smislu celo 1rtegativ1ru1.. To vie1ja zlasti za primer ruristi.činega :iJn gozdarskega predela 1na. Zgomjem Savinjslrem, ki ga zavirajo v razvoju 111jiegove ne- ugod111e promett111e z-..,eze z Ljubljiaino, v dobi avto- mobilskega prometa pa tudi kaj slabe neposredne zveze z Zag11ebom. Izgradnja boljših zvez, zlasti cestnih, v ti dvie 1nadvse pomembini gr.avitacijski smeri, je tnt1j111a. Ni pa dvoma, da bo zlasti 111a obrobju občutno razrahljala čvrstost povezave s celjskim gravitacijskim ocntrom. Saj re današnja gravitacija proti Celju , oe jo pojmuje- mo š:irše, kompleksno in ne samo z vidika trenut- nega promellf)Jega omrežja. 0111 obrobju Savinjskega marsikje šepa. Ponekod šepa že od nekdaj, dru- god pa je pričela šepati zadnji čas. Ce spet izvza- memo Spodnj,e sloVIC'nsko Posavje. prikljručcno pred kratkim oeljskemu okraju, bi bila gravitacija k Celju b11ez administrati,·1ne „pomoči" (vklju- čih·e v oeljski okr.aj) kakor doslej še naprej mofoo proble.mationa trudi na spodnjem Sotelskem. Na podDQčju okrog Konjic se privlačnost Celja močno prekriva s rprivlačnostj-o moč111ejše~a mariborskega žarišča. Pa trudi Zgornji Savinjski dolini se re zdaj, ko so cestne zvicre 111.a ljubljansko stran še dolge in s labe, pojavljajo mačilni neposredni to- kovi proti Ljubljani. Njihov 111ajzaarilnejši simp- tom je ddovtna sil,", ki iz teh krajev dnevno po- tuje z avtobtLs:i v ljubljanski Litostroj. Za ko;nec se še povprašajmo, koliko je enotna tudi siceršnja IOOtranja kompl;cksno-fu11k- ci j s k a s t r ruk tura Savinjske SloVlelll.ije in v koliko je v 111jej zares Čvrsta vodilna vloga Celja. Ce 111e sodimo samo po površnem vide2'iu, brž tudi spozinamo, da GeljJe s tega vic.lika lni bilo in mi za "-so Savinjsko ~love111ijo tako mooao sroe s tako k-0;no~triranim pogonom. kakor bi morda priča­ kovali. Ze v svoji svoj,ečasni shemi ,ekonomsko- geografsk.e regionalizacije Slovenije sem moral brez weh pomisLekov podčrtati, kako se je pred- Igor Vr:iš ,er vsem Salieško ali Velenjsko področje ohlikiovalo v samostojno p~1dročje meroreg:i,onalne stopnje, či­ gar lastne osnoV1J1e fiunkcije imajo s Celjem kaj malo opravka. T1ud:i gozdarska in 1.uristiČllla Zgor- tija Savmjska ooli~w z ZacJr,ečko dolino vr,ed krepi svojo posebno produkcijsko furnkcijo, ki pDcsega ok'vir,e 1t1aV1ezanosti ~ia Celje in jih bo presegla še krepkeje, ko se bo izboljšala prometna povezava na lj1ubljatnsko slran. Prav tako je očitno, da je vsa Spodnja Savinjsk.!l dolina zahodno od Celja. oziroma od žalca, razvila svojo gospodarsko pro- speriteto, oprto 111a hmeljarstvo :iin OUl drobno po- derelsko industrijo, dokaj ali povsem neodvisno od Celja. l\ttarsikat1lera lnckdatnja vas je tam do- bila svojo lastno moČlllo lneagr.ar,no fonkcijo ter je 'dialeč od tega, da bi se preobrazila v „epalno naselj,e" za Gel je. FrLmkcijska sarnon iklost tega po"dročja se kažie tem bolj, čim bolj ,ugaša v pro- metu iabsolut1na pr,~vlada rele2Jn:ioe :im s tem slabi privlač.nost celjskega ielczniškega vozlišč,a. 'e- kakš,no ekonomsko geografsko :indi, idualnost brez prepriocvalne 111avezanosti 111a Celje, pomeni tudi. Koz_jansko s spod~1jim Sotelskim. čeprav je ta individualnost bolj 111egati\'11ega značaja , saj j,e posledica pro'.111eh1e odročnosti 1eh krajev. ležečih doslej 1na gospodarsko najbolj odmakllljeni peri- feriji ~1.e samo Savi111jsk,e, temveč tudi. skoraj vse Slo,·,imije. Teh tnekaj besed 1naj slttži za uvod k referatom, ki . 