsko nedoslednost (prim. Zuljan Kumar 2007: 41–42): t..ta mó.ka,ko. so .á.stli na pů.l’i tě.t. wó.n MW. 30 Temu v prid govori tudi zgled z oziralnikomk. v krajevnem pomenu ‘kamor; h kateri’: tů.ka je Škň.f, /.../ p.. Spů.dn.n Šk..fu, tě.sta ší.ša tagó.., k.boma še p.í.šli, je G.ě.ni Škň.f LW. – Prim. še zglede krajevnih oziralnih odvisnikov z oziralnima prislovomakjer (kě.., cě..) ‘kjer; kamor’ in kje (cě., cě.) ‘kjer’: kě.. sma mě. blě., sma b'li pč.t j.x MW; cě.. sa b'le k.á.va ků.., k.a ncí.sa mó.zle MW; ó.n d..wa . fá.b..ci, cě. ž. .. d..waja Slav..nci tů.di MW; da bě.tte tŕ.ma, /…/ cě. sma m..li, cě. sma nasí.l ml..ka MW. 31 V gradivu sta tudi zgleda premega govora, prim. mó.ja šcě. mi kě..bod upě.je, p.ŕ.bi – 'ma, mŕ.ma! – jŕ., má.ma, /…/ jŕ., mi p.ŕ.vi.tů.le, tě.st.le, gar fů..t, dá. b. na.č.dle pa tů. MW. V spremnem stavku je glagol rekanja (prim. vpiti, praviti), medtem ko sta v dobesednem navedku enkrat zvalniški pastavek, tj.mama, drugic pa zveza (situacijske) elipticne zgradbe (s kazalnima zaimkoma) in dopolnjevalnega vprašanja, prim. tole, tistole /mordaje treba, morava narediti/, kdaj bi naredili pa to (prim. Zuljan Kumar 2007: 43–44, 126–127). (72) Vsebinski odvisniki po glagolih videti, slišati tipa Videl je, kako je decek lezel na drevo itn. (3140°). Glej razlago (43) pri nedolocniških zgradbah (pogl. 3.2.7). (73) Polstavcni odvisniki po glagolih videti, slišati tipa Videl je decka lesti na drevo itn. (3140°). Glej razlago (43) pri nedolocniških zgradbah (pogl. 3.2.7). (74) Casovni odvisniki (a) preddobnega tipa Ko je nehalo deževati, so otroci šli v gozd (3141°), (b) zadobnega tipaCakali smo, dokler se oce ni vrnil (3142°) in (c) istodobnega tipa Dokler je živel na vasi, ni bil bolehen (3143°). Glej razlago (65) pri veznikih (pogl. 3.2.10). (75) Vzrocni odvisniki tipa Šel je v bolnico, ker je bil vedno bolan (3144°). Glej raz­lago (66) pri veznikih (pogl. 3.2.10). (76) Redki zgledi za pogojne odvisnike izpricujejo samo t. i. (a) realni pogoj tipa Ce odpreš okno, ga bo zeblo (3145°): ci-ctč., wŕ.m pob..m po štově.lke, wŕ.m pob..m im..nu ad ší.še LW; z zadržkom prim. ž.je že gó.šca ků.n..ků., pů.l’a tů. ni b'lu /…/ MW. Gre izkljucno za stavcne odvisniške zgradbe z vezniškim povezovalcem ce (ci), ceprav bi v tej vlogi lahko pricakovali tudi veznik ko, prim. ponujevalno-pogojno vprašanje kŕ. k.bi 'jest was p.á.šu?! LW.32 Zgledov za (b) nerealni pogoj tipa Ce bi to mati pravocasno izvedela, tja ne bi šla (3146°) v gradivu ni. (77) Dopustni odvisniki tipa Šli smo v gozd, ceprav // cetudi je deževalo (3147°). Glej razlago (68) pri veznikih (pogl. 3.2.10). 3.2.12 Clenki (78) Clenki v velelnih povedih za 1. mn. tipa pišimo! (3056°), napišimo! (3057°), gremo! (3058°), pojdimo! (3059°). Glej velelne stavke (pogl. 3.2.9.1). (79) Clenki v velelnih povedih za 3. ed. in mn. tipa naj napiše! (3060°) oz. naj napi­šejo! (3061°). Glej velelne stavke (pogl. 3.2.9.1). (80) Vprašalni clenki v odlocevalnih vprašanjih. V gradivu se pojavljajo zgledi za brezclenkovna in clenkovna vprašanja, npr. Si kupil novo obleko? Ali si kupil novo obleko? (3110°). Prim. brez clenka: mi dá.ste m..ni t.? LW; p.ep..wata ša vě. na wá.š.n k.á.ju? MW; s clenkom a: a poznŕ.te t.dga /.../ .ů.dija? LW; a 'še? MW (prim. zapostavljeno/ koncno oz. samostojno rabo clenka al z nikalnico: mŕ.ta vě. tů.d ká.co má.te., al 'ne? MW). Podobno vlogo ima lahko clenek kaj, prim. ponujevalno-pogojno kaj ko (kŕ. k.): kŕ. k. bi 'jest was p.á.šu?! LW (prim. Toporišic 2004: 449, 522).33 (81) Vprašalni clenki (vprašalnice) v vzrocnih in namernih vprašanjih tipa Zakaj joceš? (3114°) in Zakaj (cemu) si tam hodil? (3115°). Glej razlago (52) pri vprašalnih stavkih (pogl. 3.2.9.2). (82) Vprašalni clenki v odvisnih odlocevalnih vprašanjih tipa Oce je vprašal, ali // ce je kosilo pripravljeno (3113°). Glej razlago (53) pri vprašalnih stavkih (pogl. 3.2.9.2). 32 Prim. še ó.n d..wa . fá.b..ci, po.le p.í.de, ga paklě.ceja, al se na zastó.pja, pav..ja MW.Odvisnik, ki ga uvaja al, bi namrec lahko razumeli tudi razmišljevalno-pogojno, kot npr. ce se ne razumejo. 33 Prim. še sumno vprašanje (s pricakovanim pozitivnim odgovorom) s clenkom saj: sŕ.j ste ga ví.dli tá.ma MW; razmišljevalno (deliberativno) s clenkovno zvezo ma da: ma da bě. ste p'.o. Ů.klan? LW (prim. Toporišic 2004: 517). (83) Clenki v odvisnem govoru tipa Rekla mi je, da so baje prinesli moko (3139°). Glej razlago (71) pri odvisnikih (pogl. 3.2.11). (84) Pritrjevalni in nikalni clenki tipa Da, Ja (3111°) oz. Ne (3112°) v odgovoru na odlocevalno vprašanje. Glej razlago (51) pri vprašalnih stavkih (pogl. 3.2.9.2). 3.3 Sklep Pricujoca študija o skladnji slovenskega govora v Lipalji vasi je lahko le fragmentarni skla­denjski opis nekega idiolekta – idiolekta, ker temelji na besedilih dveh govorcev (število slovenskih narecnih govorcev je v Lipalji vasi, kot že receno, izjemno omejeno), fragmen­tarnost pa pogojuje dejstvo, da v tako omejenem številu besedil niso izpricani niti vsi skla­denjski pojavi, ki so vkljuceni v vprašalnico OLA. Gradivsko namrec ni bilo mogoce najti zgledov za vprašanja 10b, 11b, 13, 14, 15a, 15c, 17, 18b, 20, 23, 26, 27, 35, 41b, del 43, 44, vsaj del 49, 55a, 55b, 55c, 59, 60b, 65b, 68, 76b, pri cemer ni šlo le za inventarizacijo istovrstnih zgradbenih možnosti, temvec tudi za preverbo vsebinsko (pomensko) ustreznih zgradb. Obenem je trebapoudariti, da je pomanjkljiv tudi sam skladenjski del vprašalnice, saj mu ne uspe zajeti celotne skladenjske problematike, ki bi bila narecnorazlikovalno morda relevantna: pri sklonski oblikoskladnji manjkata npr. vezljivost, tožilnik in njegova varian­tnost z rodilnikom po zanikanihprehodnih glagolih, pri polstavcnih zgradbah raba name-nilnika, pri ujemalnostnih razmerjih stanje v primeru kolicinskih besednih zvez, nekatera pomenska medstavcna razmerja, besednoredna problematika. Kljub navedenemu pa je v gradivu vendarle mogoce opozoriti na nekaj zanimivih skla­denjskih pojavov, prim. predložno zvezo od + rodilnik s svojilnim pomenom (5); rodil­nik os. zaimka za 3. os. s povratnosvojilnim pomenom (5); povratnosvojilni zaimek svoj z osebnosvojilnim pomenom (6); predložno zvezo do + rodilnik v primerjalnih zgradbah (35); prevladujoce osebkovo-povedkovo ujemanje v zanikanih eksistencialnih stavkih tipa Nekoc niso bili avtomobili (36); t. i. okrepljeno zanikanje (36); tožilnik ob zanikanem gla­golu imeti (38); zvezo biti + nedolocnik z deloma namernim pomenom (41); obstoj name-nilniških zgradb (Dodatek 1); zanimive skladenjske lastnosti kolicinskih zgradb, predvsem v primeru osebkovo-povedkovega razmerja (Dodatek 2); vezalniveznik inpa (58); protivni veznik ma (60); absolutni nepregibni oziralnik ki ipd. (69).34 Študija žal ne prinaša popolne skladenjske slike koroškega ziljskega govora v Lipalji vasi, kljub temu pa bo lahko v prihodnosti vsaj deloma prispevala h kontekstualizaciji slo­venskih skladenjskih pojavov – skupaj z drugimi narecnimi skladenjskimi opisi bo namrec mogoce opredeliti, katere od omenjenih skladenjskih znacilnosti so resnicno splošnoslo­venske, katere so prisotne v neki narecni skupini, v delu njenih govorov ali pa izbirno zaznamujejo razlicna narecja oz. govore (morda pod vplivom sorodnih jezikovnosticnih razmer). 34 Prim. še nekaj predvsem leksikalnih (jezikovnosticno motiviranih) posebnosti: boletizdajalniškim nosilcem stanja pod it./furl. vplivom (6);priti ‘postati’ pod furl. vplivom (22); pritrjevalna clenka altroke, eko pod it. vplivom (51); glag. zloženka goripriti po nem. modelu (55). Literatura Avanesov, Ruben I. idr. (ur.), 1965: Voprosnik Obšceslavjanskogo lingvisticeskogo atlasa. Moskva: Nauka. Belicková, Helena, in Sedlácek, Jan 1990: Slovanské souvetí. Praha: Academia. Bezlaj, France, 1982: Etimološki slovar slovenskega jezika II: K–O. Ljubljana: SAZU, ISJ, Mladinska knjiga. Gorjanc, Vojko, 1998: Konektorji v slovnicnem opisu znanstvenega besedila. Slavisticna revija 46/4. 367–388. Jakop, Nataša, 2001: Funkcijska delitev clenkov: znacilnosti naklonskih clenkov. Jezik in slovstvo 46/7–8. 305–316. Kenda-Jež, Karmen, 2005a: Fonološki opis govora Ovcje vasi. Ovcja vas in njena slovenska govorica. Ukve – Ljubljana: SKS Planika Kanalska dolina, ISJFR ZRC SAZU, Založba ZRC. 85–104. Kenda-Jež, Karmen, 2005b: Narecna besedila iz Ovcje vasi. Ovcja vas in njena slovenska govorica. Ukve – Ljubljana: SKS Planika Kanalska dolina, ISJFR ZRC SAZU, Založba ZRC. 129–220. kenda-jež, KARMEN, GROŠELJ, ROBERT, in SMOLE, VERA, 2016: Govorjena besedila iz Lipalje vasi. Lipalja vas in njena slovenska govorica. (Linguistica et philologica 34.) Ljubljana – Ukve: Založba ZRC, ZRC SAZU. Kenda-Jež, Karmen, in Weiss, Peter, 2002: Skladenjski podatki v (slovenskem) narecnem slovarju. Jezikoslovni zapiski 8/1. 47–61. Kolaric, Rudolf, 1959: O sintaksi pivškega govora. Razprave razreda za filološke in literarne vede SAZU 5. Ljubljana: SAZU. 46–51. Koletnik, Mihaela, 2001: Slovenskogoriško narecje. Maribor: Slavisticno društvo Maribor. LipavicOštir, Alja, 2011: Grammaticalization and language contact between German and Slovene. Grammaticalization in Slavic languages: from areal and typological perspectives. Sapporo: Slavic Research Center, Hokkaido University. 27–48. Lipovšek, Franšicka, 2007: O zgradbah eksogene svojilnosti. Jezik in slovstvo 52/1. 17–27. Madriz, Anna, in Roseano, Paolo, 2006: Scrivere in friulano. Udine: SFF. Miklic, Tjaša, 1995a: Skladnja (glagola). Italijanski jezik. Predmetni izpitni katalog za maturo. Ljubljana: RIC. 105–124. Miklic, Tjaša, 1995b: Kontrastiranje rab slovenskih glagolskih oblik z italijanskimi. Italijanski jezik. Predmetni izpitni katalog za maturo. Ljubljana: RIC. 250–263. Ramovš, Fran, 1935: Historicna gramatika slovenskega jezika 7: Dialekti. Ljubljana: Uciteljska tiskarna. Reindl, Donald, F.,2008:Language Contact: German and Slovenian. Bochum: Universitätsverlag Dr. N. Brockmeyer. Skubic, Mitja, 1997: Romanske jezikovne prvine na zahodni slovenski jezikovni meji. Ljubljana: ZIFF. Snoj, Marko, 1997: Kaj je kaj? Škrabceva misel II. Nova Gorica: Franciškanski samostan Kostanjevica. 