Uredništvo in iipraoništvo: Maribor, Koroško ulice 5. „STRAŽA“ Uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold Telefon st. US. .Baročnim listo: ..... . 12 K • ••«•% 6 K • ••«•• 3 K • 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto lr7 1L Inserati ali oznanila se računijo s 15 via od čredne peötvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust # Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št. 96. Maribor, dne 21. avgusta 1912. Letnik IV. Za naše časopisje. Dinevi i počitniškega miru' I gredo h koncu. V javnosti postaja vse bolj živahno in čitajoče občinstvo sega zopet z večjo radovednostjo po časopisju. V teh dneh je agitacija za našel Časopisje f zopet lažja in hvaležnejša. (V času pasjih dnj, ( ko se ne zgodi skoro nič takega/, kar M zainteresiralo našo pozornost in marsikdo med čitanjem časnika napravi svoj popoldanski spanček, je težko pridobivati listu novih naročnikov. Sedaj na jesen pa, ko zavlečejo preko gričev in planjav hladnejše sape, ki vzbude celo javnost iz poletnega, mrtvila in zapljuje vsepovsod novo življenje, je delo prijetnejše in vspešnejUje. Tudi se sedaj, sicer še počasnega koraka, že bližajo dolgi zimski večeri, ki Človeka naijafvnpst vabijo k čitanju. Ziunaj brije mrzla burgaj, v gorkem zapečku se sedi pa prav prijetno in čitanje dajto dvojni užitek. Iz vseh teh vzrokov mora visak prijatelj našega Časopisja sedaj s podvojeno vnemo delati za razširjenje naših listov. Ne bomo pjsali besed o pomenu Časopisja sploh in našega katolliško-naroatnegaj .posebej. Reklo in zapisalo se je o tem že toliko krilatih besed in zlatih resnic, da bi bilo vsako ponavljanje potrata časa. Pribijemo samo: Ce ne bomo skrbeli, da bo naše časopisje dobre razširjeno, ) je vse naše drugo delo zaman. Komur mar srečna bodočnost našega naroda, mora pridobivati našim listom vedno novih na-ročnikoiv. Poglejte vnemo in idoslednost naših nasprotnikov! Vsak njihov somišljenik je naročen na svoje glasilo in v trgovinah in gostilnah, kamor zahajajo, vise povsod njihovi listi. Ako pa bomo dopustili, da nam bo nasprotno časopisje okužilo ljudstvo, potem je brezvspešno 1 vse naše izobraževalno in or-ganizatorično delo. Prijatelji, somišljeniki! Sirite zato naše liste, pridobivajte „Straži“ novlih naročnikov! Vzgled naj nam boato nemški katoliki, Na svojem zadnjem shodu v Aachenu so glede časopisja med nepopisnim navdušenjem! sklenili in določili sledeče: 1. K a? t o 1 i č a n i naj katoliško časopisje podpirajo s sodelovanjem, zlasti p a/ z n o t i c ia m i, 'ki se tičejo 'gospodarskega življenja. 2. Visakakatolilškarodbina imej katoliški č a s o p i s in n a j 'z a n jtla g i t i r ia.i POB3LISTEK. Van Li, pogan. Angleško napisal Bret Harte, Poslovenil Jaklič, (Dalje.) To je bil že dolgo pričakovani odgovor na moje zadnje pismo na Hop 'Sluga, JTjodia kje je prinašar lec? Kako je pismo prišlo semkaj? Poklical sem tekača, vprašal faktorja, Stavče, nobenega odgovora! Nihče ni vedel, kako je prišlo pismo na kapjo mizo, nihče ni videl prinašalca, Nekaj dni pozneje je pa prišel k meni berač ah Ri, „Ali potrebujete kakega dečka? Prav, ga Vam priskrbim.“ iTaikoj se je vrnil s Kitajčkom, ki je imel komaj deset let. Njegova zunanjost in hitrost je napravila na-me zelo ‘dober vtis in sprejel sem ga takoj v službo, Ko je bila službena zadeva končana, sem ga v-prašal po imenu. [JVan Li1“, je dečko odgovoril. „Tprej ti si tisti, ki ga je poslal Hop Sing? Za vraga, zakaj prjSJeš še le sedaj ? ‘ Klajko si pa odeval pismo ? Van Li me je pogledal ter se smejal. .„Jaz vreči s cesta.“ Nisem 'ga razumel. Gledal me je radovedno, pograbil pismo iz rok in stekel na ulico. Nekaj minut kasneje je priletelo pismto skozi okno, napravilo dvakrat obhod po mizi in padlo prav tnirno na mizo, kakor bi imelo perotL Na moje začudenje je nato pritekel Van Li, pogledal na pismo in mene ter dejal : „iTiakto, John.“ Držal se 'je Čisto mirno. Ta umetnost( je bila njegovo prvo delo v službi. Njegovo naslednje delo, kar moram povdarjajti z žalostjo, ni imelo istega vspeha, Eden naših Časni- 3. Katoličani naj ne n a r o č a jo, pa tudi n ie berejo in n m ki o k r š e n k o 1 i drugi način ne podpirajo liberalnega č a s o p i s j a, paludi ne brez b' a, r.SV ji e g a. 4. V 'vseh društv||ih in na, vseh shodih se ima p o v d a r j ja t ,i važnost č ajs o -pisja in dolžnost je podpirati. V resnih dneh. Berchtoldtov predlog radi ureditve ; balkatnsko-turskih razmer je našel v 'svetovni javtnpsti ugoden sprejem. Iz Berolina, Rima in Petrograda sq že dospeli söglasujoöi odgovori in tudi iz Londona ip Pariza se ne pričakuje nič drugega. ‘ T/udi oficijelna javnost vseh evropskih velesi! pozdravlja Berchtol-dov korak simpatično. Ampak vse to je s argo zunanje nakitje, Berchtoldov predltog je pač tak, da Si pod njim misli lahko vsakdto kar hoče, zato je. naravno, da velesile njso proti razgovoru. Zlasti mu ne more nasprotovati nobena vlada, ker je njegova! tendenca V prilog balkanskim narodom in zavzema med velesilami tekma; za naklonjenost balkanskih ljudstev odlično vlogo. Ce bo pa Beirchtoldov predltog rodil kaj pozitivnih vspehov, je drugo vprašanje. Opravičenih pomislekojv je zelo mnogo. Balkansko vprašanje a je evropsko vprašanje. Po padcu mladoturkov