J
UredništiFG in uppavni^tvo :
Maribor, Koroške uliceS. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in pesek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z .uredništvom se more govoriti vsak dan od 11. -12. ure dopoM.
Telefon št. 113.
■ Naročnina listu:
Celo leto..................12	K
Pol leta..................  6	K
Četrt leta .................3	K
Mesečno.................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
8t. 49
Maribor, cbie 30 aprila 1912.
Letnik IV.
Dunaj ostane v krščanskih
rokah»
Sreča je dunajskim krščanskim socialcem mila, Zmagi od četrtka se ipridružuje zmaga za zmago. V petek so bile nadomestne (volitve iz tretjega volilnega razreda v okrajih Leopoldstadt, Josefstadt in Ottakring. V prvih dveh okrajih so zmagati krščanski so-eialci z veliko večino. V Ottakringu je ožja volitev med krščanskim socialcem in socialnim demokratom, t	Ob enem s temi nadomestnimi Volitvami v du-
najski mestni svet so se vršiile tudi volitve v štiri za-stope posameznih okrajev. Zmagali so krščanski sociale!, samp v Ottakringu pridejo v ožjo volitev s socialnimi demokrati,
V	okdaju Ottakring je pri ožjih volitvah za 3, razred zmagal socialni demokrjal David z 22 glasovi večine proti krščanskemu socialcu Uireichu. Ponovno je prišlo do dejanskih spopadov med agitatorji socialnih demokratov in krščanskih socialcev, Policija je več oseb aretirala. Zmagal je terorizem.
s»	*
*
Včeraj so se vršile občinske volitve iz drugega razreda, Ta razred je volil 48 mandatov, za katere se je potegovalo 180 kandidatov. Izvoljenih je 32 krščanskih socialcev, med temi župan dr. Neumayer, in dva liberalca. Treba je torej še 14 ožjih volitev, ki s,e vrše danes. Pri vseh teh ožjih, volitvah so udeleženi krščanski socialci. Krščanski socialci imajo že sedjaj 116 sedežev v občanskem zastopu, torej veliko absolutno večino. Z velikim naporom, in z mnogimi žrtvami si je opozicija do. sedaj priborila le boriti 13 mandatov, od teh socialni demokratje 10 in židoivski liberalci komaj 3. Velika zmaga židovskih liberalcev je torej splavala po vodi. Dunaj ostane iv, krščanskih rokah.
Pri že imenovanih 14 ožjih volitv|ah pride & krščanskih socialcev v ožjo volitev z 0 n empiimi rrei-zinovci in trije krščanski socialci pa s tremi nemškimi nacionalni ter končno dva, oficijelna krščahska so-cialca z dvema samostojnima krščanskima soclalce-ma. Do sedaj je bilo vseh 48 mandfatov v rokaft krščanskih socialcev.
V 1., 4., 5., 6., 7., 8., 10., 11., 12,, 13., 14., 15.
17.,	20. ih 21. okraju so bili izvoljeni sami krščanski socialci. V 2. drugem okraju sta izvoljena dva nemška1 freizinovea, med dvema krščanskima, social,cerna in dvema nemfškima freizinovcema je potrebna ožja volitev. V 3. okraju je izvoljen eden krščanski socia-'lep;: Tr:je kr. ,•canski socialci pridejo v ožjo volitev s tremi freizinovci in eden krščanski sociialec pa, z nemškim nacionalcem. V ’0. okraju pa pridejo v ožjo volitev Štirje krščanski socialci s štirimi freizinovci. V 16. okraju prideta v ožjo volitflfv dva oficijelna, krščanska socialca z dvema, samostojnima krščanskima socìal'cema, v 18. okraju so izvoljeni trije krščanski socialci, eden krščanski socialeo pa pride v ožjo volitev z nemškim nacionalcem, V 19. okraju pa pride v ožjo volitev krščanski socialeo ' z nemškim nacionalcem.
V	I. okraju sta izvoljena krščanska socialca dr.
» Josip pl. Baechle in Ivan Heindl z 1031 glasovi. Nasprotna kandidata sta dobila 665 glasov.
V	II. okraju, Leopoldstadt, sta izvoljena freizinovea Goltz in Schafer z 2447 glasovi. V ožjo volitev prideta krščanska socialca Bidder in Brosch z 2187 glasovi z freizinovcema Fischerjem in Kodicem (2397 glasovi),
V	III. okrajju je izvoljen krščanski socialeo Do-
■ ’	: 0 glasovi, V.ožjo volitev pridejo štirje kr-
ščanski socialci .(2400 glasovi) z nemškimi nacìonalci, la so dobili okroglih 1000 glasov.
V	IV. okraju so izvoljeni sami krščanski socialci. Freizinovci so ostali z 600 glasovi v manjšini;
V	V. okrfaju isiotako.
V	VI. okraju ist o tako z razliko* da so osi'ali freizinovci z 800 glasovi v manjšini.
V	VIL okraju so dobili krščanski socialci krog 1580 glasov, freizinovci in nacionale! pa komaj krog 800 glasov.
V	VIII. okraju so izvoljeni krščanski socialci, med njimi župan kr. Neumayer, z okrog 1380 glasovi, nasprotni1 kandidati so vlovili komaj okrog 8Ó0 glasov.
V	IX. okraju je treba ožje volitve med krščanskimi socialci (1818 glasovi) in med freizinovci (1646 glasovi).
V	X. okraju je dobil krščanski socialeo 988 jgla sov, nasprotni kandidat pa 281 glasov.
V	XI. okraju je izvoljen krščanski socialeo z 637 glasovi; njegov tekmenec freizinoveo je dobil le 41 glasov.
V	XII. okraju so izlvoljeni krščanski socialci z ogromno večino okrog 1000 glasov.
V	XIII. okraju istotako. Nacionalci so ostali z 700 glasovi v manjšini.
V	XIV. okraju je dobil' krščanski socialeo 957 glasov, freizinoveo pa komaj 313 glasov.
V	XV. okraju je izvoljen f krščanski socialeo Schreiner z 750 glasovi večine.
V	XVI. okraju ožja volitev med krščanskima socialeema, ki sta dobila okrog 1087 glasov, ,tn Neci nacionalcema, ki sta združila na-se borih 568 glasov. Ostali glasovi so bili razcepljeni.
V	XVIII. okraju so izvoljeni trije krščanski socialci, eden pa pride v ožjo volitev z nacionalcem.
V	XIX. okraju ožja volitev med krščanskim socialcem in nemškim, nacionalcem.
V	XX. okraju je izvoljen krščanski socialeo, ki je dobil 738 glasov, protikandidat pa le borih 287 glasov.
v XT. okraju sta izvoljena oba krščanska so-c,Laica z okroglo 1000 glasovi, nasprotna kandidata sta dobila le 200 glasov.
Lukacs je govoril.
Budimpešta, 29. aprila.
Dairies v opoldanskih urah je govoril v ogrski državni zbornici novi ministrski predsednik Lukjacs. Govoril je, a povedal ni nič novega. Vse to, kar je razodel 5,jnc(vi mož“ radovednemu svetu, so povedali iz sedeža ogrskega nninisitrskega prejdsednikaj že drugi in mogoče še celo boljše. Grof Khuen sp nahaja sedaj kot priprost poslanec v vrstah vladne stranke, ki je edina ob koncu Lukacsu nekoliko, a bolj ki averne ploskala. Če bi on govoril iz središča ogrske ministrske klopi, bi njegova izvajanja ìzzveneìa povsem slično kot so Lukacseva. Razočaranje je pri onih precejšno, ki so pričakovali od Lukaosa temeljitega, preobrata v ogrski politiki, ki so že dolgo Časa sem kazali na tega moža kot onega, ki bo zravnali prepade in posušil močvirja ogrske politikje. Motili so se, Jasno je: naj se pri sedanjih razmerah imenuje ogrski ministrski predsednik Khuen ali Lukaes, Tisza ali Andrassy, Pavel ali Peter, vsak je sluga vladajoče gentry, vsak dela v njeno korist. Kdor resno hoče, da pride do preokreta, na Ogrskem, mora skrbeti in delati, da se izvede splošna in enaka volilna pravica. Brez te je ‘vsako szdravljenje gnilih ogrskih razmer izključeno.
V svojem govoru je Lukacs najprvo poSvdarjal, da spriČuje že sestava ministrstva, ki se le malo razlikuje od prejšnjega, da je ostal program vlade neizpremenjen. Vse predloge in zakonske načrte Khuenove vlade ima tudi nova. vlada v svojem programu, tako brambno predlogo in volilno reformo. Glede volilne reforme ni povedal Lukacs) nič novega. Rekel je sicer, da se bodo vršile nove volitve že na podlagi reformirane volilne pravice, toda, zaklaiyzuli-ral je to s tolikimi „če“, „|ali“ in drugimi enakimi važnimi besedicami, da spreletava Človeka zona, če sl predstavlja, kako bo. ta volilna reforma izgledala. Posebno sumljivo je, če pravi Lukacs, da bo treba ustvariti volilno reformo, po kateri bo. ostal enotni nacibnalni značaj ogrske države nedotaknjen. Kdor le nekoliko ra(zume jezik ogrskih politikov, ve kaj po-menja ta obljuba,
Se bolj neprijetno, kakor kar je povedal Lukacs alec-k volilne reforme, mora diradi oni del govora, ki je bil naslovljen na Hrvate in se je tikal hrvaškega komisa,rijata. Upalo se je vsaj rahlo, da bo Lukacs glede Hrvaške poštenejši, liberalnejši, kakor je bil Khuen, a je iz enakega koda. Najprvo se je silno hudoval, ker se je avstrijski parlament pobrigal za zatirane Hrvate. Zagrozil je celo. da bo imel že drugod priliko, dati preciz n odgovor. Absolutizem na Hrvaškem je po njegovem mnenju samo pravica v sili za državo, ki ne more dopustiti, da) bi se Širile ten-
dence, ki so nevarne za integriteto, ogrske države, In o tem absolutizmu se ne sme govoriti na zborovanjih in na ulicah, temveč v ogrskem parlamentu. Poštenjak Lukacs je napravil s tem eno prav nečedno Mfinkarijo — je ena takih, kakor jih znajo včasih zagrešiti vaši liberalci —, ker je zatajil, dia so se zborovanja in manifestacije vršile na avstrijskih tleh ii sicer potem, ko je bil komisarijat že razglašen. Pa naj le tiranizira mažarsika ošabnost še nekaj Časa dalje, mađarska drevesa vendar ne bodo 'do pasi a do nebes.
Da se na Hrvaškem še ne misli odpraviti nezakonitih razmer, kaže tudi komunike, ki ga priobčujejo listi o konferenci pl. Lukacsa s komisarjem Čuvajem:
i,/Ogrski ministrski predsednik Lukacs je imel dne 28. t. m. poldrugo uro trajajoč 'pogovor s komisarjem Čuvajem o hrvaških zadevali. Dognalo se je popolno soglasje med ogrskimi ministrskim predsednikom, in Čuvajem o vprašanjih, zadevajočih Hrvaško. 'Neposredna posledica tega je, da bo Culvaj tudi še nadalje vodil posle kraljevega komisarja na Hrvaškem.“
Shodi.