50 jih pripravili dr:ugi, v podrobnem mnogo boljši pom.avalci krajev, sredi katerih zbo11ujemo. Služijo inaj tudi za pobudo, da ti pomav.alci. ti naši regiolnalni spccialisti-gioografi, okrepljeni še z tnovimi, ~mdaljrujejo čim s mollillc_j,e in čim bolj skladno svoje do:,edatnjie raziskm·a lno delo ter s tem prispevajo k osnovron lnadaljnj,cga 1usmcrjanja družbeno-gospodarskiega raz,·oja v svetu ob Sa- vinji i!fl 111jc:nih pritokih. Problemi modernega urejevanja mest (na primeru Velenja) Obdobje po osvoboditvi pomeni za jugoslovM1- ska mesta periodo izredinega razvoja in intenzivne preobrazbe. Se nikoli 'doslej 111iso mesta 111a terito- riju Jugoslavije doživljala tako temeljite in vse- stranske spremembe. Nagel razvoj pro:izvajalnih sredstev in itlvajanje socialistifuega družbenega sistema sta omogočila, da je prioela naša domo- vina rudi na področju urbanizacije dohitevati raz- vitejk države. Pospe~ 11.lroon:izacija se je pokazala na dva načina: v rasti novih mest in v temeljiti ter vse- stranski preobrazbi starih, Žie ob"stoječih 1urban- skih naseljih. Povsem novih mest je rnastalo raz- m~rom.a malo; to so l'{ova Gorica, Titograd, Pk>- če, Novi Tr,aVi(l:ik, Litva, Kidrioevo in še nekatera 27 druga. Veliko več je ptimerov, da so v bliž-i:ni že obstoječih naselij 111astala nova 111aselja, četrti ali predmestja, ki so povsem preobrazila mesto. Takšnih primerov je vse pol1110; OUlj navedemo le nekate11e bolj 2'llla'lle: Novi Sisak, Sevojno pri Ti- tovem Užfou, Jugoturbina pri Karlovcu, Lab:in in Podlabin, Zenica, Kraljevo, Loznica, Kakanj, Go- ražde, Lukavac, Dolnja Lmidava, Ceoovje llla Ra.V!rulh, Semedela pri Kopru itd. V ta tip urban- skih naselij sodi wdi Velenje. Pri nekaterih me- stih se j,e odvijala pr,oobrazba na podlagi rekon- strukcije. Stara mestna _področja, zazidana s sla- bimi in malovr,edmmi zgradbami, so porušili in na mesto njih zgradili modema poslopj~ in so- dobno prometno omrežje. Kiot pri.mer a.1aj nave- oemo Titov Velies, Prištino, Trbovlje, Koper novo središče Zagreba itd. Rekonstrukcije so potekale marsikje preoej brutalno, 1110Ye _prometne žile in nove zgradbe so sezidali pogiosto brez prave pie- tete clo dediščine preteklih stoletij, kar je izzvalo ostre potemikfe. Kot lielo pozitiViflo stran teh rekonstrukcij pa je treba oceniti odstranjevanje ,,slum" oetrti, ki so se za bivše Jugoslavije razši- rile v marsikaterem mestu. Tudi izgradnja lnovih četrti in !naselij v bližini starih je potekala veli- kokrat ne dovo lj pr-emišlj~o in slab-O za novano ter se je premafo iupoštevala prometna povezava, vrednost mestnega zemljišča iln njegiova komunalna oprema, kar ,-se je vodilo k poja,·om razsipnosti in slabega urbanskega gospodarjenja. V razmeroma kratkem povojnem obdobju je urbanizacijski proces v Jugoslaviji, kakor je iz zgornjega bežnega pr.egleda razvidno, zadeYal na številne probleme. Nekateri med ~1jimi izvirajo iz pestrih družbeno-ekooomskih ·razmer v preteklo- sti, iz obsežne deagrarizacije našega podeželja ali pa so posledica 11agle 1urbanizacije. Eni, zopet, imajo svoj izvor v