je postala v. Carigradu tripel-ententa trumf. Grof Berchtolc? je s svojim predlogom, s katerim j'e izpodmaknil stolec izključnemu 1 vplivu Londona,,, Pariza in Petrograda, napravil srečno potezo. Ugotovil je zopet, da morajo biti pri rešitvi balkanske krize 'udeležene vse velesile. Dosegel pa s tem ni trenutno nič' več, kakor da je odstranil ljubosumnost, M -se je bila že vgnezdila med velesilami. Ljubosumnost bi pa tajkoj vsplamtela s podvojeno močjo, če bi Rusija začutila, dal se jo hoče/ izpodriniti kot varuhinjo in zaščitnico balkanskih narodov. Nesrečna in od nekdaj zavožena balkanska politika naše države se bo bržčas' tudi sedaj ob priliki Berchtoldovega predloga maščevala. Ce bi bila Avstrija svojo politiko na Balkanu vršila v sporazumu z Rusijo, bi ji ne bilo potrebah sedaj apelirati na evropski eropag velesil. Ti dve velesili), I pod katerih naravno vplivno sfero spada Balkan, bi lahko brez karšfcih raiznašalcev, je zbolel, 'N adorne štovati ga je moral V;an Li. Da bi se ne z mojih smo mu pojkfazali že zvečer prej njegovo pot. Ob zori je dobil potrebno število izvodov. Eno uro kasneje je prišel praznih rok in zelo . zadovoljen. Vse je raznesel, kakor je dejJaJi- Na Van Lijevo nesrečo ! so prišli1 oškodovani naročniki že pred osmo uro v časopisno [ekspedicijo. Dobili so časopise. Ali kakšne.) Močno zvijte in stlačene papirnate kroglje. Zmetane so bile z vso močjo v spalnice, da so bile vse šipe pobite. Marsikaterega naročnika, ki je bil že vstal, je zadela krepko stlačena kr oglja v obraz. 'Tudi skozi dimnike in po-strešina okna, al| pa nalepljene nat duri, ali pa skOr-zi ključavnične luknje so dobili svoj časopis, a razrezan v ozke, dolge trakove. Eden Izmed naročnikom je Čakal dolgo v ekspediciji; hotel je govoriti z Van Lijem, kateri se je bil skril v mojo spalnico. Pripovedoval' je Jezen, s solzami v očeh. Ob petih g|a je zbudil grozen ropot. Prestrašen j,e skočil iz postelje. Naenkrat se je prikazal ijzvod lista „Severna zvezda“ v obliki indijskega bata. Priletel je skozi okno, opisal1 v sobi strahovite kroge, preobrnil luč, zadel otroka v brado, njega, naročnjika pa udaril ob čelo in končno zbežal še skozi okno in naizadnje padel pravj nedolžno na — dvorišče. Cel dan so prinašal, r v - ekspedicijo 1 papirnate kroglje, ki naj bi bile predstavljale jutranjo izdajo „Severne zvezde.“ 'Ogorčenost je bila obča. Izboren članek o /Virih blagostanja za, Humboldov okraj“', katerega sem bil napisal dan preje'( in od katerega sem pričakoval, 'dja bode izboljšal trgovske zveze za prihodnje leto in. da bo izšel San Fraincjjsko popolnoma uničen iz tega gospodarskega boja. f je sedaj prav lepo splaval po voofi. Slednjič se je določilo, da se bode Vah Li (prihodnje tri tedne uporabil v tiskarni in da bode prijel le za mehanično delo. Pri tem je razvil nenavadno drugih in preko drugih uredili? balkansko vprašanje. Po drugi strani pri/de v poštev,, r da je Avstrija pri balkanskih narodih ; radi svoje f več kot neumne balkanske politike osovražena bolj kot katera druga država. Iniciativnega ; predloga f 'Berchtoldovega Balkanci ne pozdravljajo z nobenim veseljem, čeprav je namenjen v njih 'dobro. [Ostane pač resnica, s katero treba računati : balkanski narodi Avstriji ne zaupajo in slutijo za vsakim pjenim korakom — nemško kopito. 0'težkočevala bo sporazum gotofao v nemali meri tudi neodkritosrčnost Itajije, Italijanska vlada se je sicer oficijelno izrazila, (da soglas/uje z Berchtol-dovim predlogom In mu je pritrdila, toda to je samo navidezno, pesek v oči javnosti. Kot brezdvom.no se lahko smatra, da ima pri vstaji v Albaniji svoje roke vmes Italija. Bogata sredstva, s katerimi ra/zpolaga Isa Boljetinac, Vodja vstašev, povedo več kot dovolj. Brez vpliva gotovo tudi ni, da je bival od miadotur-kov preganjani albanski vodja Ismail Kemal v Italiji in je od ta/m dajal direktive. Se (bolj kot ta dvojna igra bo oteževala razgovor med velesilami italijanska nenasitna pohlepnost. 2,e se čujejo iz Italije glasovi, ki pravijo, da pozdravljajo Italijani Berchtol-doVp inicijativo, ker vidijo v njej pričetek delitve — Turčije, Po teh glasovih bi Italija ne prišla samo v posest Tripoli tani je, temveč bj (pograbila tudi otojke v Arhipelnu. Na Albanijo bi začasno pozabila, toda konečni cilj bi ostal še vedno: ustvariti Italijo, kot j;e bila nekdaj, ko so gospodovale' Benetke, Genova, Pijemont itd. Dvom, da Berchtoldov predlog ne bo dosegel zaželjenega vspeha, opravičujejo tudi razmere v Ä1-bajniji. Ce prav se jim je bilo po padcu mladoturkov ugodilo na celi črti, vendar niso še zadovoljni in še prihajajo z vedno novimi zahtevami, Najno,vejša poročila sicer pravijo, da je turški ministrski svet že sklenil dovoliti Albancem nositi grožje ter 'da je tupi Ibrahim paša, voditelj turške armade, ( dosegel sporazum z albanskimi voditelji ip se Albanci že vrača-jo na svoje domove, aunpa/k z gotovostjo se s tem ne more računati. Kcitor le nekoliko pozna albanske razmere, ve, da je prav lahko mogoče, da nam jutri žica javi: albanska vstaja je zbpuhnila z novo silo. Velika nevarnost, pa gjrozi j Berchtoldovi misli iz riazmer 1 v turški vladi sami. Komaj je prišla na izurjenost in kmalu si je pridobil njaklonjenost vseh faktorjev in stavcev. Nalučil se je hitro in korektno staviti, pri čemer mu je zeig dobro služila izurjenost njegovih prstov. Neznanje jezika je povečalo še njegovo mehanično napenjanje, pri čemer je hotel dokazati; stavek, da je slab stavec oni, ki gleda na z-misel manuskripta. Stavil' je z isto skrbnostjo dolge stavke, ki so jih napisali njegovi tovariši v zasmeh, kakor, (kratke stafvke z zasramovanjem: „JVan Li je satanov otrok“, ali „Van Li je mongolski pes.