187–192. Snoj, Marko, 2003: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan. Šipková, Milena, 1993: Stavba vety v mluvených projevech. Syntax hanáckých nárecí. Jinocany: H&H. Škofic, Jožica, 2012: Gorenjsko narecje kot kulturna dedišcina. Etnologija in slovenske pokrajine: Gorenjska. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo. 167–182. Tokarz, Emil, 1977: Skladnia zdan zlozonych wspólrzednie w jezyku slowenskim. Katowice: Uniwersytet Slaski. Topolinska, Zuzana, 1995: Makedonskite dijalekti vo Egejska Makedonija 1. Sintaksa II. Skopje: MANU. Topolinska, Zuzana, 1997: Makedonskite dijalekti vo Egejska Makedonija 1. Sintaksa I. Skopje: MANU. Toporišic, Jože, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. Toporišic, Jože, 2004: Slovenska slovnica. Maribor:Obzorja. Toporišic, Jože, 2006: Besedjeslovne razprave. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Zehetner, Ludwig idr., 1985: Das bairische Dialektbuch. München: Verlag C. H. Beck. Zuljan Kumar, Danila, 2001: Narecne interference v skladnji beneškoslovenskih besedil (neobjavljeno magistrsko delo). Ljubljana. Zuljan Kumar, Danila, 2007: Narecni diskurz. (Linguistica et philologica 16.)Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Zuljan Kumar, Danila, 2013: Neosebne glagolske oblike in gradnja podrednih stavkov v subijskem terskem govoru. Jezikoslovni zapiski 19/2. 237–254. Zuljan Kumar, Danila, 2014: Podredne stavcne strukture v nadiškem in briškem narecju. Annales. Series historia et sociologia 24/2. 331–342. Weiss, Peter, 1990: Govori Zadrecke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: glasoslovje, oblikoslovje in skladnja (neobjavljeno magistrsko delo). Ljubljana. 4 Hišna imena v Lipalji vasi Matej Šekli 4.1 Uvod1 Namen prispevka je predstaviti seznam hišnih imen ter imen hišnega gospodarja in hišne gospodinje v kraju Lipalja vas (nem. Leopoldskirchen, it. San Leopoldo, furl. La Glesie) v Kanalski dolini (nem. Kanaltal, it. Val Canale, furl. Val Cjanâl), do leta 1919 del Vojvodine Koroške znotraj habsburških dednih dežel v okviru Avstrije, od Saintgermainske mirovne pogodbe po prvi svetovni vojni leta 1919 del Republike Italije, ter njihovo etimološko raz­lago, kar pomeni pojasniti nacin njihovega nastanka, tj. dolociti njihov izvor oz. prvotno obliko in prvotni pomen. Na osnovi etimološke razlage sta preuceni tako imenotvorno razmerje med imenom hišnega gospodarja in imenom hišne gospodinje kot tudi njuna pomenska motivacija. Na koncu je dodan še abecedni seznam hišnih imen. Hišna imena (Pri Maticku, Pri Matickovih, Matickova hiša) spadajo med naselbinska zemljepisna lastna imena ter poimenujejo naseljeno ali nenaseljeno hišo s hišno številko v naselju ali delu naselja (Šekli 2008: 139; Škofic, Klinar, Šekli, Piko-Rustia 2012: 13). Ime hišnega gospodarja (Maticek, Matickov) in ime hišne gospodinje (Matickovka, Matickova) sta neskupni osebni lastni imeni, družinsko ime (Maticki, Matickovi) je skupno osebno ime, vsa poimenujejo prebivalce posamezne hiše (Šekli 2008: 169). Glavni vir za preucevanje hišnih imen v Lipalji vasi je njihova narecna podoba, kot je bila zbrana na terenu v okviru dejavnosti Otroškega raziskovalnega tabora Kanalska dolina 2000 ter preverjena in dopolnjena na istoimenskem taboru poleti leta 2003. Infor­matorja na terenu sta bila Leopold Willenpart – Toncev Poldi (1923–2012) in Giovanni Grilz – Žnidarjev Hanzi (1926–2015) iz Lipalje vasi. Pomožni vir je bila Ortschronik von LeopoldskirchenimKanaltal‘Krajevna kronika Lipalje vasi v Kanalski dolini’, ki sta jo od ok. 1847 do leta 1915 pisala ucitelja Josepf Kowatsch / Jožef Kovac (1829–1901) in njegov sin Martin Kowatsch / Martin Kovac (1860–1920) in katere prevod v italijanšcino s faksi­mili nekaterih strani je leta 2007 izdal Raimondo Domenig. V kroniki se namrec na strani 33 najde zapis imen hišnih gospodarjev za leto 1849 (faksimile v Domenig 2007: 47) in na straneh 206–209 za leto 1895 (faksimili v Domenig 2007: 154–157). Informatorja na terenu sta v casu terenske raziskave vedela, da je bilo za casa njunega 1 Za zapis na terenu dokumentirane narecne podobe hišnih imen ter imen hišnih gospodarjev in hišnih gospodinj v slovenski nacionalni foneticni transkripciji se zahvaljujem dialektologinji Veri Smole, za relevantne pripombe na etimološke razlage hišnih imen pa etimologu Marku Snoju. Slika 5: Leopold Willenpart – Toncev Poldi si je vedno rad vzel cas in se z razi­skovalci sprehodil po vasi (vir: arhiv SKS Planika) življenja v Lipalji vasi tradicionalno 62 hiš s »starimi« hišnimi številkami, za katera sta poznala hišna imena oz. njihovo namembnost. Prvotno hišno ime jima ni bilo znano pri štirih hišah: v hiši št. 25 je bila nekoc mlekarna, v Kroniki je zabeleženo ime hišnega gospodarja Jurc; za hišo št. 42 imena nista vedela, v Kroniki se pojavlja ime Pleš; hiša št. 59 je v preteklosti služila kot župnišce, v Kroniki je dokumentiran njen gospodar Jurc; v hiši št. 60 je bila nekoc šola, v Kroniki pa je oznacena kot župnišce. Za nekatere hiše je bilo v casu raziskave dokumen­tirano drugacno ime, kot se pojavlja v Kroniki: to so bile hiše št. 15 (1849 Siuz, 1895 Weis, 2003 Šulc), 16 (1848 in 1895 Florian, 2003 Pleš), 19 (1849 Majn, 1895 Main, 2003 Floran), 23 (1849 in 1895 Šeit, 2003 Cavk), 25 (1849 in 1895 Jurc, 2003 mlekarna), 29 (1849 in 1895 Cavk, 2003 Floran), 41 (1849 Minaš in Kaucic,spod., 1895 UntereKavcic, 2003 Minež), 42 (1849 in 1895 Pleš, 2003 ime ni bilo znano), 58 (1849 Miškovz, 1895 Miškovc, 2003 Jurc), 59 (1849 in 1895 Jurc, 2003 župnišce), 60 (1849 Farovš, 1895 Pfarrhof, 2003 šola). V nadaljevanju sta v osrednjem delu predstavljena seznam hišnih imen ter imen hišnega gospodarja in hišne gospodinje v Lipalji vasi ter njihova etimološka razlaga, v zakljucnem delu pa je povzeto medsebojno imenotvorno razmerje med imenom hišnega gospodarja in imenom hišne gospodinje ter pomenska motivacija imen hišnega gospodarja oz. hišne gospodinje, iz katerega je hišno ime nastalo. 4.2 Seznam hišnih imen v Lipalji vasi z etimološko razlago Seznam hišnih imen v Lipalji vasi z njihovo etimološko razlago je predstavljen v obliki (etimološko)slovarskega geselskega clanka. Sestavljen je po vrstnem redu starih hišnih številk v vasi. Številki, ki jo je imela hiša v vasi, sledi krepko tiskana poknjižena oblika hišnega imena ter za podpicjem krepko tiskani še poknjiženi imeni hišnega gospodarja in hišne gospodinje. Krepko natisnjene oblike imen so poknjižene glasovno-pravopisno (to pomeni prenos narecne glasovne podobe imena v najbližjo knjižno – to je glasovno knji­ženje – ter zapis te izrazne podobe s crkovnim sestavom slovenskega knjižnega jezika – to je pravopisno knjiženje) in ne etimološko-zgodovinsko (etimološko jasna lastna imena so lahko poknjižena ne samo na glasovno-pravopisni, temvec tudi na oblikovni, tj. pregibalni in besedotvorni, ter skladenjski ravni, to pomeni na vseh ravninah jezikovnega sistema); teoreticna etimološko-zgodovinsko poknjižena oblika hišnega imena, natancneje imena hišnega gospodarja oz. hišne gospodinje, iz katerega je hišno ime nastalo, je namrec po­dana v etimološki razlagi. V oglatih oklepajih so ista imena navedena v narecni podobi in so zapisana v slovenski nacionalni foneticni transkripciji. Osrednji del geselskega clanka predstavlja etimološka razlaga obravnavanega hišnega imena. Ker hišna imena v veliki vecini primerov vsebujejo ime hišnega gospodarja oz. ime hišne gospodinje, etimološka razlaga hišnega imena dejansko pomeni etimološko razlago imenovanih osebnih imen. Hišna imena v Lipalji vasi imajo namrec vsa obliko (oblikovni/formalni vidik) pre­dložne besedne zveze, pri cemer se pojavlja predlog nar. p.r ‘pri’, knj. sln. pri < psl. *pri ‘pri’ (Bezlaj 1995: 120; Snoj 2016: 597) in gola ali redkeje zložena samostalniška besedna zveza z imenom hišnega gospodarja oz. zelo redko hišne gospodinje v mestniku ednine (P.r Karlincu, poknjiženo Pri Karlincu; P.r Zlanci, morda *Pri Ziljanki) ter pomensko (pomenski/semanticni vidik) izražajo nahajanje poimenovanega predmeta, tj. hiše (Pri Karlincu ‘pri Karlincu; kjer živi Karlinec’, *Pri Ziljanki ‘pri Ziljanki; kjer živi Ziljanka’). Hišna imena z imenom hišnega gospodarja so Pri Barlcu, Pri Bucanu, Pri Bunku, Pri Burecu, Pri Burnjaku, Pri Cavku, Pri Cešcu in Pri Spodnjem Cešcu, Pri Ceškucu, Pri Drejcku, Pri Fektu, Pri Flikrju, PriFloranu, Pri Gašprcu, Pri Gorenjem Škofu, Pri Grmu, Pri Joku, Pri Jurcu, Pri Karlincu, Pri Kašnjaku, Pri Kavšcu, Pri Kinku, Pri Kobrnu, Pri Kodrcu, Pri Kovcu, Pri Krajncu, Pri Krešplnu, Pri Lahncu, Pri Macašu, Pri Majncu, Pri Mehucu, Pri Mežnarju, Pri Mih.cu, Pri Mišku, Pri Pavlcu, Pri Pavlnu, Pri Pecu, Pri Plešu, PriRabancu, PriŠajtu, Pri Šimncu, Pri Škofu, Pri Šulcu, PriŠulererju, Pri Temlnu, Pri Toncu, Pri Trinku, Pri Tumpu, Pri Zegerju, Pri Zoneju, Pri Žnidrju. Hišna imena z imenom hišne gospodinje so Pri Lenci, Pri Mini, Pri Zlanci, Pri Zuzi. Št. 1: Pri Karlincu; Karlinc, Karlincnja [P.r Karlí.ncu]; [Karlí.nc], [Karlí.ncna]; Kronika 1849: Karnelz, 1895 Karmnnlc (ne povsem berljivo). Ime hišnega gospodarja nar. Karlinc, etimološko-zgodovinsko poknjiženo *Karlinec, je s pripono nar. -c, knj. sln. -.c izpeljano iz osebnega imena Karlin, ki se pojavlja tudi v priimku sln. Karlin (ZSSP: 252), kar je s pripono nar. -í.n/-n, knj. sln. -inizpeljano iz osebnega imena sln. Karl, Karel(Merků 1993: 25–26; Keber 2001: 277–278). Zapis v Kroniki Karnelz (1849) ni povsem jasen. Št. 2: Pri Joku; Jok, Joknja [P.r Jň.ku]; [Jň.k], [Jň.kna]; Kronika: 1849 Jock, 1895 Jock. Ime hišnega gospodarja nar. Jokje glasovna razlicica (z bavarsko nemškim prehodom a > o kot na primer knj. nem. schwach : nar. nem. schwoch, prevzeto kot nar. sln. žboh (rezijansko), navadno švoh) osebnega imena sln. Jak, ki se pojavlja tudi v priimku sln. Jak in izpeljankah kot Jakic/Jokic, Jakelj/Jakl/Jokelj (ZSSP: 222, 223, 237), kar je okrnjena oblika osebnega imena sln. Jakob, Jakop (Merků 1993: 58–61; Keber 2001: 251–252). Št. 3: Pri Ceškucu; Ceškuc, Ceškucnja [P.r C..škucu]; [C..škuc], [C..