ekonomsko-_geografsk-i.h in pa ek"onomsko-sociafoih protislovjih, medtem ko so- dijo drugi tna ožje podr,o~j,e urb.anistič.nicga načrto­ vanja. Ker jie e d11110 s :poznavanjem teh protislovij' in problemov mogoče smotmo 11.Jrejati in načrto­ vati razvoj 111aših mest, nemara 111e bo odveč, oe se s poglavitnimi med ~jirni nekoliko podrobneje seznanimo. • • • Eno izme'd osno,m.h protislovij naše povojne urbanizacije je neurava1oveset11ost med proces o m d eag rarizacij e in procesom ur b a 111 iz a c i je . Pod prvim pojmom razumemo opušfunje fumetov.anja in zaposlevanje prebivalstva v lllrb.anskih dejav111ostih. Z drugim terminom pa o2lrulčujemo rast in širjenje urbanskih 111.aselij, zla- sti mest. Delež kmečkega prebivalstva znaša v Jugoslaviji 51'0/o, v SR Sloveniji 320/o. medtem ko maša delež mbanskiega prebivalstva, to je pre- bivaloev naselij z 111.ad 5000 ljudmi v Juioslaviji 37,6.o/o in v SR Slov~ji 33,50/o. Odstotek deleža urbanskega prebfralstva pa !ni povsem objektiven, upoštevati je namreč treba, da kar 31,50/o vseh teh ljudi prebiva v Jugoslaviji v mestih z oad 50.000 prebivalci (v SR Sloveniji oelo 57,90/o). Proces deagrarizacije poteka, kakor je iz teh Šte- vilk razvidno, veliko' hitreje kakor pa proces rur- bmri.zacije . Raoon tega je 7JIU1čilno, 'da je doseda- nja rurb.alniiacija protežirala rast Vtelikih mest, a zapostavljala razvoj malih in srednjih mest. Ka- kor je po eni strani deagrarizacija izredno pozi- tivein koriak, saj pomeni prehod od manj pro- ek- to.nsko ra-zliQno oblikov8111ih zgradb, priča, da je lahko tiudi socialna gradnja, če je načrt dosledno izvaj8111 :i)n so zemljišča zgledno urejena, ne samo praktiČlna temv,eč trudi lepa. Ceprav se v modeliTlem urbanizmu vse povsod po S\'etJU navdušujejo za parkoV1110 zazidavo, za izločitev prometa iz stanovanjskih naselij, za lo- čitev stanovanjskih predelov ol:l industrijskih in poslo"nih četrti, za smot1110 izrabo tal (približno 150 do 250 prebivaloev na ha) itd., pa zadeva izviaja:nje teh zamisli vendar na številne 1u r b a - nistične probleme. Naj omcmimo le 111eka- tel'e med rnjimi. Izredno težko je izvajati vsa ta urban:isti&ia 1naoela v starih, re p ozidanih mest- nih oetrtih. Rekonstrukc!je zahtevajo izredno ve- liko sredstev in vzbujajo vse polno pomislekov glede arhit>ektonske :ih ambientne dediščine (na primer Koper, Ljubljansl-o sreclišoe, ureditev pro- metnega omrežja v Celju, povezava starega Ve- lenja z 111ovim in z gradom itd.). Zelo t,cžko jih je prilagoditi sodobnim tehnološkim zahtevam. l\fed najbolj r e,·o lucionartne faktorje, ki usmerjajo raz- voj w dobnih m est , sodi promet. jegove preobra- fujooe vlogic se pogosto vse premnlo zavedamo. V mestih čedalj,e b'olj rast~jo zahteve po promellllih površinah, parkirnih prostorih , garažah, 11.lrej-enih križiščih itd. Množična uporaba avtomobilov je prive dla v Zahodni Evropi in v Severni Ameriki do razpršitve in te ritorialne decentralizacije mest oziroma do razvoja predmestij in do oslabitve funkcije mestnih središč. Predmestja postajajo stanovmjska središča in oe;ntri maloprodajne tr- govine. V m estlllih sr,ediščih pa se proces „cityza- cije" pospešeno nadaljuje. Tudi pri 111aših mestih se ie karejo podobne tendence. e le promet, tem,·eč tiudi ostali tehnološki razvoj