Griže.
V	nedeljo dne 28. t. m.se je vršil tukaj ustano-
vni shod savinjskega okrožja lOr|ov, Udeležili so se ustanovitve telovadni odseki:	St. Pavel pri Prebol-
du, St. Peter v Savinjski dolini, Trbovlje, St. Jurij ob Taboru in Petrovče v krojih. Na zborovanje je došlo tudi večje število mladeničev j z domače in sosed-nih^župnij ; prišli so pa tudi očetje na ta shod.
Tafqoj po večernicah je brat Stuper iz St. Pavla otvoril zborovanje. Kot začasni okrožni tajnik je poročal o delovanju iji ciljih okrožja.
Z vsklikom se je nato izvolil sledeči odbor Sa-vin-skiega okrožja: Al. Stuper iz St. Pavla, predsednik; Ivan Dimeč iz St. Petra,,, podpredsednik; Josip Lončarič, Št. 'Jurij ob Taboru, tajnik; Rajm. Brata-nič, St. Pavel pri Preboldu, tajnikov namestnik; K. Pečovnik, St. Pavel, blagajnik; Ivan Črne, Trbovlje, načelnik; K. Culk, St. 'Jurij ob Tla,boru, podnačeinik.
Na splošno željo se imenuje novo okrožje Sav. okrožje. Za sedež se določi St. Pavel1. Seje odbora in vaditeljske vaje pa se naj vrše V Št. Juriju oh Taboru. Letna Članarina za posamezne odseke se določi na 5 K.
Besedo dobi nato Fr. Žebot iz Maribora, ki orise cilje in namene izobraževalne in orlovske organizacije. Mladenič Orel mora imeti veselje do dela in veselje do boja.
Brat Crne iz Trbovlj navdušuje nato brate Orle z geslom: „^Telesa moč, duha krepost, to vizor je lepi tvoj mladost.“
Častiti gospod župnik Krančič se zahvali nato udeležencem) in govornikom, nakar se lepa prireditev zaključi.
Makole.
V	nedeljo dne 28. t. m. se je zopet napolnila naša velika dvorana do zadnjega kotička. Pri večernicah je govoril mladeničem častiti gospod žiupnik Gomilšek in je z le njemu lastno navdušenostjo govoril o katoliškem mladeniču in kazal pota, katera mora hoditi.
Po večernicah so se zbrali mladeniči v posojil-nični dvorani. Veselili smo se, da so bili priča velepomembnega dneva za mladeniče stariši in mladenke. Pevski zbor je zapel lepe narodne pesmi, mladeniči so pa predavali in pozdravljali.
Tajnik izobraževalnega društva častiti gospod kaplan Geratič je poročal 0 delovanju društva in predlagal nov odbor, ki se je soglasno izvolil.
Nato govori državni in deželni poslanec g. dr. Ver s t o v š e k o mladeniških organizacijah, zlasti pa o Orlih, in o pomenu teh organizacij.
Častiti gospod župnik Gomilšek z navduševal-nimi besedami pozove mladino, naj sledi besedam g. predsednika Orlov' in opozarja zlasti na ugodnosti, ki jih ima organizacija po zaslugi' velečastitega gospoda svetovalca Lendovšeka glede prostorov.
Stariši, mladeniči in vsi navzoči so se veseli in zadovoljni vračali domov. Bližnji Studeničani so bili tudi prav lepo zastopani.
Brežice.
Minulo nedeljo je naše katoliško slovensko izobraževalno društvo priredilo lepo igro „Fabijola in Neža.“ Veliko truda je moralo, stati dekleta društve-nice, dia so mogla doseči tako velik (vspeh. Nekatere celo prajvi dobro igrane vloge, lepo petje dekliškega zbora v Nežini hiši in pa zelo lepi kostumi igralk — vse to skupaj je igri pripomoglo . do tolikega učinka na gledalce, da se-je nehote porosilo majrsikatero o-ko. Le tlako naprej!
Sv. Trojica v Slov. goricah:
Izredno krasno se je vršila slavnost obeh Mari »inih družb v nedeljo dne 28. aprila. Velečastiti gospod profesor dr. J. H o h n j e c je dvakrat vzneseno govoril v cerkvi, služil slovesno sv. mašo ter vrh tega še neumorno deloval v spovednici. Posebno slovesno se je obhajala loletnica dosedanje 'Mladeniške družbe sv. Jožefa, ki se je ta dan prelevila v pravo Marijino družbo pod varstvom sv. j ožela.
Med drugimi so počastili našo družbo s svojo udeležbo tudi zastopniki Mladeniške Marijine družbe iz Maribora in celo iz daljnega Nazareta pri Mozirju.
Po slovesnem vhodu v cerkev je mladeničem ognjevito govoril prečastiti gospod P, Salezij Vodo-šek. Med slovesno sv, mašo so mladeniči v nepričakovano obilnem številu prejeli sv. obhajilo.
Po večernicah je velečastiti gospod dr. J. Hoh-n j e c zopet nagovoril mladeniče ter jih vspodbiujal k stanovitnosti v dobrem in k zvestobi do milega nam, slovenskega naroda,
Ptuj.
Prireditev, katero je priredila krčevinsko bralno društvo, je vrlo dobro izpadla, Dobro ste bili pogojeni prvi dve pesmi, pa tudi igra se je vsem prav odpadla. Marsikoga izmed inteligence je menda ustrašil naslov, a nobenemu, ki je prišel gledat, ni bilo žal. Igra ima namreč neko vsebino! Ljudij je bilo kakih 400, kar je za ptujske prireditve nekaj izvanrednega, Posetili so nas celo gostje iz daljnega Sv. Lovrenca in Sv. Marka, Hvala pa tudi igralkam dekliške zveze, M so se res potrudile. Živele! Pripravite nam zopet kmalu kaj sličnega!
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 26. aprila.
V razpravi je bilo danes več manjših predlog, ki pa niso vzbujale nikakega posebnega žanima/iija. Najprvo je bil na dnevnem redu predlog o zboljšanju plač pisarniških pomočnikov in oficjijanjtov. Toza.-devni zakonski najčrti so bili sprejeti v drugem in tretjem branju, K stvari je govoril tudi notranji minister baron Heipold, ki je izjavil, da mora predlogo odkloniti; kljub temu je bila predloga v drugem in tretjem brajnju sprejeta. Govorilo je tudi več drugih govornikov.
Nato je bila razprava dnevnega reda zaMjuČe’ na in so prišli zopet na vrsto nujni predlogi. Sedaj je na vrsti nujni predlog o znižanju Mšno-pajemnin-skega davka. Potem, ko sta govorila poslanca Schürf in Badile, je bila razprava prekinjena.
Zatem je pl. Georgi, deželno-brambhi minister, odgovarjal na več interpelacij.
Poslanec Biankini je v vprašanju na predsednika zopet protestiral proti' razmeram na Hrvaškem, socialni demokrat Pernerstorfer se je pa jezil radi dunajskih volitev.
Odseki.
Razun plenarne seje je danes zborovalo zopet več odsekov* med drugimi n arodno-gospodarski, v katerem se je govorilo o rudarskem zakonu, justiČni, v katerem je bila v razpravi predloga o kazenskih določbah v upravnih zadevah, brambni, kj je nadaljeval razpravo o brambnih predlogah i'n odsek za živinske kužne bolezni, in drugi.
Delegacije.
Danes se snidejo na Dunaju delegacije. Predstavila se jim bosta nova skupna ministra :grof Berch-told in pl, Bilinski. Po poročilih listov bo podal Bi-linski ekjspoze o Bosni, Berchtold pa o zunanjem položaju. Dalmatinski poslanec Cingrija hoče baje govoriti večurni obstrukcijski govor.
Bolni ministri.
Tjrgovski minislter Rössler, minister za javna dela /Fraka in finančni minister Zaleski so po poročilih listdv resno oboleli. Govori se, da se sploh ne povrnejo več na svoja mesta in v listih krožijo že imena naslednikov.
Ceško-nemška pogajanja — razbita.
Narodno-socialna stranka je sklenila, da odpokliče svoja zastopnika Choca in Svihlo s konference za češko-nemško spravo, ker z dosedanjimi določili ne more soglašati. Načelnik stranke poslanec Klofač je ta ukrep naznanil deželnemu maršalu. S tem bi bila pogajanja razbita, toda samo začasino, ker se bodo do istega časa našle brezdvomno nove niti, da zvežejo, ka.r se je sedaj pretrgalo. Opmniti bi bilo, da so se pogajanja sploh ustavila,, ker v važnih točkah ni prilšlo do sporazumljenja in da se je izstop narodno-socialna stranke izvršil post festum, bolj iz agitatoričnih ozirov.
Skandinavska unija.
Splošno pozornost vzbuja govor norveškega ge-aeralnega majorja in nadzornika kavalerije Lovc.n a, ki se je zavzemal za skandinavsko unijo, ki bi naj obsegala Dansko, Švedsko in Norveško, Izjavil je. da je taka unija mogoča le, Če nobena prizadetih držav ob enem ne stopi v zvezo s kako drugo državo.
Ogrsko.
Ogrski državni zbor je pričel zopet s sejami. Po govoru ministrskega predsednika Lukacga, ki ga omenjamo na drugem mestu, se sklene preložiti debato o vladnem programu na* podel egacijsko zasedanje. Nato se nadaljuje debata o brambni predlogi.
Raznoterosti.
Iz šole. Članu okrajnega Šolskega svieta ljutomerskega Antonu Božiču iz Radislavc je izrekel deželni šolski svet zahvalo in priznanje za) njegovo večletno plodonosno dtelovanje. Učiteljski suplent Lju-devik Musek v Središču je imenovan učiteljem isto-tam; istotako provizorični učitelj v Rrevorju Ivan Jordan.
Umrl je Jožef vitez Gorup. Z Reke poročajo, da je umrl znani slovenski mecen gospod .Jožef vit. Gorup pl. Slavinski, znan posebno po svojih dijaških ustanovah. Sivoj čas je zla,stopal Notranjsko v kranjskem deželnem zboru ter je bil častni meščan Ljubljane. Svetila mu večna luč!
P. Zapletal odlikovan. V prvi polovici meseca aprila t. 1. je obhajala atenska univerza na| Grškem svoj jubilej. Povodom te izredrie slavnosti je univerza imenovala 90 častnih doktorjev, med katerimi je tudi' P. Zapletal O. Pr., profesor na friburšiki univerzi v Svici. To je .zopet dokaz, da je njegovo ime daleč naokrog zaslovelo in da njegova številna znanstvena dela povsod upoštevajo. Oldpotoval je v Atene, kjer se mu bo slovesno izročila častna doktorska diploma,; Čestitamo in se veselimo tega odlikovanja! Predavati bo začel okoli 16. maja, ko se vrne iz divne Grške.	P. H. K.