škucna]; Kro­nika: 1849 Ceskoutz, 1895 Ceškouc. Ime hišnega gospodarja nar. Ceškuc, etimološko-zgo­dovinsko poknjiženo *Ceškovec, je s pripono nar. -u(.)c, knj. sln. -ov-.c izpeljano iz oseb­nega imena nar. Cešk, etimološko-zgodovinsko poknjiženo *Cešek, ki se v vasi pojavlja v imenu hišnega gospodarja nar. Cešk. Dalje glej št. 62: Pri Spodnjem Cešcu. Št. 4: Pri Fektu; Fekt, Fektnja [P.r F..ktu]; [F..kt], [F..ktna]; Kronika: 1849 Fegez, 1895 Fegec. Nejasno. Morda v zvezi z osebnim imenom, ki se pojavlja v priimku sln. Feket (ZSSP: 133). Glede na zemljepisni položaj Lipalje vasi je osebno ime Fekt manj verjetno povezovati z osebnim imenom, ki se pojavlja v priimku madž. Fekete, nastalim iz obcnoi­menskega madž. fekete ‘crn’. Tudi razmerje med v Kroniki zapisno obliko (1849) oz. (1895) in na terenu izpricano Fekt ni povsem jasno. Št. 5: Pri Kašnjaku; Kašnjak, Kašnca/Kašnja [P.r Kŕ.šnaku]; [Kŕ.šnak], [Kŕ.š.nca, Kŕ.šna]; Kronika: 1849 Kašnig, 1895 Kašnig. Ime hišnega gospodarjaKašnjak je morda v zvezi s sln. kášca, kášta in izpeljano z zloženo pripono nar. -n-ak, knj. sln. -n-jak. V Kro­niki se podobno kot pri imenih Burnjak in Zuznjak pojavlja besedotvorna razlicica imena (1849, 1895), v skladu s sodobnim pravopisom knjižne slovenšcine Kašnik, z zloženo pripono sln. -n-ik. Mogoce je, da je pisec Kronike pripono -n-jak, ki je v knjižnem jeziku obicajno naglašena (cebelnják, sadovnják) zamenjal z v knjižnem jeziku pogostejšo nenaglašeno (kot tudi naglašeno) pripono -n-ik (star. r.bnjak, k.rnjak, sodobno r.bnik, k.rnik). Ce je domneva pravilna, gre za poimenovanje po lastnosti hiše. Imeni hišne gospo­dinje sta podobno kot ime hišnega gospodarja izpeljani iz istega besedotvornega predho­dnika, in sicer nar. Kašnca, etimološko-zgodovinsko poknjiženo*Kašnica, z zloženo pri­pono nar. -.n-ca, knj. sln. -n-ica, ter Kašnja s pripono nar. -na, knj. sln. -nja. Glej tudi št. 28: Pri Burnjaku in št. 40 Pri Zuzi. Št. 6: Pri Pavlnu; Pavl, Pavla [P.r Pá...lnu]; [Pá...l], [Pŕ..la]; Kronika: 1849 Pau­laš, 1895 Paulaš. Ime hišnega gospodarja nar. Pavl, etimološko-zgodovinsko poknjiženo *Pavelj, rod. ed. *Paveljna (prim. priimek sln. Paveljšek (ZSSP: 428)), je nastalo iz oseb­nega imena sln. Pavel [Pav../Pav.l], ki je najverjetneje preko nem. Paul prevzeto iz lat. Paulus (Merků 1993: 101–104; Keber 2001: 390–391) in se pojavlja tudi kot priimek v razlicnih glasovnih razlicicah sln. Pavel, Pavl/Paul, Paveu, Paveo (ZSSP: 426–428). Stran­skosklonski -n-je nastal po modelu sln. mánd.lj, rod. ed. mánd.ljna poleg mándlja. V Kroniki se kot ime hišnega gospodarja pojavlja oblika Paulaš, etimološko-zgodovinsko poknjiženo *Pavljaž, ki ima za razliko od imena, dokumentiranega na terenu, še pripono nar. -aš, knj. sln. -až (prim. tudi imena pri hišah št. 12 Lenkaš, 32 Slankaš, 41 Minaš, 56 Sonaš). Glej tudi št. 48: Pri Pavlcu. Št. 7: Pri Barlcu; Barlc, Barlja [P.r Bŕ.r.lcu]; [Bŕ.r.lc], [Bŕ.rla]; Kronika: 1849 Badlic, 1895 Wadlic. Ime hišnega gospodarja nar. Barlc, etimološko-zgodovinsko poknji­ženo morda kot *Barlic, ki se pojavlja tudi kot priimek sln. Barlic (ZSSP: 23), je zelo verjetno v zvezi z osebnim imenom, ki se v razlicnih glasovnih razlicicah pojavlja tudi kot priimek sln. Bartol, Bartl (ZSSP: 23–24), preko romanskih jezikov prevzetega imena lat. Bartholomaeus (Merků 1993: 14–16; Keber 2001: 262–263). Ime je izpeljano s patro­nimicno pripono nar. -.c/-c, knj. sln. -ic, pri cemer je zelo verjetno prišlo do poenostavi­tve soglasniškega sklopa *Bartl > *Barl. Zapisav Kroniki (1849) oz. (1895) z -d-namesto -r-nista povsem jasna (manj verjetno se zdi, da je v govoru prišlo do sporadicne glasovne spremembe *d = r, prim. sln. *so jedli = rezijansko nar. sln. (Solbica) so jerli, in da je potrebno izhajati iz povsem druge imenotvorne podstave). Št. 8: Pri Lahncu; Lahnc, Lahnca [P.r Lŕ.x.ncu]; [Lŕ.x.nc], [Lŕ.x.nca]; Kronika: 1849 Lahanz, 1895 Lahanc. Ime hišnega gospodarja Lahnc je mogoce interpretirati kot *Lahinec, izpeljanko s pripono nar. -c, knj. sln. -.c iz *Lahin, kar je s pripono nar. -í.n/-n, knj. sln. -ín/-in s pomenom edninskost (nomen singulativum) izpeljano iz narodnostnega imena sln. L.h s prvotnim pomenom *‘romansko govoreci’, v slovenskem jezikovnem prostoru ‘Furlan, Italijan’. Podobno kot *Lahin sta tvorjeni tudi imeni, ki se pojavljata kot priimka v razlicnih glasovno-pravopisnih razlicicah sln. Hrvatin, Hervatin, Horvatin, Hrovatin, Hrevatin (ZSSP: 213, 201, 209, 211) in Ogrin, Ugrin (ZSSP: 410, 656, 684); *Lahinec pa imasvojo besedotvorno vzporednico v sln. Ogrinec, Ogrinc (ZSSP: 410, 684, 692). V prid tej domnevi bi govorile naglasne in besedotvorne znacilnosti nar. Lahnc kot tudi pomenska motivacija imena. Ce je domneva namrec pravilna, je osebno ime prvotno poimenovalo nekoga, ki se je iz Laškega, tj. iz Furlanije oz. iz italijanskega jezikovnega prostora, preselil v Kanalsko dolino, tj. na takratno Koroško znotraj Avstrije. Št. 9: Pri Krajncu; Krajnc, Krajncnja [P.r Krŕ.jncu]; [Krŕ.jnc], [Krŕ.jncna]; Kro­nika: 1849 Krajnz, 1895 Krainc. Ime gospodarja nar. Krajnc, etimološko-zgodovinsko poknjiženo kot *Kranjec, je pokrajinsko ime za prebivalca Kranjske in je izpeljano iz sln. Kránj ‘Kranj’, starejše tudi ‘Kranjska’ (prim. kri po Kranji, Korotani prelita, France Pre­šeren, Uvod v Krst pri Savici 2, 2–3, oblikovno prestavljeno v sodobni knjižni jezik kri po Kranju, Korotanu prelita ‘kri po Kranjskem, Koroškem prelita’). Osebno ime je prvo­tno poimenovalo nekoga, ki se je s Kranjske preselil v Kanalsko dolino, tj. na takratno Koroško. Ime se pojavlja tudi kot priimek v razlicnih glasovnih razlicicah sln. Kranjec, Kranjc, Krajnc, Kranc (ZSSP: 299, 297). Podobno motivacijo ima tudi priimek sln. Koro­šec (ZSSP: 288). Št. 10: Pri Toncu; Tonc, Toncnja [P.r T..ncu]; [T..nc], [T..ncna]; Kronika: 1849 Tonc, 1895 Tonc. Ime hišnega gospodarja nar. Tonc, etimološko-zgodovinsko poknjiženo *Tonic, je tvorjeno iz osebnega imena sln. Anton (Merků 1993: 11–12; Keber 2001: 465– 466), in sicer s krnitvijo zacetnega dela imena (Tone, Tona, Toni) in z njegovo izpeljavo s patronimicno pripono nar. -.c/-c, knj. sln. -ic. Oblika se pojavlja tudi kot priimek sln. Tonc (ZSSP: 643). Št. 11: Pri Burecu; Burec, Burcnja/Burlja [P.r Bů.recu]; [Bů.rec], [Bů.rcna/Bů.rla]; Kronika: 1849 Budlic, 1895 Wudlic. Nejasno. Ime hišnega gospodarja nar. Burecje mogoce v zvezi s sln. bur ‘nasip, jez’, kar je izposojeno iz srvnem. wuor(e), wüer(e) ‘jez v vodi’, današnje nem. Wuhr (Striedter-Temps 1963: 96; Bezlaj1976: 54). V tem primeru bi ime lahko kazalo na položaj hiše v naselju. Nejasno je tudi razmerjemed zapisoma v Kroniki (1849) oz. (1895), ki bi (upoštevaje zapis za ustno Barlc pri hiši št. 7) lahko kazala na *Burlic, kar bi bilo bliže imenu hišne gospodinjeBurlja, ki pa je lahko izpeljano tudi s pripono nar. -lja, knj. sln. -lja. Št. 12: Pri Lenci; Lenc, Lenkca [P.r L..nci]; [L..nc], [L...kca]; Kronika: 1849 Len-kaš, 1895 Lenkaš. V hišnem imenuP.r Lenci je morda posredno ohranjeno prvotno ime hišne gospodinje*Lenka z narecno palatalizacijo *Pri Lenki > P.r Lenci (druga možnost je predpostaviti ime hišnega gospodarja*Lencej, ki je izpeljano s pripono sln. -ej, v mest. ed. *Pri Lenceji > P.r Lenci), izpeljanke s pripono nar. -ka, knj. sln. -ka iz imena Lena, skraj­šane oblike imena Alena (gre torej za besedotvorno razmerje (A)lena . (A)lenka), kar so vse skrajšane oblike imen Helena, Magdalena (Merků 1993: 52–53; Keber 2001: 300). Ime hišnega gospodarja nar. Lenc, etimološko-zgodovinsko poknjiženo *Lencic, ki se ohranja v priimku sln. Lencic (ZSSP: 330) oz. sln. Lenkic (ZSSP: 330) (slednji z izravnavo Lencic = Lenkic pod vplivom Lenka), je najverjetneje izpeljano s pripono nar. -.c/-c, knj. sln. -ic, njegova starejša, samo zapisana razlicica , etimološko-zgodovinsko poknjiženo *Lenkaž, s pripono nar. -.š, knj. sln. -až, ime hišne gospodinjeLenkca, etimološko-zgodo­vinsko poknjiženo *Lenkica, pa s pripono nar. -ca, knj. sln. -ica iz Lenka. Št. 13: Pri Flikrju; Flikr, Flikrca [P.r Flě.k.rju]; [Flě.k.r], [Flě.k.rca]; Kronika: 1849 Fliker, 1895 Flicker. Ime hišnega gospodarja nar. Flikr, etimološko-zgodovinsko poknji­ženo *Flikar, bil lahko nastalo iz obcnoimenskega nar. sln. *fl.kar ‘krpac’, kar je ali s pripono nar. -.r, knj. sln. -ar izpeljano iz glagola sln. flíkati ‘krpati’, prevzetega iz nem. flicken ‘krpati’, ali neposredno prevzeto iz nem. Flicker (Striedter-Temps1963: 121). V tem primeru bi šlo za poimenovanje po dejavnosti nosilca imena. Št. 14: Pri Cešcu; Cešc, Cešnja [P.r C..šci]; [C..šc], [C..šna]; Kronika: 1849 Cešk, gor., 1895 Obere Cešk. Ime hišnega gospodarja nar. Cešc je v zvezi z osebnim imenom nar. Cešk, etimološko-zgodovinsko poknjiženo *Cešek, ki se pojavlja kot ime hišnega gospo­darja pri hiši št. 62. Druga možnost je, da je v hišnem imenuP.r Cešci posredno ohranjeno prvotno ime hišne gospodinje*Ceška z narecno palatalizacijo *Pri Ceški > P.r Cešci. V tem primeru bi šlo za žensko osebno ime, ki je sorodno z moškim osebnim imenom nar. Cešk. Dalje glej št. 62: Pri Spodnjem Cešcu. Št. 15: Pri Šulcu; Šulc, Šulcnja [P.r Šů.lcu]; [Šů.lc], [Šů.lcna]; Kronika: 1849 Siuz, 1895 Weis. Ime hišnega gospodarja nar. Šulc je nastalo iz obcnoimenskega nar. sln. *šulc, kar je prevzeto iz nem. Schulze ‘župan, sodja’. Gre torej za poimenovanje po poklicu oz. dejavnosti hišnega gospodarja. Ime se pojavlja tudi kot priimek sln. Šulc (ZSSP: 625). Zdi se, da se v zapisih v Kroniki pojavlja drugo ime hišnega gospodarja; zapis (1849) bi lahko kazal na nar. *Sivc, zgodovinsko-narecno poknjiženo *Sivec, zapis (1895) pa na njegov prevod v nem. weiss‘bel’ (prim. weisses Haar‘beli lasje’). Ime *Sivcje s pripono nar. -c, knj. sln. -.c izpeljano iz sln. s.v ‘ki je take barve kot pepel’. Gre za poimenovanje po telesnih lastnostih nosilca imena, tj. ‘sivolas moški’. Št. 16: Pri Plešu; Pleš, Plešnja [P.r Pl..šu]; [Pl..š], [Pl..šna]; Kronika: 1849 Florian, 1895 Florian. Ime hišnega gospodarja nar. Pleš je zelo verjetno v zvezi s sln. pl.