Da se spomnimo! Državna pogodba republike Avstrije: Člen 7 - naša pravica!
KULTURNO
GLASILO
poštnl urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p„ b. b.
letnik xxv / številka 45	CELOVEC, DNE 8. NOVEMBRA 1973	CENA 2.50 ŠILINGA
'	N
Rudnigger: flbsage an „GwandE-Patriotismus"
DER BEKANNTE LYRIKER UNTERSTVTZT Z1ELE
DES SOLIDARITATSKOMITEES
Mit einer klaren Absage an einen so-genannten »Gwandl-Patriotismus« und einen eindringlichen Vernunftsappell an seine Landsleute hat sich der bekannte Karntner Dichter Willi Rudnigger zu den Zielen des »Solidaritatskomitees fiir die Rechte der Karntner ■ Sloieenen« be-kannt. In einer schriftlichen Solidari-tatserklarung betont der seit Rilke auf-lagenstarkste Ljriker Osterreiclis, dafi er personlich zwar jedivede politische Bindung ablehne, dafiir aber umsomehr das menschliche Engagement fiir die Fr čuden und Leiden aller Landsleute seiner geliebten Karntner Heimat suche.
•»Ich bin gegen die irrsinnige Feindschaft an den Grenzen; und vor allem gegen die Feindschaft innerhalb des Lan des!«, bekennt Rudnigger. Gerade-zu ahslopend sei fiir ihn jedoch die Feindschaft einer Minderheit gegen-uber: »Schon das Wort ,Minderheit’ empfinde ich als Gemeinheit, soferne die diskriminierende Bedeutung des Wortes ,minder’ betont wird. Ich bin uberzeugt, dafi die Tendenz der ge-schichtlichen Entiuicklung zu einem vol-Hgen Abbau der Grenzen zielt. In der Welt, meine ich.«
Konkret zu den Ortstafeln meint Rud-nigger, »dafi Kdrnten sich der Verpflich-tung Osterreiclis im Staatsvertrag nicht so bubentrotzig ividersetzen solite. Die-ser Verpflichtung verdankt unser Vater-bind schliefilich die Freiheit und das Mnschdtzbare Gliick der Neutralitdt. Die •Minderheit’ verlangt ja immerhin nicht ('tiuas Neues, das ihr jetzt eingefallen ist, um die Mehrheit’ zu schockieren, son-dern sie mochte nur etwas, wozu sich Gsterreich vor Jahren verpflichtet hat, ('ndlich verwirklicht sehen. Mit den Orts-Gfeln wird zugleich ein Teil jenes Staatsvertrages eingehalten, der Oster-reich seine Grenzen sichert. 1972/73 mit 1919/20 zu veruiechseln, ist naiv, wenn uicht gar dumm!«
IVas er unter »Givandl-Patriotismus« ~°ersteht, erldutert Rudnigger anhand c in e s fiir ihn sehr typischen Erlebnisses.
* Unlangst stiirzte cine heimattreue Da-uie vor einer Veranstaltung mit dem Ruf ,Aber, Herr Rudnigger - braune Schuhe zum Kdrntneranzug! Das kon-nen sich doch Sie nicht leisten!’ auf uiich zu. Oder sagte sie ,schwarzc Schu-he’ - das iver de ich mir nie merken!.. . Seit h er trage ich keinen Kdrntneranzug mehr. Ich 'bin also gegen den sogenann-ten Gum n ds-Pa trio tism us und ich will ,luch keineswegs ein Heimat-Mannequin sein!«
V______________________________J
Kontaktni komite je zasedal
a Dne 6. novembra so se na Dunaju ■ zbrali člani kontaktnega komiteja. OVP n tudi tokrat svojih zastopnikov ni poslala.
V prvi točki dnevnega reda so se člani komiteja pečali s poslovnikom, ki so ga izdelali pri zadnji seji 15. septembra. K temu poslovniku so poslali: pravosodno ministrstvo, koroška deželna vlada ter obe osrednji organizaciji nekatere pripombe, ki so bile vnesene v poslovnik. V drugi točki dnevnega reda, je gospod dr. Erik P r u n č poročal o delu podkomisije, ki ima nalogo pripraviti informacijski material o narodnih skupnostih v Avstriji. Tu so bila izdelana gledišča, iz katerih naj bi bil material sestavljen. Nato je poročal predsednik koroškega deželnega šolskega sveta, deželni poslanec
Josef Guttenbrunner o šolski komisiji, ki ima nalogo pregledati šolske knjige in šolske učne načrte. Temu je sledilo poročilo ministerialnega svetnika, gospoda dr. Adamoviča o delu komisije o dvojezičnih tablah. Osrednja točka tega poročila je bila, da je ta komisija poskušala izdelati osnutek predloga za zvezno vlado, kako naj bi izvedli preštevanje slovenske narodne skupnosti. Kakor smo videli iz tega poročila, da ta komisija recepta za rešitev takega preštevanja ni našla.
Tem poročilom je sledila načelna izjava obeh slovenskih organizacij, da odklanjata kakršnokoli ugotavljanje manjšine ali preštevanje koroških Slovencev za izvedbo člena 7 avstrijske državne pogodbe. Če bi bila
vlada odločena, da tako preštevanje izvede, bi osrednji organizaciji ne sodelovale več v kontaktnem komiteju. Ker bi tako ugotavljanje nasprotovalo državni pogodbi, bi bilo s tem protiustavno in ne bi odgovarjalo interesom slovenske narodnostne skupnosti. Nato se je razvila dolga debata, pri kateri kancler K r e i s k y ni mogel dati decidira-nega odgovora na vprašanje ugotavljanja manjšine. Skliceval se je na zakon iz leta 1959, češ da tako ugotavljanje predvideva, pač pa je trdil, da vlada svojega mnenja doslej še ni spremenila in sklepala o tem vprašanju. Eventualni predlogi komisije o tablah pa za vlado niso obvezni, ker predstavljajo le mogoče predloge.
Zasedanje je trajalo nad štiri ure.
Demonstracijski paberki
Bila je demonstracija v Celovcu. 25. oktobra je bila. Bilo je sicer mrzlo, a nič zato, zbralo se je nad 3000 (tri tisoč) ljudi. Čeprav je policija v uradni cenitvi odbila več kot polovico, to nič ne pomaga. Bilo nas je nad tri tisoč. Tudi sami smo šteli, pa vrhu tega vemo, da so nas tudi „uradni“ našteli nad tri tisoč. Čeprav se je po pisanju nasprotnega časopisja nabrala vrsta koroških komunistov, članov drugih levičarskih organizacij in članov levokatoliške delavske mladine ter poklicnih prekucnikov (Berufs-revoluzzer) z Dunaja, to število nikakor ni moglo zadostovati, da bi pri demonstraciji ne bilo prostora za precej več kot dvatisoč petsto koroških Slovencev.
Pa še to je treba omeniti. Menda je bila prisotna cela skupina iz Jugoslavije. A brez strahu, prišlo je samo nekaj časnikarjev iz Slovenije, ki so seveda tudi posneli prizore iz demonstracije.
In ob cestah so zijali. Zijali, da so kazali svoje odprte gobce. Če ne bi bilo že temno, bi jim človek lahko videl brez težav v želodec pa še dalje v notranjost. In so seveda kričali, pa še kako.
V bližini poslopja deželne vlade je stal neki človek, invalid, s črnimi brki. Bil je to znan ustaša, torej človek, ki se je boril na strani nacistov proti jugoslovanskim narodom in svobodoljubnemu svetu. Tam mu je je najbrž tudi odneslo roko. In ta ustaša je seveda dobro razumel, kaj pomeni „sedmi člen, pravica naša". Kričal je na vse grlo in zmerjal slovenske demonstrante. „Geht’s ibar die Karavvanken, dort habt’s Ihr aire pravica!" Bil je to torej neki znani ustaša, ki je menda nastavljen pri najvišji deželni ustanovi na Koroškem.
Videli smo med psovalci tudi nekega človeka, ki si je nataknil na jopič (bil je rjav in zelen) neke kolajne, po svojem obnašanju je moral biti pijan kot čof, in je žugal in kričal, da so se kar tresli temelji bajt v tisti celovški ulici, ki pelje od kapucinske cerkve proti železniški postaji.
Še enega drugega smo zalotili, ki se je zgražal, zakaj je toliko „otrok“ med demonstranti. To ga je vsekakor presunilo, da je bilo toliko „otrok“, kajti ni si mogel misliti, da imamo Slovenci precej zavedne mladine.
Pa „otroci“. Bila je jasna in zelo stroga starostna omejitev. Mogoče je bil tisti hajmat-trajarski kričač tudi še otrok, kajti morda še živijo njegovi starši...
Ni šlo seveda brez znanih poklonov kot „Heimatverater“, „Tschuschen“, „Titopack“, „Partisanen“, „Hunde“, „Falotten“, „Ver-brecher", in še in še. Ali že veste, da naziv „Heimatverrater“ (izdajalec domovine) za Slovenca ni psovka, ampak čisto navaden naziv, medtem ko je naziv „nacist“ za človeka, ki ima rjavo preteklost, le psovka?
Vpili so tudi „Karnten deutsch, frei und ungeteilt!" Mastna laž. V celoti. Prvič nismo nemška dežela, ampak zmerom še zvezna dežela republike Avstrije. Drugič o svobodnem vzdušju vse dotlej ne moremo govoriti, dokler bodo merodajni taki kričači in dokler se bo še govorilo, da je koroška nemška dežela. Nedeljena pa Koroška tudi ni. Po letu 1918 so dobili Kanalsko dolino Italijani, Jezersko in Mežiško dolino pa Jugo-
slavija. Seveda, med leti 1941 in 1945 sta bili tudi Mežiška dolina in Jezersko pod oblastjo celovških nacistov.
Na Starem trgu je bilo sploh zelo zabavno. Hajmattrajarji so zagnali takšen vik in krik, tako zelo so pobesneli v svoji nacionalistič-no-šovinistični histeriji, da človek večkrat nisi mogel razumeti naših govornikov. Zato pa so oni rjuli koroško himno pa še kaj drugega. Niti takrat ni bilo miru, ko smo peli avstrijsko himno. To pa tudi pove vse.
Seveda v ozadju teh hujskačev ni bilo nobene organizacije. Neki dr. Josef Feldner, po poklicu poštar, nastavljen v važni funkciji pri celovški poštni direkciji, med drugim tudi predsednik Heimatdiensta, je pozval nekaj dni pred demonstracijo domovinsko čuteče" Korošce in Korošice, naj nikakor ne motijo demonstracije. Bila je torej ta „protidemonstracija“ „spontana akcija".
(Nadaljevanje na 8. strani)
Obisk koroške delegacije v Bosni in Hercegovini
■■■.V^V.V.V.V.VVAVV/.VV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VA...............:
■. \ ■.
:■
š
■ .■
■. :
Š
’\
.*
„•
i
v
•:
■.
*.
::
■:
Delegacija koroških Slovencev, ki so jo sestavljali osrednji tajnik Filip W a -r a s c h ter njegov namestnik za Narodni svet koroških Slovencev in Andrej Kokot ter Miha Antonič za Zvezo slovenskih organizacij je obiskala v ponedeljek in torek preteklega tedna Bosno in Hercegovino.
Člani delegacije so — kakor že poprej v drugih jugoslovanskih republikah — obvestili republiške organe v Bosni in Hercegovini o sedanji situaciji na Koroškem, predvsem o poskusu nemško-na-cionalnih in nacionalističnih sil, da bi s podporo vlade izvedli ugotavljanje tistih Slovencev, ki še niso klonili nacionalističnemu pritisku in so ostali zavedni Slo-
venci. Nadaljna točka pa je bila tudi prošnja za pomoč pri uresničitvi projekta gradnje slovenskega kulturnega doma v Celovcu.
Tako predsednik Socialistične zveze Mičo Rakič kot podpredsednik Izvršnega sveta BiH Sretan Lopandič ter ostali jugoslovanski člani sprejemne delegacije so obljubili koroškim Slovencem vso pomoč pri borbi za pravice kot pri gradnji kulturnega doma. Predvsem je bilo ponovno poudarjeno, da v gledanju na problem koroških Slovencev med Sarajevom in Ljubljano ni nobene razlike, kot ni nobene razlike v stališčih Beograda in Ljubljane.


i e ■ ■ ■ ■■■■■■
Beneški Slovenci morajo strniti svoje vrste za narodnostne pravice
Z izboljšanjem odnosov med Italijo in Jugoslavijo tudi velike italijanske meščanske stranke ne zanikajo več obstoja beneških Slovencev in odkrito ne ovirajo slovenske dejavnosti.
Po letu 1945, ko so se beneški Slovenci vključili v Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in druge slovenske organizacije v Trstu, so najprej ustanovili kulturno društvo „lvan Trinko". Potem so začeli izdajati petnajstdnevni „Matajur“ v Vidmu in občasni list „Dom“ v Nadiški dolini. Od takrat so zavedni beneški Slovenci začeli pošiljati svoje otroke v goriške in tržaške slovenske šole. V zadnjem času je nastalo več društev, med katerimi zavzema posebno mesto v organizirani dejavnosti beneških Slovencev, „Dru-štvo slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije" ustanovljeno v švicarskem mestu Or-bu, ki ima kar 17 podružnic v Švici, dve v Belgiji, po eno v Franciji, Kanadi, Argentini in v Milanu. Samo v Švici ima emigrantsko društvo nad 1000 članov, ki izdajajo občasni list „Emigrant“ v slovenščini, furlanščini in italijanščini.
