sok ega deleža mladega gozda od 45% na 15% itn.) in v razvijanju in uveljavljanju ekološko dopustnih in gospodarsko spre- jemljivih energijsko varčnih tehnologij dela z gozdom. Gre za gozd, v katerega je njegov oblikovalec Piškur na primeren na- čin vložil veliko intelektualnega napora, in sicer na podlagi dolgoročne naravnanosti s korektnim in vztrajnim delom, katerega sa- dovi dobivajo v obdobju, ki prihaja, nepre- cenljivo vrednost in pomen. Ustvarjeno je bilo več, kot je bilo morda pričakovano. Straški gozdovi so danes vzor slovenskega gozdarstva, so vzor evropskemu gozdar- stvu, od koder prihajajo številne ekskurzije strokovnjakov. Srečna okolnost (pragozd Pečka kot stalen raziskovalni laboratorij v naravi) pa- omogoča na "straškem poligo- nu<< razvijanje in uveljavljanje ideje sona- ravnega gospodarjenja z gozdovi, in to: prikaz poti iz izsekanega gozdnega pro- STROKOVNA SREČANJA GDK: 945.24"1994":36 stranstva z naravo in z življenjskim okoljem usklajen gozd - kot nepogrešljiv element prihodnjega človekovega okolja. Straški go- zdovi so hkrati trajnejši učni objekt Gozdar- skega oddelka in zgleden primer moder- nega sodelovanja med šolo - znanostjo - prakso - kot prihodnje "formule uspešno- sti«. K tej obrazložitvi lahko samo dodamo: Vsaka nagrada, še posebej pa Jesenkovo priznanje, ni samo priznanje dosedanjemu delu in uspehom, ampak obveznost za odličnost dela tudi v prihodnje. Jernej Pi- škur ter njegovi sodelavci in nasledniki so s priznanjem prejeli tudi obvezo, da ne bo ,>zatonila slava« gozdarstva v Straži. UNIVERZA v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za gozdarstvo Ergonomija na sejmu INTERFORST 94 Od 5. do 1 O. julija 1994 je bil v Munchnu že tradicionalni 7. lnterforst. Ker je ta prire- ditev samo vsaka štiri leta, pritegne veliko število razstavljalcev in obiskovalcev. Tudi letošnji sejem je bil zelo velik, prevelik, da bi običajni obiskovalec lahko opazil vse novosti. Res jih ni manjkalo, tudi na po- dročju ergonomskega oblikovanja delovnih sredstev. Razstavljali so vse od ))šivanke do lokomotive«, od ročnega orodja do mo- bilne Jupilne linije. Sejem je bil postavljen v dveh velikih dvoranah, predvsem pa na poljani pred razstaviščem. Pri motornih žagah je obiskovalce pose- bej pritegnila vizija firme Stihl za leto 2000. Končno so tudi pri tej tovarni intenzivneje začeli razmišljati o likovnem oblikovanju izdelka. Pa tudi bližnji predvideni (1995) razvoj motorke, ki bi imela poleg kataliza- torja neposredni vbrizg goriva, je zanimiv. Pritegnil je tudi osamljeni razstavljalec, ki je patentiral gibljivi nosilni ročaj motorke z 228 GozdV 52, 1994 novim sprožil nim mehanizmom zavore veri- ge. Žične naprave za spravilo lesa imajo večinoma zaprte varovalne kabine, ki še niso povsem ergonomsko oblikovane, ven- dar so že vgrajene v napravo. Razstavljeni so bili tudi novi vitJi, ki jih poganjajo motorke, pa lahki vozički žičnih žerjavov. Med trak- torji za spravilo lesa smo lahko videli vse velikosti in zmogljivosti. Taki z odprto ka- bino so bili že redkost, prevladovale so zračno in vibracijsko izolirana, klimatizirane zaprte kabine. Tudi pedali in ročice so novih oblik in nameščene ob sedežu v optimalno gibalno polje. Tudi na manjših traktorjih so kabine dovolj prostorne, sedeži pa udobni in vrtljivi. Med vsemi razstavlja- nimi stroji so po številu in pestrosti prevla- dovali stroji za sečnjo in izdelavo (procesor- ji) na nakladalnikih, najpogosteje na zgibni- kih. Na njih, zlasti v kabinah zgibnikov, so uporabljene vse doslej znane ergonomske prilagoditve stroja človeku. Delo opravljajo s pomočjo računalnika, gumbov in krmilne palice. Elementi za upravljanje se vrtijo skupaj s sedežem in so ob naslonjalih za roke. Nemci očitno v delo v gozdu pospe- šeno uvajajo tovrstne stroje; praVijo jim žetveniki. Tudi nakladalniki na kamionih so ergonomsko izboljšani (vzpenjanje, razpo- red ročic, udobni sedeži). Videli smo tudi takega z zaprto kabino, ki jo je