š ‘nepora­sel; plešast, pleša’ (Bezlaj1995: 56; Snoj 2009: 310–311). Ceprav je obcno ime, iz katerega je osebno ime nastalo, jasno, pa motivacija poimenovanja ni enoumna. Poimenovanje je lahko motivirano po telesni lastnosti gospodarja, in sicer plešavosti, ali po legi hiše, in sicer na mestu, neporašcenem z drevjem. Ime se pojavlja tudi kot gorsko in krajevno ime sln. Pleš in priimek sln. Pleš (ZSSP: 456). V Kroniki se pojavlja ime hišnega gospodarja (1849 in 1895); ce ne gre za pomoto, bi to lahko kazalo na spremembo hišnega imena. Za etimološko razlago slednjega glej št. 29: Pri Floranu. Št. 17: Pri Škofu; Spodnji Škof, Škofnja [P.r Škó.fů]; [(Sp..dni) Škň.f], [Škó.fnŕ]; Kronika: 1849 Skof, spod., 1895 Untere Skof. Ime hišnega gospodarjaŠkof, ki se pojavlja tudi kot priimek sln. Škof (ZSSP: 604), je nastalo iz obcnoimenskega sln. šk.f ‘škof’. Gre torej za poimenovanje po poklicu oz. funkciji, podobno kot pri imenih, ki se pojavljajo v priimkih kot Papež, Kralj, Cesar (ZSSP: 424, 298, 74), pri cemer mnenja o morebitnih motivacijah niso enotna. Prvotni nosilec imena Škof bi bil lahko posestnik na zemlji, ki je bila v škofovi lasti, podobno kot je ime Papež oznacevalo nekoga, ki je služil v papeževi vojski (Snoj 2009: 355); možno pa je tudi, da je se je v hiši rodil nekdo, ki je postal škof (podobno je motivirano ime, ki se pojavlja kot priimek sln. Duhovnik (ZSSP: 121)), ali pa, da je hišo obiskal škof (t. i. dogodkovno ime, nem. Ereignissname). Prim. tudi št. 24: Pri Grinjem Škofu. Št. 18: Pri Gašprcu; Gašprc, Gašprcnja [P.r Gŕ.šp.rcu]; [Gŕ.šp.rc], [Gŕ.šp.rcna]; Kronika: 1849 Gasperc, 1895 Gasperc. Ime hišnega gospodarja nar. Gašprc, etimološko--zgodovinsko poknjiženo kot *Gašparic, ki se pojavlja tudi kot priimek v glasovnih razli-cicah sln. Gašperic, Gašparic (ZSSP: 155–156), je s patronimicno pripono nar. -.c/-c, knj. sln. -ic izpeljano iz osebnega imena Gašper, Gašpar (Merků 1993: 26–27; Keber 2001: 218–219). Št. 19: Pri Floranu; Floran, Floranca [P.r Fl..ranu]; [Fl..ran], [Fl..ranca]; Kro­nika: 1849 Majn, 1895 Main. Ime hišnega gospodarja nar. Floran, ki se pojavlja tudi kot priimek sln. Floran (ZSSP: 141), je najverjetneje razlicica osebnega imena sln. Florjan (Merků 1993: 40–41; Keber 2001: 207–208). V Kroniki zabeleženo ime hišnega gospodarja (1849) oz.
(1895) etimološko ni povsem jasno. Št. 20: Pri Karantu; Karant, Karantlja [P.r Karŕ.ntu]; [Karŕ.nt], [Karŕ.ntla]; Kro­nika: 1849 Karant, 1895 Karant. Ime hišnega gospodarja nar. Karant je morda v zvezi z obcnoimenskim nar. sln. (Ziljska dolina) kurant ‘sel, lakaj, mladenic, hlapec’, kar je pre­vzeto iz neke romanske predloge iz latinskega currens ‘tekoc; tekac, sel’ (Snoj 2016: 362). Ce je povezava pravilna, gre za poimenovanje po dejavnosti nosilca imena. Št. 21: Pri Bunku; Bunk, Bunknja [P.r Bů..ku]; [Bů..k], [Bů..kna]; Kronika: 1849 Bunk, 1895 Wank. Nejasno. Ime hišnega gospodarjaBunk je mogoce v zvezi s sln. b.nka ‘oteklina; udarec, odebeljeni konec palice’. V tem primeru bi šlo za vzdevek po telesni lastnosti. Št. 22: Pri Macašu; Macaš, Macašnja [P.r Macŕ.šu]; [Macŕ.š], [Macŕ.šna]; Kronika: 1849 Matjaš, 1895 Matiaš. Ime hišnega gospodarja nar. Macaš je zelo verjetno nastalo iz moškega osebnega imena sln. Matjaž, Matjaš (Merků 1993: 89–90; Keber 2001: 344–346), pri cemer narecna oblika izkazuje drugotno mehcanje skupine *tj > c (Lipalja vas*tja > 'ce, prim. tudi širše sln. Šentjur > Šencur) in posplošitev onezvenecega *-ž > *-š iz im. ed. Obliki Matjaž in Matjaš se v razlicnih pisnih razlicicah pojavljata tudi kot priimka sln. Matijaž, Matjaž, Matjaš (ZSSP: 364). Št. 23: Pri Cavku; Cavk, Cavkca [P.r Cŕ..ku]; [Cŕ..k], [Cŕ..kca]; Kronika: 1849 Šeit, 1895 Šeit. Nejasno. Ime hišnega gospodarja nar. Cavk je morda v zvezi z nar. sln. cavka ‘kavka’. Istega izvora je verjetno priimek sln. Cauk (ZSSP: 85). Za v Kroniki izpri-cano ime hišnega gospodarja <Šeit> (1849 in 1895) glej št. 61: Pri Šajtu. Št. 24: Pri Grinjem Škofu; Grinji Škof, Grinja Škofnja [P.r Grě.nem škó.fu]; [ta Grě.ni škň.f], [Grě.na škó.fnŕ]; Kronika: 1849 Skof, gor., 1895 Obere Skof. Ime hišnega gospodarja nar. Grinji Škof, etimološko-zgodovinsko poknjiženo Gorenji Škof, je v odnosu do imena Škof drugotno, in sicer je najverjetneje nastalo iz slednjega, na kar bi kazal njegov prilastek. Dalje glej št. 17: Pri Škofu. Št. 25: mlekarna; Kronika: 1849 Jurc, 1895 Jurc. Ime hišnega gospodarja nar. Jurc, etimološko-zgodovinsko poknjiženo *Jurec, ki se pojavlja tudi kot priimek v razlicnih gla­sovnih razlicicahsln. Jurac, Jurc (ZSSP: 239, 240), je izpeljanos pripono nar. -c, knj. sln. -.c iz osebnega imena sln. *Jur (prim. krajevni imeni Šentjur, Šencur), Jurij (Merků 1993: 45–48; Keber 2001: 271–273). Glej tudi št. 58: Pri Jurcu. Št. 26: Pri Kovcu; Kovc, Kovcnja [P.r K.cu]; [K.c], [K.cna]; Kronika: 1849 Kotz, 1895 Koc. Nejasno. Pri imenu hišnega gospodarja nar. Kovc gre morda dejansko za *Kolec, ki se pojavlja tudi kot priimek sln. Kolc (ZSSP: 279), kar bi lahko bilo izpeljano iz obcnoimenskega sln. k.l. V tem primeru bi lahko šlo za vzdevek. Št. 27: Pri Drejcku; Drejcak, Drejcknja [P.r Dr..jcku]; [Dr..jcak], [Dr..jckna]; Kronika: 1849 Drecig, 1895 Drecig. Ime hišnega gospodarja nar. Drejcak, etimološko--zgodovinsko poknjiženo *Drejcek, je nastalo iz osebnega imenasln. Andrej (Merků 1993: 9–11; Keber 2001: 111–112), in sicer s krnitvijo zacetnega dela imena Andr.j = Dr.j in z izpeljavo z zloženo pripono nar. -c-ak, knj. sln. -c-.k. V Kroniki je ime hišnega gospodarja zapisano kot Drecig, kar je lahko samo graficni prikaz za *[Drec.k]. Št. 28: Pri Burnjaku; Burnjak, Burnjekca [P.r Bů.rnaku]; [Bů.rnak], [Bů.rnekca]; Kronika: 1849 Burnig, 1895 Wurnig. Ime hišnega gospodarjaBurnjak je mogoce v zvezi s sln. búrja in je izpeljano z zloženo pripono sln. -n-jak. Ce je domneva pravilna, gre za poimenovanje po osebnostnih lastnostih nosilca imena. V Kroniki se podobno kot pri imenu Kašnjak pojavlja besedotvorna razlicica imena (1849) oz. >Wurnik> (1895), zapisano v skladu s sodobnim pravopisom knjižne slovenšcine Burnik, z zloženo pripono sln. -n-ik. Glej tudi št. 5: Pri Kašnjaku. Št. 29: Pri Floranu; (Grini) Floran, Flornca [P.r Fl..ranu]; [(ta Grě.ni) Fl..ran], [Fl..r.nca]; Kronika: 1849 Cavk, 1895 Cavk. Ime hišnega gospodarja nar. (Grinji) Floran, etimološko-zgodovinsko poknjiženo Gorenji Floran, je v odnosu do imena Floran dru­gotno, in sicer je najverjetneje nastalo iz slednjega, na kar bi kazal njegov prilastek. Dalje glej št. 19: Pri Floranu. Za v Kroniki izpricano ime (1849 in 1895) prim. št. 23: Pri Cavku. Št. 30: Pri Žnidrju; Žnidr, Žnidrca [P.r Žně.d.rju]; [Žně.d.r], [Žně.d.rca]; Kronika: 1849 Šnidar, 1895 Šneider. Ime hišnega gospodarja nar. Žnidr, etimološko-zgodovinsko poknjiženo *Žnidar, je nastalo iz obcnoimenskega nar. sln. žn.dar ‘krojac’, kar je prevzeto iz srvnem. snidśre, današnje nem. Schneider ‘krojac’ (Striedter-Temps1963: 254; Bezlaj 2005: 473; Snoj 2016: 896). Gre za poimenovanje po poklicu nosilca imena. Št. 31: Pri Grmu; Grm, Grmca [P.r G.rmu]; [G.r.m], [G.r.ca]; Kronika: 1849 Germ, 1895 Germ. Ime hišnega gospodarjaGrm, ki se pojavlja tudi kot priimek s pisnima razlicicama Grm, Germ (ZSSP: 182, 159), je zelo verjetno v zvezi z obcnoimenskim sln. g.m. Osebna imena s korenom grm-kot Grmovšek, Grmošek, Grmšek, morda tudi Grm, Grmek, Grmic prvotno oznacujejo posestnika z grmi poraslega ozemlja (Snoj 2009: 154–155). Št. 32: Pri Zlanci; Zlank.š; Zlankca [P.r Zlŕ.nci]; [Zlŕ..k.š], [Zlŕ..kca]; Kronika: 1849 Slankaš, 1895 Slankaš. Hišno ime nar. P.r Zlanci bi lahko bila narecna glasovna razlicica oblike *Pri Ziljanki z narecno palatalizacijo *Pri Ziljanki > P.r Zlanci. Slednje vsebuje pokrajinsko lastno ime sln. Ziljanka, poimenovanje za prebivalko sosednje Ziljske doline (nem. Gailtal) na avstrijskem Koroškem. Hišno imenar. P.r Zlanci je torej prvotno poimenovano po hišni gospodinji, ki se je iz Ziljske preselila v Kanalsko dolino. Iz osnove nar. Zlank-sta izpeljeni tudi ime hišnega gospodarja nar. Zlank.š, najverjetneje *Ziljan­kaž, s pripono nar. -.š/-ež, knj. sln. -až in ime hišne gospodinje nar. Zlankca, najverjetneje *Ziljankica, s pripono nar. -ca, knj. sln. -ica. Št. 33: Pri Kobrnu; Kobrn, Kobrca [P.r K..b.rnu]; [K..b.r.n], [K..b.rca]; Kronika: 1849 Koberle, 1895 Koberle. Nejasno. Morda v zvezi s priimkom nem. Kober (iz srvnem. kober ‘žep, torba’ ali iz srvnem. kober ‘vnet, bojevit’). Št. 34: Pri Šimncu; Šimnšc/Šimnc, Šimnšca [P.r Šě.m.ncu]; [Šě.m.šc/Šě.m.nc], [Šě.m.nšca]; Kronika: 1849 Šimanc, 1895 Šimanc. Ime hišnega gospodarja nar. Šimnc, etimo­loško-zgodovinski poknjiženo *Šimonec, *Šimnec, ki se pojavlja tudi v priimku sln. Šimonc, Šimenc (ZSSP: 600–601), je s pripono nar. -c, knj. sln. -.c izpeljano iz razlicice osebnega imena sln. Šímon > Ším.n oz. Šimón > Šmón (Merků 1993: 120–121; Keber 2001: 435–436), ki je preko nem. Simon (do 15.