Predsednik čedadskega kulturnega društva „lvan Trinko" Izidor Predan, je povedal, da morajo beneški Slovenci strniti svoje vrste v enotnem boju za narodnostne pravice.
„Naše društvo bo ponudilo roko za sodelovanje vsem drugim slovenskim društvom. Gre za to, da skupaj z drugimi društvi nadaljujemo boj za uresničitev narodnostnih pravic Slovencev v Benečiji, ki so v Italiji najbolj zapostavljeni. Ker v Benečiji ni industrije, se vsako leto iz naših krajev izseli precej Slovencev v industrijska mesta ali v tujino. Tako je društvo slovenskih izseljencev v Švici najmnožičnejša organizacija beneških Slovencev. Zato ker doma ni zaslužka, se tudi število članov društva „lvan Trinko" spreminja.
Večjo narodnostno prebujanje je opaziti pri beneških Slovencih šele v zadnjem času. Beneški Slovenci so predvsem kmetje in le nekaj prebivalcev je zaposlenih v ravnin-
skih obrtniških delavnicah in malih industrijskih podjetjih. Prej so doma ostajale ženske, moški pa so se zaposlovali v Švici, Zahodni Nemčiji, Franciji in Belgiji (gradbeništvo in rudarstvo). V zadnjih letih se izseljujejo družine, hkrati pa se bolj zaposlujejo v italijanskem industrijskem trikotniku: Mi-lano-Torino-Genova. Od leta 1969 se je iz vseh slovenskih naselij povprečno izselilo nad 15 odstotkov Slovencev. Le občina Centa (mesto in industrija) ne občuti takšnega razslojevanja.
Če bi bila v Benečiji industrija, bi Sloven-
Hrvatski akademski klub na Gradiščanskem (HAK) slavi letos 25-letnico svojega obstoja. Za primerno počastitev jubileja je HAK organizira! obširni program, najprej na Dunaju in v decembru na Gradiščanskem, ki vsebuje ne samo folkloro, temveč celo vrsto zanimivih prireditev, med katerimi je bil hrvaški simpozij v središču zanimanja. Ta simpozij, ki je bila prva javna znanstveno-kritič-na razprava o gradiščanskih Hrvatih, je prvič soočil javnost z analizo preteklosti in prihodnosti gradiščanskih Hrvatov ter tudi jasno manifestiral življenjsko voljo in odločno pripravljenost za dosego vseh pravic te narodnostne skupnosti, zlasti tistih, ki so ji garantirane v avstrijski državni pogodbi.
Tri zanimive značilnosti označujejo hrvaški simpozij (na dunajski univerzi od 26. do 28. 10. t. I.) in dokazujejo pomembnost simpozija: kraj prireditve Dunaj, mednarodni strokovnjaki in predavatelji ter trezna analiza zgodovine, ljudstva in življenja gradiščanskih Hrvatov.
Dejstvo, da so se problemi narodnosti obravnavali skoraj sto kilometrov od svoje zemlje in človeka, je presenetljivo in zapu-
ci ostali doma in se bolj učinkovito vključili v prizadevanja za demokratične in narodnostne pravice," je dejal Izidor Predan. Naši izseljenci v tujini se želijo vrniti s pogojem, da bo tudi Benečija doživela industrializacijo. Zato je naša zahteva poleg začetka pouka slovenščine na vseh šolah narodnostno mešanega območja, za takšen gospodarski razvoj Benečije, ki bo ustavil izseljevanje. Le na ta način bomo ustvarili zdrave razmere za odpravo raznarodovanja, asimilacije in izumiranja slovenskih naselij v Benečiji in Kanalski dolini."
Pomembni za ohranitev in nadaljnji razvoj slovenske narodnosti so vsekakor stiki s Slovenijo. Prebivalci Primorske so v zadnjih letih stike ob meji poglobili. Ker meji na slovensko Benečijo, opravlja poslanstvo tolminska občina.
šča odprto vprašanje, kaj je za Hrvaški akademski klub res važneje: Dunaj kot sedež Hrvatskega akademskega kluba ali pa teritorij in človek, kateremu je bil spored tudi namenjen? Upajmo, da to ne bo zamujena priložnost za afirmacijo in zbliževanje duhovne elite z narodom: organizacijski razlogi ne smejo zmagati nad izrazom absolutne povezanosti s človekom! Udeleženci in referenti so prišli — poleg navzočnosti gra-diščansko-hrvatske inteligence — iz vse Avstrije (pravni znanstvenik dr. Veiter iz Predarlske, Mag. Filla, sociolog iz Beljaka) tudi iz drugih evropskih dežel: (generalni tajnik FUEV Skadegard iz Danskega; slavisti in zgodovinarji iz SR Hrvatske, m. dr. prof. Valentič iz Zagreba). Raznolikost navzočih strokovnjakov pa je tudi privedla do uspešnega in jedrnatega soočenja z gradiščanskimi Hrvati iz zgodovinskega, lingvističnega, kulturnega, socialno-ekonomskega ter pravnega vidika. Po zamisli Hrvatskega akademskega kluba naj bi bila prva temeljita razprava o gradiščanskem ljudstvu izhodišče za koncepcijo nove narodno-politične linije, ki bi zasledovala formiranje gradi-
ščanskih Hrvatov v smer močnejšega političnega subjekta.
Zanimivost ob robu: kljub obljubi ministra dr. Sinovvatza, da hoče otvoriti simpozij, si je stvar premislil in odpovedal — in to najbrž iz solidarnosti z vodjo gradiščanskih „vindišarjev“, poslanca Robaka!
Sicer četrtstoletje ni dolga doba, a zgodovina jubilanta, Hrvatskega akademskega kluba, je tako zanimiva, da je potrebno o-meniti saj najvažnejše dogodke, ki jasno dokumentirajo problematičen razvoj narodne manjšine v Avstriji — podobno koroškim Slovencem.
Leta 1947 si je dr. Friderik B i n t i n g e r zamislil ustanovitev posebnega kluba, ki bi se bavil s splošnimi in posebnimi vprašanji, negovanjem in ohranjevanjem hrvatske kulture ter s povezanostjo in integracijo duhovne elite v narodno življenje. Vigredi leta 1948 se je na Dunaju konstituiral Hrvatski akademski klub s predsednikom Ivanom Mullerjem na čelu. Med prve akcije kluba spadajo hrvatski tečaji, ker na srednjih šolah tedanjega časa ni bilo pouka v hrvaščini, in pa prvi redni stiki z Jugoslavijo. Ker je manjkal obširni in daljnovidni program (kar tudi zdaj še pogreša zlasti mladina v HAK) je prišlo — tudi zaradi drugih neugodnih okoliščin — 1952. leta do krize, ki je bila prebolena šele 1957, ko je izšla prva klubska tiskovina — časopis za politiko in kulturo — „Glas“. Prav v tej kritični dobi pa zabeležimo tri važne dogodke, ki so s svojimi posledicami postali odločilni za klub na Dunaju in za narod na Gradiščanskem. Vključitev hrvatsko naseljenega o-zemlja in hrvatskega človeka v delovni okvir HAK, koncentrirana strokovna predavanja s težiščem na hrvatsko zgodovino in kulturo in mednarodna kodifikacija v Avstriji živečih manjšin z avstrijsko državno pogodbo iz leta 1955. Poskusi HAK, vključiti se v aktivno kulturno dejavnost, se niso obnesli, čeravno so dali ti „neuspehi“ impulze, ki so kasneje privedli do reaktivacije folklornega in odrskega življenja na Gradiščanskem.
Medtem je revija „Glas“ postala središče (Nadaljevanje na 5. strani)
..........
25-letnica Hrvatskega akademskega kluba na Dunaju
Slike tedna z Bližnjega vzhoda
Medtem ko je položaj na bojiščih med Izraelom in Arabci (Egiptom in Sirijo) popolnoma miren, so bile pretekli teden izredno živahne diplomatske pobude, katerih namen je doseči čimprej trajno rešitev krize na Bližnjem vzhodu. V okviru teh pobud je bila izraelska ministrska predsednica ga. Golda Meirjeva v VVashingtonu, kjer se je več dni pogovarjala z ameriškim predsednikom Nixonom in zunanjim ministrom Kissingerjem.
Med pobude za dosego miru na Bližnjem vzhodu je treba prišteti tudi sestanek med Nixonom, Kissingerjem in sovjetskim veleposlanikom v ZDA Dobrininom. V ospredju pozornosti pa je bila tiskovna konferenca egiptovskega predsednika Sadata, (na gornji sliki levo), ki je najprej orisal sedanji položaj na Bližnjem vzhodu z vojaškega in političnega stališča. Poudaril je, da je Egipt spoštoval vse mednarodne resolucije za dokončno rešitev krize in da je njegova država pripravljena takoj začeti pogajanja pod pokroviteljstvom OZN za izvajanje resolucije iz leta 1967.
Glavni tajnik OZN dr. VValdheim je medtem zaposlen z izbiro mednarodnih čet, potrebno bo okoli 7000 mož. Morajo pripadati državam, ki naj bi bile sprejemljive tako za Izraelce kot za Arabce. Med njimi je doslej 181 Avstrijcev (18 oficirjev, 57 podoficirjev in 106 vojakov), Finci in Švedi. Slika levo v sredini: košček bojišča na zahodni obali Sueškega prekopa. Slika levo spodaj: kolona avtomobilov enot OZN na poti v mesto Suez, ki je obkoljeno od izraelskih enot. Slika spodaj: amfibijsko vozilo prinaša 3. egiptovski armadi, ki so jo obkolile izraelske čete čez Sueški prekop, živež.
KRALJ HUSEIN: „IZRAEL NAJ
SPREMENI POLITIKO"
Jordanski kralj Husein je izjavil, da ima Izrael lahko bodisi mir ali ozemlje, obojega pa nikakor ne.
Kralj Husein je to izjavil na tiskovni konferenci. To so bile njegove prve javno izgovorjene besede, odkar je izbruhnila sedanja vojna na Bližnjem vzhodu.
„Varne meje ne morejo biti pozicije na zemlji. Ni jih mogoče določiti s prekopi, rekami in gorskimi vrhovi. Varnost je mogoča le tedaj, kadar so ljudje pripravljeni živeti skupaj," je rekel Husein.
Poudaril je, da se Jordanija nikoli ne bo odpovedala ozemljem, ki jih je Izrael zasedel v junijski vojni 1967, odgovornost za sedanjo vojno in za spopad sploh pa je pripisal „naduti, trmoglavi in nečimerni politiki Izraela". Izrael „se je odločil za eks-panzionistično politiko, ki jo ovija v tančico domnevne želje, da bi dosegel, obdržal, utrdil in spoštoval varne meje," je rekel kralj Husein.
EGIPTOVSKI ŠTUDENTI KRITIZIRAJO
ZUNANJEGA MINISTRA JOBERTA
Združenje egiptovskih študentov v Franciji je objavilo protest proti izjavi francoskega zunanjega ministra Joberta v narodni skupščini. »Francija ostaja zvesta svojemu načelu, da se ozemlja ne smejo osvajati s silo. Vendar, je dejal Jobert pred poslanci, bi se Francija ne protivila manjšim popravkom meje, ki je obstajala 4. junija 1967. Študentje so videli v tej izjavi popuščanje nasproti Izraelu.
V GRČIJI NOČE OPOZICIJA SODELOVATI NA VOLITVAH
Novi grški ministrski predsednik Spyros Markenzinis je pozval voditelje nekaterih političnih strank naj bi se udeležili prihodnjih parlamentarnih volitev, ki bodo — to je obljubil predsednik Papadopoulos — konec prihodnjega leta. Tako je Markenzinis obiskal tudi vodjo radikalne nacionalne unije (ERE) Panayotisa Canelopoulosa ter ga hotel pridobiti za sodelovanje na volitvah. Po sestanku je ta dejal da ponudbe ni sprejel, ker njegova stranka vztraja pri odklonilnem gledišču nasproti ljudem, ki so prišli na površje po vojaškem udaru aprila 1967. Markenzinis očita opozicijskim politikom, da ne razumejo novega položaja.
gpeoooieoecoecaoooooeeoooooooceeeoooooooooooooooococoeooeooeeoooooec
p
Zanimivost za literarne prijatelje \
V kratkem bo izšlo MLADJE 14, ki bo obsegalo 112 strani. Številka se ukvarja pretežno z aktualnimi narodno- in kultur-no-političnimi vprašanji koroških Slovencev, zastopana pa je seveda tudi najnovejša slovenska literatura domačih avtorjev.
Dr. Pave! Zdovc priobča temeljito in dokumentirano razpravo o naših krajevnih imenih na Koroškem, v kateri prihaja do izraza vsa duhovna revščina vladajoče družbe.
Tomaž Ogris prav tako kritično razis-
in
8	kuje odnose med koroškimi Slovenci
9	celovškim ordinariatom ter dokazuje, da 9 je bil ta vseskozi bistven in najdosled-y nejši nosilec ponemčevanja na Koro-A škem.
8 Prozo prispeva Florjan Lipuš, pesmi pa
Gustav Januš. Janko Messner posreduje del koroške vsakdanjosti v Pogovorih v maternici koroške Slovenke. Lev Detela predstavlja Petra Heinischa, katerega prozo prinašamo v slovenskem prevodu.
Marsikoga, tako upamo, bo opraskal kak naš opilek in otesek. Mlajšim avtorjem ponujamo literarne nagrade. Več prispevkov in avtorjev smo morali žal preložiti na pozneje. O tem in drugih uspehih naših sodelavcev pričajo tudi napovedi.
