Lovske in ribške pravice.
Vsak domorodec je dolžan, krive misli, kjer koli jih najde, razjasniti, posebno pa take, ktere so pravicam njegoviga bližnjiga škodljive, in iz kterih se utegne dostikrat hud pripir, nepokoj in boj vžgati in deželo ob ljubi mir pripraviti.
Nek pisatel v nemškim časopisu „Sloveniens Blatt" v Novim Mestu se v sostavku od lovskih pravic pod nadpisam „Das Jagdrecht" v ti reci silno moti in to zmoto po deželi trosi, iz ktere zamorejo mnoge zmešnjave izvirati.
Torej sim za svojo dolžnost spoznal, imenovani so-stavek nekoliko pretresti, de se resnica spozna in krive misli ljudstva odpravijo. De moje besede nimajo druziga namena, kakor resnico na dan spraviti, bo vsak bravec že lahko iz tega spoznal, ker nimam nikjer lovskih pra-
vic, torej ne govorim, kakor pri nas pravijo,  za svojo mavho.
Imenovani sostavek pravi: ^Lovska pravica na ptuji zemlji je 7. dan kimovca nehala." To spričati, se vpira pisavec na dve dozdevni reči, pervič: de so Cesar sklep deržavniga zbora poterdili, po kterim so podložne zemljiša svojih dolžnost odvezane , — drugič, de je deržavni zbor z večino glasov sklenil, de so lovske pravice odpravljene.
Ako bi bilo to, kar je gosp. pisavec ravno zdej rekel, gotova resnica, bi se mu nihče ne mogel zoper-staviti. Kdor pa patent deržavniga zbora na tanjko bere, kteriga so presvitli Cesar s svojimi ministri 7. kimovca tega leta [poglej 37. list Novic) na svitlo dali, in kdor je bral, kar je deržavni zbor na dalje v ti reči govoril in sklenil, se lahko prepriča, de imenovani gosp. pisavec pomenkov in sklepov deržavniga zbora in cesar-skiga patenta ni prav razumel, in de je krivo misel izgovoril, ko je rekel: de lovska pravica na ptuji zemlji je Že iKtlej  nehala.
To ni res! Zakaj tega ne beremo ne v imenovanim Cesarskim patentu od 7. kimovca, pa tudi nevpoznejlh sklepih deržavniga zbora.
Tedej obstoji lovska pravica dan današnji še v svoji polni veljavnosti, dokler je ne bo deržavni zbor očitno overgel in dokler Cesar ne bojo očitne postave dali, de ima nehati. De se bo to zgodilo, je gotovo,— de se pa dosihmal še ni zgodilo,je ravno tako gotovo, kar bomo na tanjko spričali.
(Konec sledi.)
184
Lovske in rib?ke pravice.
(Konec") V seji  der?avniga  zbora  2.   dan kimovca je bilo pra?ano: ali je bila v poprej?njih sklepih lovska re? za-popadena? in ve?i del poslancov je odgovoril: de. Po
tem takim ni prave razlage zastran lovskih pravic nikjer drugod iskati, kakor v cesarskim patentu od 7. kimovca (natisnjeniga v 37. listu Novic), v kterim so sklepider-?avniga zbora poterjeni.
Po sploh veljavnih pravilih (regelcah) se morajo
postave vselej po pomenu besede same na sebi razlagati, in tako kakor se postava s postavo ve?e; te?ji razumljive verste se morajo z lo?e razumljivimi razjasniti ? pred vsim pa se mora vediti, de postavedajavec vsako besedo s premislikam re?e brez ovinkov in brez zasede, in de tedej, ?e je v nekterih verstah besedo preobernil, je to s premislikam storil, ne pa iz pomote ali zato, ker se ena ali druga beseda morebiti prijetni?i glasi.
Kar lovske pravice vti?e, mende vsak ve, de se naKrajnskim niso iz podlo?ne zaveze za?ele. Tisti, ki imajo lovske pravice, so te pravice druga?i zado-bili, in dosti lovskih pravic je tudi na tacih zemlji?ih, ki so v gosposkih o?itnih bukvah (Landtafel) zapisane in ki tedej niso nikomur podlo?ne.
Po tem takim se lovske pravice ne morejo v tiste razdelke zgorej imenovaniga noviga patenta podtakniti, kteri od nehanja polo?ne zaveze govore.
Tisti, ki imajo dan dana?nji lovske pravice, so jih kupili od Cesarice Marije Terezije v o?itni dra?bi, ki se je za?ele 9. sve?ana v letu 1753 in je ve? dni terpela. Zapisnik ali protokol te dra?be je ?e dobro hranjen. Vse lovske pravice skupej, po legi fara in vi-karjatov razdeljene, so bile za 27699 gold. prodane. Avstrijanski Cesarji so pa lovske pravice v krajnski de?eli od nekdanjih krajnskih vojvodov takrat prejeli, ko je vladarstvo krajnske de?ele iz rok vaj vodov v last avstrijanskih Cesarjev pri?lo.
O?itno je tedej , de lovske pravice na Krajnskim ne izvirajo iz podlo?ne zemlij?ke zaveze, ampak iz pravic, ktere je Cesarica prodala, ktere tedej le po drugi poti pravi?no jenjati zamorejo.
Kako se bojo pa dol?nosti pravi?no poravnale, ktere niso v 3. razdelku imenovaniga patenta zapopadene, so po sklepu der?avniga zbora Cesar v 8. razdelku ukazali, de naj se komisija iz poslancov vsih de?ela sostavi, ktera ima postavno osnovo izdelati in der?av-nimu zboru predpolo?iti J de se bo potem postava dala kako imajo vse take gruntne dol?nosti nehati, ktere v 3. razdelku niso imenovane.
Ker tedej od Cesarja nikjer ni o?itno izgovorjeno, de so lovske pravice ? e over?ene, nima tedej zdej nobeden oblast, opravi?enim lovcam lova ali jage braniti; kdor ga brani in morebiti clo s silo, zapade obstoje?im kaznim ali ?trafingam po dozdanjih postavah.
Tudi rib?ke pravice ?e dosihmal niso over?ene, in tudi ta, ki te pravice kratiti ho?e, zapade obstoje?im kaznim. *)                                          Korl Kodeli.
  188
*) Mi smo z dvema poslancama Dunajskima zbora zastran lovskih in rib?kih pravic govorili in ju vpra?ali: ali je res, de je ?e postava dana, de nima nih?e lovskih in rib?kih pravic ve?? pa oba sta nam odgovorila, de v ti reci ?e ni gotove postave, po kteri bi bile imenovani pravici over?ene.
Vredni?tvo.