–16. st. izgovorno Šimon) prevzeto iz lat. Sim(e)on. V Kro­niki se pojavlja oblika imena nar. Šimanc, etimološko-zgodovinsko poknjiženo Šimonic, ki se pojavlja v priimku sln. Šimonic (ZSSSP: 601), kar bi kazalo na besedotvorno razlicico imena, izpeljano s patronimicno pripono nar. -.c/-c, knj. sln. -ic. Št. 35: Pri Pecu; Pec, Pecnja [P.r P..cu]; [P..c], [P..cna]; Kronika: 1849 Pez, 1895 Pec. Ime hišnega gospodarja nar. Pec je morda nastalo iz sln. *Pec.c, kar je izpeljano iz sln. p.ca ‘skalnata votlina’. Stranskosklonske oblike tipa rod. ed. *Pecca bi se bile lahko poenostavile v *Pecca > *Pecca > *Peca, iz cesar bi bil lahko nastal drugotni im. ed. *Pec. Podobno je iz *P.cica po samoglasniški redukciji *P.cca in poenostavitvi nastalo gorsko ime Peca, nem. Petzen (Snoj 2009: 302). Ce je domneva pravila, bi ime bilo motivirano po položaju hiše v naselju, in sicer najverjetneje pri skalnati votlini. Št. 36: Pri Mih.cu; Mih.c, Mih.cnja [P.r Mě.x.cu]; [Mě.x.c], [Mě.x.cna]; Kronika: 1849 Mihelc, 1895 Mihalic. Ime hišnega gospodarja nar. Mih.c, etimološko-zgodovinsko poknjiženo Mihic, ki se pojavlja tudi kot priimeksln. Mihic (ZSSP: 377), je izpeljano s pripono nar. -.c/-c, knj. sln. -ic iz osebnega imena sln. Miha, kar je nastalo s krnitvijo sln. Mih.l [Mix..], rod. ed. Mih.la za prvotno *Mix.l., ki je najverjetneje preko nem. Michael > Michel prevzeto iz lat. Michaël. V Kroniki se pojavlja oblika imena nar. Mihelc, etimolo­ško-zgodovinsko poknjiženo *Mihelic, ki se tudi pojavlja v priimku sln. Mihelic (ZSSSP: 377), kar bi kazalo, da je bilo ime izpeljano z isto pripono iz nekrnjene oblike Mihel. Št. 37: Pri Majncu; Majnc, Majnšca [P.r Mŕ.jncu]; [Mŕ.jnc], [Mŕ.jšca]; Kronika: 1849 Majnc, 1895 Maic. Nejasno. Ime hišnega gospodarja nar. Majnc je morda v zvezi z nar. má.ja ‘mlaj’. Št. 38: Pri Temlnu; Teml, Temlca [P.r Té.m.lnu]; [Té.m.l], [Té.m.lca]; Kronika: 1849 Temelj, 1895 Temelj. Nejasno. Št. 39: Pri Mehucu; Mehuc, Mehucnja [P.r M..xucu]; [M..xuc], [M..xucna]; Kro­nika: 1849 Mehouz, 1895 Mehovc. Nejasno. Ime hišnega gospodarja nar. Mehuc je morda z zloženo pripono nar. -u-c, knj. sln. -ov-.c izpeljano iz nar. m..x, knj. sln. m.h. Oblika se pojavlja tudi kot priimek Mahovec (ZSSP: 350). Ce je domneva pravila, bi šlo za poimeno­vanje po legi hiše na obmocju, poraslim z mahom, ali ob mokrem zemljišcu. Manj verjetna je povezava z osebnim imenom Melhior. Št. 40: Pri Zuzi; Zuznj.k, Zuznja [P.r Zú.zi]; [Zů.zn.k], [Zú.zna]; Kronika: 1849 Susnik, 1895 Susnik. V hišnem imenu nar. P.r Zuzi je morda posredno ohranjeno prvo­tno ime hišne gospodinje*Zuza, *Zuzi (druga, manj verjetna možnost je predpostaviti ime gospodarja prvotno *Zuzej, v mest. ed. *Pri Zuzeji > P.r Zuzi, ki je izpeljano s pripono sln. -ej), klicne oblike osebnega imena nem. Susanne, sln. Suzana (Keber 2001: 445–446). Iz osnove Zuz-sta izpeljani tudi ime hišnega gospodarja nar. Zuznj.k, najverjetneje *Zuznjak, z zloženo pripono nar. -n-.k, knj. sln. -n-jak in ime hišne gospodinjeZuznja s pripono nar. -na, knj. sln. -nja. V Kroniki se podobno kot pri imenu Kašnjak pojavlja besedotvorna raz-licica imena (1849 in 1895), zapisano v skladu s sodobnim pravopisom knjižne slovenšcine *Zuznik, z zloženo pripono sln. -n-ik. Glej tudi št. 5: Pri Kašnjaku. Št. 41: Pri Mini; Minež, Minka [P.r Mě.ni]; [Mě.než], [Mě..ka]; Kronika: 1849 Minaš, Kaucic, spod., 1895 Untere Kavcic. V hišnem imenunar. P.r Mini je morda posre­dno ohranjeno prvotno ime hišne gospodinje*Mina, *Mini (druga, manj verjetna možnost je predpostaviti ime gospodarja prvotno *Minej, v mest. ed. *Pri Mineji > P.r Mini, ki je izpeljano s pripono sln. -ej), klicne oblike osebnega imena Marija (Merků 1993: 82–83; Keber 2001: 360–361). Iz osnove Min-sta izpeljani tudi ime hišnega gospodarja nar. Minež, najverjetneje *Minaž, s pripono nar. -.š/-ež, knj. sln. -až, in ime hišne gospodinjeMinka s pripono nar. -ka, knj. sln. -ka. Št. 42: /; Kronika: 1849 Pleš, 1895 Pleš. Glej št. 16: Pri Plešu. Št. 43: Pri Kodrcu; Kodrc, Kodrcnja [P.r Kó.d.rcu]; [Kó.d.rc], [Kó.d.rcna]; Kro­nika: 1849 Kodric, 1895 Kodric. Ime hišnega gospodarja nar. Kodrc, etimološko-zgodo­vinsko poknjiženo Kodric, je s patronimicno pripono nar. -.c/-c, knj. sln. -ic izpeljano iz lastnoimenskega sln. *Kod.r ali obcnoimenskega sln. k.der ‘zvit, zavit šop las ali dolge dlake’. Gre torejza poimenovanje po telesnih lastnostih, namrec po kodrastih laseh (Merků 2004: 45). Št. 44: Pri Kinku; Kink, Kinknja [P.r Kě..ku]; [Kě..k], [Kě..kna]; Kronika: 1849 Kenk, 1895 Kenk. Nejasno. Ime hišnega gospodarja nar. Kink, ki se pojavlja tudi kot prii­mek sln. Kink (ZSSP: 263), je morda v zvezi z glagolom sln. k.nktati ‘dremati’. Št. 45: Pri Kavšcu; Kavc.c, Kavcnja[P.r Kŕ..šcu]; [Kŕ..c.c], [Kŕ..cna]; Kronika: 1849 Kavcic, gor., 1895 Obere Kavcic. Ime hišnega gospodarja nar. Kavcec, etimološko--zgodovinsko poknjiženo *Kavcic, *Tkalcic, ki se pojavlja tudi kot priimek v razlicnih gla­sovno-pravopisnih razlicicah sln. Tkalcic,Tkaucic, Kavcic, Kaucic (ZSSP: 639, 256, 255), je z zloženo pripono nar. -c-.c, knj. sln. -c-ic izpeljano iz lastnoimenskega nar. *Kavc ali obcnoimenskega nar. *kavc, knj. sln. tk.lec, kar je izpeljano iz sln. tkáti. Gre torej za poi-menovanje po poklicu nosilca imena. Št. 46: Pri Krešplnu; Krešpl, Krešplja [P.r Kr..šp.lnu]; [Kr..šp.l], [Kr..špla]; Kro­nika: 1849 Krespel, 1895 Krespel. Nejasno. Ime hišnega gospodarja nar. Krešpl, etimolo­ško-zgodovinsko poknjiženo *Krešpelj, rod. ed. *Krešpeljna, je morda v zvezi s priimkom nem. Grespel. Št. 47: Pri Šulererju; Šulerer, Šulererca [P.r Šu.lčr.rju]; [Šu.lčr.r], [Šu.lčr.rca]; Kronika: 1849 Ucenik, 1895 Lehrer. Ime hišnega gospodarja nar. Šulerer je nastalo iz obc­noimenskega nar. *šulerer ali z neposrednim prevzemom iz nem. Schullehrer ‘šolski uci­telj’. Gre torej za poimenovanje po poklicu nosilca. Tudi Kronika prinaša najverjetneje obcnoimensko oznako poklica hišnega gospodarja, in sicer leta 1849 domace poimenovanje Ucenik, tj. nar. in star. sln. uceník ‘ucitelj’, leta 1895 pa nemško Lehrer ‘ucitelj’. Št. 48: Pri Pavlcu; Pavlc, Pavlcnja[P.r Pŕ...cu]; [Pŕ...c], [Pŕ...cna]; Kronika: 1849 Paulic, 1895 Pavlic. Ime hišnega gospodarja nar. Pavlc, etimološko-zgodovinsko poknji­ženo *Pavlic, ki se pojavlja tudi kot priimek v razlicnih pravopisnih razlicicah sln. Pavlic, Paulic (ZSSP: 427–428), je izpeljano je s patronimicno pripono nar. -.c/-c, knj. sln. -ic iz osebnega imena sln. Pavel. Dalje glej št. 6: Pri Pavlnu. Št. 49: Pri Zegerju; Zeger, Zegerca [P.r Z..gerju]; [Z..ger], [Z..gerca]; Kronika: 1849 Segar, 1895 Seger. Ime hišnega gospodarja nar. Zeger je morda mlajša izposojenka iz nem. Säger ‘žagar’, starejša izposojenka z istim izvorom je sln. ž.gar. Ce je domneva pravilna, gre za poimenovanje po poklicu nosilca imena. Št. 50: Pri Rabancu; Rabanc, Rabancnja [P.r Rabŕ.ncu]; [Rabŕ.nc], [Rabŕ.ncna]; Kronika: 1849 Urbanz, 1895 Urbanc. V krajevnem govoru izpricano ime gospodarja nar. Rabanc se v Kroniki pojavlja kot . Slednje se pojavlja tudi kot priimek v razlic­nih glasovno-pravopisnih razlicicah sln. Urbanec, Urbanac, Urbanc, Vrbanec, Vrbanac, Vrbanc (ZSSP: 659, 689) je s pripono nar. -c, knj. sln. -.c izpeljano iz osebnega imena Urban (Merků 1993: 127–129; Keber 2001: 467–468). V krajevnem govoru izpricano ime pa je najverjetneje v narecju prenarejena oblika imena Urbanc, in sicer najprej po samogla­sniški redukciji *Urbanec > *.banc in dekompozicijo zlogotvornega jezicnika *.banc > *Arbanc ter koncno po premetu *Arbanc = Rabanc. Manj verjetna razlaga je z ljudskoeti­mološko naslonitvijo na sln. rob.n ‘robat clovek’, kar je izpeljano iz sln. r.b. Št. 51: Pri Tumpu; Tump, Tumplja [P.r Tů.mpu]; [Tů.mp], [Tů.mpla]; Kronika: 1849 Tump, 1895 Tump. Ime hišnega gospodarjaTump je morda v zvezi z nar. sln. t.mp ‘strcelj, krcelj’, túmpa ‘škrbina, topi del’, kar je narecna oblika knj. sln. t.p ‘ne oster, skr­han; neumen, omejen’ iz psl. *top. ‘ne oster, skrhan; neumen, omejen’, pri cemer ni izklju-ceno, da se je rinezem (tj. nar. sln. um za psl. *o) ohranil pod vplivom srvnem. tumb ‘neu-men’, današnjim nem. dumm ‘neumen, trapast’ (Bezlaj2005: 247; Snoj 2016: 813). Ce je domneva pravilna, gre torej za prvotni vzdevek. Št. 52: Pri Trinku; Trink, Trinknja [P.r Trě..ku]; [Trě..k], [Trě..kna]; Kronika: 1849 Trink, 1895 Trink. Nejasno. Ime hišnega gospodarja nar. Trink je verjetno izvorno enako oz. sorodno s priimkomasln. Trink, Trinko (ZSSP: 649); slednji se v italijanskem politicnem kontekstu pojavlja tudi v pravopisni razlicici Trinco. Priimek Trinco etimo­loško ni povsem jasen. Zelo verjetno je, da je s pripono sln. -ko (prim. Slavko, Benko, Perko, Darko, Mirko, Janko ipd.) izpeljan iz neke imenske osnove, med katerimi se zdi najbolj verjetna povezava z obliko nem. Trine, okrnjeno obliko osebnega imena Catherina (Costantini – Frantini 2001: 733), sln. Katarina (Merků 1993: 27; Keber 2001: 279–281). Št. 53: Pri Trinku; Trink, Trinknja [P.r Trě..ku]; [Trě..k], [Trě..kna]; Kronika: 1849 Trink, 1895 Badstube. Nejasno. Glej št. 52: Pri Trinku. Št. 54: Pri Mežnarju; Mežnar, Mežnarca[P.r M..žnarju]; [M..žnar], [M..žnarca]; Kronika: 1849 Mesner, 1895 Mesner. Ime hišnega gospodarja nar. Mežnar je nastalo iz obcnoimenskega nar. sln. m.žnar ‘cerkovnik’, kar je prevzeto iz srvnem. mesnśre, dana­šnje nem. Messner ‘cerkovnik’ (Striedter-Temps1963: 179; Bezlaj1982: 183; Snoj 2016: 424). Gre za poimenovanje po dejavnosti nosilca imena. V Kroniki je obakrat zabeleženo obcnoimensko poimenovanje nem. Mesner ‘cerkovnik’, v skladu s sodobnim pravopisom knjižne nemšcine Messner. Št. 55: Pri Bucanu; Bucan, Bucanka[P.r Bucŕ.nu]; [Bucŕ.n], [Bucŕ..ka]; Kronika: 1849 Butcan, 1895 Wucan. Ime hišnega gospodarja nar. Bucan, etimološko-zgodovinsko poknjiženo *Bolcan [Bo.can] (navadno hiperkorektno Bovcan), je poimenovanje za prebi­valca kraja, etimološko-zgodovinsko poknjiženega *Bolc [Bo.c] (navadno hiperkorektno Bovec), iz katerega je tudi izpeljano s pripono nar. -an, knj. sln. -an. Osebno ime je prvotno poimenovalo nekoga, ki se je iz Bovca preselil v Kanalsko dolino. Št. 56: Pri Zoneju; Zon.š, Zonka [P.r Z..n./Z..nej]; [Z..n.š], [Z...ka]; Kronika: 1849 Sonaš, 1895 Sonas. Nejasno. Št. 57: Pri Mišku; Miškuvc, Miškuca/Miškucnja [P.r Mě.šc.]; [Mě.šku.c], [Mě.škuca/Mě.škucna]; Kronika: 1849 Gern (!), 1895 Jurc. Imeni hišnega gospodarja *Mišk, Miškuvc, etimološko-zgodovinsko poknjiženo *Mišek/*Miško, *Miškovec, sta izpe­ljani iz osebega imena, ki se ohranja v priimku sln. Miš (ZSSP: 383), prvo s pripono nar. -k, knj. sln. -.k, drugo pa iz slednjega s pripono nar. -u(.)c, knj. sln. -ov-.c. Osebno ime Miš verjetno ne izvira iz osebnega imena Mihael, temvec je nastalo iz obcnega imena m.š (Snoj 2009: 264). Verjetno gre za prvotni vzdevek. Št. 58: Pri Jurcu; Jurc, Jurcnja [P.r Jů.rcu]; [Jů.rc], [Jů.rcna]; Kronika: 1849 Miškovz, 1895 Miškovc. Ime hišnega gospodarja nar. Jurc, etimološko-zgodovinsko poknji­ženo *Juric, ki se pojavlja tudi kot priimek sln. Juric (ZSSP: 241), je izpeljano s patroni-micno pripono nar. -.c/-c, knj. sln. -ic iz osebnega imena sln. *Jur (prim. krajevni imeni Šentjur, Šencur), Jurij (Merků 1993: 45–48; Keber 2001: 271–73). Glej tudi št. 25: mle­karna. Za v Kroniki izpricano ime (1849) oz. (1895) glej št. 57: Pri Mišku. Št. 59: župnišce; Kronika: 1849 Jurc, 1895 Jurc. Za v Kroniki izpricano ime (1849 in 1895) glej št. 58: Pri Jurcu. Št. 60: šola; Kronika: 1849 Farovš, 1895 Pfarrhof. Št. 61: Pri Šajtu; Šajt, Šajtnja [P.r Šŕ.jtu]; [Šŕ.jt], [Šŕ.jtna]; Kronika: 1849 Šeit, na rav., 1895 Šeit Naravni. Nejasno. Ime hišnega gospodarja nar. Šajt je morda v zvezi z obc­noimenskim nem. Scheide ‘meja, locnica’. Ce je povezava pravilna, bi ime lahko kazalo na položaj hiše v naselju, tj. ob neki meji, locnici. Št. 62: Pri Spodnjem Cešcu / Pri Ceškocu; Cešk, Cešknja [P.r Sp..dnem C..