prinašata vsakodnev1no no~e zaht.eve in z njimi inove pro- bleme, (na primer industrija, prevoz 111a delo, •g r e,·anje itd.). Zaradi tega urbanisti ne načrtu­ jejo ,·eč mesLnega razvoja togo; za,·edajo se, da poteka tehnološki raz,·o j tako 111aglo, da bo ve lik del tega, kar je danes še 1110m in popolno, že čez nekaj let slaro in morda huda ovira. Pri načrto­ vaa1j1u se poslužuj,ejo koncepcije ,,~ihljivosti" in prihrrutlt.ev določonih rnestinih remljišč za kasnej- še potrebe. l\fesLni p1,ostor naj ho tako urejen, da ga bo mogoče z \majhnimi spremembami prila- goditi prihodnji s tvamosti a li pa zamenjati z nod.mi in bolj pr.cprostimi 1urcditvami. V,cliko po- zor.nosti pos,·ečajo v sodobJ1em 1Urbru1izmu ureje- Virnju mostmih sr,cdišč ali centralniJ1 mestnih ob- močij , ki pomonijo dej ansko ; e , cdno mestno srce. fcsLni pncbi, alci pričakujejo tam , scstran- sko trgo,·sko omrežje, zlasti trgovine za občasne nakupe, ustr emo gostinsko omrežje, prome1no wrnnost ter določeno obljudenost in iivahnost preko vsega dn e in ~le samo ob do ločenih urah. Zal so tmnog,a inaša mestna središča v št.evilnih pogledih pravo 111asprotje bem tezam. 'nudi par- kovna zazidam se marsikdaj kriti foo pncmotriva, saj pogosto vzbuja stanovalcem vtis, da prebivajo nekje na pocLerelju in 111e v mestu. Zlasti j e ta občutek močan, če je celotno illaselje zidano na ta način. Zato srwujemo v sodobni urbanistiki vse polno razliQll.ih poizktusov, da bi v parkoWiih ina- seljih, vsaj V rnjihOY,eJTI središou, obi11ovili V 111ovi in !:;oljši obliki strnjeno zazidavo in zazidano ulico. Vse t.e IUrbanistiune probleme srečujemo tudi v Velenju, Y1endar 111.am razpoložljivi prostor ne dopušča , da bi se z 111jimi podrohlllcje ukvarjali. V sodobnem IUrbruiizmu posvečajo tudi oedalje več pozornosti dolooe.nim s o c i o I o š ki m p r o - b I e m o m . Urbanizacija je 111amreč prinesla šte- vilne noYe, še llle dovolj ali celo povsem neraz- iskane probleme . Tako 111a primer so pri nas že v 31 veliki meri izginite sociološke razlike med mesti J in podeželjem. Zato se je IUstaljeilla delitev naselij j na mestna in ruralna (kmečfoa) re docela preži- \ vela. Vierjetno bo v prihodnje pravilneje, oe bodo ( govorili o mestlnih in poddelskih naseljih. Nekoč tradicionalne razlikie med posame:mrimi sloji so v naših mestih povsem iz~t1ile, oesar seveda v ka- pitalističnih mestih 1ni. Pač pa se zato srečujemo ' pri !nas kakor tudi v tuj"ini, z nekaterimi 111ovuni sociološkimi pojavi. V velikih mestih in v obsež- nih stalnovanjskih kolonijah je čedalje pogostejša tako imeno vana socialna anonimlllost (amorfnost), to je pojav, da se ljudje !ne brigajo za svojo okiolioo, Ida so brez praviega čuta za določeno skiup:nost in se ne zanimajo za nj,ene probleme . Zaradi tega pojava j e 111a primer precej težko oživeti v m estih stanovanjskie soseske, čeprav so le-te poLeg krajevnih skiui:mosti ina podeželju te- meljni sestavni deli kom'una1nih sku,pnosti in pa oS'novtne oelioe naše sa'm<>luprave. Seveda !lli mo- go'f,e za šibko iLmkcio:niranje sosesk dolžiti le po- jav socialne anonimnosti. Razlogi so bržkone še /o, v kmetijstvu in gozdarstviu 3,70/o, v prometu in kommali" 5,5 odstotkov in v terciarnih dejavrnostih pa 12 O/o vseh zaposlenih. K iustvarjenemu družbenemu bruto proizvodv največ prisp,evata rudarstvo in industrija - 76,3 o'dstotke; kmetijstvo prjspeva le 8,~0/o , gradbe- ništvo 7,80/o, obrt bi kom'Unala 3,40/o, gostinstvo 1,80/o , itd. Na enega obqana je 2llllšal v letu 1963 narodni dohodek 452.000.