RadecMjev veteran. Zadnji teden je umrl v Zavodni pri Celju v 86. letu svqj«e starosti Rade Gajev veteran Matevž Grošičer, kajteri se je boril na Italijanskem. fRarijki je bil uslužben pri pošti y Hrastniku kot pismonoša kakih 50 let in jei bil zelo priljubljen. Zadnji čas je bil pri svoji hčerki Frančiški Drobne in je umrl na veliko soboto dne o. t. m. Naj v miru počiva! Blag mu spomin!
Iz politične službe. Klanclist pri c. kr. ekspozituri v Mozirju Josip Ferk je imenovan za okrajnega tajnika istotam.
Iz veterinarske službe. Namestništvo je izreklo zahvalo in priznanje deželnemu okrajnemu živinskemu zdravniku T. Strasserju v Ormožu.
Duhovniška vest. Prestavljen je Častiti gospod kaplan Simon Simone iz Podsrede |v Laporje.
Poslanec umrl. V Novem Jičinu je umiri Član 'nemškonacionalne zveze poslanec Ulrich.
1. maj prepovedan. Vi Frankfurtu je policija prepovedala socialnim demokratom demonstracijski obhod 1. maja.
Katoliško vseučilišče v Solnogradu. V nedeljo dne 28. t. m. popoldne se je vršil 29). občni zbor ka-tolifškega vseučilišČnega društva ' pod predsedstvom kardinala dr. Katschthalerja. Po pozdravnem nagovoru na navzoče je kardinal označil velike financi-jelne in druge težkoče, s katerimi se ima boriti društvo, da doseže svoj toliko zaželjeni Rrnoter. Izrekel je željo, da bi se naj ustanovilo katoliško vseučilišče leta 1916 v spomin stoletnice priklopljenja te krono-vine k Avstriji. Nato je podal letno poročilo pisarniški ravnatelj Rohrmoser. 'Prelat in 'deželni glavar Winkler je pa podal računsko poročilo, za leto 1911, glasom katerega ima društvo za vsem 3,959.3691 kron premoženja.
Stjepan Zagorac v Argentmiji. Bivši hrvaški saborski poslanec Stjepan Zagorac je dne 12. marca srečno dospel v Argentinijo. Dne 23, marca, je imel
v	Buenos-Airesu veliko predavanje, dne 26. marca je predaval v Rosario di Santa, dne 31. marca pa v Aeebalu, kjer je bil pnalvd hrvaški narodni zbor, kajti ta kraj je središče hrvaške kolonije. S posredovanjem viteza Mihanoviča je došel Zagorac v dotiko z najodličnejšimi osebami v Argentiniji ter ga je sprejel v avdijendi minister za poljedelstvo in, trgovino.
„Zarja.“ Slovensko katoliško akademično tehniško društvo „.Zarja“ v Gradcu pririedi dpe 3. maja
vi	društvenih prostorih svoj drugi redni občni zbor s
sledečim vsporedom:	1. Čitanje zapisnika zadnjega
občnega zbora). 2. Čitanje zapisnikov bratskih društev, 3,: Poročilo odborovo, 4, Pogovor o počitniškem sestanku. 5, Slučajnosti, Začetek ob 8. uri zvečer.
„Slovenska Straža.“ Po posredovanju državnih poslancev gospoda profesorja 'Jarca in dr. Ver-stovš'eka je dovolilo finančno ministrstvo ^Slovenski Straži“ efektno loterijo. Priprave se vršijo in bomo pravočasno o vsem natančneje poročlalL
Čuden nemški odvetnik. V petek in soboto se je vršila pred graško poroto obravnava radi razžal-jenja časlti potom časopisja, katero je naperil mariborski odvetnik dr. Haas proti gospodu Steinklauber-ju kot dozdevnemu piscu dotičnih poročil, uredniku Prangerju od ;„Untersteirische Volkszeitung“ in pa uredniku Stroißnigu od „Grazer Volksblatta,“ Ne bomo obširno pisali o tej nelepi aferi, ker dr. Haas
ni politično nikaka izrazita osebnost in nam narod- ! no ni še, nič škodoval, ampak rečemo gamo: perilo, ki se je pralo pri tej obravnavi, je bilo grozno umazano, izpovedbe prič so za dr. Haasa naravnost uničujoče. Čudimo se, da se odvetnik pri takih razmerah poda v porbftno dvoraho. Kajr se je povedalo o ravnanju z ženo in dragih dejanjih dr. Haasa, pa presega vse meje. Veliko boljše bi bil storil dr, Haas, če bi bil ostal doma, kakor pa da, je šel na solnce. Dragi dan so se poravnali in je dr. Haas) tožbo odtegnil.
Občine za pravice slovenskega jezika. Občina Kokarje je pustila ob novem letu 1(912 vrniti celjskemu glavarstvu vse one dvojezično tiskane in pisane vojaške odpustnice, ki so imele pečat in podpis čr-novojnega poveljnika v Mariboru samo pod nemškim besedilom, istotako ono odpustnico, ki je bila samo-nemška. Občina, je svoje ravnanje utemeljevala s tem, da se v teh črnovojnih oiJpudtnieah slovenska jezik preziha, zato niso v jezikovnem oziru zakonite ter jih občina ne more zapisati v Črnovojne imenikje. Crnovojno povelj,ništvo v Mariboru je zahtevi občine ustreglo, je dalo spisati nove odpustnice, samonemš-ko je nadomestilo z dvojezično ter je 'dala pečat in podpis poveljnika pri vsaki na sredino Itako,, dai ni opaziti preziranja našega jezika. Na prvi pogled bi se zadeva mogoče zdela malenkostna, a če se pomisli, da sestoji vsaka velika zadeva iz mnogo malenkosti, spoznamo, da je vsaka malenkost važna. Z določbami Člena 19 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 18,67 v roki, pridobiva občina Kokarje slovenskemu jeziku zakonito prisojeno _ veljavo pri vseh državnih in deželnih uradih. Sedaj je začela urejevati jezikovne zajdeve pri vojaških oblastih in sicer s prav dobrim vspehom. iToda ti vspehi vel- j jajo le za njo in ne dohajajo dragim občinam v prid, zato si mora vsaka občina sama pomagati s tem, da proglasi nemške dopise za nezakonite in jih nerešene vrne s pozivom, naj se ji dopošjljejo dopisi v njenem, to je v slovenskem jeziku. Uradnike deželnih in državnih uradov je treba dovesti do spoznanja, da imajo slovenski državljani naprava njim svoje jezikovne pravice, oni pa nimajo kot uradniki do državljanov nobenih jezikovnih pravic, pač pa dolžnost j jim dopisovati v njihovem, to je Slovencem vedno le samo v slovenskem jeziku.
Zavrnjen ugovor. Iz Slov, Bistrice se poroča, da je ugovor Slovencev proti občinskim volitvam na-mestnija, zavrnila. V nemškem taboru vlada radi te- J ga veliko veselje. Samo da ne bo prezgodnje, ker stviar š tem še ni rešena in gre vsa zadeva na upravno sodišče.
Nemci prodirajo. Kaikor znano, so pri zadnjem občnem zboru Südmarke v Celju vrgli iz odbora znanega Karola Fraißa. To je tega do sita poznanega j moža zelo grizlo, in sklenil je maščevanje. Po nje- j govern prizadevanju se je ustanovila v konkurenco Südmarki druga nemško-obrambna, boljše napadalna družba „Heimstatt.“ Seveda je eden glavnih činitel-	)
jev te organizacije za razširjenje nemštjva Fraiß.	,
Več mesecev se je že pisalo in pump/alo po vsenemš-k,ih listih za to društvo, a očividno ni hotelo biti pravega vspeha. Sedaj še le je posthl „ider Vogel flüg- j ge“ in njegov prvi polet je bil v naš lepi St. Ilj. V nedeljo dne 14. t. m. se je ustanovila v St. liju prva podružnioa. „(Heimstatt.“ Predseduje ji učitelj na šsulfereinski šoli, Gordon, blagajnik je pa dr. Wieni- ! gerholz, doma iz Središča), kjer je njegova 'družina , zavedno slovenska. Radovedni smo, kako se bodo se- j daj Südmarkovci in Heimstattovci v St. liju gledali! Dnevi sedmih dobrih let so bili po odslovitvi Fraißa iz Südmarke za protestantovske Südmarkovce v St. liju minuli. Ni bilo več tako polnih loncev in litrov, f kakor nekdaj. Sel je Fr;aiß in ‘šli so zlati dnevi vži-vanja in razkošja. Mogoče jih hoče Fraiß s svojo Heimstatt zopet vpeljati!? Ce smo prav odkritosrčni, lahko rečemo, da mi tega ’’šentiljskim Švabom nič ne zavidemo. Sedaj so itak veliki reveži in se nekateri vračajo v svojo domovino, zato bi jim taka razsipnost gotovo nič ne škodovala.1 Ravno tega dne se je ust m dovila podružnica Heimstatt tudi v Marenbergu. Kakor vidimo, imajo Nemci zopet nova sredstva, s katerimi nas hočejo izpodriniti in pregnati iz naše zemlje. Potreba „Slovenske Straže“ postaja tem večja in dolžnost vsakga Slovenca, skrbeti za to naše obrambno društvo, je tem nujnejša. Slovenci, na delo za „.Slovensko Stražo.“
Poštna hranilnica. ..Narodny Listi“ poročajo:	f
V proračunskem odseku poslanske zbornice je sporočil sekeijski šef v finančnem ministrstvu baron dr. Engel, da ima poštno-Jirapilnični urad pri privatnih dunajskih bankah 100,000.009 K in pri avstro-ogrski banki 50,000.000 K v zlatu, katera svota se je v zad- ! njem času še zvišala.
Mezdno gibanje čeških tkalcev. Tfkalci platna v Freuden,talu so že meseca marca stavili mezdne zahteve, ki so jih posamezni tovarnarji le deloma dovolili. Ker pa podjetniki niso hoteli dovoliti 15|odstot-nega zboljšanja, so delavci odredili glasovanje po tovarnah za stavko ali proti njej. Ce glasujeta ‘dve tret-	!
jini za stavko, tedaj se stavka 'razglasi na velikem shook, ki je že sklican. V mezdnem gibanju je 1500 delavcev.
Stolico za zadružništvo nameravajo ustanoviti na visoki šoli v. Ourihu. Proračunska komi šija tamkajšnjega kantonalnega sveta je stavila sledeči predlog, ki je bil tudi sprejet: Vladni svet se poziva k prevdarku, bi li ne kazalo počenši z zimskim tečajem 1912-1913 ustanoviti na državnopravni fakulteti Cu-
riškega vseučiliška stolico za zgodovino in teorijo zadružništva. Enake stolice so že upeljane nia nemških vseučiliščih, Bonn, Halle in Berolin. Zadružništvo je postalo tako važen činitelj v naši družbi, da se ga je začelo upoštevati vsepovsodi.