šcu / P.r C..škocu]; [C..šk], [C..škna]; Kronika: 1849 Cešk, spod., 1895 Unterer Cešk. Ime hišnega gospodarja nar. Cešk, etimološko-zgodovinsko poknjiženo *Cešek, je mogoce pri­merjati s priimkoma sln. Cešek in Ceško(ZSSP: 91). Morda je v zvezi z vzhodnoštajerskim, prekmurskim nar. sln. c.h ‘fant, decek; goveji pastir’ in c.ško ‘kravji varuh, bajeslovno bitje’. Prim. tudi št. 3: Pri Cešku in št. 14: Pri Cešcu. 4.3 Zakljucek 4.3.1 Imenotvorno razmerje med imenom hišnega gospodarja in imenom hišne gospodinje Ime hišnega gospodarja je imenotvorni predhodnik imena hišne gospodinje, pri cemer je ime hišne gospodinje iz imena hišnega gospodarja izpeljano z naslednjimi pripo­nami: 1. nar. -nja, knj. sln. -inja (Bunk . Bunknja, Burec . Burcnja (dvojnicno), Cešc . Cešnja, Cešk . Cešknja, Ceškuc . Ceškucnja, Drejcak . Drejcknja, Fekt . Fektnja, Gašprc . Gašprcnja, Jok . Joknja, Jurc . Jurcnja, Karlinc . Karlincnja, Kavc.c . Kavcnja, Kink . Kinknja, Kodrc . Kodrcnja, Kovc . Kovcnja, Krajnc . Krajncnja, Macaš . Macašnja, Mehuc . Mehucnja, Mih.c . Mih.cnja, Miškuvc . Miškucnja, Pavlc . Pavlcnja, Pec . Pecnja, Pleš . Plešnja, Rabanc . Rabancnja, Šajt . Šajtnja, Škof .Škofnja in Gorenji Škof .Gorenja Škofnja, Šulc .Šulcnja, Tonc .Toncnja, Trink . Trinknja), pri cemer pri podstavah na -c lahko pride do premene c : c (Kovc . Kovcnja, Krajnc .Krajncnja, Rabanc . Rabancnja) ali pa ne (Ceškovc . Ceškovcnja, Karlinc . Karlincnja, Mehuc . Mehucnja, Miškuvc . Miškucnja, Pec . Pecnja, Šulc . Šulcnja); 2. nar. -ca, knj. sln. -ica (Burnjak . Burnjekca, Cavk . Cavkca, Flikr . Flikrca, Floran . Floranca oz. Floran .Flornca, Grm . Grmca, Kobrn . Kobrca, Majnc . Majnšca, Mežnar . Mežnarca, Šimnšc . Šimnšca, Šulerer . Šulererca, Teml . Temlca, Zeger . Zegerca, Žnidr . Žnidrca); 3. nar. -lja, sln. -lja (Karant . Karantlja, Tump . Tumplja); 4. nar. -ka, sln. -ka (Bucan . Bucanka). Ime hišnega gospodarja in hišne gospodinje sta vzporedni izpeljanki, pri cemer se pojavljajo naslednje pripone: - : -a (Krešpl :Krešplja, Pavl :Pavla); nar. -c :-ca, knj. sln. -.c : -ica (Lahnc : Lahnca); nar. -u(v)-c : -u-ca, knj. sln. -ov-.c : -ov-ica (Miškuvc in dvoj-nicno Miškuca); nar. -.c/-c : -ca, knj. sln. -ic : -ica (dvojnicno Lenc : Lenkca); nar. -.c/-c : -lja, knj. sln. -ic : -lja (Burec : dvojnicno Burlja); nar. -.c/-c : -ja, knj. sln. -ic : -ja (Barlc : Barlja, *Burlic : dvojnicno Burlja); nar. -n-jak : -n-ca, knj. sln. -n-jak : -n-ica (Kašnjak : dvojnicno Kašnca); nar. -n-jak : -nja, knj. sln. -n-jak : -inja (Kašnjak : dvojnicno Kašnja, Zuznj.k : Zuznja); nar. -ež/-.š : -ka, knj. sln.-až : -ka (Minež : Minka, Zon.š : Zonka); nar. -aš/-.š : -ca, knj. sln. -až : -ica (dvojnicno Lenkaš : Lenkca, Zlank.š : Zlankca). 4.3.2 Pomenska motivacija imen hišnega gospodarja oz. hišne gospodinje Rojstno ime hišnega gospodarja oz. hišne gospodinje v razlicnih oblikah, in sicer so to lahko: 1. prvotna neskrajšana oblika imena: Floran, Macaš, Pavl; 2. po krnitvi skraj­šana oblika imena, ki se v ljudskem jeziku najpogosteje uporablja tudi kot klicno osebno ime: Jok; 3. izpeljana (neskrajšana ali skrajšana) oblika imena: Barlc, Gašprc, Jurc, Mih.c, Pavlc, Tonc; Drejcak; Karlinc, Šimnšc/Šimnc, Rabanc; Pri Lenci, Pri Mini, Pri Zuzi. Zemljepisni izvor hišnega gospodarja oz. hišne gospodinje, na kar kažejo imena, nastala iz zemljepisnih ali skupnih cloveških imen, predvsem iz krajevnih (Bucan), pokra­jinskih (Pri Zlanci), deželnih (Krajnc) in narodnostnih (morda Lahnc). Poklic, dejavnost hišnega gospodarja oz. hišne gospodinje: Flikr, Kavc.c, Mežnar, Šulc, Šulerer, Zeger, Žnidr; (Spodnji) Škof, Grinji Škof. Pri imenih z obcnoimenskim škof ne gre za funkcijo hišnega gospodarja. Telesne ali duševne lastnosti hišnega gospodarja oz. hiše gospodinje: Bunk, Kodrc, Pleš, ; Burnjak, Tump; Pri Mišku. Kot je razvidno iz navedenih primerov, oblikovno sicer dokaj jasnim imenom ni mogoce vedno enoumno dolociti pomenske motivacije. Možne hipoteze o morebitni prvotni pomenski motivaciji imen so podane pri obravnavi posameznega imena. Lastnost hiše hišnega gospodarja oz. hišne gospodinje v naselju, tj. lega ali katera druga njena znacilnost: Grm, Pec, Kašnjak, Mehuc. Podobno kot pri prejšnjem tipu imen navedeni primeri kažejo na težavnost enoumne razlage pomenske motivacije. 4.4 Abecedni seznam hišnih imen Za lažje iskanje hišnega imena ter imena hišnega gospodarja in imena hišne gospodinje v seznamu hišnih imen z njihovimi etimološkimi razlagami dodajam še abecedni seznam hišnih imen s starimi hišnimi številkami. Pri Barlcu št. 7 Pri Karlincu št. 1 Pri Pavlnu št. 6 Pri Bucanu št. 55 Pri Kašnjaku št. 5 Pri Pecu št. 35 Pri Bunku št. 21 Pri Kavšcu št. 45 Pri Plešu št. 16 Pri Burecu št. 11 Pri Kinku št. 44 Pri Rabancu št. 50 Pri Burnjaku Pri Cavku Pri Cešcu št. 28 št. 23 št. 14 Pri Kobrnu Pri Kodrcu Pri Kovcu št. 33 št. 43 št. 26 Pri Spodnjem Cešcu št. 62 Pri Šajtu št. 61 Pri Šimncu št. 34 Pri Ceškocu Pri Ceškucu Pri Drejcku št. 62 št. 3 št. 27 Pri Krajncu Pri Krešplnu Pri Lahncu št. 9 št. 46 št. 8 Pri Škofu Pri Šulcu Pri Šulererju št. 17 št. 15 št. 47 Pri Fektu št. 4 Pri Lenci št. 12 Pri Temlnu št. 38 Pri Flikrju št. 13 Pri Macašu št. 22 Pri Toncu št. 10 Pri Gašprcu št. 18 Pri Grinjem Škofu št. 24 Pri Majncu Pri Mehucu št. 37 št. 39 Pri Trinku Pri Tumpu št. 52, 53 št. 51 Pri Grmu št. 31 Pri Mežnarju št. 54 Pri Zegerju št. 49 Pri Floranu št. 19, 29 Pri Mih.cu št. 36 Pri Zlanci št. 32 Pri Joku št. 2 Pri Mini št. 41 Pri Zoneju št. 56 Pri Jurcu št. 58 Pri Mišku št. 57 Pri Zuzi št. 40 Pri Karantu št. 20 Pri Pavlcu št. 48 Pri Žnidrju št. 30 Viri in literatura BAJEC, ANTON, 1950, 1952, 1952, 1959: Besedotvorje slovenskega jezika I–IV. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik. BERGMANN, HUBERT, 1999: Hišna imena v Žabnicah/Camporosso/Seifnitz v Kanalski dolini (Italija). Hišna imena v Žabnicah / Nomi in vulgo delle case di Camporosso.Trbiž/Tarvisio. 36–40, 52–91. bezlaj, FRANCE, 1976, 1982, 1995, 2005, 2007:Etimološki slovar slovenskega jezika I–V. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. bezlaj, FRANCE, 2003: ZbranijezikoslovnispisiI–II. Uredila Metka Furlan. Ljubljana: Založba ZRC. BON, mija, 2015: Ledinska in hišna imena v Bovcu: diplomsko delo. Ljubljana. www.bovec-imena. com. bRozoVic, MARUŠA, 2013: Ledinska in hišna imena v vasi Selšcek. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofskefakultete. CinauseRo, BARBARA, demtesano, ERMANNO, Costantini, enos, puntin, mauRizio, 2011: Dizionario toponomastico: etimologia, corografia, citazioni storiche, bibliografia dei nomi di luogo del Friuli storico e della Provincia di Trieste. Palmanova: Edizioni Ribis. Slika 6: Zemljevid Lipalje vasi s starimi hišnimi številkami, ki imajo slovenska hišna imena. Ze­mljevid je nastal na raziskovalnih taborih v letih 2000 in 2003, pripravili in preverili na terenu pa so ga otroci pod vodstvom Tanje Šturm (vir: arhiv SKS Planika) Costantini, enos, FRantini, gioVanni, 2011: I cognomi del Friuli. Pasian di Prato: La Bassa/ LithoStampa. dapit,RobeRto, 2001: Cognomi e nomi di famiglia dell’Alta Val Torre. Lusevera. klinaR, KLEMEN, 2009–2015: Kako se pri vas rece? Hišna imena v [...]. Zbral in uredil Klemen Klinar. [Hišna imena na Gorenjskem, do leta 2015 izšlo 35 knjižic]. Jesenice: Razvojna agencija Zgornje Gorenjske. www.hišnaimena.si. kotnik, BERTRAND, 1992–2011: Zgodovina hiš južne Koroške 1–15. Celovec, Ljubljana, Dunaj: Mohorjeva založba. MERKŮ, PAVLE, 1993: Svetniki v slovenskem imenoslovju. Trst: Mladika. MERKŮ, Pavle, 2004: 1300 primorskih priimkov. Trst: Mladika. MERKŮ, PAVLE, 2007: Formanti dei cognomi sloveni al confine occidentale registrati secondo l’ordine alfabetico inversi. Ce fastu?. Rivista della Societŕ Filologica Friulana “Graziadio I. Ascoli” 83/1 (2007). 19–38. snoj, MARKO, 2009: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan. snoj, MARKO, 32016 (11997):Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC. stRiedteR-temps, HildegaRd, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slowenischen. Wiesbaden: Otto Harrassowitz. šekli, MATEJ, 2005: Hišna imena v Ovcji vasi / Nomi in vulgo delle case a Valbruna. Ovcja vas in njena slovenska govorica / Valbruna e la sua parlata slovena. (ur. Nataša Komac in Vera Smole). Ukve – Ljubljana: SKS Planika Kanalska dolina – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša – Založba ZRC, ZRC SAZU. 23–59. Šekli, Matej, 2008: Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek innjegovi okolici.(Linguistica et pholologica 22.) Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. topoRišic, jože, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. topoRišic, jože, 42000 (11976): Besedotvorje. Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja. 143–234. toRkaR,silVo, 2001: Nekaj znacilnosti rojstnih imen v živem jeziku Zgornje Baške doline. Simpozij slovenska lastnoimenskost. Zbornik s simpozija v Pišecah ’99. Urednik Jože Toporišic. Novo mesto. 89–95. toRkaR, silVo, 2002: Priimki na Slovenskem. Jezikoslovni zapiski 8/2. 71–79. ZSSP =Zacasni slovarslovenskih priimkov. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1974. Lipalja vas in njena slovenska govorica (Povzetek) Monografija Lipalja vas in njena slovenska govorica prinaša podroben in metodološko iz­delan opis slovenskega ziljskega govora zadnjih govorcev na skrajnem severozahodnem robu slovenskega etnicnega ozemlja, kjer je še v zacetku 20. stoletja slovensko govorece prebivalstvo pomembno sooblikovalo vaško življenje. Jezikoslovec lahko uživa v prebiranju posebnosti slovenskega govora Lipalje vasi ter se skozi seznam hišnih imen ter poimenovanj hišnih gospodarjev in gospodinj pouci o nji­hovem izvoru, pri tem pa se sooci z razlicnimi metodološkimi pristopi in možnostmi analize na terenu zbranega gradiva. Zgolj radovednega bralca nagovarjata tako podoba jezikovne krajine, ki odseva skozi zemljepisne karte in zgodovinske dokumente, kot tudi zapis pri­povedi govorcev, rojenih v 20. letih 20. stoletja, ki z vso neposrednostjo razkrivajo zgodbe posameznikov, ki so zaradi kompleksnih zgodovinskih okolišcin v jeseni svojega življenja komajda še imeli priložnost spregovoriti v svojem maternem jeziku. Uvodni prispevek zgodovinarja in publicista Vlada Klemšeta Lipalja vas pred dvesto leti: domovina Kovacev, Trinkov in Temmlov na podlagi zemljepisnih krajevnih in ledinskih imen iz franciscejskega katastra predstavlja podobo Lipalje vasi v zacetku 19. stoletja, ki potrjuje že znane teze o tesnem sobivanju zlasti nemško in slovensko pa tudi italijansko in furlansko govorecega prebivalstva na tem obmocju. Naslednji trije prispevki so ob avtorskem vložku in interpretaciji tudi sad vecletnega skupinskega raziskovalnega dela in zbiranja gradiva, prijetnega druženja in poglobljenega študija, ki v slovensko jezikoslovje, zlasti dialektologijo, prinaša nove pristope in opis še nepopisanega slovenskega govora. Prispevek Karmen Kenda-Jež Govorjena besedila iz Lipalje vasi, ki je nastal v sodelovanju z Robertom Grošljem in Vero Smole, pomeni prvo podrobnejšo jezikoslovno obravnavo slovenskega govora Lipalje vasi. Prinaša komenti-ran izbor besedil, posnetih na raziskovalnem taboru 2005, v slovenski narecni foneticni transkripciji. Skozi pripovedi informantov, vseh treh v vasi rojenih maternih govorcev slo­venskega jezika: Marie Willenpart – Mici, Giovannija Grilza – Žnidarjevega Hanzija in Leopolda Willenparta – Toncevega Poldija, se odstira pogled v organiziranost družinskega in vaškega življenja sredi in konec 20. stoletja. Študija Skladenjski opis slovenskega govora v Lipalji vasi Roberta Grošlja opisuje skladnjo slovenskega koroškega ziljskega govora v Lipalji vasi, in sicer na temelju skla­denjskega dela vprašalnice za OLA, ki zajema sklonsko oblikoskladnjo, predložne zveze, problematiko povedkovega dolocila, rabo glagolov biti in imeti, naklonske glagole, zveze z nedolocnikom in deležniki, problematiko skladenjskega naklona, veznikov, zloženega stavka in clenkov. Analiza gradivsko temelji na pogovorih (z Leopoldom in Mario Willen-part), posnetih v Lipalji vasi v letih 2000 in 2005. Matej Šekli v prispevku Hišna imena v Lipalji vasi podaja etimološko razlago in seznam slovenskih hišnih imen ter poimenovanj hišnih gospodarjev in gospodinj po starih hišnih številkah. Vsa imena so bila na sprehodih z osrednjim informatorjem Leopoldom Willenpartom – Toncevim Poldijem veckrat preverjana. Izhodišce za študijo je bil na raz­iskovalnih taborih 2000 in 2003 pripravljen seznam, ki so ga pod vodstvom mentorjev izdelali in na terenu preverili otroci. Iz skromne želje – iz katere je nastal Otroški raziskovalni tabor Kanalska dolina 2000 – med dolinskimi otroki, ki obiskujejo izbirne tecaje slovenskega jezika pri SKS Planika, uzavestiti prisotnost in živost slovenskega jezika na obmocju ter skozi igro raziskati in spoznati slovensko govorico Lipalje vasi, je nastala celovita študija, ki z ustreznimi meto­dološkimi pristopi in raziskovalnim aparatom prinaša verodostojen opis in zven zadnjih slovenskih besed v tem kraju. Lipalja vas and its Slovenian speech (Summary) The monograph Lipalja vas and its Slovenian speech presents a detailed and methodologi­cally sophisticated description of the Zilja local dialect of Slovenian as spoken by its last speakers in the northwestern most part of the Slovenian ethnic territory, where Slovenian-speaking population played an important part in the life of the village as late as at the begin­ning of the 20th century. Alinguist can find pleasure in reading about peculiarities of the Slovenian local dialect of Lipalja vas (Ger. Leopoldskirchen / It. Laglesie San Leopoldo / Fur. Laglesie) and use a list of house names and names of householders and housewives to learn about their ety­mologies; in so doing, he/she is also confronted with different methodological approaches and possibilities of analysis of the material collected through fieldwork. Only a curious reader will be captivated by both the linguistic landscape, which is reflected in geographical maps and historical documents, and narratives of speakers born in 1920s, who reveal, with utmost sincerity, the stories of individuals who, due to complex historical circumstances, hardly had any opportunity left to speak in their mother tongue in the autumn of their lives. The introductory contribution Lipalja Vas 200 Years Ago: The Home of Kovaci, Trinki and Temmli authored by a historian and writer Vlado Klemše portrays Lipalja vas at the beginning of the 19thcentury on the basis of toponyms from the Franciscean cadastre. It con­firms well-known theses about coexistence and close-knit ties between German- and Slo­venian-speaking populations in particular as well as between Italian- and Friulian-speaking populations in this area. The next three contributions are not only a result of the work and interpretations of their authors, but also of several years of group research work, collection of material, pleasant socialising and in-depth research that introduces new approaches and a description of a previously undescribed Slovenian local dialect into Slovenian linguistics, particularly into dialectology. Karmen Kenda-Jež’s contribution Spoken Texts from Lipalja Vas, which was prepared in collaboration with Robert Grošelj and Vera Smole, is the first detailed linguistic analysis of the Slovenian local dialect of Lipalja vas. It provides a com­mented selectionof texts recorded at the research camp in 2005 written in Slovenian dialect transcription. The narratives of the informants – Maria Willenpart – Mici, Giovanni Grilz – Žnidarjev Hanzi and Leopold Willenpart – Toncev Poldi, all of whom are native speakers of Slovenian born in the village – offer an insight into the organization of family and village lives in the mid- and the late 20th century. Robert Grošelj’s study Syntactic Description of the Slovenian Local Dialect in Lipalja Vas describes the syntax of the Carinthian Zilja dialect in Lipalja vas and is based on the syntactic section of the Slavic Linguistic Atlas questionnaire, which regards the morpho-syntax of case, prepositional phrases, the subject complement, the use of the verbs biti and imeti, modal verbs, phrases with the infinitive and participles, the problems regarding the syntactic mood, conjunctions, the complex sentence and particles. The analysis is based on the material collected through conversations (with Leopold and Maria Willenpart) recorded in Lipalja vas in 2000 and 2005. In his contribution House Names in Lipalja Vas, Matej Šekli offers etymological expla­nations and a list of Slovenian house names and names of householders and housewives according to the old house numbers. All the names were checked several times during the walks with the main informant Leopold Willenpart – Toncev Poldi. The basis of the study was a list of house names compiled at research camps in 2000 and 2003 by children, who created it under the guidance of supervisors and checked it in the field. Ahumble wish – which brought into existence the Research Camp for Children Kanal-ska dolina 2000 – harboured by the children in the valley who attend elective courses of the Slovenian language at the Slovenian Cultural Centre Planika was to raise awareness of the presence of the Slovenian language and its vivacity in the area and to explore and get to know the Slovenian local dialect of Lipalja vas through play. This wish turned into a complete study which provides a reliable description using appropriate methodological approaches and research apparatus as well as the sound of the last Slovenian words in Lipalja vas. Laglesie San Leopoldo e la sua parlata slovena (Abstract) La monografia Lipalja vas in njena slovenska govorica (Laglesie San Leopoldo e la sua parlata slovena) fornisce, attraverso i racconti degli ultimi parlanti ancora in vita, una descrizione minuziosa e metodologicamente articolata del dialetto sloveno zegliano al con­fine nordoccidentale del territorio etnico sloveno, dove ancora agli inizi del XX secolo la popolazione slovenofona rappresentava un elemento fondante della realtŕ locale. I linguisti potranno apprezzare le peculiaritŕ della parlata slovena di Laglesie San Leo­poldo (sl. Lipalja vas / nem. Leopoldskirchen / friul. Laglesie) e apprendere l’origine dei soprannomi familiari e personali, confrontandosi al contempo con diversi approcci meto­dologici e modalitŕ d’indagine del materiale raccolto sul campo. I lettori piů curiosi scopri­ranno il paesaggio linguistico che emerge dalle mappe geografiche e dai documenti storici. Attraverso le trascrizioni dei racconti degli ultimi parlanti, nati negli anni Venti del XX secolo, potranno conoscere le vicende personali di singoli individui, che giunti al tramonto della propria vita, a causa di circostanze storiche complesse, persero quasi del tutto la pos­sibilitŕ di utilizzare la propria lingua madre. Il saggio introduttivo dello storico e scrittore Vlado Klemše Lipalja vas pred dve­sto leti: domovina Kovacev, Trinkov in Temmlov (Laglesie San Leopoldo due secoli fa: la patria dei Kovac, Trink e Temmel), partendo dai toponimi citati nel catasto francescano, traccia un’immagine del paese agli inizi del XIX secolo, che conferma tesi ben note sulla convivenza nell’area di popolazioni di lingua tedesca e slovena, ma anche di parlanti italo­foni e friulanofoni. Oltre al contributo e all’interpretazione dei singoli autori, i successivi tre articoli sono frutto di pluriennale lavoro di squadra, di raccolta di materiale, di proficua socializzazione e studio approfondito che introduce nella linguistica, e in particolare, nella dialettologia slo­vena nuove modalitŕ di indaginee la descrizione di una parlata slovena non ancora censita. Il contributo di Karmen