Če vas zanima delo slovenskih avtorjev na Koroškem, pošljite spodnjo naročilnico na naš naslov: uredništvo MLADJA, 9010 Celovec-Klagenfurt, Postfach 307.
Za pozornost se zahvaljujejo
sodelavci MLADJA.
p NAROČILNICA
p
d ime in priimek
i
naslov
se naročam na koroško slovensko revijo mladje, literatura in kritika, ki izhaja dvakrat letno, cena posamezne številke 30.— šil. (za študente in dijake 20.— šil.). Prosim, da mi jo pošiljate po pošti!
, dne
podpis
'6
®eeos©oeooocceeoooocoa»3coooocoooceoooeeooeeoeeeooeoeooeooooo>oooeoo
Dr. Melita Pivec-Steletova — umrla
Pred kratkim je, leto in nekaj mesecev za svojim soprogom, slovenskim umetnim zgodovinarjem prof. dr. Francetom Steletom, umrla v Ljubljani dr. Melita Pivec, v slovenski kulturni javnosti poznana kot zgodovinarka in knjižničarka. Letošnjega marca ]e stopila v osemdeseto leto življenja, kot znanstvenik in knjižničarski strokovnjak pa je delovala nad petdeset let.
Rojena je bila na Dunaju, kjer je leta 1919 tudi promovirala iz zgodovine; kasneje le dosegla še v Parizu doktorat filozofskih znanosti (1931), potem ko se je kot štipendistka specializirala v Franciji za gospodarsko zgodovino.
Od leta 1920 dalje je službovala kot bibliotekarka v ljubljanski Narodni in univerzitetni knjižnici. Samostojno je izdala v Parizu še danes temeljno študijo o gospodarskem položaju Napoleonovih Ilirskih provinc (1930), ki ostaja, poleg njenih številnih prispevkov v raznih znanstvenih periodičnih objavah, njeno poglavitno delo.
Poleg zgodovine ji je delovno mesto na-yekovalo usmeritev v knjižničarstvo; objavila je s tega področja več prispevkov, ki so P tudi zagotovili pomembno mesto med
slovenskimi knjižničarji. Pokojna dr. Pivec-Steletova je bila članica mnogih strokovnih združenj in zunanji sodelavec inštituta za narodno in občo zgodovino SAZU (Slovenska akademija znanosti in umetnosti) v Ljubljani.
K. H. VVaggerl - umrl
V nedeljo zvečer je v starosti 75 let v bolnišnici v Schvvarzachu-Pongauu za kapjo umrl znani avstrijski pisatelj Karl Heinrich VVaggerl. V svojih delih opisuje pisatelj večinoma kmečko okolje. Najbolj čitane njegove knjige so: „Das Jahr des Herrn" (Leto Gospodovo), »Miitter" (Matere), »Frohliche Armut“ (Veselo uboštvo), „Die Traumschach-te!“ (Škatlja sanj) ter avtobiografija „Ein Mensch wie ich“ (Človek kot jaz) in druge.
VVaggerl je doslej izdal skoraj sedem milijonov knjig.
Znan je njegov stavek: „Pisanje je bilo zame muka“, slikanje v nasprotju, v katerem je bil bolj začetnik, pa je bilo zanj prijetno doživetje.
Pomen dvojezičnega pouka za narodnostne skupnosti
Na dvodnevnem seminarju, 27. in 28. oktobra v Celovcu, so predstavniki Zveze mladine Slovenije (ZMS), Zveze skupnosti študentov Slovenije (ZSŠS) in Zveza koroških študentov (BKS) obravnavali pomen dvojezičnega pouka za narodnostne skupnosti. Udeležene organizacije se strinjajo, da je eden odločilnih pogojev za nacionalno enakopravnost dobro zgrajen sistem dvojezičnih šol. Ugotavljajo, da je treba sedanji šolski sistem na Koroškem, ki temu načelu ne ustreza, spremeniti, s tem da se uvede celovit dvojezični pouk.
Pravice in položaj italijanske in madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji, o katerih so poročali predstavniki teh narodnosti, smatrajo predstavniki Zveze koroških študentov za vzorne.
Vsako propagandno manipuliranje v zvezi z izvajanjem sedmega člena državne pogodbe odločno zavračamo in obsojamo kot onemogočanje demokratične ureditve in u-stavnega položaja in izvajanja pravic slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, ki so zajamčene z avstrijsko državno pogodbo. S tem v zvezi ugotavljamo, da je SFR Jugoslavija s podpisom državne pogodbe jasno priznala sedanje avstrijske državne meje, obenem pa opozarjamo na to, da ima
kot sopodpisnica državne pogodbe tudi legitimno pravico, da budno spremlja in zahteva izpolnjevanje vseh obveznosti, ki za avstrijsko državo izvirajo iz te državne pogodbe. Vsak poskus izkrivljanja teh dejstev obsojamo kot nevarno demagogijo, ki obremenjuje tudi meddržavne odnose.
Na seminarju udeležene organizacije so z zadovoljstvom ugotovile, da dosedanji stiki predstavljajo dobro podlago za nadaljnje sodelovanje in so se že dogovorile za seminar v Sloveniji o vprašanjih izobraževalnega sistema (šolska in visokošolska reforma).
Zveza mladine Slovenije Zveza skupnosti študentov Slovenije Bund Kamtner Studenten
TONE PAVČEK, PREDSEDNIK KULTURNE SKUPNOSTI
Na zadnji seji začasne skupščine Kulturne skupnosti Ljubljane so za novega predsednika izvolili Toneta Pavčka, pesnika In prevajalca, odgovornega urednika Cankarjeve založbe. Za novega predsednika izvršnega odbora pa so izvolili ljubljanskega časnikarja Mitjo Rotovnika.

BORIS PAHOR:
PARNIK TROBI NJI
Z današnjo številko pričenjamo v Našem tedniku z novim romanom. Tokrat smo se odločili za delo pisatelja Borisa Pahorja »PARNIK TROBI NJI«.
Med prve pisatelje današnje t. i. srednje generacije v slovenski literaturi sodi nedvomno Boris Pahor. Z zavzetostjo in ljubeznijo brez primere odkriva v svojih knjigah rodni tržaški svet, ki je bil do njegovega nastopa pravzaprav literarno neobdelan in skoraj neznan. Šele pod njegovim peresom je resnično zaživela podoba življenja slovenskih ljudi v Trstu in okolici in obogatila našo vednost o tem življenju, posebno o življenju v preteklosti, ko je bilo pod pritiskom raznarodovanja in fašistične tiranije neznansko trdno preizkušeno. Prav tako pa se poglablja pisatelj v probleme sedanjosti, v vrvež in zapletenost modernega časa in se — pač tudi zaradi žgočega spomina na pekel, ki ga je doživljal v nacističnem uničevalnem taborišču — zavzema za čistejšega človeka, za višjo zavest o človeku in človečnosti.
»V romanu PARNIK TROBI NJI je orisal podtalni boj primorskega ljudstva za osnove človeške, socialne in kulturne pravice. Na mračnem ozadju predvojnega ozračja se v gorečnosti za stvar zatiranih in brezpravnih razcveta ljubezen dveh mladostnikov, ki spričo bližajoče se apokalipse žari v kar najbolj intenzivnih barvah. Čeprav hoče biti roman s posegom v neposredno preteklost po svoji poglavitni temi tudi dokument, zgodovinsko pričevanje, prepričuje prav tako z izjemno slikovitostjo, mediteransko nazornostjo, neposrednostjo, radoživostjo in poezijo.
Opisi tržaškega mesta ob vseh urah d?teva, ribiških vasi od Devina do Bar-kovelj, poletja v Gradežu, vožnje z barko z Barbana, ljubezenske noči in jutra po njej ob morju so kratko malo mojstrski. Z moderno analitično metodo in slogom, ki na samosvoj način povzema in odseva pisateljsko tehniko neorealistov, je bilo dano ustvariti Borisu P ah or-j u umetnino, ki presega nemara vse njegovo dosedanje pisateljsko snovanje.«


..................i.........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
LEV DETELA:
(Nadaljevanje in konec)
Ocena koroškega dela literarne zgodovine prof. Jožeta Pogačnika
V posebnem zaglavju SLOVSTVENO
Ustvarjanje na koroškem nato Jože
Pogačnik obširneje spregovori o literarni ustvarjalnosti posameznih ustvarjalcev na avstrijskem Koroškem. Pomudi se pri Roku ^r'hu in Karlu Prušniku-Gašperju, in to pre-Cej obširno, kar njuno obrobno delo niti ne zasluži. Posebno še, če pomislimo, da je u^anj prostora odstopil tako močni ustvarjal-n' osebnosti, kot je Florijan Lipusch, druge Pa sploh izpustil.
Za dalj časa se Pogačnik ustavi tudi pri ^eraturi Karla Mauserja, čeprav le-ta da-"es sploh ne živi na Koroškem in sodi izrabo k slovenski zdomski literaturi, in pri de-!'h Metoda Turnška. Samo z enim stavkom Pa obdela literarno žetev za prva povojna °t>dobja tako važne ustvarjalke in še danes živo prisotne Milke Hartmanove. O njej piše takole:
»Na podlagi nekakšnega sodobnega bu-kovništva, ki je združilo v sebi krščanski e*os, narodno bolečino in osebno elegično Razpoloženje, je nastala pesniška zbirka Mola grede (1952) Milke Hartmanove."
Jože Pogačnik se nato pomudi pri ustvar-
jalnem delu Valentina Polanška in pravilno ugotavlja, predvsem njegov pesniški talent. Omenja tudi Andreja Kokota.
Nato se pomudi pri Eriku Prunču in njegovi pesniški zbirki TIHOŽITJA iz leta 1964, ki jo je izdal pod psevdonimom Niko Darle. Za tem obravnava na zelo kratek način Florijana Lipuscha in še krajše pesniško zbirko Ujeti krik Karla Smoleta s psevdonimom Miško Maček.
Jože Pogačnik nato meni, da je za ustvarjanje Slovencev na Koroškem predvsem značilna lirika. Precej podcenjuje moč proze in eseja, ki je v vidnem razvoju.
O liriki pa pravilno meni, da ima predvsem tri stopnje:
a)	tradicionalizem Milke Hartmanove,
b)	težnja v sodobno pojmovanje narodne in osebne eksistence (Valentin Polanšek, Andrej Kokot) in
c)	kritično-svetovljanski duh mladjevcev.
Tu Pogačnik spet pristavlja:
»Okoliščine, v katerih se dogaja modernizacija miselnosti in pesniških struktur, za koroško slovstvo niso ugodne. Njegova u-smeritev je lahko samo tvorna, že Matjaž
Kmecl se je v študiji o tej problematiki spraševal, če je zaradi svoje zgodovinske usode že zmožno »polnokrvne regeneracije", ker je »odzivni krog na Koroškem ... razmeroma majhen, pa še ta pogosto gluh, ustvarjalni dar in zagon pa prav tako razmeroma redka."
Zdi se nam, da na ta način problema ni mogoče zastaviti in ne rešiti. Koroška slovenska literatura je to, kar je, to je tudi po sili razmer, a je vsekakor več in z večjo, znatno večjo perspektivo, kot je to v svoji knjigi prikazal Jože Pogačnik. Tu bodo nedvomno potrebne določene korekture, ki jih je ustvarjalno delo slovenskih literatov na Koroškem že takorekoč postavilo. Tudi slovenska javnost v Jugoslaviji mora dobiti o koroški slovenski literaturi natančnejšo in pravilnejšo sliko.
Zanimivo je, da v mariborski izdaji svoje literarne zgodovine Jože Pogačnik ne omenja za literarno življenje tako važne osebnosti, kot je to Janko Messner. V tržaški izdaji vendar najdemo tudi opombo o njem:
»Sredi obeh prijemališč (namreč modernizma in tradicionalizma) je ostal s knjigo SKURNE ŠTORIJE 1971) Janko Messner; delo je izrazit dokument narodne bolečine v obliki, ki jo doživlja individualno prizadet slovenski razumnik klasičnega tipa na Koroškem."
Nič pa ni omenjeno važno prevajalsko
Messnerjevo delo, med drugim njegov prevod Samorastnikov Prežihovega Voranca v nemščino in njegovi nemški spisi.
Na koncu tržaške Pogačnikove knjige SLOVENSKO ZAMEJSKO IN ZDOMSKO SLOVSTVO sledita še dva povzetka glavne vsebine knjige, v italijanščini in v nemščini. Prevod nemškega je oskrbel Janko Messner. Tako se bodo lahko tudi Specialisti v Italiji in na nemških področjih mogli vsaj na kratko seznaniti s slovenskim ustvarjanjem izven Jugoslavije in ga tako morda bolje razumeti.
Veseli smo, da je izšla Pogačnikova razprava kar dvakrat, v Jugoslaviji in v zamejstvu. Vemo, da je Jože Pogačnik moral takorekoč orati ledino. Zato tudi razumemo številne napake. Prav pa bi vseeno bilo, da bi se bolje vživel v dejanski problem slovenske zamejske in zdomske ustvarjalnosti.
Bistvene napake je napravil tudi pri obravnavanju slovenskega slovstva v Italiji in v zdomstvu. A o tem bo treba spregovoriti obširneje na drugem mestu.
Tu je važno predvsem dejstvo, da so slovensko literarno ustvarjalnost na avstrijskem Koroškem doletele nekatere oznake, ki jih ta ustvarjalnost sploh ne zasluži.
A slovenska literaturna dejavnost na Koroškem bo sama preklicala določene trditve, ki jih je izrekla drugače zaslužna Pogačnikova literarna zgodovina.
PISMA BRALCEV:
Fantje izpod Grmade v Št. Janžu ,Zle*jJ^P°IStr0
..Europafahne, eine arge Prevokation!"