“ Kmalu se je tudi naučil maščevati se nad svojimi zasledovalci. Spominjam se neke šale, katera mi je naredila mnogo sitnosti. Naš faktoh se je pisal Webster. Bilo je ob času političnega bolja in polkovnik Starbottl'e je imel navdušen govtor, katerega je prinesla „(Severna zvezda“ neokcalfšanega. Na nekem mestu je dejal polkovnik Starbottle: „Ponavljam beseofe božanskega Websterja —i iTjukaj so slecfpe blesede0 katere sem poz attu i. Slučaj je hotel, ' da |je Van Li 'spoznal po končani korektur! f ime svojega največjega zasmehovale a in naravno je verjel, da je govor o njem. Ko je bilo vse sjavljeno, se je Webster odstranil; Va/n Li je porabil priliko, Vzel (stavek ven in potisnil temu prilagodečo se tanko ploščo s kitajr skimi črkami. V stavku je bilo prav jasno izraženo sovraštvo proti svojim predpostavljenim in nezmožnost faktorja Websterja. Naslednje Jutro je izšel polkovnikov govor, kjer pove božanskf Webster svojo modrost v popolnoma nerazumljivi kitajščini, 'Jezo polkovnika so 'komaj u-krotili. Se danes vidim tega ođlličneža hoditi po moji pisarni in zahtevati preklic. „„Toda, moj dragi“, sem ga/ vprašal, „iali hočete s svojim podpisom prevzeti odgovornost za trditev, da John Webster ni nikdar ' kaj takega rekel? Ali nam morete preskrbeti prestavo tega Citata ip s svojo častno besedo trditi, da blaženi John Webster ni nikdar tega rekel? V tem slučaju, moj ljubi, 'dam natisniti vaš preklic.“ (Konec prih.) Krmilo, že pada iz ene krize v drugo in Vesti o težki krizi celega kabineta nočejo vtihniti. Ze se siisi, da boče vojaška liga posnemati mladoturke. 'Ministri, ki noöejo plesati1, kakor ona gode, morajo jčS101*1 . povsem kongruentem kot prej pod mladoturškmi e - mom____iz površja. Obeta ss tedaj korumpir n nasilen sistem v drugi izdaji. Vprašanje je aa(to, ima li Turčija še dovolj notranjih zdravih moči» da bi eventuettne predlogei velesil izvedla? Ce napravimo resume, vidimo, da je nebroj nemarnosti, e pretijo Berchtoldovemu predlogu in branim da bi se turški kaos razmotal in izčistil. Položaj je skrajno 'resen in kljub vsem lepim in pomirjevalnim besedam, ki done iz vseh diplomiaüönih kabinetov, je izbruh balkanskega vulkana grozeö. Samo če bodo velesile odločno 'in z brezpogojno odkritosrčnostjo šle na reditev «balkanskega problema, je ugoden izid mogoč. Shodi. Ljutomer. ,V nedeljo dne 18, t. m. se je vsporedno s sla-vnostnim zborovanjem posojilnice j vršilo f slavnostno zborovanje f Zveze gasilnih društev v ljutomerskem i Po pozdravu načelnika ; gospoda Rajha Jožeta starejšega je govoril državni poslanec gospod Ivan Roškar, kateri je čestital j gasilnim društvom k njili vispehom in želel, da naj v bodoče z istim navdušenjem delujejo iv, blpgor trpečega, čHovesUvai Gospod poslanec ■ je v nadalnjem govjoru Začrtal cilje, katere naj dosežejo gasilna društva v bodoče. Popoldan se je v Sršenovem logu razvila velika ljudska veselica, katere se je udeležilo več kakor tisoč ljudi. Razpoloženje na veseličnem prbstoru je bilo veselo, k čemur je veliko pripomogla neumorno sodelujoča godba in petje moškega in mešanega zbora pod neutrudljivim vodstvom gospoda Zfacherla, In tudi tombola 'je naklonila marsikateremu obiskovalcu lepe dobitke, V šotorih so skrbele vrle murske Poljanke za jed in pijačo. Med drugim so postregle gostom z znanimi prleškimi krapci. Nastopili so razni govoriif-ki, katere je občinstvo burno pozdravljalo. Govoril je profesor gospod dry Hohn je c in povdarjjal, 'da vrši S. K, S, Z. iste naloge, kakor gasilna društva, da vlada v gasilnih društvih isti duh, kateri preveva celo krščansko izobraževalno organi'z-acijo na Spodnjem Štajerskem in izraža 'željo, Ida naj gasilnla društva v istem 'duhu, kot doslej, delujejo skupno s S. K, S. Z1. Ravnatelj Zadružne zveze gospod 'Tl raven iz Ljubljane izraža svoje veselje nad vsem, |ka,r je na Murskem polju videl. 'Navdaja ga zadovoljstvo, ko vidi lepe sadove gospodarske fin gasilne organizacije ter želi, da store murskrpodjanci «še en korak in si ustanove murskega Orla. Državni poslanec 'gospod I^an Roškar pa opisuje gospodarske in politične razmere' ( in poziva ljudstvo, da ,sie zbira v taboru Slovenske kmečke zveze in v istem vstraja, ker n'am je edino dobro organiziran kmečki stan' poroki za boljšo bodočnost slovenskega naroda. Nadrevizor gospod Vladimir Pušenjak po-vdarja, da je veselični prostor velikega pomena radi tega, ker se je 'na istem leta 1868 vršil 'prvi slovenski tabor, nadalje leta 1000 stoletnica rojstva nepozabnega vladike Antona Martina Slomšeka in sedaj 401etnica Okrajne posojilnice v Ljutomeru in 201etni-ca gasilstva v ljutomerskem okraju. Vsi ti važni nar rodni jubileji so Veliko pripomogli k 'temu, da je na Murskem polju ljudstvo zelo zavedno in za vsak n,ah predek vneto. Potrebno je, da se ob priliki teh