Volimo ali samo glasujemo?
Nedvomno ima naš politični sistem več labilnih členov, eden najbolj labtlnih pa je prav gotovo volilni sistem oziroma kadrov-ska poiitika.
Še do včeraj je bila kadrovska politika kritizirana samo zaradi zaprtosli, lunkcionarskega profesionalizma, horizontalne rota-cije, dolzine mandata. nacionalnega ključa in podobno. Danes pa sllšimo - res da ne pogosto -- resna opo2orila, da je naša kadrovska politika še vedno prilagojena sistemu administrativ-nega odločanja. da je volilni sislem nerazumljiv, da nr povezan z detegatskim sislemom, da je brez razrednega bislva.
Osnovna težava našega volilnega sistema je. ali je tisti čten v verigi našega političnega sistema. ki omogoča. da se sklepi na vseh nivojih spreiemajo po »okuSD« voliicev. ali ne. Sedanji delegatski sistem je namreč vzdrževat stik od zgoraj navzdol in tako varoval staro dominaci|0 države nad samoupravljanjem. Razumljivo je. da to slabša motivacijo volilcev. ki zelo hitro 'uvidijo. da njihova votja nekaj pomeni pri volitvah delegacij v krajevni skupnosti in organizaciji združenega dela. da pa je na občutno nižji »ceni-, ko se voli med kandidati za višje funkcije
Tako smo priče. da velika večma Ijudi voii, ker verjame, da je to njihova državljanska. patriotska dolznost. To pojasnjuje ponavadi vetik odziv, loda anketarji bodo našli dosti takšnih, ki ne vedo koga, kaj in zakaj sploh volijo.
Ljudje se bolj neposredno vključuiejo le v kandidacijske posiopke za defegacije krajevnih skupnosti in organizacij zdru-zenega dela. medtem ko je pri kandidiranju za višje in vtsoke funkcije še naprej odločujoča vloga raznih koordinacijskih teles in neformatnih skupin. Kako naj potem vedo, za koga glasu-jejo?
Nekateri jugoslovanski teoretikj menijo, da bi zainteresira-nost volilcev bila večja, te bi imela možnost. da sami volijo delegate skupščin (sedaj lo delo opravljajo delegacije ali pa kar skupSČine same). se pravi, če bi imeli neposredne volitve. več kandidtov za vsako odgovornetšo^funkcijo {Titova ideja na 11. . kongresu 2KJ. fci se zadnje^ease -^ireerpocasf -a Vie povšod - začenja uvajati) itd. Nedvomno bi tak, neposreden pr&tbp demokratiziral volitve. kajti ne smemo prezreti dejstva. »daBo posredne volilve (oziroma glasovanja - op. P. A.) izredno sredstvo. da se pod plažčem demokracije pravzaprav odvrže demokracija- (Duverger, Les parties politique, Paris 1976, slr. 167).
Nedvomno je, da brez sprememb v volilnem, ne bo pomemb-mh sprememb v kadrovskem sistemu (vemo pa. kaj pomeni kadrovska politika in kadrovski sistem v vsakem političnem sistemu1). Vpražanje je le - kakšne spremembe? Jugoslavija je namreč ena redkih držav, ki niti enih volitev od vojne do danes ¦nikohtala. n4'da bl pr&d tetTrsprejela nekai novih in dopoUvla >.slaTS.p(«ipfae,-Mf imajo odvojn« naproj voe kot 350 zakonmkih aklov v Tvezi 7. volitnim sistemorn.
Na koncu se nam postavl|a vprašanje: ali res volimo ali le glasujemo, kajtl, že dolgo je znano, da težava ni v tem. kdo voli. ampak kako se voli tiste, ki vladajo?
PEDJA  AŠANIN