mogoče dvigovati in spuščati ob stebru nakladalni- ka. V eni od dveh razstavnih dvoran so skoraj ves prostor zasedle tri tematske razstave, ki jih je skupaj z drugimi instituci- jami pripravil KWF- Kuratorium fOr Waldar- beit und Forsttechnik. Največja med njimi je bila )>Varnost in varstvo pri delu« s poudarkom na varni tehniki dela in opremi delavcev. Poleg tega so prikazali še »Go- zdarsko tehniko za sonaravne gozdarstvo« in »Obdelavo podatkov za gozdarja, goz- dnega posestnika in izvajalca del«. KWF je vsak dan pripravil tudi dva razgo- vora (Foruma) - dopoldne o razvoju go- zdarstva v raznih območjih (deželah) Evro- pe, popoldne pa o tehnologiji v gozdarstvu. Eden od teh razgovorov je imel naslov Ergonomija in varstvo okolja. Ugotovili so, da je tudi pri motornih žagah potrebna še vrsta ergonomskih izboljšav, da jih je indu- strija sposobna izdelati, vendar ni jasno, kdo jih bo plačal, saj potrošniki niso priprav- ljeni kupovati dražjih motork, čeprav so take, ki ne ogrožajo uporabnika in ne one- snažujejo okolja. V evropski skupnosti se pogovarjajo o novih dopustnih mejah (v letu 1995) za ropot in tresenje motork. Pri mo- terkah do 80 cm3 bo lahko jakost ropota med prežagovanjem le 103 dB(A) (doslej 1 05) in vektorska velikost tehtanih pospe- škov 12m/s2 (doslej 15). Novejše raziskave so pokazale, da izpušni plini motork vse bolj obremenjujejo sekača ne samo z oglji- kovim monoksidom, ampak tudi s karcino- genimi ogljikovodiki. Projektirajo motorke, ki bi poleg uporabe revne mešanice s posebnimi olji imele katalizator in nepo- · sredno vbrizgavanje goriva. Šele kombini- ranje vseh možnih izboljšav pripelje do izpušnih plinov z bistveno manjšo stopnjo strupenosti. Zaradi varovanja okolja je za mazanje verige motorke nujna uporaba bioolja. V tej zvezi so razpravljali samo še o tem, kako kontrolirati delavce, da res uporabljajo ta olja, ne pa cenejših mineral- nih ali odpadnih olj. Tudi za traktorje in stroje za sečnjo (Harvester, Vollernter) so ugotovili, da so pri njih še potrebne izbolj- šave za zmanjševanje obremenitev delav- cev. Možne so tudi druge tehnične izboljša- ve, pa tudi nadomestitev mineralnih olj v hidravliki z razgradljivimi olji, saj se tudi tega olja veliko razlije po gozdu. Mednarodni kongres v okviru sejma z naslovom »Gozd in les v službi okolja« je obravnaval vse tri teme: pogozdovanje, sonaravne gozdarstvo in moderno tehniko ter rabo lesa v službi okolja. V okviru druge teme je bil za tehnologe morda posebej zanimiv referat prof. L6fflerja: »Možnosti in omejitve moderne tehnike«. Naj ponovim nekaj njegovih misli: - Ker družba tudi v bodoče ne bo mogla pogrešati lesa, bo treba delo v gozdu še naprej opravljati s pomočjo tehnike in skrbeti, da bo vedno lažje za delavca. - Danes sprejemljiva, sodobna je vsaka tista tehnologija, ki je hkrati ekološka, eko- nomična in ergonomska. Lahko je sodobno delo ročno, delno ali popolno mehanizirane, samo da je zagotovljena usklajenost gornjih treh dejavnikov. - Zaradi pestrosti delovnih razmer je delo v gozdarstvu vsakokrat individualna proizvodnja in ne prenese metod serijske izdelave proizvodov. - Razvoj bo tudi v gozd, če bo to potreb- no, prinesel robotizacijo, tudi stroje, ki hodi- jo. Manjši koraki razvoja bodo dokazali, da tehnika še ni na koncu svojega razvoja. - Nujno pa bo treba pri tem razvoju upoštevati omejitve glede poškodb sestojev in tal, vnosa strupov, iznosa hranil, ogroža- nja vrst ter zagotavljati vse funkcije gozda. Negativne vplive tehnike bo treba minimizi- rati, vendar se bo treba z nekaj teh vplivov sprijazniti. Neuresničljive zahteve lahko preprečijo gospodarjenje z gozdom. Na vseh prireditvah torej, pa tudi na veliki večini razstavljenega, je bilo očitno, da je treba pri izdelavi in pri uporabi delovnih sredstev vedno usklajevati različne, tudi nasprotne zahteve. Pri tem igra pomembno vlogo tudi človek oziroma ergonomsko pri- lagojevanje dela človeku. dr. Marjan Lipoglavšek GozdV 52, 1994 229