In einem Lokal gesellte sich ein Herr zu den Gasten an der Theke und begann plotz-lich, ohne daB er diesbezuglich von jeman-den angesprochen vvurde, uber „ein Haus" herzuziehen, das in Kottmannsdorf in einer neuerrichteten Siedlung steht. Ich verzich-te auf die Wiedergabe der Ausdrucksvveise dieses Herrn, da ich ihn nicht vor der dffentlichkeit blamieren mochte, obwohl er umgekehrt durch Stunden hindurch versucht hat, die von ihm angegriffenen Personen unmoglich zu machen! Seine Emotionen entzundeten sich an der Tatsache, da3 bei diesem Haus neben der Pahne Osterreichs (Karnten gehort ja auch zu Ostereich) am 9. und 10. Oktober die Europafahne auf den Mast gesetzt vvurde. Diese Flagge, blauer G rund mit zvvolf gelben Sternen im Kreis angeordnet, war AnlalB fur das unhofliche Auftreten jenes Herrn, da es unverstandlich erschien, wie man „sowas“ aushangen kann. Die Europafahne soli aber das „Ver-einte Europa“ symbolisieren, die Zusam-mengehorigkeit aller Menschen dieses Erd-teils, egal vvelcher Sprache sie sich bedie-nen, vvelcher Rasse und Religion sie ange-horen. Diese Flagge soli auch bedeuten, da(3 es kein mindervvertiges und somit kein hochvvertiges Volk gibt, dalB wir gleichbe-rechtigt sind, auch in den verschiedenen Sprachen und Kulturen und nur bestehen vverden, vvenn wir Achtung vor der Men-schenwurde besitzen. Deshalb die „schok-kierende“ Europafahne auf dem Mast, die auch in Zukunft und nicht nur am 10. Oktober dort zu sehen sein wird! Im Ursprung die Fahne des Europarates zu Strasbourg am Rhein, soli sie Freundschaft, Einigkeit, Gleichberechtigung und Zusammenarbeit uber die Grenzen hinvveg aussagen.
Jener Herr, er hat sich namentlich nicht vorgestellt, meinte u. a. aber, dal3 die Eu-ropaflagge am 10. Oktober, von ihm und an-geblich von „vielen anderen als arge Pro-vokation und Niedertrachtigkeit empfunden vvurde. Meine Ansicht: Wer sich durch das Europabanner provoziert und beleidigt fuhlt, schlieSt sich, obvvohl selbst Europaer vom Europagedanken aus und tut mir eigentlich vom Herzen leid! AuBerdem mogen „Kriti-ker“, die was zu norgeln haben M ut und Zi-vilcourage bevveisen, indem sie Menschen nicht hinter ihrem Rucken angreifen oder im Gasthaus ausrichten, sondern ihre Be-schvverde z. B. „Am Teller" in Kottmannsdorf personlich vorbringen! Zivilcourage ist aber leider nicht eines jeden Menschen Starke!
Herbert Guttenbrunner,
Kottmannsdorf
Da bi nudili našim ljudem za dve uri doživljanja kulturnih dobrin iz zakladnice slovenske narodne in umetne pesmi, so nam Fantje izpod Grmade na zadnjo nedeljo v septembru pripravili koncert slovenskih pesmi. Ta pevska skupnost iz okolice Devina namreč vsako leto naredi s člani in najbližnjimi sodelavci skupen izlet, katerega poveže z enim ali več koncerti. Tako so letošnjo jesen obiskali Koroško, si jo nekoliko na hitro ogledali, obiskali poleg Celovca še Vrbsko jezero in za vsakega Slovenca najbolj častitljivo svetišče Gospe Svete in zgodovinsko najbolj pomembne kraje na Gosposvetskem polju.
Zvečer smo se prijatelji lepega petja zbrali kar v lepem številu iz Št. Janža in okolice pri Tišlarju, kjer je bil napovedan pevski in glasbeni koncert Fantov izpod Grmade. Odveč bi bilo naštevanje pesmi, katere so nam zapeli; saj jih je bilo menda petnajst. Pod zelo spretnim vodstvom pevovodje Kralja, kamnoseka iz Nabrežine, je zbor 14 fantov ubrano prepeval in takoj
osvojil poslušalce. Pozna se temu zboru, da že precej let vztrajno vadi, kajti glasovi se prijetno zlivajo drug v drugega in učinkujejo v lepi harmoničnosti. Pevci so si tako osvojili poslušajoče, da so ob koncu morali dodati še par pesmi iz svoje bogate zakladnice.
Ta pevska skupnost pa je imela s seboj tudi glasbeno skupino, katero sestavljajo mladi fantje iz nabrežinske okolice. Z vrsto poskočnih kompozicij so nas prijetno presenetili, saj je bilo njih podajanje dovršeno in umerjeno tako, da so celo starejši morali priznati, da je tudi moderna muzika lepa,
če jo znajo godbeniki prav prednašati. S svojo prisrčnostjo in prijetnim glasom nas je kmalu osvojila tudi mlada solistka, ki je bila obenem napovedovalka.
Da bi se tudi med seboj spoznali in povezali, so na koncertu sodelovali tudi pevci domačega farnega mešanega zbora. Pod vodstvom dirigenta Erika Užnika so nam kar dovršeno zapeli dve koroški: Rož, Podjuna Žila in Pojdem v Rute (solo Hilda Gabriel-Lausegger) in Gregorčičevo (torej iz Goriške) Nazaj v planinski raj. Tako je bila poudarjena ozka povezanost zamejstva Primorske in Koroške, kateri je vedno povezovala ljubezen do kulturnih vrednot po knjigi (Mohorjeva družba), igri in pesmi.
Kdo so pravzaprav ti „Fantje izpod Grmade"? Ob meji med Goriško in Tržaško pokrajino na Primorskem, torej na kamnitem Krasu med Doberdobom in Devinom so ti fantje (čeprav mnogi med njimi že oženjeni) doma. Tam so župnije: Jamlje-Dol, kjer je šest let bil za župnika sedanji šentjanški župnik Vošnjak, in Devin, znan
obmorski letoviščni kraj z znamenitim Devinskim gradom.
Nad to kraško planoto pa se dviga okoli 400 m visok hrib, ki se imenuje Grmada; tam so v turških časih kurili grmade v opozorilo, da se bliža Turek. Odtod tudi oznaka: „izpod Grmade".
V glavnem iz teh župnij in še iz Šempo-laja ter Nabrežine prihajajo redno dvakrat na teden k vajam v devinsko cerkveno dvorano. Zaradi dobre kvalitete zbora so pogosto vabljeni na prireditve na Primorskem in tudi v inozemstvo. Zboru želimo še mnogo uspehov!
V oktobru smo se zbrali upokojenci iz Pliberka, Šmihela preko Dobrle vasi in tja do Velikovca in Železne Kaple, bilo nas je 52 oseb, in smo šli za 8 dni na oddih v lepo Istro na Jadransko morje. Vozil nas je naš priljubljeni Štefej iz Dobrle vasi, njemu se imamo zahvaliti za vso skrb in varnost vožnje. On je tisti človek, ki skrbi, da tudi ubog človek kaj lepega vidi in dobrega užije. Udomačili smo se v Umagu na morju, tam smo uživali ves teden krasote Jadranskega morja.
Tudi stanovali in jedli smo v hotelu Umagu, 100 metrov od obale. Ko smo zjutraj vstali, smo imeli lep razgled na morje, videli smo, kako so ladje plule, kako so ribiči lovili ribe, videli smo delfine, kakor krasni morski valovi se zibljejo sem in tja. Zjutraj je bil zajtrk od 7. do 9. ure, južina od 12. do 14. ure, večerja pa od 19. do 21-ure. Po zajtrku smo šli ven na morje, ali kamor se je komu zljubilo, tam so lepi parki za sprehode in vmes male gostilnice, kjer smo se pokrepčali in uživali tisto božjo kapljico, ki jo je Bog Istrčanom poklonih Vmes pa smo občudovali krasne stavbe in lepe hišice in tiste lepe nasade, ki so pravi živi plot iz samega rožmarina in še stotine lepotilnega drevja.
Zdaj bom pa povedal, kakšna je razlika med Podjuno in Istro. Tam je narod samo hrvatski, znajo pa tudi italijansko, ker je tam imela Italija zasedeno 27 let. Nemca pa ne najdeš niti enega. Govorijo hrvat-sko, tudi italijansko, zna jih pa dosti tudi nemško.
Ko smo hodili po ulici, smo videli vse napise v treh jezikih. Na vsaki gostilni je napisano: Gostilna, Tratoria in Gasthaus, vse uradne napise smo videli v treh jezikih, tudi vse kažipote v treh, jezikih. V hotelu, kjer smo stanovali, je znal vratar pet do šest jezikov. Ko sem ga hudomušno vprašal, zakaj se je toliko jezikov naučil, mi je kratko odgovoril: »Pes samo laja«. Natakarice v hotelu so govorile kakor je nekdo znal. Spraševale so: »Kaj želite?« ali »Was wiin-schen Sie?«
Tudi mi smo imeli nekaj Nemcev s seboj, ki so se lahko pogovarjali v svojem jeziku.
Še enkrat povem, kakšna je razlika med Podjuno in Istro; tam nikomur ne pride na misel, da bi potrgal kako tablo ali kaj takega naredil, kot se to dogaja pri nas na Koroškem. Videl sem italijanske spomenike in noben Hi~uat ne položi svojih prstov na njega, kot se dogaja to pri nas na Koroškem. Hrvati so rekli: Vi imate pač še dosti nacistov; ako se ne spametujejo, naženite jih »heim ins Reich«.
Lipe j
oeeecsseeeeeaeeeoeeeeeooeooeeeeoeoeeoeeeeeeeeeeeeesaoeeeeBeeseeeeeeei
KATOLIŠKA PROSVETA V CELOVCU
priredi v sredo, 14. novembra 1973, ob 19.30 zvečer v Kolpingovi dvorani v Celovcu predavanje z barvnimi slikami g. Vinka Zaletela
AVSTRALIJA II. DEL
350 barvnih slik. Srečanje z avstralskimi Slovenci v Sydneju, Melbournu, Brisbane, Mont Isa, Camberra, Adelaide, na otoku Berry na Tasmaniji itd. Posebnosti avstralske zemlje, evkaliptusovi gozdovi, puščave, bakrovi in opalovi rudniki, sadna farma, pragozdovi...
Prvotni prebivalci — Aborigini. Izredne avstralske živali: kenguruji, dihurji, želve-velikanke, školjke-biseri, izredni ptiči in rože — same zanimivosti.
Ob koncu še domača kronika: Romanje v Rim — blagoslovitev Slovenika, prireditve itd.	Prisrčno vabljeni!
oeeoeeiooeeeoeeeeeeeaeeeeoeeeeoeoeeeeeeeoeoeeeeeoooeeeeeeeeeeeoooooe
BRDO — GOCINA:
Obnovljena cerkev na Gocini
r
DOBRLA VAS:
Odvoz smeti
Vzhodno od naše, pred kratkim renovira-ne farne cerkve, je približno en kilometer oddaljena podružnica na Gocini. Bila je že v slabem in obnove potrebnem stanju. Da bi jo rešili propada, je napravil Luka A r -n o I d proračun že decembra 1970. Na prošnjo župnijskega sveta je prišlo do re-novacijske razprave. Dušni pastir je predlagal, da se izvede renovacija v dveh obrokih ali etapah. Tako se je po načrtu v zadnjih dveh letih tudi izvršilo.
Težko smo že čakali na blagoslovitev in otvoritev ljubke cerkvice. Gospod dekan in duhovni svetnik Janez W a I c h e r je prišel v nedeljo, 14. oktobra, da z nami daruje zahvalno sv. daritev in slovesno blagoslovi restavrirano gocinsko cerkev. Treba je bilo temeljito popraviti tri baročne oltarje, napraviti nova okna, pleskati znotraj in zunaj ter konzervirati streho. Vsa dela so stala 270 tisoč šilingov. Pri sv. maši je igrala brnška godba na pihala.
Cerkev je zidana v gotskem slogu. Oltarji iz poznejše dobe, in sicer je posvečen glavni oltar sv. Janezu Krstniku, desni stranski oltar svetemu Petru in Pavlu, levi pa svetemu Florijanu. Tudi klopi so umetniško dragoceno delo. Cerkev ima samo en zvon, ki pa je tembolj znamenit in častitljiv, ker je bil vlit leta 1693 in je ostal v obeh svetovnih vojnah edini v fari, ko so vse druge odpeljali.
Sedaj je cerkev zažarela v vsej lepoti in krasoti, da je nam vsem v veselje in ponos. Hvala Bogu in vsem, ki so pomagali, da se je cerkev rešila razpada. Vprašali boste morda, kaj imamo še v načrtu? Prihodnje leto nameravamo prenoviti podružnico v Limar-čah, ki je posvečena svetemu mučencu Kri-zantu.
Poroke
Letos smo imeli že šest porok, in sicer je poročil Manfred Petritsch doma na Brdu, ki pa dela v Nemčiji, Marijo Zimmermann iz Brda. Kmalu za njim je sklenil Janez Zanki iz Velike vasi življenjsko zvezo z Gertrudo W a I! n e r iz Potoč. Potem se je opogumil Albin F ranim i t s c h iz Brda in šel v Napole po svojo izvoljenko Marijo Pfeifer. Samemu ni dobro biti, si je mislil Herbert Flau-m 11 s c h iz Brda in je poiskal nevesto v Ocah in sicer Johano W a 11 n e r. V Ken-nelbachu na Predarlskem se je odločil Gun-ther M e i n I za skupno življenje z gospodično Edeltraud F I a u m 11 s c h iz Brda. Zadnji v tej vrsti je bil Martin J a n a c h iz Blač, ki si je izbral svojo soprogo Lidijo A s s i n g e r iz Brda. Vsem novoporočen-cem želimo obilo veselja, sreče in zadovoljstva. Vse poroke so bile v farni cerkvi med poročno sv. mašo.