Prvo darilo. Lepo svoto so darovali velečastiti gospod Jožef 'Meško, župnik pri Sv. Miklavžu tik Ormoža, za stavbo bodoče bolnišnice usmiljenih bratov v Savinjski dolini. Bog povrni stoterno!
Bilanca južne železnice izkazuje sledeče postojanke rf prometnih dohodkov 152,315151.742 Kj, izdatkov 88,'971.786 K, izredni izdatki 17,697,982 K, skupni izdatki tedaj 106,669.768 K, čisti dohodek glavnih železnic 45,685!.974 K, skupni dohofdki 48,188,830 kron, svota vseh bremen 49,903.552 K, tedaj končni primanjkljaj 1,714,722 K.
Widmerjev polet iz Trsta v Benetke. Znani, še le SOletni zrakoplovec Widmen je napravil polet iz Trsta v Benetke. Dvignil se je s svojim: Bleriotovim e ropih n om v četrtek točno ob S. uri popoldne v Zavijah pri Trstu, je zakrožil v precejšnji višini preko sv. Justa in je potem krenil proti Benetkam, kjer se je spustil na zemljo na Lidu, prelete,-vši razdaljo 112 km v eni uri 18 min.
Štajerska.
Maribor. Mariborsko Dramatično društvo gostuje y nedeljo dne 12. majjnika t. 1. v Celovcu. Vpri-zori se krasna zgodovinska slika „V znamenju križa“, ki se je morala v Maribora, na splošno zahteva v enem letu trikrat ponovni. Ker nastopi Dramatično društvo s celim svojim ensemblom in z lastno, nalašč? za to igro nabavljeno scenerijo in garderobo, se nam obeta nekaj izrednega, kar de, v Celovcu v dogled--nem času gotovo ne bo več videlo. Ker sodeluje pri predstavi obče znani izvrstni orkester, mariborskega .Glasbenega društva, naj nihče ne zamudi rddke prilike se navžm ob zvokin domače godbe izvanredne prikazni na našem celovškem odru. Začetek predstave ob 4. uri popoldne. Predprodaja vstopnic v uredništvu „Mirai“, Celovec, Pauličeva ulica 7, Po predstavi' koncert Glasbenega društva pri pogrnjenih mizah. Vstopnina k predstavi: lože K reda 3 K, II. reda 2 K, sedeži 1, do 3, vrste K 2.50, 4. do 6, vrste 2 K, 7. do 9. vrste K 1*50, ostale jvrste 1 K, stojišča 60 vin., za vojake 40 vin.
Maribor. Socialatemokraški praznik 1. rnajnik bodo obhajali letos sociji v ,„KreuzJioiu.“ Govori de-želnozborski poslanec učitelj Horvatek, M vi znani a-feri Lavai ni hotel izgovarjati besedila sodnijske prisege, češ, da ne prizniava nobenega Boga, torej tudi ne prisega na njega. Dirindaj se prične ob 9. uri predpoldne z zborovanjem. 'Ob dveh popoldne se bo ta pisana družba pomikala v sporedu od Zofijinega trga skozi koroško predmestje v „Kreuzhof.“ In tam , se bo potem rajalo in plesalo in Napravljalo. Neverjetno, kako so ljudje nedosledni. Proti papeževemu odloku radi praznikov je rohnel ves socia||no-demo-kratični tabor, salpi pa ustanavljajo praznike, v .kar terih največ zapravijo,
Maribor. V četrtek dne 2. majnika zvečer ob !49. uri priredi hrvaško gledališčno kabaretno društvo Gavrilovič gledališčni zabavni večer v Narodnem domu. Vstopnina 1 K. Dne 4. in 5, maja gostuje ^ Gradcu.
Maribor. Strašna neteča se je te dni zgodila v našem mestu. Neki hlapec je peljal po Jožefovi u-ilici težko obložen voz dtev. Pod voz jje po nesreči padel osemletni učenec Franc Leks, Kolo mu je šlo čez glavo in mu jo popolnoma zdrobilo. Bil je na mestu mrtev. Truplo so spravili v mrtvašnico v Pobrežju.
Slivnica pri Mariboru. 'V: nedeljo po večernicah ima slivniški Orel v bralni sobi zborovanje. Pridejo tudi bratje iz Hoč. Govorita dr. Šiška in urednik L. Kemperle iz Maribora. Pridite polnoštevilno na zborovanje !
Buše. Jugoslovanska strokovna zveza, skupina Ruše, priredi 5i. maja, ob 3. uri popoldne v prostorih Ivana Jugu,, oziroma Repoluska, velik shod. Vabljen je vsak prijatelj kjrščansko-socialnega, mišljenja, 'Možje iz Ruš, Bezene, Bistrice, Laznice, Lembaha in Selnice, pridite polnoštevilno! Na shodu bodo govorili poslanca gospoda dr. Benkovič ih Pišek in dr. Leskovar. Možje, pokažite svojo mišljenje in srce!
Ptuj. Ustrelil, oziroma obstrelil', se je bojda zopet neki častnik. Radovedni smo, če se bo to natančneje preiskovalo in kaj je bilo temu vzrok!
Sv. Kungota na Pohorju. V soboto smo posvetili zadnjo pot vrli gospodinji Jožefi Potnik, po domače Levičnici. Sprevod je voidil monsignore Bezenšek. Ta je pri grobu slavil njeno dobrosrčnost in ono njenega pred šestimi leti umrlega, moža Jurija,
Poljčane. Na veliki petek zvečer po končanem delu v tovarni za stole v Peklu pri Poljčanah je nar-padel delavec Valentin Jančič sotovariša Takobia Jefvišeneka ter ga brez vsakega vzroka vdaril z nekim hlodom po letvi roki in po hrbtu. Vslled zadoblje-ne poškodbe je moral Jevšenak bd dela izbstati in ker se mu je zdravje znatno pohujšalo, je moral v mariborsko bolnišnico. Proti Jančiču se je naperila tožba.
Sv. Jurij ob južni železnici.V našemi tržkem občinskem odboru se dajo nekateri liberalni odborniki zastopati po svojih namestnikih, ker so ti bolj mladi, pa iskri. Ker pa ostanejo ti mlaldini (sicer niso več tako mladi, toda v občinskih stvareh so novinci) vseeno v manjšini, se jim je vzljubila praksa zoper skle-»
pe občinskega odbora se pritožiti, sklicevaje se na kako nepravilnost, pri čemur pa navadno pogorijo, ali pa neljub predlog obstruirati v tistem hipu, ko pride do glasovanja, s tem, da se odlstrapijo. Sklepčnosti pa vendar niso kos spraviti v nevarnost, iTludi mislijo, da za navaden predlog ne zadostuje večina glasov, ampak zahtevajo, da obvelja še le, če bi bil soglasno sprejet. Zadnjic se je šlo za neke nedolžne cevi ki jih bo občina vložila preko ceste p ; šolskem vrtu, da bo voda redno odtekala, a naša opozicija ne ve, kako bi to preprečila. Menda jih vendar to ne boli, ker bo potem prostor pripraven za eno majhno kapelico, ki jo minili zidati ugleden tržan na svoje stroške, posebno ker vsi zmerni tržani sodijo, da bo kapelica lep okrasek za Spodnji trg.
Petrovče. Dekliška zveza, odsek društva .„Gospodar“, priredi ljudsko igro s petjem v petih dejanjih „Mala pevka“, prihodnjo nedeljo dne 5. maja 1.1. v Društvenem domu ob četrt na štiri. Poučna igra bo nudila izredno veliko estetičnega užitka. Povabljeni prijatelji lepega petja!
Šoštanj. Bralno društvo1 v Šoštanju vabi na predstavo, ki se bo vršila v nedeljo dne 5, maja ob VA. uri popoldne v hotelu Avstrija. Spored:	„Krč-
mar pri zvitem rogu“, burka v enem dejanju, „prisiljen stan je zaničevan“, veseloigra v treh dejanjih. Vstopnina za sedeže prvi vrste 80 Ivin., druge vrste 50 vin., stojišče in galerija 20 vin.
Dolič. Dne 27. aprila je umrl gospod Ludvik . Jastrobnik, tukajšnji trgovec' in gostilničar, brat častitega gospoda kaplana Jasftrobnika, Star je bil 27. let. Umrl je kot žrtev pljučnice. Pogreb se je vršil v onideljek dne 29. aprila. Rajni je bil naročnik „Straže.“ N. v m. pi!
Sv. Peter pod Sv. goram). Pri nas se klati neka rqparska družba, radi katere je ljudstvo zelo razburjeno. V eni noči so vlomili pri osmih posestnikih, pri dveh so jih spodili. V soboto zvečer so vlovili nekega 27 let starega Hrvata iz Predgr'alda, ki je na sumu, da; je član te tatinske družbe. Gez dan je hodil okrog ter se je izdajal za svinjskega kupca. Njegovo obnašanje se je pa zdelo sumljivo in so ga fantje zar sledovali. Predno je mogel pobegniti na Hrvaško so ga prijeli in niso našli pri tem čudnem svinjskem kupcu nič denarja. Oddali so ga brožnišltvu, ki ga je odvedlo takoj v Kozje. Natančnejše poročilo še prinesemo.
Gornjigrad. Minuli mesec je smrtna kosa nemilo razsajala. Pokosila je Prodnika, Knebla) star., mlado Sernakovico, Podrečnlco star., Podbrežnico st. in enega šestletnega otroka. — Omožila se je gdč. Hudelova z nekim Z,agrebÖanom, sodnijski uradnik Rakuš pa si je vzel v Slovenski Bistrici družico za življenje.
Gornjigrad. Liberalci ' na veliko soboto niso šli na Kranjsko, ampak v našo Kropo. Tudi je naš pesnik že za silo okreval, torej ga Pegaz ni tako nevarno vrgel raz sebe v Bavčoifvi krčmi in tudi gospodar znanega zvonca je uljudten do strank, le neki njegov sosed razlaga glede zakotnega pisašitjva strankam pregovor: Sutor ad crepitami! Toliko, da se „Straža“ ogne že vnaprej morebitnim uradnim popravkom. Kelc iz Novešitifte je svojo tožbo proti Albinu Savinšeku radi Milanove Časti — zgubil.