obletnic spominjamo vseh’ onih narodnih 'delavcev, kateri so te organizacije privedli do razvoja,1 katerega 'dandanašnji občuduje ves slovenski narod. Vsem delavcem in voditeljem posojilnice, kakor tudi gasilstva bo ostalo ljudstvo vedno hvaležno. Veselice so se udeležili tudi liberalci < in sicer bržčas radi tega, da bi jih ljudstvo videlo in jih Še oMskovalo, ker tudi klerikalni 'groši dobro dii še raznim liberalnim veljakom. Četudi je par mlečlnozobih mladičev; skušalo nekaj izzivati, je ostalo razpoloženje na1 veselici neskaljeno in se morajo dotičnikj zar hvaliti le ‘miroljubnosti in izobraženosti našega« Ijud-Slva, da niso dobili ža svoje nečuveno postopanje takega plačila, Kakor zaslužijo. Veselica je trajala pozno v noč ' in' ! bo ostala vsem udeležencem v najlepšem 'spominu. Križe pri Podsredi. Ni nedelje, ne praznika, (da bi naši poslanci ne pohiteli' Smod ljudstvo, med svoje volilce, da jih organizirajo, poučujejo, navdušujejo. Tlako 'je pohitel gospod državni in deželni poslanec dr. Frančišek J a n k o v i č ' v občino Križe, da poroča v lepem številu zbifanim volileem o državno- in deželnozborskem 'delovanju. Shod, ki se je vršil v Pečficah pri Janezu Gmerzelu in ga je vodil gospod Kostajnšek, je trajal dobre tri ure. Gospod poslanec je v svojem govoru temeljito razpravljal o novem brambnem! zakonu, ki stopi letos v Veljavo, o podaljšanju vračila brezobrestnih posojil, o pokopani predlogi glede vinskega, da^ka, o avstro-ogrsb' pogodbi itd. 'Nato je navajal ' razloge, zakaj so naši slovenski poslanci stopili v dež. zboru v obstrukcijo, kar so vzeli zborovalci s popolnim o-dobravanjem na znanje. Slovenskim spodnještajerskim poslancem v državnem in deželnem zboru in posebej gospodu dr. F. Jankoviču, se je izreklo popolno zaupanje lin se jih pozvalo, Vstrajafti na začrtani poti, da pride vendar enkrat spodnještajersko slovensko ljudstvo do svojih pravic. Zreče. VesejTca, ki se je pri n{as vršala v nedeljo dne 18. t. m„ se je imenitno obnesla, 'Tamburaši ju diletti tje-igr alci so svoje vloge rešili V f splošno zajdo-voljnost občinstva, katerega je bilo od vseh ebsednih župnij, zlasti pa iz Konjic, 'zelo veliko» ter zaslužijo v resnici zahvalo. Ljubno. Po 'drugem sv. opravilu se je vršil v nedeljo, dne 18. t. m. v gostilni pri Korošcu jako dobro obiskan shod. Predsednikom je bil izvoljen vrli domači župan gospod Ermenc, ki je pozval navzoče, i naj zakličejo ob priliki rojstnega dne presvitlemu cesarju trikratni „žjivijo!“; 'za tem je prisrčno pozdravil gospoda poslanca dr, Verstovšeka), katerega moralo smatrati vsi GornjesaVinjčani za svojega domačina. Poslanec gospod dr. Verstovšek je nate poročal o delovanju v državnem zboru in opisal z živo 'besedo delovanje ljudske zbornice, zla.4i poslancev S. K. Z. Njegovo poročilo so vzeli navzoči z navdušenjem na znanje in mu izrazili popolno zaupanje, kot vsem poslancem S. K. Z, Po dnevnem redu je zaključil gospod, župan zborovanje. Rečica. V nedeljo dne 18. t. m. so se zbrali možje, kolikor jih ni na splavih, v gostilni gospoda Štiglica, po domače Prislana, da bi slišali poročilo državnega poslanca dr. Verstovšeka, Shod je sklicalo 'Katoliško politično društvo. O tvoril ga je odbornik gospod Turnšek, ki je najprvo pozval navzoče, da zakličejo trikraten „živijo!“ presvitlemu cesarju, nato je prisrčno pozdravil gospoda poslanca. Div Verstovšek je podal v daljšem« govoru poročilo o državnem zboru. Njegova: izvajanja so bila zanimiva, 'Razkrinkal je z dokazi početje nafšlh slovenskih liberalcev. Volile! so z navdušenjem pritrjevali njegovim besedam. Vrlo zastopani so bili kmetje iz Kok^rja z gospodom županom na čelu. Predsednik 'gospod Tiurn-šek je ob sfklepu besedi navajal še več zaslug, katere' ima gospod poslanec za gornjegrajski okraj in za občine. Državnemu poslancu dr, Verste) všeku in vsem poslancem Slovenske kmečke zveze se izreče popolno zaupanje, pregled. Deželni zbori. Meseca septembra : bo sklicanih ' več deželnih zborov. Takoj po evharističnem kongresu bo zopet zboroval kranjski deželni zbor. Deželni glavar dr. Šušteršič je imel te dni v tej zadevi razgovor z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom. 0 štajerskem deželnem zboru se ne ve Še nič gotovega. („(Grazer Volksblatt“ piše, da 'stoji slabo, , Odlikovanja ministrov. Cesar je podelil finančnemu ministru Vaclavu vitezu Zialeskemu in ! notranjemu ' ministru Karolu baronu Heinoldu red železne krone I. razu. Cesar. Po dosedanjih dispozicijah se cesar konc.em tega meseca vrne na Dunaj., kjer bo v!-prvem1 tednu septembra sprejel (obisk angleškega kralja 1 Jurim, Drugi teden meseca septembra odpotuje vladar v Budimpešto, kjer se nastani na svojem gradu Gödöllp. Nekateri listi poročajo, ' da ga bo tu obiskal1 srbski kralj Peter, Toda s kompetentne strani eie ta vest odločno demontira. Parlamentarni kalendarij. Po ministrskem svetu v pondeljek dne 10. t. m, so se naši ministri zopet razšli po letoviščih. Krog dne 10. septembra se zopet vrnejo I. in se bo sestal prihodnji ministrski svet, {Meid dne 15, in dne 20. septembra še sestanejo delegacije, (Približno mesec pozneje, okrog dne 20. oktobra, se sestane 'državni zbor. 1 Cesarski komisar za Istro? Listu „jVillat“ v Budimpešti f javljajo iz Pulja, da bo imenovan za upravitelja v Isltri poseben ce». komisar in sicer zaradi nerednosti y občinskih upravah 'v Pulju in po drugih v italijanskih rokah se nahajajočih mestih. Moravsko. Listi poročajo iz Brna: Kakor poročajo tukajšnji listi, se bodo vršile deželnozborsike volitve na Moravskem meseca oktobra: t. 1. Češko. Gospa Kunctieka izjavlja v i„{Nar. Listyh“, da so i neresnične vesti, da hoče odložiti svoj deželno-zborski mandat, (Ona hoče obdržati svoj mandat in počakate, kako bodo odločile merodajne 'instance o vprhišainju veljavnosti ?