- dinarjev. Glavni vir dosedanjega in bodooega gospodar- skega razvoja daje _premog, znani velenjski lignit, ki ga bodo zaoeli t.Jucli k:emiano predelovati. Zaloge lignita v skladih, ki ležijo pod delom šaleške do- line, oonijo tna vieč kakor 750 milijonov txm. Pre- h1og so v Saleški dol:ini poznali re v XVII. sto- letju, vendar so ga zaoeli rudarsko izkoriščati šele po 1etiu 1884. Tedaj so zgradili prvi, pri- bližmo 100 ~ globok jašek 111a sevieoovzho.dnem delu sloja. V letu 1917 so nakopali 170.oUO· ton premoga. Tik pred d.r:ugo svietoV1no vojno (1940) je 'dosegla proizvodnja lrul:m:i:nacijo v predaprilski Jugoslaviji z 242.000 ton izkopanem premoga. Kot odličen in oe1n.en energetBki vir so začeli velenjski ligrut pravilno oeniti šele po vojni. Vse do leta 1953 so dvigali proizvodnjo samo z re- konstruiraJnjem starih rudniških .zmoiljivosti. Raz- iskovanja v novejši dobi pa so aok,azala, da so zaloge lignita v šaleški dolini v Sloveniji najbo- gatejše, in s tem rudniku odprla 111ovo perspektivo. Leta 1947 so začeli kopati novi jašek v Prelo- gah. Ta ima veliko večjo zmogljivost od prejšnje- ga, po njem izvozijo vsak dan tnad 10.0U0 ton lignita. Do leta 1963 so za pov,ečanje miogljivosti. rudnika porabili več kot 8 milijard dinarjev. Pro- izvodnja, Id je leta 1953 :zJnašala 540.00-0 ton, se je z novo zgrajeni:mi proizvodnimi zmogljiV10stmi povečala 1n.a 3,164.000 ton Teta 1963. V zadnj?,fi 32 desetih letih je proizvodnja lnaraščala vsako leto za 12 do 140/o. Po podatkih rudnika so doslej izkopali prihlwno 80/o vseh zalog pl'lemoga. Rudnik ligruta pa seveda IDe bi dosegel takšne- ga razvoja in obenem izredino visoke delovne sto- rilnosti, če tne bi iuvajali 1naj111oviejših izkopnih metod iin če ne bi kolektiv velenjskih rudarjev tako ,·sestransko skrbel za svojo strokoVillo in pa družben.o politiČillo iwbrazbo. Na rudniku je sedaj zaposlenih 3400 delavoev, od teh pa je preko 150 inre.nirjev in tehnikov. Pri nudniku so leta 1958 ustanovili rudarsko šolo, kjer vzgajajo in pripravljajQ za delo mdar- je, eliektričarje, kovinarje in 11udarske tehnike. V šolskem letu 1963/64 je µnela šola 664 gojencev. V bodoče ho ta šola edina pot za pridobivanje novih del.avoev v l'ludarsko-jamsko delo. Z razvojem in izg1·adnjo ruclinika pa so morali misliti tJudi na stanovanje delavoev. Na terasi med Staro vasjo, Salekom in TE Velienje, so zgradili prve domove za nuda.rje. Središče Novega Velenja pa so začeli graditi leta 1954 na ravnici ob oesti, ki pelj,e iz Celja v Slovenj Gra'dec. Rudnik je zgradil vrsto lepih stanovanjskih zgradb, v kate- rih je 1440 so'dob:nih stanovanj. Na vsakiega sta- novalca pride 16 m2 stalnovanjske površine. Nenehno viečanje potrošnje energije narelruje ru:cLn:i.ku, da z zalogami premoga čim smotrneje gospo'dari in jih racionalno troši. V ta namen je r1.idnik v svojem perspektivnem razvoju ie od vsega poootka predvideval gradnjo energo-kemič­ nega kombinata, v katerem bi premog vplinjali in Potem s plinom oskrbovali potrošnik