Luče. Okoli tebe se sedaj svet suče, naj si tudi ne gredo pri nas več smuče. Liberalci bi lahko to vedli, če bi vedno ne bledli. Za to pa, ker pravice in Pesnice več ne poznajo, Še druge v liberalne Časnike dajo. Ker brez kuharice kosila ni, zato si nekdo pač tožbe želi. Zato je hudi mož se jrazjezil' in s tožbo na poštno ravnateljstvo grozil ! Pa le naj se „jjezii in priduša, ker nihče ga ne posluša, ker ni neumnosti tak’ debele, da bi je ne slišal gospod in kmet iz „Hotele.“ Toda mi že poznamo stare strice, ki' jih tujci kličejo za gospode iz Ojstrice. Zato jih pustimo v miru, v vsakem oziru. Kar pa „Narodili List“1, 16, in 17. številka, piše, naj se to nikdar ne izbriše, ker pesem, ki jo vam zdaj povemo, je za hotelske ditre, ne pa za koševe vitre,Kar glasno je povemo in drugega odgovora na „Narodni List“ ne 'dejmo, kakor to, kar pesem pove, kar že svet davno ve: da plačajo naj davke hudi jeziki* in gobci lažnjivi pomagajo naj, Če ti bi nam bili davkov plačniki, ves svet spremenil bi v veseli se raj! Le vinarjev pet za vsako laganje, kako Že davka naneslo bi to! Deset pa za sleherno obrekovanje, v resnici na svetu bi Savka ne bTo.“
Brežice. Igra „Fabijola in Neža“!, ki jo je v nedeljo popoldne vprizorilo izobraževalno društvo, je zelo uspela ter napravila tudi velik utis na gledalce. Skoda samo, da se je vsled čudnih naključkov morala vršiti istočasno kot politični dhod na kolodvoru.
Koroško.
Duhovniške vesti. Prestavljena sta: častiti gospod Anton Štritof, provizor v St. Juriju ob Žili, kot provizor v Gorje; častiti gospod Albert Blasi, mestni kaplan v St. Andražu v Labudu, kot kaplan v St. Rupert pri Celovcu.
Kanonik Serajnik pomiloščen. Dne 15. oktobra 1910 je bil obsojen pred ctelovškim porotnim sodiščem kanonik Serajnik na šest tednov zapora, zaradi raz-žaljenja Časti, izvršenega v nekem Članku „Mira.“ T'ožil ga je nadučitelj Let iz St. Petra; pri Grabštaj-nu. Kanonik Serajnik je vložil prošnjo za pomiloŠČe-nje. Tej prošnji/se je v toliko ugodilo, da se je spremenila zaporna kazen v denarno globo. Kanonik Serajnik bo moral plačati 600 K globe.
Pasijonske igre v Stebnju. Velikjonočni ponedeljek, tudi belo nedeljo, sp igrali v Stebnju zopet „Trpljenje Gospodovo.“ Nekateri igralci,, na primer Pilat in stotnik, so pogodili svoje uloge prav dobro. Kristusa je igral dotični mladi mož izredno umerjeno, deloma umetniško.. Potrudili so se vsi. Želeti bi le bilo, da se besedilo popravi. Nadalje bo treba še skrbeti za nove kostume (obleko), da bodo vsi igralci tistemu času primerno oblečeni. Sedanja režija je storila, kar je le mogla. A če bi vzel stvlar v roke mož, ki bi se mogel res delu posvem posvetiti in bi vpeljal popolno disciplino, bi te igre mogle postati za naše ljudstvo velikega vzgojnega pomena. Omenimo, da je Anas bil gotovo starejši nego Kajfas, ’kjer je Kajfas imel vendar njegovo hčerko za ženo. A na odru je imel Anas ogljeno črno brado, Kajfas že povsem belo. Želimo pa igralcem vedno mnogo jvspeha V očigled velikemu trudu.
Književnost in umetnost.
Slovensko gledališče v Mariboru. Predstavi: „Reka“ in „Nebesa na zemlji“, ki so ju vprizorili na odru mariborskega Narodnega doma, igralci deželnega gledališča v Ljubljani v soboto in nedeljo, ste dosegli popolen vspeh, 'Maks Halbe j e va „Reka" je prav lepo dramatično delo. Igra se vrši ob istem Času, ko začne pokati in se tajati silno ledale, Bog&t posestnik Petern Doorn (Bukšek) je prišel v posest velikega posestva po nasvetu matere (Bukšekova) s tem, da je ponaredil očetov testament. Najmla,|šii brat Jakob (Simjaček) živi 'v hiši kot hlapec, kar ga silno boli. Srednji brat Henrik (Nučič) se ravno v začetku vrne, dia bi kot rečni graditelj reguliral Vislo. O fal-zifikaciji testamenta vesta razun Petra in matere še stric Ulrihs (Danilo) in Petrova soproga (Wintrova). Tekom zanimivega razvoja izvesta Henrik in Jakob za Petrov zločin, radi česar je zlasti Jakob, ki je moral do takrat hlapčevati oholemu bratu, ves divji in pride do katastrofe: Peter in Jakob padete, v valovje Visle, ker hoče Jakob prekopati jez, ki Varuje posestvo, a mu Peter to brani. Vsporedno s tem dejanjem gre ljubezen Jakoba in Henrika do Renate, ki se je odpovedala možu, ko je zvedela za njegov zločin. Ge prav je ta drugi del precej nevaren in kočljiv, je vendar izpeljan dostojno in ne žali. Drama zahteva radi vseh teh težkih konfliktov od igralcev veliko in je polna res tragičnih trenutkov. Igralci so se dobro poglobili v svoje vloge in so nudili mnogo umetniškega vžitka. Wintrova, BukŠekova, Bukšek, Danilo, in Simaček, vsi so bili na svojem mefetu in <x> izborno rešili svojo nalogo. Nučič se nam je zdel nekoliko preveč neizrazit šalonski kavalir za ta milje. — „Nebesa na zemlji“, ki se je predstavljala, v nedeljo, je burka. Nima seveda nikake umetniške vrednosti in je samo spretna zapovrstna razpredelitev cele kopice komičnih dogodkov in zapletljajev. Sestajva je res „umetna“ in ima še to dobro, da se vse vrši še precej primerno dostojno in ni onih znanih opolzkošti in pikanterij, ki so v resnici surovosti, v katerih se moderna burka najboljše počuti. Igrali so dobro. Občinstvo se j© smejalo in ploskalo. ‘tVbisk je bil v soboto zelo slab, v nedeljo sređen. Danes zvečer se predstavlja. Funtkova „Tekma.“
Pomorska nesreča.
250 žrtev potegnili iz vode. v Parnik „Mackay Bennet“ javlja, da je potegnil 250 žrtev iz vode. Kapitan je mnenja, da večina trupel ne bo nikoli več prišla na površje morja.
Duhovnika na ,,jTj i t a n i c u.“
Na („jTütanicu“ sta se peljala v Ameriko tudi 2 duhovnika kot pasažirja,. Optala sta oba na krovu, dasi so jima ponudili redilni čoln, in utonila. Tolažila sta obupujoče in potapljajoče se potnike in pripravila na smrt stotine z vesoljno odvezo. Eden je bil konvertit Tomaž Byles iz Essexa; peljal se je obiskat svojega/ brata. Drugi je bil J. Montrilla, ki je pastirojval v Londonu in se je peljal v Ameriko na misijone; bil je komaj 32 let star.
Senzačna odkritja.
Senatska komisija je 'dognala, da kapitan ^Californiana“ ni hotel priti „Tlitalnicu“ na pomoč, dasi je bil le 10 milj oddaljen in je sprejel signale za pomoč. Isto se trdi o kapitanu ladij e „Mont Temple.“
A s t o r.
Iz New-Yorka poročajo, da, so našli trupli milijarderja Astorja in Izidorja Straussa.
Stanovanjski mojster, na parniku „Titanic“ še ni bil zaslišan. Od družbe je dobil poziv, da naj se vrne nemudoma. domov, toda ameriška vlada mu je povratek zabranila. Fre-peljali so ga pod policijskim nadzorstvom iz Novega-Jorka v Washington, kjer g)o ga izročili preiskovalnemu sodišču.
Predsednik Ismay in podpredsednik Franklin sta .zopet ponovno prosila, če sle smeta vrniti' na Angleško, toda preiskovalna kbmisija je to prošnjo odločno zavrnila in vztraja pri svoji zahtevi, da morata oba biti navzoča, dokler komisija ne izvršS svojega dela.
Varnostna služba na morju.
Neki veščak predlaga v „Zeit“ sledeče: Zadnja strašna katastrofa na morju bo rodila brezdvom-no celo vrsto predlogov za varnostne odredbe. Naj-
enostavnejša odredba je pač ta, da se potne ladijeo-premijo z zadostnim številom primernih, če mogoče nepotopljivih motornih Čolnov.. Zia najradikalnejšo in najzanesljivejšo pa je smatrati uvedbo varnostne službe, najprej na tistih črtah, na katerih se največ ' o-zi, kakor Evropa—Severna Amerika), in na krajših črtah na evropskih morjih — na način, da se na kurzih v razdaljah 100 kilometroiv, v nevarnih Krajih morda še nekoliko gosteje, postavijo proti nevihtam zavarovani parniki velike hitrosti, ki bi najdar lje v eni ali poldrugi uri na brezžični poziv bili na licu mesta. Izvedba tega predloga ne bi bila pravzaprav tako draga, prihranila, bi tudi (varnostne naprave na 1 arijah. Trdno sem prepričan o tem, da se bo ta ideja prejalislej uresničila.
Slovenski potniki' na ,„jT i t a n i c ti,*
O slovenskih potnikih na .„jTitanicu“' se nam poroča, da se je otel Franc Karun iz Milj pri Šenčurju, ki je v rešilni čoln spravil svojo petletno hčerko Ano in tudi sam tam ostal. Utonil) pa je kovač Janez ‘Mrkun z Bele pri Preddvoru, ker ga niso pustili v čoln,
Divjaštvo v Parizu.
V Parizu vladajo strašne razmere, Med (policaji in takozvanimi ajpaši, pocestnimi roparji, pride skoraj vsak dan do celih bitk.
Policijski podnačelnik Jouin, ki je bil slišal, da je anarhist Bonnot skrit v l.vrgu pri trgovcu Gau-zyju, se je peljal takoj z nadinšipektorjem Colmarjem in tremi policisti proti omenjenemu stanovanju, ne da bi se bil le količkaj oborožil.
Lastnik trgovine Gauzy je odgovoril na vprašanje policistov, da v njegovi hiši ni nihče skrit ter ih je povabil, da hišo preiščejo. Jouin je pustil dva policista v trgovini ter je stopil s Colmarjem in tretjim policistom v prvo nadstropje. Kmalu nato so slišali Jouina klicati na pomoč, Joruin in Bonnot sta sé bila spopadla. Poslednji je držal v roki revolver in je zaporedoma oddal štiri strele. Colmar in Jouin sta se startno zadeta zgrudila na tla. Ko je prihitel policist Robert, je našel Jouina ž'e mrtvega. Bonnot je bil med tem že izginil.
Bonnota je v nedeljo izsledila policija in aranžirala nanj celo vpjsKo. Bonnot je bil z nekim svojih tovarišev skrit v neki mali kolibi v bližini Pariza. Ko se je cela armaoia policajev in vojaških krdel bližala, so začeli apaši streljati. Vsled tega je, policija kolibo razstrelila z dvema bombama.
Duboid, najemnik kolibe, je bil pri tem mrtev, Bonnot smrtno nevarno ranjen, da je potem na po-sledficah umrl. Več glasovitih apašev je pa Še živih.