■ nitenegaC 'deželjnozbonsikega mandola, Poljsko-rusinska sprava. Poljsko-rusinska spravna pogajanja so postala zooet aiktuelma. Večkrat med počitnicami je bilo slišati o kakih' konferencah radi rusinske univerze in radi volilne reforme za gališki deželni zbor. Včeraj je imel predsedniki Rusinskoga klubia dr, Lewicky; daljšo konferenco z ministrom Heinolddmt V svseučb* liščnem vprtašanjii bo vlada izdelala formulo, na podlagi katere naj bi se vršila pogajanja, med Poljaki in Rusini Ogrsko. Na znanem shodu, 'ki ga je ' ogrski ministrski predsednik imel 'na praznik pred svojimi volilcji v Nagyenyedu (Strassburgu na 'Sedmograškem), Je rekel o „volilni reformi sledeče: „Volilni zakon bo stal na inteligenčnem cenzusu. To se zgodi n,a ta način, da oni, ki ima Višjo stopnjo inteligence, dobi brez ojrugega vbijLnio pravico. Kjer je pa inteligenca na zelo nizki stopinji, 'je treba brezpogojno zahtevati gotove pogoje zanesljivosti, kar pa, kakor mislim, splošnosti sistema ne škoduje in sicer zato ne, ker bodo ti posebno z ozirom na pridobitne pogoje imeli t zelo j podrejen pomen in ker jih bo mogel vsakdo izpolniti, (Glede volilnega postopanja sipo na stališču decentralizacije, to je, volitev se naj vrši po občinah ali okrožnih notari-jatih.“ Kakor se iz tega razvlidi, gredo mažarski mogotci okoli volilne reforme še vedno kakor mačka o~ koji vrele kaše, .Jasno je na prvi hip, d(a se misli z inteligenčnim cenzusom le na to, da bi kolikor mogoče prikrajšali nemažarske narodnosti. Študirajo in študirajo, 'a seveda,, naj že obijaeajjo tako ali tako, poštene volilne 'reforme, ki naj bi zagotovila gospodarstvo sedanji klikji, vendarle ne zverižijo. V znamenju nepoštenja in nasilja se bo vršilai ogrska politika tudi v bližnji bodočnosti, Bolgarija. Car Ferdinand je imiel z nekim ogrskim politikom pogovor, v katerem se je laskavo izrazil o napredku Bolgarske, Car je rekel: Kaj je bila Bolgarska pred 25 leti in kaj je danes, Evropa Še ne pozna popolnoma te lepe dežele, pred katero mora vsak kulturen Evropejec sneti klobuk. Bolgarski narod je jako nadarjen, delaven in itrezep ter stoji na prvem mestu med južnimi Slovani. «Trideset let je zadostovalo, da se je povspela Bolgarska ’do svoje dosedanje stopnje kulture in napredka ter da je zalvjzela častno mesto med evropskimi narodi. Cap Ferdinand gleda s posebnim ponosom na svoje 25ietno vladanje v procvit bolgarskega naroda. Vstaja na Kitajskem. Na Kitajskem ne pride do miru. Kitajska vlada je dala aretirati generala Ceng Vu in Ceng Fen-geji, ju postatila pred izjemgo sodišče, katero ju je obsodilo na , smrt.. Generala sta bila takoj na to u-smrčena. Osumljena sta foilaf, da sta snovala zaroto proti republiki. Več častnikov, ki so bili voditelji re-volucijonajrnega ' gibanja, ,so 1 kratkomalo ' positrelili. Nekatere so oklenili v verige in jih pometali v ječe. Vsled dvomljivega krivdoreka vladb, med prebivalstvom silno ogorčenje. Predsednik republike ! Juafnšikaj si j‘e s s\ojo naglico in z drakonsko ostrostjo nakopal boj na nož med seboj in senatom, ker so bili usmrčeni (častniki pristaši senata. Raznesla se je bila tu® vest, { dal je bil v Pekingu, umorjen duševni vodja republike dr, Sunyat-sen. (Novejše vesti to pa dementirajo. (Vsekakor: je nevarnost novih homatij ina Kitajskem ' pa še vedno velika. Raznoterosti. V kn.-šk. dijaško semenišče V Mariboru so bili na novo sprejeti drugošolci: ? Janez Antolovič iz Dobove, Karol Gajšek1 iz Konjic, Peter Kovačič od Sy. Petra pri Radgoni, «Jožef Kranjc 1 iz (Špitaliča» Mihael Napotnik iz Tepine, Stanislav (Ozmec od Sv,; Miklavža«, Alojzij Prebevšek od Sv, Aniona v Silov.-goricah, Ludovik Štancer iz J arenine» Anton TJoma-žič od Marije Snežne, Frano Zupančič iz Loke lir Alojzij Sinkovič iz Kapele; ter tretješolci: Ant. Kež-man' iz Dobove,, (Martin Umek iz Pišec in Adoll Ramšak iz Skal, Evharistični shod na Dunaju. Pisarna lavantinskega 'škofijskega odbora ima pristopnice vseh tistih, ki so podali denar, že iz gotovoj eine. Ražpošjil-jatev pa še bo mogla še le tedaj pričeti, kb pride iz Dunaja poročilo, 1 kje bodo udeleženci dobili skupna stanovanja. Th« hočemo zapisati na vsako pristopnico, da si posamezniki lažje pomaga|jo, ako se kateri Z|3.