Gotovo ste se čudili, ko vam je pred tednom dni tvrdka G oj er iz Dobrle vasi, postavila pred hišo čudne posode. Kaj te posode pomenijo, vam bo razložil občinski odlok, ki ga boste dobili v prihodnjih dneh.
Tam boste brali, da ste pod kaznijo obvezani vse vaše neuporabne predmete dajati v to posodo, katero bo potem tvrdka Gojer vsakih 14 dni izpraznila, pa če je v njej kaj ali ne. To izpraznjenje bo seveda treba plačati, in sicer polletno približno 180.— šilingov.
O tem, da bo treba smeti odvažati, so govorili v občinski sobi že pred dvema letoma. Tedaj je bilo govora samo o Do-brli vasi in Sinči vasi. Tudi o tem so govorili, da bodo kmetje izvzeti. Ker pa se je zvedelo, da bodo predčasne občinske volitve in je bila nevarnost, da bi jim ukrepi, ki občane finančno obremenjujejo, pri volitvah lahko škodovali, so vso zadevo pustili spet zaspati.
Ker pa so občani Dobrle vasi pri zadnjih občinskih volitvah v veliki večini nasedli sladkim volilnim besedam SPO in OVP, sta se sedaj ti dve stranki smatrali opolnomočeni, da napravita tudi sklepe, ki so občanom neprijetni. Tako sta sedaj predlagali, da naj se v obvezen odvoz zajame kar cela občina, tja do zadnje
bajte v Humčah. Temu predlogu se je pridružil tudi zastopnik „Heimatliste“.
Edino zastopnik „Volilne skupnosti" dr. Luka S i e n č n i k se je postavil proti. Bil je mnenja, da naj bi se smeti odvažale tam, kjer so. Občinski odbor, da ne more k obveznemu odvozu siliti kmete, ki nimajo kaj za odvažati. Če jih v to silimo, bi to imelo samo ta namen, da bi morali kmetje in bajtarji sofinancirati odvoz smeti tistim, ki imajo kaj za odvažati; predvsem uradnikom in obrtnikom.
H Predlagal je, da naj se v obvezen
■	odvoz zajamejo samo: trg Dobrla vas,
■	Sinča vas, novi del Goselne vasi in
■	novi del Metlove. Ta predlog Volilne
■	skupnosti niso upoštevali, ker odbor
■	za čistočo narave in občinsko pred-
■	stojništvo, v katerih naša frakcija za-
■	radi malo mandatov, ni zastopana, a sta že prej sklenili obvezen odvoz za H vso občino.
® Potem, ko dobite odlok, boste ime-
■	li možnost priziva. Poslužujte se ga
■	v obili meri. A bojim se, da bo le
■	redkim ugodno rešeno. Vsi drugi bo-
■	do morali plačevati. Zahvaliti se ima-® te to vsem tistim, ki niso volili „Vo-ffl iilno skupnost".
Ne damo se preštevati! - Nismo živina, smo ljudje!
Življenje v Selah
Dan starih
Tudi letos smo obhajali „dan starih" v nedeljo, 21. oktobra, in počastili svoje stare občane. Po maši so bili stari povabljeni na skupno kosilo, potem pa so jih počastili naši pevski zbori z vrsto lepih pesmi. S primernimi darili so bili obdarovani: sedaj najstarejša Selanka, 92-letna Jezernica, godov-njakinja Uršula Pegrin in trije letošnji 80-letniki. Na proslavi je vladala prijetna domačnost, da smo lahko pozabili na vsakdanje skrbi in se za par ur kakor pomladili.
Požar
Na državni praznik, 26. oktobra, se je popoldne nenadoma oglasila sirena in klicala Požarne brambovce. Prvi hip smo domnevali, da jih kliče h kaki gasilski vaji. Pa je bila resnična potreba: gorelo je na Srednjem Kotu, pri pd. Travniku. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje z vso krmo. Živino je bilo mogoče rešiti in obvarovati hišo, ki se je že vnemala. Vode ni bilo dosti, gasilci so morali uporabiti tudi gnojnico.
Goreti je začelo na vrhu gospodarskega Poslopja. Zato je verjetno, da je ogenj nastal zaradi kratkega stika v električni napeljavi. Prejšnji dan so delavci Keiaga tam na drogu nekaj popravljali, pa morda bili malo Površni.
Gospodar Kri štej je pred leti prevzel od strica Lojza Travnikovo posestvo močno zadolženo. S pridnostjo pa je odplačal že mnogo dolga, popravil in lani na novo pokril gospodarsko poslopje. Sedaj ga je pa zadela ta nesreča! Toda ne obupuje! Zavarovanje in naturalna pomoč selskega gasilskega društva mu bosta pomagala pretrpeti ta udarec in se gospodarsko okrepiti. Živino so začasno sprejeli sosedje na prehrano.
Dom v Tinjah vabi na
DUHOVNE VAJE ZA GOSPODINJE
V	ŽUPNIŠČIH
Od 12. do 15. novembra 1973
TEČAJ O NARODNOSTNIH IN CERKVENIH VPRAŠANJIH
V	nedeljo, 18. novembra 1973, od 9.00 do 17.00 ure.
Predavatelji:
g. mag. soc. Viktor O m el ko g. mag. soc. France W e d e n i g g. prof. dr. Vinko Z w i 11 e r
Teme:
■	Sociološki vidiki asimilacije
BE Katoliška Cerkev in koroški
Slovenci
■	Biologija naroda in raznarodovanja
TEČAJ ZA SPRETNE ROKE I.
Od 24. do 25. novembra 1973
■ KAKO GLEDA ZDRAVNIK NA LJUBEZEN?
Predavatelj:
zdravnik g. dr. Ivan Hribernik Kraj: BILČOVS, pri Miklavžu Čas: v nedeljo, 11. novembra 1973, ob 15. uri.
» SPOLNA VZGOJA Predavatelj :
zdravnik g. dr. Ivan Hribernik Kraj: ŠT. JAKOB, v farni dvorani čas: v nedeljo, 11. novembra 1973, ob 19.30.
Prireditelj: Katoliška prosveta in Dom v Tinjah.
Vabljeni: starši, vzgojitelji ter mladina od 18. leta naprej.
SEJA KDZ V TEM ŠOLSKEM LETU
pred kratkim je bila 1. seja KDZ v Haim-ingerju. Udeležba je bila zelo dobra (sko-rai vsi člani), kajti na programu je bil refe-rat 9- Karla Smolleta, ki je na podlagi primerov iz dobe njegovega predsedništva nakazal pomen in delovanje KDZ. Nato so Predstavniki posameznih krožkov predloži-I' Programe za to šolsko leto.
Po končani seji smo se vsi razšli polni dobrih sklepov za bodočnost, za intenzivno delovanje v prid nam in našemu narodu.
Gospodarstvo s polnimi turami
» Z ugotovitvijo, da teče avstrijsko go-0 spcdarstvo s polnimi turami, je pred ib kratkim avstrijski institut za gospodar-0 sko raziskovanje karakteriziral gospodaril ski razvoj v prvem polletju tekočega le-0 ta. Pri tem je poudaril, da — globalno ■ vzeto — mednarodni monetarni zaplet-B Ijaji tega razvoja niso hromili. V turistična nem gospodarstvu je kljub stagnaciji v 0 številu nočitev bilo mogoče zabeležiti visi den porast pritoka turističnih deviz, in-B dustrija je povečala svojo proizvodnjo s za 7 odstotkov, kmetijstvo pa računa z b letino kot redkokdaj prej. To in pa kon-h junktura na trgu z lesom obetajo, da bo-B do avstrijskemu gospodarstvu tudi pri-h hodnje leto zvezde ugodne.
V avstrijski zunanji trgovini sta v rasti izvoz in uvoz v glavnem držala ravnovesje na tehtnici. Ker je bil navzlic temu uvoz vidno močnejši od izvoza, se bilanca zunanje trgovine v primerjavi s koncem prvega polletja minulega leta ni bistveno izboljšala.
Avstrijski izvoz je v prvem polletju narasel za 11,5 odstotka. Pri tem je zanimivo, da se je izvoz surovin zaradi močnejšega izvoza lesa povečal za 50 odstotkov, polfa-brikatov pa za 14 odstotkov, medtem ko se je izvoz investicijskega blaga povečal le za 2 odstotka, izvoz živil in nasladil pa je celo nazadoval za 39 odstotkov. Vzrok za nazadovanje izvoza živil je v glavnem iskati v nazadovanju izvoza klavne živine in mesa, ki so ga povzročili: zvišanje mednarodne vrednosti šilinga in padec mednarodne vrednosti lire, večtedenske stavke italijanskih carinikov ter slinavka in parkljevka, ki je v prvem polletju razsajala v severnih predelih Avstrije. Razmeroma nizek porast izvoza
izdelkov, ki sodijo v skupino investicijskega blaga, pa je tesno povezan z naraščanjem konjunkture in s tem povezanim večanjem investicijske dejavnosti.
Na strani avstrijskega uvoza je prvo polletje pokazalo prav tako močan porast uvoza surovin. Uvoz le-teh je naraste! za 15 odstotkov, medtem ko je uvoz polfabrikatov narasel za 12 odstotkov. Močnejši porast uvoza surovin je bil v glavnem posledica razmeroma visokega uvoza klavnih prašičev in podražitve beljakovinskih koncentratov, ki so se na svetovnem trgu podražili in ki jih je Avstrija zaradi slabe lanske letine krmnih pridelkov več uvozila kot je bilo to potrebno v prejšnjih letih. Uvoz finalnih izdelkov, zlasti strojev in drugega investicijskega blaga, pa tudi konzumnega blaga je vidno zaostajal za porastom celokupnega uvoza.
Koncem prvega polletja je bila spričo tega avstrijska trgovinska bilanca le še za znanje pasivnejša kot pred letom dni. Po pričakovanju, da bo rast industrijske proizvodnje tudi podobno kot v prvem polletju znašala 7 odstotkov, da v izvozu lesa ne bo prišlo do zastoja in da se bo povečal izvoz klavnih govedi in mesa, je ob popolni izkoriščenosti kapacitet gradbenega gospodarstva izg led, da bo avstrijska trgovinska bilanca konec leta ugodnejša kot je bila konec 1972.
Celokupno vzeto pa institut za gospodarska raziskovanja pričakuje, da bo gospodarska konjunktura, ki traja tokrat že od leta 1969 naprej, trajala najmanj do jeseni prihodnjega leta. S tem je pričakovati, da bo trajala šest let. Tako dolgo pa v Avstriji še nobena gospodarska konjunktura ni trajala.
(bi)
r
—-------------------—^
Avstrija v mednarodni trgovini z vinom
Avstrija je dežela, katere prebivalstvo popije več vina kot ga njeno vinogradništvo pridela. Ker istočasno, ko vino izvaža, tega tudi uvaža, obseg uvoza iz leta v leto narašča. Avstrijska poraba vina se je med gospodarskim letom 1961/ 1962 in gospodarskim letom 1972/1973 povečala za 1,880.000 hektolitrov na 3,250.000 hektolitrov. Leta 1961/62 je avstrijski prebivalec popil v povprečju 19,4 litra vina, sedaj ga popije 43,4 litra na leto.
Takemu porastu povpraševanja za vinom avstrijsko vinogradništvo s pridelki ne more slediti. Vzrokov za to je več. Med njimi sta površina, na kateri vino pridelujejo, in struktura vinogradniških posestev glavna. V Avstriji ni niti en odstotek kmetijske površine posajene z vinsko trto. Površina z vinsko trto je velika le 47.700 hektarov. To površino si deli nekaj nad 72.000 posestnikov. V povprečju torej odpade na vinogradnika le 60 arov z vinsko trto posajene površine. Ce od gornjega števila vinogradnikov odštejemo tiste, ki jim je pridelava vina le neke vrste konjiček, v katerem ne iščejo rentabilnosti donosa, potem pridemo do tega, da je od donosa vinske trte odvisnih le okroglo 39.000 vinogradnikov.
Ta struktura vinogradništva pa je istočasno pozitivum in negativum avstrijskega gospodarstva z vinom. Pozitivum zaradi tega, ker sodi okroglo 93 odstotkov pridelka v skupino priporočenih sort z etiketo, negativum pa zaradi tega, ker pridela avstrijsko vinogradništvo le sedem odstotkov vina, ki sodi v skupino komerc-vin. Avstrija izvaža vina z etiketo, uvaža pa komerc-vina. Med njimi uvaža v glavnem rdeča in črna vina, ker prebivalstvo v nasprotju s proizvodnjo v čedalje večji meri pije rdeča in črna vina. Rdeče sorte vina pa so na avstrijskem pridelku udeležene le s 14 odstotki.
Med vrstami belih vin, ki jih v Avstriji pridelujejo, je na prvem mestu zeleni vel-tinec, ki zavzema skoraj eno četrtino skupne površine. Za njim se vrstijo sorte Muller Thurgau, laški rizling, Neubur-ger, beli burgundec in Muškat Ottonel. Pridelek rdečih vin se omejuje na modro Portugalko in na modro frankinjo.