Kenda-Jež dal titolo Govorjena besedila iz Lipalje vasi (La parlata di Laglesie San Leopoldo), al quale hanno collaborato anche Robert Grošelj e Vera Smole, rappresenta la prima e dettagliata trattazione linguistica della parlata slovena di Laglesie San Leopoldo. Fornisce una selezione commentata di testi, registrati durante lo Stage di ricerca del 2005, nella trascrizione dialettale slovena. I racconti di tre informa-tori di madrelingua slovena, tutti originari di Laglesie, Maria Willenpart – Mici, Giovanni Grilz – Žnidarjev Hanzi e Leopold Willenpart – Toncev Poldi, offrono una panoramica sull’organizzazione della vita familiare e paesana di Laglesie San Leopoldo dalla metŕ del XX secolo in poi. Il saggio dal titolo Skladenjski opis slovenskega govora v Lipalji vasi (Descrizione sin-tattica della parlata slovena di Laglesie San Lepoldo) di Robert Grošelj analizza la sintassi della locale parlata slovena (zegliana e carinziana), prendendo spunto dal questionario per l’Atlante linguistico panslavo (OLA), e in particolare dalla sezione dedicata alla sintassi, che comprende la morfosintattica dei casi, i sintagmi preposizionali, la problematica del complemento oggetto, l’uso dei verbi essere eavere, i verbi modali, i sintagmi verbali inde­finiti, la problematica della variazione sintattica, le congiunzioni, l’ipotassi e gli articoli. L’analisi si basa sulle conversazioni (con Leopold e Maria Willenpart), registrate a Laglesie negli anni 2000 e 2005. Nell’articolo Hišna imena v Lipalji vasi (Soprannomi familiari a Laglesie San Leo­poldo) Matej Šekli fornisce una spiegazione etimologica e un elenco dei soprannomi fami­liari e personali sloveni secondo l’antica numerazione delle case. Tutti i soprannomi sono stati verificati in piů occasioni durante le passeggiate con l’informatore principale Leopold Willenpart – Toncev Poldi. L’indagine trae spunto dall’elenco prodotto con l’aiuto degli insegnanti e verificato sul campodai ragazzi che hanno partecipato agli Stage di ricerca nel 2000 e 2003. Dal semplice desiderio di accrescere nei ragazzi, che frequentano i corsi facoltativi di lingua slovena presso il Centro Culturale Stella Alpina, la consapevolezza sulla presenza e vivacitŕ della lingua slovena nell’area e di scoprire e conoscere la parlata locale attraverso il gioco (da cui nacque l’idea dello Stage di ricerca per bambini e ragazzi in Val Canale nel 2000), č emersa un’indagine completa sulla parlata di Laglesie San Leopoldo, che attra-verso un approccio metodologico e un impianto analitico ci consegna una descrizione auto-revole e la testimonianza delle ultime parole slovene di questi luoghi. Seznam slikovnega gradiva Fotografija na notranjem zavihku platnic: Udeleženci Raziskovalnega tabora Kanalska dolina 2014, Matej Šekli, Vera Smole, Karmen Kenda-Jež in Robert Grošelj, so na terenu preverjali zbrano gradivo in pripravljali besedila o slovenski govorici Lipalje vasi (foto: Vera Smole, arhiv SKS Planika) Slika 1: Irena Šumi, Giovanni Grilz – Žnidarjev Hanzi (1926–2015), Nataša Gliha Komac in Elisa Autischer na Otroškem raziskovalnem taboru Kanalska dolina 2000 (vir: arhiv SKS Planika) Slika 2: Posnetek (digitalni zapis) katastrske mape ožjega obmocja naselja Lipalja vas iz leta 1827 (vir: Državni arhiv v Gorici) Sliki 3.1 in 3.2: Predzadnja stran vprašalnika z odgovorom v nemškem jeziku, kjer je na­vedenih okoli dvajset ledinskih imen, in posnetek naslovnice (vir: Državni arhiv v Gorici) Sliki 4.1 in 4.2: Lipalja vas: postopno nastajanje jezikovnega otoka v drugi polovici 19. stoletja (Grafenauer 1946, str. 6, 9); na prvi sliki je razvidna povezava Lipalje vasi z zaho­dno Ziljsko dolino Slika 5: LeopoldWillenpart – Toncev Poldi si je vedno rad vzel cas in se z nami sprehodil po vasi (vir: arhiv SKS Planika) Slika 6: Zemljevid Lipalje vasi s starimi hišnimi številkami, ki imajo slovenska hišna ime­na. Zemljevid je nastal na raziskovalnih taborih v letih 2000 in 2003, pripravili in preverili na terenu pa so ga otroci pod vodstvom Tanje Šturm (vir: arhiv SKS Planika) Imensko in stvarno kazalo A Autischer, Elisa 8 B Bartaloth, Rudi 9 Bayer, Markus 24, 55, 74 Benedik, Francka 32, 76 Bergmann, Hubert 19 Bezlaj, France 26, 62, 67, 73, 80, 115–116, 118, 121 C Costantini, Enois – Frantini, Giovanni 121 C clenki 9 D dajalnik 90 Dapit, Roberto 77, 90 Dežela Furlanija - Julijska krajina 10 diskurzivni oznacevalci 23–24 dolinski jeziki 7 F fonološki opis 90 franciscejski kataster 8, 11–16 Furlan, Metka 31, 57, 115 G Gariup, Mario 19, 21, 27 glagol biti 9 glagol imeti 9 Gliha Komac, Nataša 7–8, 20, 38, 82 govorec slovenskega jezika 7, 9 govorjeni jezik 24 Grafenauer, Bogo 22, 27 Grilz, Giovanni 8–9, 23, 77, 90 Grošelj, Robert 7–9, 24, 33, 77, 90 Gusmani, Roberto – Venosi, Salvatore 26–27, 32,45 H hišna številka 9 hišno ime 7, 9, 20, 115–116, 118–120 I ime hišnega gospodarja 9, 113–123 ime hišne gospodinje 9, 115–116, 118–120, 122–123 ime hine gospodinje 114 Ivancic Kutin, Barbara 68 izgubljanje jezika 21 J jezikovna ravnina 20 jezikovni kod 23 jezikovni otok 21–22 jezikovni razlicek 23 jezikovni sistem 21 jezikovni stik 21 jezikovnogeografsko gradivo 21, 32 jezikovno mešano obmocje 11 jezikovno mešano okolje 20 jezikovno prilagajanje 20–21 jezikovnosticni pojavi 19 K Kanalska dolina 7–9, 11–13, 16, 19–21, 24–25, 27, 32, 37–38, 45, 51, 53, 59, 64, 76, 80, 115, 118, 121 Karnicar, Ludvik – Žejn, Andrejka 76 Karnicar, Ludwig 36, 76 Kenda-Jež, Karmen 7–8, 19, 23–24, 41, 53, 77, 90 Klemše, Vlado 8–9 knjižna slovenšcina 24 kodni preklop 23 kodno preklapljanje 21 koroško narecje 26, 36, 55 krajevno ime 8, 116, 122–123 Kranzmayer, Eberhard 19, 21, 32, 41, 45–46, 50 L ledinsko ime 8, 11–16, 20, 37, 77 Lessiak, P. 35 Lipalja vas 7–9, 11–13, 16, 19–22, 24, 27, 30, 32, 37, 41, 50, 69–70, 72, 76–77, 90, 117 LISVK 19, 26, 55, 90 Logar, Tine 20, 25–32, 35–38, 41–42, 47–50, 55, 67–68, 74–76, 80–81 M materni jezik 7, 9, 20 N nadnarecna jezikovna plast 23 naklonski glagol 9 nejezikovne glasovne prvine 23 nemški jezik 14 Neweklowsky, Gerhard 21, 24–32, 34–39, 41–42, 44, 47, 49–50, 53, 55, 59–60, 64, 67, 73–76, 80–81, 84–85 O oblikoskladnja 9 OLA 9 Oman, Alessandro 21, 24–32, 34–39, 41–42, 44, 46–50, 53, 55, 58–61, 67–68, 73–76, 78–81,83–86 orodnik 90 P Pellegrini, Giovan Battista 19 Pellis, Ugo 19 Pirona, Giulio Andrea 35, 39, 43, 88 Pleteršnik, Maks 26, 41, 58, 62, 73, 82, 85 potek govornega dogodka 23 potek konverzacije 23 povedkovo dolocilo 9 predložna zveza 9 prilikovanje 21 Pronk, Tijmen 21, 24–32, 34–42, 44, 47, 49–50, 53–55, 58–61, 64, 67–69, 73–76, 79–82, 84–85 prvi jezik 19 Pušnik, Maruša 7 R Ramovš, Fran 29, 35–37, 75, 80 rodilnik 90 S Schmeller, Andreas 61 Schneeweis, Edmund 61 skladenjski naklon 9 Skubic, Mitja 24–25, 33, 35, 39, 43, 52–53, 72 slovenska narecna foneticna transkripcija 8, 23 slovenski jezik 7, 9 slovenski knjižni jezik 24 Slovensko kulturno središce Planika (SKS Planika) 7–10, 20, 24 slovensko narecje 19, 21 Smole, Vera 7–8, 24, 77, 90 Snoj, Marko 26, 35, 40, 50, 53, 59, 73, 80, 116–119,121–122 SSKJ 28, 38, 79, 90 Steenwijk, Han 24–25, 27–28, 32, 37, 41, 47, 49, 53, 68, 86 Steinicke, Ernst 27 Striedter-Temps, Hildegard 26, 115–116, 118, 121 Š Šekli, Matej 7, 9, 24, 41, 77, 90Škofic, Jožica 21, 32, 76, 80–81, 85Škofic, Jožica – Klinar, Klemen 21, 55, 76, 85 Šumi, Irena 7–8, 29, 38 švapanje 20–21, 64 T Thesaurus 21, 25–32, 35–36, 38–42, 44, 47, 49–50, 53, 55, 60–61, 64, 67, 69, 74–75, 80, 83, 85, 90 tonski potek 23 Toporišic, Jože 25, 29 U uradni jezik 16 V Venosi, Salvatore – Komac, Miran 20 vezniki 9 W WBÖ 19, 30, 78, 90 Weiss, Peter 8, 23, 36, 39 Willenpart, Leopold 9, 23, 77, 90 Willenpart, Maria 9, 23–24, 77, 90 Z Ziljska dolina 11–12, 22, 37, 118 ziljski govor 9, 19, 21, 25, 37, 68 ziljsko narecje 21, 26, 76 Zingarelli 33, 53, 65 zloženi stavek 9 ZSSP 113–122 zveze z deležniki 9 zveze z nedolocnikom 9 Ž Žejn, Andrejka 24, 26, 32, 89 Avtor [Vlado Klemše] je zbral in interpretiral lepo število mikrotoponimov in priimkov z obmocja katastrske obcine Dipalja vas (avtor uporablja mlajše variantno poimenovanje Lipalja vas), kot so izpricani v spisovnem in kartografskem katastrskem gradivu, nastalem med letoma 1813 in 1839 in hranjenem v Državnem arhivu v Gorici. Avtorju uspe prikazati jezikovno pisanost tega narodnostno mešanega obmocja, ki se kaže tudi v medsebojnem slovensko-italijansko-nemškem prevajanju zemljepisnih imen. Poljudnoznanstveni slog pisanja ne gre na škodo strokovnosti njegovih interpretacij. Besedilo /…/ je tehten prispevek k poznavanju imenske pokrajine in k zgodovinskemu domoznanstvu Kanalske doline. dr. Silvo Torkar Vecjezicno obmocje /…/ je že samo na sebi zaradi politicno-gospodarske preteklosti mocno zaznamovano z vec vidikov. Ta zaznamovanost se odraža tudi v jeziku in rabi jezika ter ponuja raznovrsten vir jezikovnega gradiva in hkrati izziv, kako to gradivo cim ustrezneje zajeti v jezikoslovno obravnavo. Izziv je še toliko vecji, ker je posebnost obravnavanega govora tudi to, da predstavlja narecje jezikovnega otoka, ki se je v zadnjih nekaj desetletjih zožilo na komunikacijo prebivalcev dveh hiš v vasi. Raziskava je torej nastala »pet minut pred dvanajsto«. /…/ Pri tako raznovrstnem izvoru gradiva se nedvomno srecamo z dilemo, kako pristopiti k obravnavi besedila, ki je hkrati ne zgolj narecno, ne zgolj nadnarecno in tudi ne zgolj slovensko. Ceprav bi se lahko odlocili za obravnavo le enega vidika /…/, je v prispevku uporabljen najširši in obenem najbolj specialni možni pristop: hkrati so obravnavani besedišce in njegova semantika, oblike in skladnja, ki so z zavedanjem opazovalcevega paradoksa uvršceni v širši jezikovnogeografski kontekst in obravnavani tudi z vidika jezikovnih vplivov vseh treh neslovanskih jezikov v stiku: nemšcine, italijanšcine in furlanšcine. Odlika prispevka je tudi vkljucitev preteklih sorodnih raziskav, ki so se osredotocale na posameznosti in posamezne vidike z bistveno drugacnimi metodami zbiranja in posledicno obravnave gradiva. dr. Andrejka Žejn http://zalozba.zrc-sazu.si Linguistica & philologica | 34 18 €