|de. Kdor vzame karto po 2 K, ki velja za- dne (14. in 15. septembra, mora še prjdjaH 1.70 K za znake in legitimacijo. Vsiem, ki so poslali' samo 6.8j5i K ali 10.35 K, svetujemo, da za vsakega uda) še dopošljejo 35 Vin. Mnogi namreč želijo iti v: 'Marijino Celje in rabijo legitimacijo 'za znižano vožnjo, mnogi se bodo morda, še le na Dunaju odločili. iTamkaj pa ne bode mogoče dobiti več legitimacije. Vozili se bomo na Dunaj na, vsak način dne 11. septembra zjutraj 's skupnim vla|kom, tako da pridemo tje okoli opoldne, ali vsaj do dveh popoldne. Kakor smo do sedaj izvedeli, bo najcenejš-a Vožnja z legitimacijami, ki znižajo vozne cene v III. razredu za 50%, v II. razredu pa za 30%, Iz Mtairibora’ ! na Dunaj in nazaj stane vozna karta III. razreda 11 K 50 Vin. Iz Dunaja v Miar, Celje in nazaj na: Dunaj stane vožnja z legitimacijo 6 K 80 vin. Iz Dunaja nazaj v svojo domovi no se ne bomo peljali v skupnem vlaku, ampak vsak si izvoli tistf. vlak, ki zanj najbolj sodi. Ko boste prejeli legitimacije, /h Jakoj podpišite z istim imenom,, na kate- 21. avgusta 1912, -To se glasi pristopnica. Že sedaj opozarjan» vse, Id bodo šli na shod, naj na Dunaju ne kupujejo kakega tuag% ker so v veliki nevarnosti, da jih bodo, Židovi hoteli dzkoriščevati. (Tudi raznih tatov se ne bo tam manjkalo. Zato si naj vsak svoli den ax prav dobro ahraniVda se . ne bo prepozno kesal, Smrt koroškega vzor-Slovenc a. V, Sinčivasi je umrl v visoki starosti po dolgi in mučni bolezni go-■spod .Janez 'Sumah, odličen koroški Slovenec. Gospod Sumah je bil mož stare slovenske korenine, zlat-veden narodnjak f in prepričan katoličan. S svojo pridnostjo si je priboril tekom svojega delavnega življenja lepo premoženje in je feil poznat in spoštovan daleč naokrog. Skrbel pa ni samo za sebe, ampak tudi za splošnost in si je priboril za koroško slovenstvo velikih zaslug. Bil je dolgoleten župan vrle slovenske občine Dobrlavas, pomagal je ustanoviti posojilnico v Sinčivasi in jo je vodil 15 let ter si je stekel tudi največ zaslug z ustanovitvijo Gospodarske zadruge v SinčivajaS, pri kateri je feil dolgo let v vodstvu. IVrlemu možu-značaju, kaSkoršnih je koroškim Slovencem f nujpo 1 potrebno, bodi slovenska kemija lahka in ohranimo mu časten spomin ! Poslanec dr. Benkovič se. je te rdni vrnil v Celje iz dopusta, katerega je vsled bolezni pred dalje časom nastopil in je popolnoma ozdravil. Vsemi, ki se na gospoda poslanca obračajo, toIÜkjo v vednost. Go* spofd .poslanec je zopet vsem rad na uslugo,: Dr. R. Hoernes f. iDne 20. t. m. je v Judem-dorlu pri Gradcu umrl gragfki tvjseučiliščni proiesor dr. Rudolf Hoernes v starosti 61 let, Bil je mnogo-stransko delaven mož in je spisal mnogo knjig. Glavni njegov predmet je bila geologija- poleg tega je bil biolog 1 in strasten zagovornik Darwin-Tiäojkielno-vih teorij. , [Njegovo kulturnofeojno svobodomiselstvo ni poznalo nobenega ozira. Kardinal dr. Samassa f. Dne 20. t. m. \je u-mrl dr. Jožef Samassa, kpezonadškof in kardinal orlovski, v visoki starosti 84 let, [Pokojnik je bil gimnazijski profesor v 'Tjirnoivi, za tem prefekt v centralnem semenišču v Budimpešti, f Izvoljen v ogrski državni zbor se je odlikoval kot izvrsten govornik in je bil poklican v naučno ministrstvo J, zät sekcijskjega svetnika. Leta 111871 je bil imenovan za Škofa v Čipsu in dve leti pozneje za nađškdfa v Erlavi, L. 1S0Ì5 je bil imenovan za kardinala,. Povodom njegove dijai-mantne maše, katero je pred kratkim obhajal, le dobil od našega cesarja laškavo lastnoročno pismoi, v katerem mu je vladar čestitpl k redki slavnosti. Umrl je dne 18. t. m. v Celovcu gospod Rudolf Öehm, Črkostavec, po kratki mučni bolezni v 4g, letu svoje starosti. Umrli je bil uposlen tudi dalje Časa v naši tiskarni sv, Cirila v Mariboru. Naj počiva v npru!. j ^ €# Naša zmaga. Pri občinskih volijfvajh v St, Petru v Savinjski dolini je zmagala na celi Črti Slov. kmečka zveza^ Pikanten preludij ' k j štajerskemu 1 deželnemu zboru. Državni poslanec dr. Pöttinger je fenek v nedeljo dne 18. t. m. 'pri St. Petru na Otteršbachn shod volilcev, ki je sklenil sledečo resolucijo: „Ker bo deželni zbor bržčas V kratkem razpuščen, je (treba misliti na primernega zastopnika. Ker se je dr. Potzinger kot državni poslanec izkazal, zato je narar vno, da bomo mi volilci volili ! zla 'poslanca f takega moža, ki ima zmožnost in energijo, da bo nas zastopal v vsakem oziru, Predlagamo zato dri. Potzinger-ja za kandidata r pri prihodnjih dteželnozbonsikih volitvah jn ga .prosimo, da kandidaturo sprejme,“ Kar kor znano, je dr. Potzinger. bil izvoljen pri zadnjih državnozborskih volitvah kot samostojen krščanskosocialen ka(pdidat proti oficljelnenau prejšnjemu poslancu Krennu. Božjepotnike psujejo liberalci tako Surovo, da se človek 1 kar s sltudom obrnei I od liberalne svojati, »,/Slovenski Narod“ od dne 19, t, m, piše, da Škodujejo Bledu naši ljudje, ki hodijo tja v romanje in psuje božjepotnike tako-le: „Umazani božjepotarji puste za vsakim grmom kak kup;' ■ ti božjepotarji •' so tako nesnažni, da od daleč smrde r in njih petje je tako, da človeka kar Ščiplje,“ ÌTak surov, pobalinski ton je mogoč samo pri poživinjenih liberalcih. Zapomniti si je pa vse eno. Na Bled hodijo radi na božjo pot tudi naši ljudje — še ne dolgo tega Jih je bilo tam več sto — in „Slovenski Narod" je tudi glasno glasilo štajerskih liberalcev. S tem psovanjem so zadeti zato tudi naši ljudje, odgovorni zato so pa naši liberalci, kar jim bo ljudstvo že obilo poplačalo. 'Posadilo jih bo na kupe — gnojišč, po kajterih tako radi brskajo.