V__________________________
Celokupni letni pridelek vina niha med enim in tremi milijoni hektolitrov. V dolgoletnem povprečju znaša okroglo dva milijona hektolitrov. Avstrijski trgovini z vinom vendar ne primanjkuje le 1,25 milijona hektolitrov, primanjkuje ga ji več, ker svoje vino tudi izvaža. Lani ga je izvozila blizu 226.000 hektolitrov.
Svoja vina izvaža Avstrija v glavnem v Zvezno republiko Nemčijo. Lani ga je tja izvozila 190.000 hektolitrov. V druge dežele ga je izvozila: v Veliko Britanijo 14.000 hi, v Švico 9000 hi in na Dansko okroglo 4700 hi. Manjše količine ga izvaža v Združene države Amerike. Na izvozni strani je zanimiv porast izvoza v Zvezno republiko Nemčijo. Leta 1970 je namreč znašal komaj 40.000 hi in je leta 1971 narasel na 86.000 hi, medtem ko se je lani, ko je dosegel obseg 190.000 hi, nasproti 1971 več kot podvojil.
Avstrija uvaža vina iz raznih dežel. Uvaža pretežno rdeča in črna vina. Prejšnja leta je ta vina v glavnem uvažala iz Italije, sedaj pa je med izvoznicami vina v Avstrijo na prvem mestu Španija. Od tod je lani uvozila 165.000 hi, medtem ko ga je iz Italije uvozila le 81.000 hi. Porast uvoza iz Španije tolmačijo v pristojnih krogih, s tem da je bilo treba za 165.000 hi plačati le 64 milijonov šilingov, medtem ko je 81.000 hi italijanskega vina stalo 58 milijonov šilingov. Manjše količine vina uvaža Avstrija še iz Bolgarije, Madžarske ter iz Maroka in Francije. V svoji trgovini z vinom je absolutno aktivna. Tako je lani za uvožena vina plačala 210 milijonov šilingov, za izvožena vina pa je prejela 276 milijonov šilingov.
Če v luči tega razvoja gledamo bodočo vlogo Avstrije v trgovini z vinom, ob upoštevanju dejstva, da poraba vina povsod narašča — v Avstriji računajo leta 1976 s povprečno porabo 47 litrov na prebivalca — lahko rečemo dvoje: prvič to, da Avstrija na sedanji stopnji svojega vinogradništva vlogo kot izvoznik še lahko izboljša, drugič pa to, da bo v prihodnje še večji uvoznik vina kot je bila v preteklosti. Slej ko prej pa bo v uvozu iskala rdeča in črna vina.	(bi)
-____________________________________________J
l
8
b’
l
8
l
Za tiskovni sklad so darovali:
Neimenovana, Pliberk šil. 100.— Akad. slikar Franc Gorše, Sveče 100.— Neimenovana, Vogrče	100.—
Neimenovani, Vidra vas	100.—
Neimenovana, Brege	100.—
M. H.	50.—
Gustav Novak, Malenice	50.—
Johan Muller, Vodiča vas	50.—
Franc Zabavnik,
Brdo pri Šmohorju	50.—
Peter Hebein, Potoče	50.—
Rudolf Safran, Melviče	50.—
Pavla Robič, Žužalče	50.—
Vera M. Volk, Dunaj	40.—
Marko Trampuš, Dob	32.—
Peter Wutte, Čepiče	30.—
Ana Golavčnik, Boja vas	30.—
Neimenovani, Pečnica	25.—
Ljudmila Oschgan, Starigrad	25.—
Uršula Valentinič, Malošče	20.—
Peter Sadjak, Podjuna	20.—
Katarina Kuhar, Vinograd	20.—
Johan Adlassnig, Novo Selo	20.—
Marija Schoffmann, Št. lij	20.—
Marija Pack, Bistrica v Rožu	20.—
Ciril Demšar, Dvor	20.—
Rudolf Vovk, Dobrla vas	20.—
Uršula Andrejčič, Bistrica v R. 20.— Neža Obilčnik, Šmarjeta v R.	20.—
Franc Cesar, Celovec	20.—
Mihael Petschnik, Št. Janž v R.	10.—
VSEM DAROVALCEM
ISKRENA HVALA!
soooooeoeooooooeoosoooooooeoooecc
SRD „Radiše“ vabi na
koncert
moškega zbora KUD „Stane Žagar" iz Krope v nedeljo, dne 18. 11., ob 14.30, v dvorani pri cerkvi na Radišah.
Zbor je znan po svoji visoki pevski ravni in beleži številne nastope doma v Sloveniji, na Koroškem in drugod po Avstriji ter v drugih evropskih deželah. Zato ne bo nobenemu žal, ki se bo udeležil tega koncerta.
25-fetnica Hrvatskega ...
(Nadaljevanje z 2. strani) temeljite razprave o narodno-literarnem vprašanju ter narodnopolitičnih in organizacijskih problemih, kar je pomenilo pozitivno vznemiritev gradiščanske kulturno-politične situacije. Z letom 1962 se je pojavila mlada generacija, ki z vso doslednostjo zahteva modernizacijo organizacijske strukture in obveščevalnih metod hrvatskih društev, „no-tranjo" narodno propagando ter odločitev za hrvatski pismeni jezik. Konflikt med mlado generacijo in konzervativno inteligenco je privedel do nasprotovanja oz. odklanjanja programa mladih, kar je pomenilo negiranje mladine, ki je povzročilo dosti — zdaj občutljivih — posledic. A tudi „Glas“ je postal žrtev spora, Hrvatski akademski klub pa je zašel v ponovno krizo. S sodelovanjem v Hrvatsko-gradiščanskem kulturnem društvu je klubu uspel kontakt s terenom; v to obdobje spadajo prvi stiki s klubom slovenskih študentov na Dunaju: skupne spominske proslave 1100. obletnice slovanskih apostolov Cirila in Metoda ter 10. obletnica podpisa avstrijske državne pogodbe. Z lastnimi klubskimi prostori od leta 1965 naprej, je napočila obnovljena dejavnost kluba: kontakti s hrvatskimi srednješolci na Gradiščanskem in sodelovanje v evropski manjšinski organizaciji FUEV; izid klubskega tiska „Novi glas". Šele od leta 1970 naprej je znatno začelo rasti število članov kluba, kar je omogočilo širši delovni koncept in uspešnejše uveljavljanje na terenu in med ljudmi. Z resolucijo zveznemu kanclerju Kreiskyju leta 1972 in s skupno demonstracijo s Klubom slovenskih študentov meseca maja 1973, je Hrvatski akademski klub zasnoval nov koncept svojega dela: uveljavljanje gradiščanskih Hrvatov kot politični subjekt.
V tem smislu je jubilant, Hrvatski akademski klub na Dunaju, lahko ponosen na svoje delo, katero označuje resno in intenzivno bavljenje z gradiščanskimi Hrvati. Hrvaški simpozij pa ni bila samo široka analiza situacije gradiščanskih Hrvatov, kar brez-dvomno pomeni krona klubskega življenja, temveč tudi začetek novega in uspešnejšega dela Hrvatskega akademskega kluba. Jubilej pa je pokazal še nekaj pomembnega: Hrvatski narod živi in hoče še naprej živeti!
(Posebna razprava o hrvaškem simpoziju sledi, z ozirom na predavanja, v eni izmed prihodnjih številk NT.)	s. h.
SAK - Sorg 5:0 (3:0)
Preteklo nedeljo se je pomeril Slovenski atletski klub z enajsterico iz Sorga.
Od vsega začetka je prevzelo moštvo SAK iniciativo in takoj pokazalo, kdo je gospodar na igrišču. Že po treh minutah je zatresel Karel N e ž m a k prvič nasprotnikovo mrežo. V tej fazi je imel SAK svoje najboljše trenutke. Krasne poteze so večkrat razburile nasprotnikovo obrambo in ni trajalo dolgo, ko je „Gigi“ VValdhauser zatresel drugič nasprotnikovo mrežo. Mnogo možnosti naši nogometaši niso izrabili, toda tik pred koncem prvega polčasa se je le posrečil Singerju z glavo zadeti tretji gol.
Po polčasu ista slika na igrišču. SAK je bil v premoči, toda pri izkoriščanju prilik zelo nesrečen. Z lepim strelom z desetih
V 15. kolu avstrijske nacionalne lige je linški VOEST, po devetih zaporednih zmagah, doživel v soboto drugi poraz, in sicer v Innsbrucku proti prvaku SW Innsbrucku z 0:4 (0:2). S tem porazom je moral VOEST oddati prvo mesto Innsbručanom. Za avstrijskega prvaka pa pride v poštev še dunajska Avstrija z 20 točkami, ki je užugala Sportklub z 2:0 (1:0), SW Innsbruck in VOEST imata po 22 točk. Presenečenje kola so pripravili nogometaši LASK, ki so na svojem igrišču premagali Rapida z 2:1 (1:0). Admira/VVacker je odpravila Donavvitza s 3:1 (2:1), salzburška Avstrija pa GAK z 2:1 (0:0). Odlično se je držal tudi Radenthein/
NAMIZNI TENIS
DSG Sele — Št. Janž 7:3
V nedeljo, 28. oktobra, so bili šentjanški namiznoteniški igralci v tem prvenstvu prvič poraženi. Igrali so v Selah proti tamošnji ekipi in podlegli z 7:3. Točke za Št. Janž sta priborila Mischitz (1) in M. Hornbock (1) ter v dvojici Mischitz—M. Hornbock 1 točko. Šentjanžani se v tej tekmi niso znašli ter igrali brez borbenosti in bili tako visoko poraženi.
Št. Janž — WSG Brucki II 9:1
Dan navrh, v ponedeljek, 19. oktobra, pa je bila druga tekma tega prvenstva na domačih tleh. šentjanžani so igrali proti moštvu iz Briickla. Našli so zopet običajno formo ter premagali nasprotnika gladko z 9:1. Najboljši je bil Martin Mischitz, ki je s svojim znanjem in rutino prekosil vse druge
metrov se je posrečil Singerju četrti gol. Po najlepši kombinaciji nedeljskega popoldneva med K. Nežmahom in Hanzijem VVieser-jem, je zadnji premagal petič nasprotnikovega vratarja.
Igrali so: Vlado VVakounig, Vinko VVieser, Lampichler, Hribar, Draže, Nežmah, Peter VValdhauser, Pandel, Hanzi VVieser, Singer (Hobel) in Volti VValdhauser.
e Na zadnjo tekmo jesenskega kola vabi SAK vse navijače k tekmi v Glaneggu, kjer se bo pomeril s tamkajšnjo enajstorico, ki zaseda v lestvici četrto mesto in je brez-dvomno eno izmed najboljših ekip te lige. Točen termin boste zvedeli iz koroških dnevnikov.
Beljak, ki je odščipnil Vienni na Dunaju točko; rezultat je bil 2:2 (1:1). Simmering si je zagotovil v tekmi z Eisenstadtom dve točki; končala se je z rezultatom 1:0 (0:0), medtem ko je celovška Avstrija tesno premagala Predarlčane z 1:0 (1:0). Graški Sturm je bil v tem kolu prost. Zadnji na lestvici je še zmerom dunajska Vienna z osmimi točkami in nosi „rdečo luč“.
Osem tekem 15. kola je obiskalo 48.000 gledalcev (povprečno na tekmo 6.300). Na listi strelcev vodi še naprej Rapidovec K r a n k I s 15 goli, sledi mu celovški E m -m e r i c h s 13 itd.
igralce. Točke so priborili: M. Hornbock 3, Mischitz 3, H. Hornbock 2 ter H. Hornbock— Mischitz 1 točko v dvojici.
Grafenstein/Kraule — Št. Janž 10:0
V ponedeljek, 5. novembra, so Šentjanžani gostovali v Grabštanju. Proti tamošnji ekipi, ki do sedaj še nobene igre ni izgubila in je trenutno na prvem mestu, so igrali brez vsake šanse in bili gladko poraženi z 10:0. Za Št. Janž so igrali: Hanzi Hornbock, Jakob VVeiss in Martin Mischitz.
.......m.....umni....mn......m...im.....
šefovo zadovoljstvo
..Dovolite, gospod ravnatelj, da vam sporočim, da sem se včeraj poročil."
„No, to me zelo veseli, zdaj boste vsaj dalje časa v službi sedeli."
^—Zanimivosti_____________________
KOMET STOLETJA
Kokoutkov komet, obiskovalec sončnega sistema iz galaksijskih daljav, je že mogoče videti. Ob zgodnjih jutranjih urah je njegov sij čedalje večji in močnejši, vidi se dolg rep, ki je za zdaj še nejasen.
Ta nebesni pojav, ki ga radi imenujejo -»komet stoletja«, bo mogoče opazovati prihodnji mesec s prostim očesom.
Kohoutkov komet je zdaj še okoli 400 km oddaljen od Sonca in potuje skozi sončni sistem. Ko se bo najbolj približal Zemlji, bo od nje oddaljen 120 milijonov kilometrov, in sicer bo to 5. januarja 1974, potem pa se bo spet oddaljeval in zapustil sončni sistem.
CENZURA ZA DOLGE LASE
Singapurska vlada je prepovedala prodajo britanskega glasbenega magazina Melody Maker, ker je v njej veliko podob dolgolasih beatnikov. V Singapuru pa je pravkar v teku akcija proti dolgolascem.
Predstavnik singapurskega ministrstva za kulturo je sporočil, da cenzura pregleduje tudi druge glasbene revije in odkriva v njih »inkriminirane« fotografije. Te revije, večinoma tiskane v Veliki Britaniji in ZDA, prinašajo podobe ameriških in angleških pevcev in godcev, ki po modi nosijo dolge lase.