žele — Monakovim. Do sedaj sicer obstoji že nwka zveza med ravno omenjenimi mesti, ali ta ne odgovarja več sedanjim godpodafrskim razmeram na Tirolskem, še celo pa nima onega pomena za povzdigo in proovit tujskega prometa, kakoršnega ravno obeta nova planinska železnica.
Sicer pa igra i ta tekma, ali kakor navadno pravimo konkurenca, svojo važno vlogo. £e obstoječa železnična zveza spada namreč v področje južne železnice, med tem ko bo nova črta last avstrijske države dame.
Nova železnica gre — zapustivši Insko dolino, v kateri prične svojo pot — preko do sedaj nedostopnih gorskih sotesk, prepadov in hudournikov in se dotakne na svoji sicer kratki poti — cela dolgost meri kakih 60 do 70 kilometrov — važnih zgodovinskih, kakor tudi geografičnih točk.
Prijatelji zračnih planin — in teh je na Tirolskem v gorkem poletnem času na tisoče in_tisoče iz vseh krajev in dežel — Pridejo tukaj do zaželj,enega vspeha; kajti nikjer, na nobeni avstrijski železnici — izvzemši ono čez visoke Ture na. Koroškem — ne vživa popotnik onih (prijetnih vtisov, kakor na novi „Tirolski Mittenwaldski železnici“ (talko se namreč uradno imenuje ta nova proga).
Že v početku svojega teka mora nastopiti strmo pot, ob pobočju severnega piohorja, ki dela mejo med Avstrijo in mogočnim nemškim cesarstvom. Zanimivo je videti, kako se všpenja ob strmih, gorskih stenah, izgine v kratek predor ali vrez in se kmalu zopet prikaže tna visokem viaduktu, oprtem na vitkih stebrih, vodeč preko globokega prepada ali pa usahlega gorskega hudournika.
Take in enake slike se pojavljajo skoro na vsej črti do bavarske meje, ko polagoma izginja gorski svet in nastopa železnica zopet ravno pot po mona-kovski nižini ter tako dospe do svoje zadnje točke — Monakovega.
V vsem šteje nova proga 11 predorov, od katerih najdalji meri 4 kilometre ter preide takozvano: „Martins-Wand“ (Martinovo steno), daleko poznato po cesarju Maksimilijanu, ki je svoje dni rad pohajal tu sem na lov. Njegov lovski grad stoji še dandanes, tik pod 'Martinovo steno in služi kot rokodelska Šola, katero vodijo oo. dominikanci.
Postajna in druga poslopja so zglajena le v strogo Švicarskem slogu in napravijo na potnika prav prijeten vtis.
Meseca avgusta tekočega leta še misli na otvoritev, s katero v tesni zvezi stoji tudi otvoritev do-sedaj še skoro nepoznatih naravnih krasot, katere je do sedaj dovsihdob radovednemu očesu zakrival planinski zli duh v obliki nedostopnih gorskih čeri in prepadov. Zdjedno £j tem bo pa izpolnjena tudi želja onih, ki pričakujejo * od nove proge bogatih materijel-nih koristi.
kom Giolittijem sestavi povsem novega bojnega načrta. Italija namerava podvzeti novo energično akcijo italijanskega brodovja. iTa akcija pa popolnoma izključuje D ardacele, •
Z a p r e t j e Dardanel,
Carigrad, dne 28. aprila. Današnji ministrski svet se je posvetoval o sestavi odgovora na rusko noto glede zapretja Dardanel. Turiški vladni krogi so naziranja, da morja, Turčija iz ozirov deželne o-brambe odklanjati zahtevo po odpretju Dardanel kolikor časa se bo italijansko brodolvje nahajalo v E-gejslkem morju.
Odesa, dne 28, aprila. Zaradi zapretja Darda-nel nastala gospodarska kriza postaja čim akutnejša.
V	Rostoku ob Donu je eksport žita popolnoma zastal,
V	skladiščih je naložfenega 10,000,000 pudov žita. Izgube so vielikanske. Več sto delavcev je brez dela. Žitni trgovci z'ahtevajo, da borzni komite razpravlja vprašanje glede povrnitve nastale škode od: strani onega, ki je zakrivil zapretje Dardanel,.
Razgled po svetu.
Pismo iz Tirolskega.
Koncem aprila 1912.
ITojska.
Ena najlepših planinskih železnic na Avstrijskim bo 'skoro dovršena. Cenjenim čitateljem .„Straže“ bo ta proga malo ali celo nepoznata,; radi tega se mi zdi umesitno, da takoj omenim, da je to ona črta, ki naj veže glavno mesto hribovite 'Tirolske — divni Inomost — s prestolnico sosedne bavarske de-
lt ali j a se pripravlja na odločno a ki c i j o?
„(Magdeburger Zeitung“ poroča iz Rima:	Do-
bro poučeni krogi zatrjujejo, da so veljale konference admirala Viale ' z italijanskim kraljem, zunanjim ministrom di Šajn Giuliano in ministrskim prtedsediii-
200.000 zlatili frankov zamore zadeti dne 1. junija t. L, kdor kupi v korist „(Slovenski Straži“ 1 turško srečko na mesečne obroke po 4 K 75 v. Opozarjamo na današnji oglas „Srečke v korist „Slov, Straži.““
Kdo je iznašel sladoled? V vročih pokrajinajh so imeli navado, najprej prekuhati pitno vodo ter jo potem v prstenih vrčih izpostaviti prepihu. V Hel-ladi so prinesli iz visokih gora sneg v vrčih ter ga shranjevali nepokvarjenega v podzemeljskih shrambah do vročega letnega časa, S pomočjo tega snega so hladili svoje vino, dokler ni došla iz Arabije 'šega, zmešati z vodo salpeter, ter tako doseči iste u-činke, kakor jih ima led. Ta skrivnost j!e bila znana tudi potujočim šarlatanom, ki so kazali v srednjem veku na semnjih svoje copierai je ter spreminjevali r-deče. vino, to je barvano' vodo, v led. Pozneje je nekdo iznašel tudi zmrzlino, sol zmešano s snegom, s katero so narejali okusno ledenq limonado, ki je že v 17. veku osrečevala sladkosnedeže zahodnih dežel. Za iznajdbo sladoleda, kakršnega vživamo 1 dandanes, pa se imamo zahvaliti nekemu Prokopu Culteli, ki je iznašel to krepčilo kot slaščičarski vajenec v Rimu. Sladoled je izpodrinil kmalu ohlajeno limonar do, ki je bila do tedaj razvajenemu svetu edina tolažba v pasjih dneh. Cultelli je zapustil svojo domovino ter se naselil v Parizu, glavnem meštu tedanjega sVeta, Tamkaj je odprl na najživahnejšiem trgu, nasproti gledališča, „Cafe Procope'“ ter je kmalu postal bogat mož. Vsakdo je hotel pri njem poskusiti čudežgi led, ki se tako lepo raztopi in je tako okusen,, Odlični Parižani so se ravno tako drenjali okoli' malih marmornatih mizic, kakor došli tujci. Umni slaščičar je znal svojo skrivnost desetletja prikrivati svetu. Se-le nek njegov odpuščen pomočnik jo je izdal in od tedaj se je sladoled razširil po celem Širnem svetu.
C
Kdor zna, po zna! Ko je tobačna režija lan- j sko leto tako silno podražila svoje izdelke, je tolažila kadilce s tem, da bo postala kvaliteta tobaka ve-
Fotopisne črtice,
P. H. K.
Ob krasnem vremenu me odpelje dne 20. aprila —! bila je sreda. — leta 191 ? železni voz iz lepih domačih krajev zelene Štajerske proti Celovcu na dolgo pot v Švico. Cez noč Ostanem v Beljaku in drugi dan najprej po novi turski železnici. Cim večkrat se vozim po tej železnici, tem bolj se mi odpade. Od Spittala gre železnica vedno višje., Tukaj se je med vožnjo nekaj zgodilo, kar moram omeniti. Ko se peljemo počasi proti postaji Mühldorf-Möllbrücke, kar naenkrat obstoji vlak. Kaj. neki je?, tlako sino povpraševali. Kondukter pove žalostno novico, da je ena oseba povožena, Kako se je to zgodilo ? Strojevodja ni mogel kar hitro vlakaj ustaviti in oseba je bila ral im o v sredini vlaka na progi. Veliko potnikov je izstopilo in gledalo pod vlak; oseba je bila mrtva. Dognati nismo mogli, ali je bila dotična oseba povožena od našega vlaka, ali pa že prej od drugega, kajko je prišla pod vlak. ali je samoumor ali kaj drugega.
Vlak Se porniče prav počasi dalje ... Gledam skozi okno ven, ko vlak prav po polževo leze naprej in takrat sem natanko videli mrtvo truplo ležati na progi. Grozno! Ena roka in noga ste bile odtrgani, glava popolnoma razmesarjena . . . 'Bilo je truplo mlade ženske. Strašen pogled! Celi dan sem v duhu gledal razmesarjeno truplo, ki ni hotelo izginiti iz mojega spomine.
Željeznica gre vedno višje in višje. ) Kako lep, romantičen razgled! Na levi strani vidiš lepo, rodovitno melriko dolino. ITfuintam opaziš gradove ali pa že razvaline starodavnih gradov, ki; še zdaj oznanjujejo nekdanjo mogočnost velikašev. Na hribih ali gričih opazi tvoje oko cerkvice, spodaj v dolini vasi ali pa razmetane hiše, lepo obdelana, krasna; polja. Železni voz drvi naprej in naprej. Dolina se skrije, a zdaj pride drugi pojav.
Velike gore z belimi snežniki gledajo kaj ponosno proti nebu; viadukti, potočki, hudourniki, sla-
pi kar mrgolijo. Na koroški i&ltrani je bilo krasno in lepo vreme. Ko pa pridemo skozi dolg tunel nia. Sol-uograško, kaka razlika ! Dež, megla, sneg, in ravno tako vreme tudi na Tirolskem.
Zvečer pridem v Hall, kjer prenočim- V pjetek ostanem cel dan v Inomostu, toda cell dan deževno vreme-
V soboto grem z brzovlakom naprej do Buchs a — in, na svobodni zemlji Švicarski šem. Pri reviziji gre vse mirno in lahkotno, a pridite enkrat iz Švic.e v Avstrijo po tej poti in videli boste . . , Enkrat sem skiusil, toda ne bi rad. Še drugič. •: '
Od tukaj naprej po Švici je bilo kaj lepo vreme in tudi toplo je bito precej. Okoli četrte ure; smo prišli blizu curiškega jezera. Ni’ tati -ga'para; narava je bila kaj radodarna pri tem jezeru. Ob vznožju jezera ležijo krasni trgi, elegantne vile, na bregu in hribih pa raste žlahtna trta.