- Iznajditelj volapiika, umrl. V Konstanci je u-mrl iznajditelj volapiika, prelat Martin Schleyer, —• star 81 let. Poroka zrakoplovca. V nedelo se je poročil ,v Eisenbergu na Ogrskem nadporočnik pl. Bl’aischke, znani vojaški zrakoplovec, z gospodično Czakajevo, katerima je naš cesar sam plajčail potrebno kavcijo. Rekord v letanju. Iz Dunajskega Novega Onesta poročajo: Vojaški pilot Mandelli je dne 16 t. m. dosegel svetovni rekord v Hitrem letanju, S tremi par sažirji je v eni uri preletel 106 km. Deželni odbornik dr. Pegan ponesrečil. Kranjski deželni odbornik Idr. Pegan se je občutno ponesrečil z avtomobilom. Bival je z družino iia letovišču v Selcih pri Cerkvenim. V nedeljo je ‘pjpqpo uHeujegep ufos iirefiqnrq a uirepe-voduu ujiq ____________________S T. R A’ 2 A.___________________ katere se je hotel udeležiti tudi dr, Pegan. Odpeljal se je zato iv nedeljo zjutraj iz Selc j z f avKpmobilom, katerega je sam vodil. Že v bližini Cerkv.enice se je pa zgodila nesreča. Pri cerkvici sv. Ane nad Cerkvenico, tnal ' nekem klancu, je naenkrat priletel preko ceste, tri metre pred avtomobilom, neki tdJetni otrok. Dr, Pegan, ki je vozil s hitrostjo 20 'kilometrov;, je takoj uvidel, da bi feil otrok povožen in ubit, iako avtomobila hipno ne zavrne v stran. Z,ato. se je z avtomobilom ognil otroku; v tem trenutku je pa nesreča hotela^ da je z zadnjim kolesom avtomobila feajdej. v telegrafski drpg. Dx, Pegan je odletel iz avtomobila več metrov daleč. Avtomobil je nato še nekaj časa drč al naprej in se zadel v, neki 'zid, IT!u je Odletel 1 z avtomobila Šofer Južna, ki je sedel poleg dr.. Pegana v avtomobilu. 'Tielegrafski drog je sunek izruval, avtomobil je na dvoje razbilo, zadnji konec avtomobila [je odletel od prvega. Ljudje iz vasice f Sv. Ane so ponesrečencema prihiteli na pomoč. Pogled na ranjenega dr. Pegana je bil strašen, Glavfa dr, Peganova je bilia skoro vsa v krvi, iz nosa in ušes je dr, PegSčiu lila kri, ranjen je bil tudi na životu in rokah. Šoferju Južni se ni nič posebnega zgodilo. Južna je: nekoliko udarjen na kolenu in si je izvSnil eno roko, Južna; je dobit živčni šok ter je bil tako prestrašen, da dalje časa ni mogel nič govoriti. Dr. Pegana so počasi pod pazduho vodili v Cerkvenico, kjer je taikbj dobil zdravniško pomoč. Zldrajynik je konstatiral, da ni smrtne nevarnosti, ako ne pridejo kake notranje komplikacije. j. Kakor se poroča, st je dr, Pegjan pretresel možgane in bo moral Š§ nekaj ča|sa ostati v Selcih, ITiu-äi toži dr, Pegan o bolečinah na glavi ' in v hrbtu. Nesreča nikoli tne počiva, zlasti pri avtomobilih ne. Štajersko. Studenci pri Mariboru, Naše Slovensko katoliško izobraževalno društvo ima v nedeljo dn;e 25. t. m, društven izlet k Sv. Križu nad Mariborom, Odhod 'zjutraj skupno z Orli, Člani in prijjatelji društva, udeležite se izleta številno! Slivnica pri Mariboru. Ker se v nedeljo, dne 18. it. m, na 'Slomšekovi slavnosti zaradi prevelikega naval'a ljudstva in pomanjkanja časa niso mogle na program stavljene igre razumeti in eno sploh ni igralo!, se na vsestransko željo občinstva | v | hedeljo, dne 25. t. m. obe igri na vrtu gospoda Lesjaka igrate. Tudi petje moškega zbora, ki je iz istega vzroka izostalo, \ pride na vrsto, [Kdo,r se torej hoče še enkrat pošteno smejati, naj se potrudi v ued’eljo po večernicah na vrt g. Lesjajka. Sv. Križ nad Mariborbm. Opozarjamo na veliko slavnost, ki se vrši pri nas ob priliki 251ßtnice našega društva prihodnjo nedeljo dne 25, t. m. Zanimanje je veliko, udeležba od vseh 'strani obeta bili velika, pridejo tudi Orli, f Kdor ljubi mejo, 25, t. m. k Sv. Križu! Hoče. V nedeljo dne 1. septembra imamo: pri nas gospodarsko in politično zborovanje. Vrši se po rani -rodno društvo „Sloga" imelo .v nedeljo dne 25. t. m. po večernicah v Šoli Slomšekovo slovesnost s petjem treh Slomšekovih pesmi, z nagofvorom f predsednika, in z deklamacijo. Vsi društveniki in drugi častilci raj,gega Slomšaka so povaaljeni., — Odbor* Cirkovce. • Dne 8. septembra bo pri nas velik dekliški shed Marijinih družb dekanije Diravsko polje. Natančni spored se še pravočasno nakani. Dekleta, skrbite, da bo udeležba, »velika! Hajdin pri Ptuju.. Na primiciji častitega gosp. Antona Zupaniča se je med veselimi svati, med vrlimi Hajdinčani, nabralo za „Slov,. Stražo“ 60 K. Bog povrni Stotero! Podgorje pri Slovenjgradcu, Dne 1. septembra se Vjrši 'po ranem sv. opravilu v cerkveni hiši shod '%: K. Z. Poročal bo poslanec idr» Verstovšek. Slovenjebistriški okraj. Opozarjamo še enkrat na veliko Slomšekovo slavnost, ki jo priredi celi slovenjebistriški okr,a|j v nedeljo dne 25, t. im., to je na Jernejevo nedeljo. Mariborčani, Kanjičani, bratje iz Dravskega polja, pridite nas počastit s svojim obiskom! Program bo vsakogar zadovoljil, Deklamacije v čast iSlomšeku so nove, večinoma še neizdane. Igrokaz, Finžgarjeva „Naša kri“, je tudi najnovejša Sp najboljša zgodovinska drama, (ki se še ni priredila nikjer na Štajerskem. (Začetek bo točno 1 ob 544», uri popoldne, konec igre gotovo ob 548, uri, tako da so zveze z vlakom zelo ugodne. 