Isti predstavnik je tudi sporočil, da je »mladina v Singapuru v zadnjih letih krenila po napačni poti, in to zvečine zaradi slabih vplivov iz tujine«.
K ........—
......
NAJVEČJA LADJA NA SVETU
Japonska bo za grško ladijsko družbo Andreadis izdelala tanker z nosilnostjo pol milijona ton. To bo največja ladja na svetu. Ladjedelnica Hitači je sporočila, da jo bodo končali do leta 1977 in da bo veljala okrog 90 milijonov dolarjev. Dolga bo 390, široka pa 71 metrov. Največja hitrost bo 15,3 vozla. Trenutno je največja ladja neki 477-tisočton-ski tanker, ki so ga prav tako zgradili na Japonskem.
NARAŠČAJ KADILK ŠIBKEJŠI
Avstrijski zdravniki so ugotovili, da se približno vsaka druga avstrijska kadilka oziroma vsaka peta prebivalka iz starostne skupine 16—34 let tudi med nosečnostjo ne odpove nikotinu. Raziskava je pokazala, da je pri tej skupini za 30 odstotkov več komplikacij kakor pri nekadilkah. Splavi so pogostejši, več novorojenčkov umre v prvem tednu, otroci so ob rojstvu povprečno za 170 gramov lažji kot naraščaj nekadilk.
ZANEMARJENI ZOBJE
Po podatkih ankete zanemarja zobe 45 odstotkov Avstrijcev. Zobe si redno umiva le 36 odstotkov šolskih otrok.
REKORDER
Zidar George Purvis' iz Colchestra je postavil pivski rekord: pol litra piva je spil v enajstih desetinkah sekunde. S tem je izboljšal svoj lanski rekord.
Korošci, ki so na Dunaju dosegli srečni remi, kar je za Radentajnčane že deveti v jesenskem tekmovanju. Vienna je bila skoraj vso tekmo v premoči, toda Korošci so znali v hitrih protinapadih realizirati dva gola, to kar se je Dunajčanom v stalni premoči komaj posrečilo. Najboljši igralci pri Ra-dentheinu so bili: Stem-berga, Neuvvirth in Muftič. Na sliki: Neuvvirt (levo), je sam zabil oba gola, na desni je Sternig.
VIENNA — RADENTHEIN/VSV 2:2
Nacionalna liga
BORIS PAHOR:	1
Veliki trg je bil brez ljudi ko razo rožen in nerazločna sapa je gospodarila na njem, kakor da se ji je s posebno zvitostjo posrečilo ukaniti poletje. Po razčlenjenem pročelju občinske hiše so se gostile sence, negibna kipa Mihca in Jakca sta držala pripravljeni kladivi, da ju ob pravem trenutku spustita na bron. Zdolž brega so lampijoni vrh železnih drogov zgostili svetlobo v velike bele jagode, ki so kakor nabite z mlekom, vzorci sončnega sijaja iz popoldneva pred dežjem, ki je zdaj prinesel hladen prepih nad pristanišče.
Ema je stopala po praznem pomolu; nocoj ne bo senc, ki bi se premikale pod lampijoni, gruče se ne bodo polglasno pogovarjale v mraku in prestregale sleherni mehurček hladu, ki bi se razpočil v topli noči, pari pa bodo kasneje morebiti še zasedli klopce, če se bodo prepričali, da popoldanska ploha ni preveč izostrila konic hladni sapi.
Sedla je na kamnito klop na koncu pomola. Saj pravzaprav ni kasno, si misli. Koliko je ura? Zdi se ji, da ni dolgo, kar se je dan odplazil s strehe hiše nasproti njenega okna; ko so nehali švrkati dežni biči, se je senčna lisa začela pomikati počasi kakor muca, ki večkrat leno stopa po opekah navzgor. Da, kakšenkrat muca, ko dospe do strešnega okna, potrese najprej z desno, potem z levo taco, kakor da si hoče otresti prah z blazinic, potem usloči hrbet in izgine v oknu, kakor v žrelu parniškega dimnika; tako nepričakovano pade s strehe tudi dan, čeprav potem rdeče kulise še dolgo zaslanjajo pristanišče.
Ob stopnicah se je morje pogovarjalo z nočjo, prija-
teljsko zašumelo in hitro potem nespodobno zakolcalo, ko je butnilo preveč vode naenkrat v kot ob stopnicah. Pred dvema dnevoma je visok gospod tukaj metal v morje kos lesa, da je volčjak skakal s pomola in plaval ponj. Ko se je žival vzpela na vrh stopnic, ni hotela, spustiti lesa iz gobca, obenem pa se je otresla, da je bilo treba vstati s sedežev. Zdaj prihaja sem oče z dvema otrokoma in je videti, ko da se mislita vkrcati na parnik, ki pa ne bo nikoli pristal.
Obrnila je glavo proti mestu; drogovi držijo lepo v vrsti bele grozde vse ob obali, lampijoni so tudi na Velikem trgu, ki je brez ljudi. Samo oko ure sredi občinske hiše s svojo motno rumenkasto svetlobo spominja na toplo bližino. Svetilniku na Martovem polju pa se v stekleni glavi prižiga krmežljava luč, ki se tu in tam ponižno dotakne morske gladine; ob rezkih žarkih električnih svetilk je brlenje starega svetilnika skromno obnavljanje spomina na plinske svetilke in na petrolejke iz mladih dni.
Z morja se je oglasil stroj trabakula; enakomerni votli udarci plina iz izpušne cevi. Proti pomolu pa je počasi plul kuter, belo jadro se je za trenutek približalo vodi in se počasi spet vzdignilo; jadrce je zatrepetalo v vetru ko galebja perut. Tedaj je pod premcem plosknilo, da je bilo slišati šum dveh slapov, ki sta pljusknila na gladino.
Ta se bo ustavil tukaj, je pomislila, a naslednji trenutek se ji je zazdela misel neumna. Samo zaobrnil bo jadrnico ob pomolu in spet odjadral. Pogled ji je obstal na široki kamniti gobi, ki ima za klobuk okroglo bronasto ploskev s puščicami in imeni vetrov; a nocoj, kakor da so se sape pobotale, se pomešale in se odpovedale vsaka svoji smeri.
A ta gre zares sem, si je rekla. Videl je žensko samo na koncu pomola in se vdal skušnjavi. Najboljše, da gre. Vendar ji topost, ki se je drži zadnje dni, ne da, da bi vstala. Pa tudi se ji zdi, da bi bilo pod čast, če bi zaradi njega odšla. Tako se je njena mirna brezbrižnost spremenila v nejevoljo.
Kuter je zavil v širokem loku in se počasi približal pomolu z levim bokom; jadro je frfotalo, da jo je spominjalo na glas rjuhe, ki se suši v burji.
Ko je skočil na pomol, je bil slok, v roki je držal vrv, da je bilo, kakor da ima privezano na vrvi veliko belo ptico. Ozrl se je po pomolu, potem še enkrat, negotov, kakor tihotapec, ki zastonj išče tovariše, katerim bi moral oddati vrečo cigaret. A to je samo igra, je pomislila.
Prbiližal se je. ..Oprostite," je rekel. A spet se je obrnil, po nepotrebnem, ker na pomolu ni bilo žive duše razen njiju dveh; a kakor da je nekako v njegovem značaju takšen način, ki je podoben dvoboju z zadrego.
..Oprostite," je spet rekel. „Kaj ste morebiti opazili, da je kdo tukaj čakal?"
Izgovor je bil tako očiten, da se ji je upiralo, da bi pretrgala molk.
..Oprostite, da vas motim." In videti je bilo, da bo šel.
..Nikogar nisem videla," je hladno rekla.
A sedaj se je iz njenega hladu kakor po zakonu čudnega protislovja nepričakovano rodila njegova živahnost, medtem ko se je njegovo telo odločilo, da bo ostalo.
„Dežja sta se zbala," je kot sam sebi rekel. »Mislila sta, da me ne bol"
Obrnil se je, a zdaj tako, kakor se obrne iz navade čolnar, ki pazi na to, kar se godi na levi in hkrati na desni strani čolna.
„Dovolite," je rekel. Ves čas je imel vrv v rokah. „Dovolite, da prisedem." A ni čakal odgovora. Ko je sedel, se je umaknila, čeprav ni bilo potrebno, ker je bilo med njima prostora še za eno osebo; a bilo ji je, kakor da bo tudi njo, če se ne umakne, tako držal na koncu vrvi kakor jadrnico; zakaj ta ni nič na boljšem s tem, da ni na kopnem, ampak na morju, narobe, velikemu trikotniku belega platna je skoraj v posmeh konopec, ki se steguje od premca do klopce.
„Ste hudi?" Naglas njegovega vprašanja pa ne razodeva zaskrbljenosti nad tem, kar čuti ona; kakor da se pogovarja z njo bolj njegovo razpoloženje kakor njegove besede.
„Stavim, da niste bili nikoli na morju s kuterjem tako pod večer."
Suho je odgovorila: „Niti čez dan."
Modrovanje o ovci
HUMORESKA
Nekateri si še vedno niso čisto na jasnem, ali je ovca izšla iz koze ali koza iz ovne- Tega temačnega vprašanja bržkone ne bodo zlepa osvetlili; nas, kar nas je takih, ^ se v taka ugibanja ne spuščamo, pa to učeno vprašanje prav nič ne muči. Za nas je važno, da ovca obstaja in da o njej lahko nekoliko pokramljamo.
Ovca je bržčas prišla v Evropo za kozo: to da se da sklepati tudi po tem, da je v starejših izkopaninah zelo malo ostankov, ki naj bi pričali o prisotnosti ovce.
Z udomačitvijo ovce je nastal nov poklic: ovčarstvo. Lepo je biti ovčar, ki z zakrivljeno palico v roki in s šopkom rožic za klobukom pohaja za čredo ovac, kot poje Si-Hton Gregorčič z Vršna.
Ovca tako rekoč daje človeku med dru-9im tudi mleko. Da mu daje tudi sir, ne drži, ker ga mora sam narediti. Kakor mleka, tako nam tudi svojega mesa ne daje, vzamejo si ga sami, ne da bi jo vprašali, ali ji je to prav ali ne.
Janjčevina na ražnju je povsod upoštevana kot pravi pravcati oblizek, stara ovčetina pa v domovini Martina Krpana nasploš-Ro ni visoko cenjena. Tem bolj pa jo imajo v čislih južnejši predeli Balkana — v domovini kraljeviča Marka, in narodi, ki trde, da »la ilala illalah“ (ni Boga razen Alaha). Ker slednjim vera prepoveduje uživati „uma-zano“ svinino, pojedo tem več ovčetine.
Od ovce dobivamo tudi volno. Če beseda volna izhaja iz nemške besede „Wolle“ ali ne, to nas na tem mestu ne zanima. Bolj nas 2anima dejstvo, da v naši atomski dobi prist-n° volno vse bolj izpodrivajo razni najloni 'n perloni. Mnogo izdelkov, ki jih trgovci Prodajajo kot izdelke iz prave volne, v resni-ci ta volna ovce še povohala ni. Pletenine iz domače volne so pri nas že prava redkost.
To dejstvo hudo prizadeva zlasti molje, ki se tako radi pasejo po volnenih izdelkih. Sicer pa imamo poleg ovčje med drugim tudi kozjo, kameljo, mlečno, lesno in „žabjo“ volno. Iz vseh omenjenih voln lahko kaj spletemo, razen iz žabje.
Ovčji koži ali krznu pravimo tudi runo. Iz °včjih kož lahko naredimo tudi kožuh, ki ie pozimi prav imeniten „mrazobran“. Po-leti imajo tak kožuh rade tudi bolhe, uši pa 9a imajo rade v vseh letnih časih.
Ugotavlja se, da se vrste ovac pri nas vse bolj redčijo. In z njimi ginejo tudi ovčarji in ovčjaki, predice in pletilje, kolovrati in preslice. Če pojde tako naprej, ne bo
dolgo, ko bomo kolovrat videli le še v kakem podeželskem muzeju, ovčarja pa le še naslikanega v kakem kmečkem koledarju. Pri nas komaj še kje predejo, razen pajkov in mačk.
Ovca je utelešenje krotkosti, ponižnosti, pohlevnosti in podobnih čednosti. Vendar ni dobro, menijo nekateri, da se človek preveč zgleduje po ovci, ni pametno, pravijo, preveč posnemati njene vrline.
Čeprav je ovca miroljubna žival, lahko povzroči spor med sosedi, če jo skušnjava zapelje v sosedov zelnik. Lahko pa povzroči celo spor med narodi.
Pravi samec ovac je oven, jarec ali mr-kač, nepravi pa koštrun. Ta beseda pride iz latinščine oziroma italijanščine: castrato, po naše kastrat, pomeni skopljeno žival ali skopljenega človeka. Nekoč so namreč obstajali tudi skopljenci, evnuhi, kot čuvarji žensk v haremih ali kot pevci s sopranskim glasom, ki so peli v gledališčih ali cerkvah. Tako so dečki tudi v moški dobi ohranili nežen, ženski glas. No, in takemu skopljencu pravimo tudi kastrat, vendar pri tem mislimo ..skopljenec", ne pa „koštrun“!
Ovčarji in lastniki posameznih ovac in ko-štrunov jih strižejo kvečjemu dvakrat na leto, naši gostinci pa strižejo svoje goste, ki jih imajo za nekake koštrune, vsak dan.
V	prenesenem pomenu rečemo koštrun tistemu, ki je po pameti ali storjenih dejanjih zelo blizu koštrunovi miselnosti. Samostalnik ovca ne pride v poštev za zmerjanje. Ovca rečemo kvečjemu kakemu pohlev-nežu ali človeku, ki je z energijo na psu.