V'Zìegelbriiékè izstopim, ’ in se vsedem na lokalno železnico, ki me odpelje v M, Einsiedeln. In peljemo se kakih 20 minut in že zagledamo lep trg Einsie'dejn. Sprejem v Samostanu je bil čez vse prijazen in’uljuđen in Človek se čuti kakor degna. Tukaj ostanem do pčmdeljka. V nedeljo je bila okoli 9. ure procesija ex voto proti ognju, ker je samostan že dvakrat pogorel. Procesija se je pomikala iz cerkve v trg in potem zopet nazaj v cerkev. Med procesijo so se popevale litanije. Nekaj impozantnega je, bilo gledati dolgo vrsto redovnikov (okoli 60), od katerih je vsak nesel na žametni blazinici relikvijo kakega svetnika. Vreme je bito lepo in sploh cela okolica zelo simpatična. V nedeljo sem slišal velik zvon, ki tehta 128 centov. Cerkev, katero so takrat renovirali, je zdaj gotova. Veličastna hiša božja! 'To je ena izmed najimenitnejših Marijinih božjih poti, in srečnega. se mora šteti oni, ki je obiskjal Marijo v tem prekrasnem svetišču ; vtisi ostanejo nepozabni.
V pondeljek zapustim M. Binisiedejln, toda) ( ob slabem vremenu in se peljem proti. Liueernu. Mesto leži krasno ob Štirikantonskem jezeru, katerega oko-
lica je talco divna, romantična in lepa, da si lepšega človek sploh ne more misliti.
Od tukaj naprej proti Berni — in v Friburgu sem okoli 3. ure popoldne.
Lepa je bila vožnja in zanimiva, a žalibog, da spalili že v preteklost.
Smešnice.
P r e s t r e |ž p n.
„(Svetujem Vam, ne pričnite z s menoj nobenega1 prepira, saj veste, če ga imam malo preveč,, sem raid1 skrajno .neprijeten ! “	i
„Prosim Vas, danes ga imam jaz malo — preveč!“
Nevarne zveri.
Učiteljica je pripovedovala razredu o nosorogu in njegovi družini.
„(Sedaj imenujte kake stvari“, je rekla, „ki se jim je zelo nevarno približati in M imajo rogove,“ „(Avtomobili!“ je brž odgovoril Mihec.
,,jlvan“, je rekla dečkova mati, ,„|upam, da si bil priden, miren dečko v šoli danes popoldne.“
„To sem bil“, je odgovoril Ivan. j„|Z|aspal sem takoj po obedu in učiteljica je rekla, da bi natepla vsakega v sobi, ki bi me vzbudil.1“'
Sodnik, ki vsakemu prav da. PriŠeLje dan, ko sta morala tožnik in Oo toženi priti pred sodnika. Najprej pove svoje tožnik. In sodnik pravi nato:
„(Imate čisto prav!“
Potem pa govori obtoženi in sodnik, nato zopet
icce:
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
.„(Cisto prav imate!“
Porotnik, ki je sedel tudi zrajyen in je vse to slišal, pravi nato :
„Gospod sodnik, oba pa vendar ne moreta imeti prav! ?“
Sodnik pa reče nato:
„(Vi imate tudi prav!“
Odgovorni prednik : Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.
PODLISTEK. Romanje k sv. Joštu na Lisco.
(Dalje.)
„iTo mi pač ni znano. 'Mislim, da grecite tisti dan zato na Lisco k magi, da jim opoldan doma goska bolj tekne.“
Med tem pogovorom se pripeljemo do poti, ki vodi proti Razborju na Lisco.
Hitro še vozniku potrebno naročimo ter se iz-kobadamo počasi iz voza.
Nič kaj se mi ni dopatilo iti v hrib, a bolj pridna je bila zato sestrica.
Kam pa sedaj? Pota ni vedela nobena, K sreči je prijel bratranec Joško nasproti in nama odvzel str,ab in skrb.
Pot je bila blatna ip polžka, Ce sem stopila dvakrat naprej, spodrsnilo mi je za tri korake nar zaj. Tu je bila velika luža, tam zopet kup kqpnenja. Kamor sem stopila, i sem videla kaj novega. 'Zjačelo me je vendar že malo skrbeti, kako bo z mojim romanjem.
Joško in Mioika se mi nista mogla nasmejati, a bolj Še moji jezi.
Smiliti sem se začela sama sebi. Kadar sem pogledala svoje čevljčke, me je nekaj pičilo v sren. Oh, moji čevljčki, vi pač ne boste te poti pozabili — sem venomer vzdihovala, seveda le po tihem, da me ona dva nista slikala.
Pot je bila dolga in zdelo se mi je, Ca trpi že celo večnost^
Na veliko veselje kmalu zagledamo, starodavni grad v Rudah.
Hvala Bogu, kmalu bomo na Razborju in potem Še eno dobro uro in — na cilju smo.
Ker me je zgodovina tega .gradu zelo zanimala, sem prosila bratranca, da mi jo pove.
Z veseljem je ustregel moji želji in s sestro sve poslušale z največjim zanimanjem.
Tresk ! — in ležala sem kakor sem bila dolga in široka, na tleh.
Oba se zelo prestrašita, misleč, da mi je slabo postalo. Pa tudi strah ju je kmalu minul, ko vidita, da že pobiram svoje kosti.
Ti presneta zgodovina, tako si me zmešala, da sem že mislila, da imam peruti iu da ne hodim več po zemlji.
„No, no, ne vem, kako bo še s teboj. Zjutraj si rekla, da si že samega veselja čisto zmešana, zdaj pa praviš, da te je zgodovina gradu zopet zmešala. Kaj bo še le sv, Jošt napravil, s teboj in pa Lisca! ? Veš kaj, najbolje je, da greš lepo nazaj domov v posteljico ! “
„Bodi že vendar tiho, ti, klopotec mali, ali res misliš, da ne zaslužim imena srčnega hribolazca?“
„Kako vendar, saj nisi možki? Ce že res hočeš imeti to ime, boš že inorai^ hribolazkinja biti, ali ne?“
„Naj pa bo po tvojem, saj vem, da ti ne pridem na konec!“
„Pepca, vidiš našo hišo?“, vpraša me hitro Joško, žagledajoč svoj dom. „Kmalu bomo tam in potem gremo pa vsi skupaj gori; oj, tq bo krasno!“
„Seveda, če megle ne bo, se bo daleč videlo; kako sem že vesela“, vsklikne poredna Micika, ki je možato nosila moj daljnogled obešjen preko rame
Se par minut in sledilo je srečno svidenje, — Stric in teta sta nas z yelikim veseljem pričakovala, pa tudi njih otročiči.
Ko smo se dobro okrepčali, smo se zopet poslovili od ljube tete, ki je ostala za kuharico doma ter smo jo korajžno mahnili ,v hrib.
Vsi smo bili dobre volje, tudi mene je jeza minila, čeprav sem imela svoje oči večjiclel obrnjene le v čevljčke.
Zrak je postajal vedno bolj oster. Daši smobili vsi mokri od dolgega in napornega pota, vendar nas je še mraz nadlegoval.
Pa to nas ni prav nič motilo.
Sli smo v hrib kakor lahkonoge srne, ne pa kot vajeni hribolazci. Veselili smo se in ‘šalili.
Kmalu se nam pridruži še več romarjev, ki so tudi hoteli počastiti sv, Martina visoko na Lisci. In razgovarjali smo se to in ono in tako sem med potjo še marsikaj novega in zanimivega slišala. Pot se mi je vedno bolj dopadala. Čeprav ni zmanjkalo kamenja pod nogami, sem se pa zato tlem bolj zabavala.
Posebno mi je pa ugajala lepa, velika vas v polju, M leži v vznožju Lisce. Brž sem se oklenila
bratranca Jožka s prošnjo, da mi pojasni njeno preteklost.
Razložil mi je vse natanko in tudi omenil, da je bil tu v bližini v starih časih š)e en grad, ki pa je bil last „.Rudnih“ grajščakov.
In ta razgled! Zavriskala sem veselja, ko sem se ozirala na vse strani. Tu vidim pred seboj lepi Razbor s krasno, še skoraj novo cerkvijo. Na drugi strani prelepa okolica „Kroglice“, kjer se razprostirajo zlate vinske gorice. Krog in krog pa vidim iepe zelene gozdove. Àko mi švigne oko iv daljavo, opazim takoj bistro Savo, ki se krlasno vije; po svoji strugi, in hiti proti sosedni nam Hrvatski, fOnkraj Save pa leži ravno polje sosedne nam Kranjske, Se celo lepi Kum zazro moje oči.
Da, lepo, je, če se ozrem okrog, a kaj še le, kadar pridemo do sv, Jošte, na to sem pa vedno nislila.
Začela sem ostajati zadaj. Sestra me je jela priganjati, laj jaz sem bila nema napram njenim opominom.
„Oh, vsaj danes me ne jezi in pusti mi vsaj eno kratko urico uživati to sladko veselje“1, sem jo prosila.
„(BOŠ pa potem gledala, ko pridemo le enkrat
gori ! “
„Oh, ta tvoj vedni „potem“ ; no, kaj bo pa potem,, ko bomo zopet v dolini?“
,„Nič, domov bove šle.“
Stresla sem se ob tej misli. Ločiti se od tega krasu in iti zopet v dolino, tja notri za tisti večni prodaj a ln iški „pudelj“, oh, to je strašno!
Povem pa, da sem se med potjo premnogokrat spomnila na ravna tla v prodajalni.
Pa še nekaj drugega sem zelo, zèlo pogrešala. Bila sem prVokrht srečna hribolazkinja, a moja najdražja prijateljica m,e ni mogla spremljati na tej poti. Bila je zadržana in kot blagajničarka ni smela zapustiti svojega, sedeža.
Edlino s tem sem se še tolažila, da mi pride na večer nasproti.
Zamislila sem se. Postala sem naenkrat tiha in zamišljena. Moji romarji, meneč, da mi ni kaj dobro, so jeli iti počasneje.
(Konec prih.)
liko boljša. ITIptbačna režija ,ni na izboljšanje kvalitete resino mislila, pač je pa zjačela varati kadilce na ta način: preje je bilo napisano v okrajšani obliki na vsakem zavitku cigaretnega tobaka ime tovarne, na primer: Ljubljana, 'Celovec, Hainburg itd. Sedaj nimajo zavitki več teh imen, ampak številke, na primer: 20, 27, 38, 34 itd., ki se vedno; menjajo. Na podlagi prejšnje označbe si je izbral kaldilec tobak, ki mu je bil najbolj všeč. Posledica tega je bila, da se je v trafikah pirodalo ene vrste tobaka več nego drugje. Da bi si ne mogel kadilec nič več izbirati tobaka po lastnem okusiu, je režija up)elj,ala ničvredno prevaro in pričela z numeriranjem in to prav vspe-šno. Sedaj lahko kadilec dolgo išče, preden dobi tobak, ki miu je všeč. Ko pa enkrat z ziaclovoljstvom dobi pravo številko in zahteva prihodnjič v trafiki isto, izve, da; je tobak z zahtevano številko že popolnoma razprodan. Sedaj mora seveda iskati iznova. Tobačno režijo bi prav nič nie veljalo, ako bi želje kadilcev upoštevala v toliko, da bi prodaj alla zavitke s stalno označbo in dai bi v vseh tovarnah vpeljala najboljšo metodo za pripravljanje tobaka. Tobačna režija dela namenoma, da proda neenakovredne izdelke vseh tovarn. Ker se tobačni režiji ni treba bati nobene konkurence, zato dela s kadilci, kjakor se ji zljubi.