'Torej pridite,’ f bratje, pomagajte nam delati za „Slovensko Stražo»1“ — Podružnica „Slovenske Straže" v Slov. Bistrici. Kranjsko. Mati umorüa štiri svoje otroke. Iz Gorij poročajo „Slovencu" : V nedeljo dne 18. t. m. zjutraj se je zgodila na. Rečici pri Hiedu, strašna rodbinska tragedija,. (Mati Neža Pretnar na Rečici pri Bledu je prerezala svojim štirim otrokom, starim od enega, leta do šest let, vratove. Njen mož Janez Pretn.a/r je šel k šesti maši v Zgornje Gorje. Ko se je vrnil iz cerkve in stopili v sobo, nudil .sle mu je grozen pogled. (Vse v sobi je bilo. krvavo, - 'trupla f umorjenih njegovih otrok so ‘ležala na posteljah, tako da so glave visele navzdol, vratovi Vseh otrok pai so bili prerezani. Pretnar svoje žene ni dobil doma, pač pa so mu sosedje pripovedovali, da so videli Nežo Pretnar, ko je hitela v gore. Moža je spravil ta grozni dogodek v obup in se je hotel 'utopiti v jezeru. fSoseöjje so to preprečili in stražijo Janeza Pretnarja noč fn dan, da bi si kaj ne n araldi!. Neža Pretnar je izvršila štirikratni grozni umor v naenkrat izbruhli blaznosti, kateri pojavi so se že nekaj časa nà^ njej opar žali. Obveščena, žandarmerija je šla takoj iskat Nežo Pretnar v gore. _______________________________ V nedeljo, 25. avgusta vsi na Slom-Sekovo slavnost v Slov. Bistrico! 17 Kateri kavini pridatek naj kupim? Izbira je v resnici težka, — kajti toliko ponud človeka naravnost zbega! Kaj rabite Vi, gospa soseda? — Jaz? Jaz sem in bom ostala pri preizkušenem za kavo s kavinim mlinčkom iz zagrebške tovarne od tega zadostuje : manjša: množina; c*i povzroči najlepši, zlatorujavi, čisti zvretek, toraj močno, slastno kavo! Cene nizke! Delo Cene nizke! Delo Postrežba točna! V najstarejši narodni manufakturni trgovini se vsled smrti gospoda Le pristna s te le 61 varstveno znamko Resler-jeva voda za zobe je najboljša za zobe. Dobi se povsod. Steklenica 72 h. Varstvo proti požarom! ••••••••••o Ako hočete mirno spati, krijte strehe z asbestnim Skriljem - • •" ►ZENIT ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen, trpežen in ne drag. ZAJEC & HORN, betonsko podjetje Ljubljana. Ni treba si glavo treti ! I Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kaljiva vsakovrstna semena voščenih in drugih vrst sveč, dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri 6 staroznani tvrdki fl\ilan Hočevar Celje tik farne cerkve. želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen je dober in trajen zaslužek. — Ponudbe pod „Ljudsko zavarovanje“ na Slov. 5fračo v Ljubljani. Franc Pleteršek Maribor# Koroška . ... cesta 10. POhlStVa Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih po- 4 krone 75 vin. znaša mesečni obrok za turško srečko, ki ima šest žrebanj z nastopnimi glavnimi dobitki vsako leto: 400.000 franko -, 400.000 frankov, 400.000 frankov, 200 tisoč frankov, 200 tisoč frankov, 200 tisoč frankov. Skupaj 1,800.000 frankov. Prihodnje žrebanje 1. oktobra t. L Vsak naročnik tnrške srečke prejme eno srečko v podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastosj- Pojasnila daje za „Slov. Stražo* g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19. 915 Srečke vkorist Slov. Straži s stojnim škratom, n Aval n graviranji sto» sgsRcnike In m motmittoina to staili to- to toeztmsktga materijala. » » is mutevittga marmorja. :: Veto» »toga •• Najniži* cm. :: Huiantn! plačilni pegsji. :: Naročila s* izvršujejo točno. s=s ss Gannii to stoškevni proračuni brezplačno. Irznjni»: Kamnoseika družba :: Celie. Širite Stražo. Hotel Trabesinger se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu. — Tukaj" najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina. Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu. Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. “THbE Lojzka in Pepca Leon. v Celovcu Velikovška cesta št. 5 Katoličani! Slovenci! H kateremu krojaču se naj obrnemo? mq ■ K £ los. Maculi Maribor, Stolna trtica $ nasproti Ljudski posojilnici. Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk; osobito se priporoča vsem cenjenim odsekom „Orla“ za nabavo kompletnih krojev, kot čepic, bluzk itd, za javne nastope in prireditve. Imam nadalje veliko zalogo črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn. r-in vestno! Karola Vanič, Celje Narodni dom prodaja vsakovrstno blago, kakor: možko [in žensko sukno, druki, oksforti, platno vsaki Širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd. po zelo znižani cenil ^ Velika množina različnih ostankov pod lastno ceno. — — - *— — ri r——1 *■ *— f Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju .1 * registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Uradni dnevi so : vsako sredo in vsak petek od 8.—12. ure in vsako nedeljo od 8.—10. ure dopoldne. Vplečnje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoldne. , , Uradni prostori nahajajo se v Minoritskem samostanu v Ptuju. 9 Hranilne vloge obrestuje se pe 4'/*% od 1. oziroma 16. v mescu po vtešitvi m do 15. oziroma zadnjega pred dvigom. Ne-vzdignjeae obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici t« kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obrestevanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. N» razpolago bo strankam brezplačno peStno-hrani Ine položnice 564 žt. 118.060 in domači nabiralniki. RosotHa se dajejo na vknjižbo po 5—51/#*/.? na vknjižbo * in poroštvo po 51/,*/«, na osebno poroštvo po 6%, na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun ped ugodnimi pogoji Prevzamejo se dolgovi pri dragih zavodih in zaseb- , < nikih; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno. #y