Zrakoplov „St. Gotthard“’ rešen, Že zadnjič smo poročali o nezgodi zrakoplova, „St. Gotthard“, kako je iz njegove gondole zagnalo tri potnike, s četrtim pa je zrakoplov odplul 5000 metrov visoko. Sedaj poročajo, da je najprej zletel iz zrakoplova potnik Wehrli', ko je veter zagnal zrakoplov ob Jla. Wehrliju se ni ničesar zgodilo ter je mogel oditi peš v bližnjo vas. 'V drugič je zagnajlo majprja A ep g ti iz zrakoplova, med tem ko, je voditelj zrakoplova poročnik Sautschi obvisel z zlomljeno roko in ključnico na drevesu. Balon se je ivsled olajšane teže dvignil in je plul s Četrtim potnikom Jenny preko Ženeve do Annecyja,, kjer se je Jemy nepoškodovan izkrcal. Jemy se jej v prvič vozil z zrakoplovom ter je bil v vodstvu zrakoplova popolnoma nevešč; vsled tega se mora smatrati za veliko srečo, da se mu je posrečilo izkrcati.
Loterijske števdke: Dne 27. aprila 1912
Gradec	57	1	22	67	9
Dunaj	51	88	43	20	46
Koncertina, (fina novejša harmonika) še nova s ìoo toni
in lepim glasom, na katero se lahko vsakdo nauči igrati tudi po sekiricah, se po ceni proda. Kupci se naj oglasijo pri A. Plnter v Slov. Blstriei.	120
Inteligenten kmetski sin
20 let star, želi vstopiti na večjim kmetijskem posestvu v službo kot ud družine. Stariči, ki želijo pridnega, zvestega in pokornega sina, naj blagovolijo (poslati pismo pod „Zvesti sin F.“ poštno ležeče (postlagernd) Eisenerz, Zg. Štajersko.
xxxxxxxaxx
Na prodaji Nova zidana
hiša, 2 sobi, 2 kuhinje, zidana klet, dober studenec, 1600 m1 zemlje. J. Nerat Tezno 91 Maribor.
Kdo še neve??
kje je slovenska trgovina ? ?
Dovoljujem si svojim cenjenim odjemalcem naznaniti, da sem svojo trgovino z modnim in mannfaktnrnim blagom, platnom, snknem, perilom ter raznovrstnimi platneni nami in krojaškimi potrebščinami preselil z Glavnega trga 19 y GOSPOSkO UÜCO 5. Ker imam sedaj veliko večje in lepše prostore ter velikansko ZglOgO novega modernega v mojo stroko spadajočega blaga iz prvih tovarn in po zelo nizki ceni, mi je mogoče svoje cenjene p. n. odjemalce vsestransko postreči v najboljšo zadovoljnost. Jamčim za strogo reelne cene in solidno postrežbo ter se priporočam z velespoštovanjem
I. N. Šoštarič» modna in manufakturna trgovina Maribor, Gosposke ulice St. 5.
Kitajske kapljice za f AklA 1 Po Porabi teh kapljic preneha takoj 400© • zobobol. Se takoj dopollje kot vzorec brez vrednesti, če se naznani natančen naslov in se priloži v znamkah 1 K 20 vin. Mestna lekarna pri c. kr. .Orlu" v Mariboru Glavni trg tik rotovža. us	~B Franc Pleteršek ■“ CSS » Zaloaa està io. pohištva Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, | podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih po- 1
Aparat za lotanje kakor ga kaže poleg '	
Ì * ■ stoječa slika	stelj iz železa po zelo nizkih cenah. 831
hiši naj ne manjkal, se dobi
______|pri Zinauer & Co.
281 Šv. Jakob v Slov. go.
Cena s svincem in navodilom samo 5 K. Pošilja se po povzetju.	44
Jako priprosto! Zelo praktično! Nobena igrača!
Dobra prilika.
Kdor ima 20.000 K kapitala, jih najboljše naloži, če kv(pi v Mariboru dobro idočo gos il-no, ki je radi bolezni na prodaj. Gostilna je na glavni cesti, blizu kolodvora. Z gostilničarsko koncesijo je združena tudi žganjarija. Lep dobiček je zagotovljen. Iz prijaznosti da natančnejše podatke urednik U Kemperle, na katerega naj se osebno naslotve vsa pisma.
'turnimi- rnunMom-^
za temi/
sl bä y 2806, rilI/S
Tovarniška znamka.
Le pristna s to le 61|
^------
•Ì* ^ %
varstveno znamko
Rösler-jeva
voda za zobe
; je najboljša za zobe. J
jDobi se povsod.
Steklenka 72 h.
Stanovanje
v še novi biši za slovensko obitelj se cd do s 1. junijem. Ved se izve v upravništvu.
Franc Kampuš, z» PoU>ka,g
pri Pragarskem
priporoča vsem. kmetom najnovejše ročne mlatilnice, vitle ali geplne, mlatilnice, slamo reznice, reporeznice, plnge, brane, okopalnike in osipalnike, stroje za košnjo, va seno obračat in grabit, najnovejše sejalne stroje, pri katerih se prihrani ena tretjina zrnja, sesalke za stadencö in gnojnico, mline za sadje in grozdje, stiskalnice alt preše, tehtnice vsake vrste, tudi mostne tehtnice, vsake vrste motorje in lokomobile na bencin ter sesalni plin, šivalne stroje, stroje za lončarje in opekarje, tudi opreme za opekarje, naj novejše mline za ' zrnje mlet, da si lahko vsak kmet doma melje vsakovrstno zrnje, na roko, na viti, tudi vodno in parno moč, domači izdelek. P°Pra^ se tudi sprejemajo in po nizki ceni račnnijo. V zalogi imam vedno oko i 2ÜU ao auu strojev. Imam tudi najnovejše kotle brzoparilnike „Alfa-Separator“. Zmerne, nizke cene, ngodni plačilni pogoji na več let. Na zahtevanje pridem na svoje stroške k vsakemu
smetu na dom, da se dogovorimo.
Ure za birmo!
repasirane s pismenim jamstvom:
Pristna srebrna ura
Pristna srebr. ura ženska K7 Pristna srebrna verižicaK 2'
Pristna srebrna verižica
damska K 3 40
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom prodajal repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane
Urar, očalar in zlatar

Hiša na prodaj.
Posojilnica v Gornji Radgoni proda svojo tik kolo-djvora Gornja Radgona, na zelo lepem in prometnem prostoru stoječo enonadstropno hišo, v kateri se nahaja v pritličju dobro vpeljana trgovina, v prvem nadstropju pa je 'dfaoje lepih stanovanj, vsako obstoječe iz treh sob, kuhinje in drugih prikladnih prostorov. Pod hišo je velika vinska klet,
Slotveiniski trgovci, ne zamudite ugodne prilike !
NatanČneja pojasnila daje posojilnica, 122
Gostilna
z gospodarstvom vred, blizu Maribora, ob okrajni cesti, popolna koncesija, žganjetoč, trafika, posestvo arondirano, se radi rodbinskih razmer takoj zelo poceni proda. Cena le 14.000 K. Več pove upravnišitvo tega lista.	92
Priporočam
svojo vèliko salogo manuf&ktarnega, modnega in platnenega blaga, svilene robce, kakor tudi druge vrste, vse najnovejše. Srajce, kravate, odeje, petje, posebno pa priporočam cenj. odjemelcem veliko isker za SV. birmo belo in barvano blago vse po ja^o nizki ceni. Se priporočam za obilen obisk
Jožef Ulaga, Maribor
Tegethofova cesta 21.	499 Solidna postrežba.
mIu’A. THIEIIE7A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. mamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega talaama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih Jia dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri in-lluenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, jpri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu jn ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry
samo pristno
centifoiijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-7 |ih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pr' starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K.
Naroči se : Lekarna k angetju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Maribora v lekarni W. A. König.
CK
DIEN
Si»
»fr
Odvetnik
Dr. Ferdo Lasič
javlja slavnemu občinstvu, da je otvoril s 1 majem svojo pisarno v hiši Ormoške Posojilnice v
Ormožu.
Cranio Bureš MiäSir
Tegethofova cesta št. 39.
eeeeeeeeee
za ženske in sukno za možke obleke zadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslovanska razpošiljala R. Stermecki v Celju št. 301.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Krompir, rumeni, rožni in beli, fižol,
oves, domačo deteljo, lucerno, čebul-
ček, krmilno peso, korenje, sploh vsa
vrtna in poljska semena, zanesljive
kaljivosti, najboljše vrste se dobijo v
Veletrgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki
Anton Kolenc Csüi
Graška ulica št. 22.
Istotam se kupi vsaka množina želoda in deteljnega semena domače detelje.
Na debelo!	Na ttrobnol
- -nii" --mi-T"TT--nf-n‘Ti-----------------ir""—1—‘tt *-----------rrr^-nr n mni n 11 im irW'inittfik»"Tiinifniiiirwiiiii>>BiniM«i inmn.nninn 1.11 I—Miiinm—I»—»a ui.nl
Prva južna-štajerska kamnoseška _ dražba v Celju. ______________
Žaga, brasi ia sta s strojnim obratom. :: Zanai ra graniranja Irt. :: Mitjo nagrabite spomenike in nsa monumentalna in stands “ kesa dela iz tu- ia inozemskega mstBPijaia. — « Finirò ra poküfno iz razasteranip marmorji. :: Velika zalaga izgafavM asip» spameniko». :: Hajnižje :: Hilantal « = plačilni pogoji. :: Mik se iznrsujejo točno, s s=s Mi in straškonni proračuni krezpiačns.
Irzoiavki:	družba :: Celje.
ROBERT QIEHL
žaaniam a M"* ”*** ž&M0 štajerski i
stfySBflfl tUpiBSES VlOSfef ’	«sr«n»® m
v CeQu-=	Mi konjak u, •

in posojilnica v
registrovana zadruga s neomejeno swesa
Uradni dnevi
so: vsako sredo in vsak petek od 8.—12. ure in vsako nedeljo od 8.—10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoldne
9	Uradni prestori
nahajajo se v Minoritskem samostanu v Ptuju.
Hranilne vloge
obrestuje se po 472®/o od 1. oziroma 16. v mescu po vložitvi in do 15. oziroma zadnjega pred dvigom. Ne-vzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob.
Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice 564	št. 118 060 in domači nabiralniki.

Posojila
se dajejo na vknjižbo po 5—5J/2%, na vknjižbo in poroštvo po 57,%, na osebno poroštvo po 6%, na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji.
Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih; prošnje za vknjižbo se delajo brezplačno.
no. Q »