Kdor je božji...
Bilo je v času košnje. Pri Rihtarju so imeli tistega dne več kot deset koscev. Takrat še ni blio kosilnic, zato so se zbrali možje — dobri kosci in se navsezgodaj zapodili s kosami na travnike. Zjutraj jim je dekla prinesla na travnik zajtrk, dopoldan malico. Prinesla je kar precej, a na toliko mož le ni prišlo veliko. Pozno dopoldne jih je težko delo že utrudilo. Opoldne, ko je bilo sonce najviše, vročina pa najhujša, so morali domov južinat.
V	izbi je na veliki mizi stala skleda ričeta. Kosci so posedli okoli mize. Gospodar je začel moliti, drugi za njim, potem so začeli zajemati z lesenimi žlicami iz glinaste
Mati pravi svojemu malčku s kodrasto grivo ovčka, fajmošter pa imenuje ovčice vse svoje vernike, kodraste in nekodraste.
O ovci in ovnu nimamo kaj prida rekov. Pravimo, da ena garjeva ovca lahko okuži vso čredo. Da bi jo lahko okužil tudi en sam garjev oven, je povsem razumljivo in zato ni potreben še pregovor, ki bi se nanašal na garjevega ovna. O človeku, ki se je potuhnil, pravimo, da se je volk spremenil v ovco, oziroma mu pravimo volk v ovčjem kožuhu. Nekdo je dejal, da je bolje živeti en dan kot lev, kakor eno stoletje kot ovca. Nekateri so zviti kot ovnov rog, drugi bi radi bili taki, pa ne morejo ali ne znajo biti. Imamo tudi uganko, ki vprašuje, zakaj bele ovce pojedo več kot črne. Zato, ker je belih več, se glasi odgovor.
Zvezdoslovci so nekemu ozvezdju nadeli ime Oven. Med take ovne, ki ne blejajo in ne bucajo, spadata, poleg hidravličnega ovna tudi neke vrste zabijač in neka naprava, ki so jo v starih časih uporabljali za rušenje zidov in razbijanje vrat ob napadih na gradove in trdnjave. Obema namreč pravimo oven.
Ovco nahajamo v bajeslovju nekaterih narodov in xv raznih verah. Zelo pogosto je likovno prikazana v katoliški veri.
Rimljani so imeli ovco tudi za plačilno sredstvo. Tedaj je nastal njihov izraz za denar „pecunia“, ki izhaja iz besede „pecus“, drobnica. Tudi oven je tu pa tam našel svoje mesto v verovanju tega ali onega naroda. Tako so na primer Egipčani posvetili ovna Amonu, bogu sonca.
Po Ahilovi, smrti so prisodili orožje padlega junaka Odiseju, namesto Aiantu, ki je v resnici bil drugi junak za Ahilom. Užaljeni Aiant je zavoljo tega pobesnel in pobil čredo ovnov, misleč, da so njegovi sovražniki. Ko se je ovedel svojega početja, se je iz obupa in sramote sam usmrtil.	L. K.
sklede, ki je bila kaj hitro prazna. Potem so ženske prinesle še skledo štrukljev. Komaj so kosci dobro segli po štrukljih, je gospodar položil svojo žlico na mizo in rekel: »Kdor je božji, je sit!«
Imel je namreč navado, da je po kosilu odšel v kuhinjo, kjer je pojedel, kar so ostali pustili v skledi.
Tokrat se mu ni posrečilo. Kosci so si pomežiknili in štruklje jedli naprej, ne meneč se za gospodarjeve besede. Gospodar Rihter je bil nekoliko presenečen. Ko je uvidel, da bo skleda vsak čas prazna, je hitro prijel žlico in znova začel zajemati štruklje, ker se je zbal, da zanj ne bo nič ostalo.	Jelka
V.VAVAV.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.
■:
s
I" 13
Milka Hartman:
Odcvitanje
Kot roža odcvita, odcvita življenje.
Medlo zarja svita, zori nam trpljenje.
Oddali smo zdravje, mladost, še imetje; razdali vonjavo, lepoto in cvetje.
Le delo ljubezni v dan rožice trosi, napolnjena ura tja v večnost jih nosi.
■.
\
5
■.
;$

DVOUMEN ODGOVOR
Gesenija, slavnega profesorja semitskih jezikov v Halle (v srednji Nemčiji), je prosil dijak, naj ga oprosti plačevanja šolnine.
„Ni mogoče!" je bil njegov kratki odgovor.
„Pa vsaj polovico popustite!" je prosil dijak.
„Veste kaj, kako si predrznete z menoj barantati? Za koga pa me imate?"
„Za največjega Hebrejca naših časov." (Hebrejec je pa lahko ali poznavalec hebrejščine ali pa prav zvit trgovec).
Gesenias je bil z odgovorom zadovoljen in dijak ni nič plačal.
KOČLJIVO VPRAŠANJE
Volivnemu knezu Frideriku Modremu (1486 —1515) je svetoval grof Rasberg, naj napade mesto Erfurt in ga zavzame, saj ga bo to stalo kvečjemu pet mož. Knez ga vpraša: „Ali hočeš biti ti eden od teh petih?"
Skupno stanovanje
Stražnik ustavi na cesti dva potepuha in vpraša enega izmed njiju:
„Kje stanujete?"
„Nikjer,“ mu odgovori mladenič.
„ln vi?" vpraša stražnik drugega.
„Poleg svojega prijatelja," se odreže drugi potepuh.
Na sodišču
..Obtoženec, zakaj ste bili pred desetimi leti šest mesecev zaprti?"
„Zato, ker me niso hoteli prej izpustiti, gospod sodnik."
oooeeeeseeeeeaoeecoeeoeeeeoeeeeeoeeeeeoeeeeeeeeeeeeateeoeeeeeeeoeooeeeeeeeeeeeeeeeoeoeoeeeeooeoeeeoeeeoeeeeeeeeeeeeoeoeeeeooeoeeeoeeeeeeee
„Res?“
Hitro zatem pa: „Ni mogoče."
»Pa mi tudi ni mar."
»Ni mogoče," je rekel, kakor da je preslišal. In dražilo i° je, da je preslišal, še bolj pa, da se je ozrl po pomolu, kakor da nje ni, in gledal proti mestu. ..Nikogar ne bo," ie potem rekel.
In spet se je obrnil k nji, zdaj bolj živo.
»Dežja sta se ustrašila," je rekel. „Lahko povabim vas?"
Saj, ni se zmotila. Dekle, ki sedi sama v mraku na koncu pomola; kaj si je mogoče preskrbeti boljšo priložnost? Sprehod z jadrnico, dvoje src pod enim jadrom, dvoje src in teles —
»Hvala," je rekla.
»Pridite," je rekel, a ne da bi bilo kaj prošnje v vabilu, ampak kakor da govori prijatelju, ki se je skujal. ..Pristan i® v temi drugačen kot podnevi."
Priznala si je, da jo mika. Vožnja sama. Pa tudi negotovost ozračja, tisto brezvladje rahlih vetrov, ki jim je dovoljeno, da se za nekaj ur posmehujejo poletju. A čuti, da do neznančeva vsiljivost samo priklicala iz njene toposti razdražene, mogoče tudi razkačene besede. Zakaj ni člo-veku dano, da bi bil gospodar nad kosom mraka v prevetreni noči?
»Hvala lepa," je rekla. Vzdignila bi se in šla, a se ji je uPrlo, da bi zaradi njega zapustila sedež. Toliko bolj, ker j® sedel, kakor da je sam. Opazovala ga je. Zagorel ob-raz. plavi lasje. Vitek, visok. Bela strajca, bele hlače.
Obrnil se je. Poteze njegovega obraza so hkrati za-mišljene in pripravljene na igrivost.
»Zvečer," je rekel, „ko so mestne luči kakor osvetlje-ne dežne kaplje, človek tudi lahko pozabi na človeške slabosti."
»Mislite?"
In čeprav je bilo njeno vprašanje porogljivo, se ji vendar zdi, da ji govori, kakor da hoče svojemu dekletu priklicati v spomin deževni večer, ko je pihalo in nadležno
pršelo, nji pa je zdrknila kaplja na tilnik, da se je stresla in se še bolj pritisnila k njemu.
„No, pridite," je rekel.
Še malo, pa me bo zares ujel v svojo nerazločno vedrino, si je rekla; in res ji je, kakor da ni več pravi neznanec, ko ga tako opazuje in ureja svoje razmerje do njega.
..Morebiti se vam zdim otročji, a za morje sem zmeraj delal reklamo."
„ln brezplačno," je rekla. Če ni omejen, bo zdaj šel, je pomislila.
„Da,“ je rekel in se zamislil, da ji je bilo za hip žal hudobne besede. ..Brezplačno."
A hitro se je vrnil iz svoje odsotnosti.
„Ni da bi primerjali hlad, ki vam veje v obraz na jadrnici, s hladom na Akvedotu, ko sedite pod drevesi pri čaši sladoleda."
Nasmehnila se je.
„Prav je, da se smehljate."
„Prej se nisem," je rekla. „A kdo se ne bi ob nekom, ki ponuja jadrnico namesto sladoleda!"
A ni se dal razorožiti.
„Tudi če ne greste. Samo da ste dobre volje."
Potem je vstal.
„Naj bo. A ne bi vam bilo treba govoriti, če ne bi hoteli. Sedeli bi na premcu, in ko bi se naveličali, bi vas izkrcal."
Popustil je nekoliko vrv, ki je bila ovita okoli pesti.
„Na nekoga ste hudi," je rekel, a kakor da odgovarja sam sebi. „Pa drugič."
Zasuknil se je in odšel h kuterju, in ta trenutek ji je bilo žal naglega preokreta. Samo z nogo je odrinil beli bok, ki se je približeval kamnu pomola, potem se je spet zravnal.
„Za Ribjim trgom so ob bregu veslaška društva," je rekel.
„Vem.“
„A jih je več. Samo ena stavba je zidana. Iz rdeče opeke. Namesto strehe pa ima teraso."
„Da,“ je rekla in videla lesene hišice na težkih splavih; v vseh letnih časih nosijo fantje dirkalne čolne iz njih in jih pazljivo polagajo na vodo; pozimi človeku steče mršča-vica po hrbtu, ko jih vidi tako gole.
..Pojutrišnjem bom ves popoldan tam," je rekel.
Stopil je v jadrnico.
„Na svidenje," je rekel in nategnil vrv, da se je jadro začelo napenjati. Flok se je obupno otepal; on pa je bil videti ves prevzet od skrbi, da bi pravilno nategnil vrv, medtem ko se je beli trup zmeraj bolj nagibal in se je jadro skušalo dotakniti morja.
Samo da se ne zvrne, je pomislila in odkrila, da jo skrbi zanj. Kuter pa je že plul proti staremu svetilniku, ki je položil nanj trikotnik medle svetlobe kakor bledo dlan in jo hitro spet odtegnil v noč.
Stopala je počasi proti mestu. Pomol je še zmeraj prazen, tema pa je nekoliko bolj domača, velike skrlf so skoraj prijateljsko gladke in naklonjene. Na nekoga ste hudi. In to je rekel, kakor da je zaradi tega zaskrbljen in ne more biti več živahen kakor poprej. Če ni tudi to igrano, preračunano na srečanje, ki si ga obeta za pojutrišnjem. Ne, nekaj ji pravi, da ni ponarejal zamišljenosti in obotavljanja. Rajši bi rekla, da je bilo, kakor da bi rad nekaj povedal, a še ni premagal dvoma v sebi; morebiti pa ne, morebiti je bil tako omahljiv in tako nemiren samo zaradi oseb, ki ju je čakal in nista prišli. A nazadnje, zakaj ne bi šla na takšno križarjenje po pristanu, bolj klavrno doživetje kakor ti nesmiselni dnevi čakanja na delo prav gotovo ne more biti. Če ne drugega, bo nad njo razvneto sonce, z njim pa nekaj ur pozabe.
In takšna nehotena, brezpravna prostost se ji zdi svojevrstno privlačna; skoraj da ima mik zapeljive skušnjave. Pa v jadrnici bi bila, sredi morskega ozračja, in ne v zaprti sobi, kjer nekdo računa, da je slabše zate, če kričiš, in da zato ne boš kričala. Da, a stara gospodinja ni slišala samo njenega glasu, ampk tudi ropot luči, ki jo je prevrnila s posteljne omarice na parket.
(Dalje prihodnjič)
pvl tedenski program
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 11. 11.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 12. 11.: 13.45 Informacije — Koroška literarna panorama: J. Messner. — TOREK, 13. 11.: 9.30 Za vsakega nekaj! — 13.45 Informacije — Športni mozaik — Otroci, poslušajte! — SREDA, 14. 11.: 13.45 Informacije — Zbori — Iz koroške literarne delavnice: pesmi Valentina Polanška. — ČETRTEK, 15. 11.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom.
—	PETEK, 16. 11.: 13.45 Informacije — Zabavni zvoki. — SOBOTA, 17. 11.: 900. Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
AVSTRIJSKA TELEVIZIJA
1. PROGRAM
SOBOTA, 10. novembra: 15.00 Hišni koncert —
16.00	„ Ropot" — 17.00 Za otroke od 5. leta dalje: Pošiljka z mišjo — 17.25 Za družino: Prebivalci Skalne obale — 17.35 Kuharsko stalno o-mizje v odlični beznici — 18.25 Velikan v šoli, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Dober večer v soboto zvečer reče Heinz Conrads — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Skala danes
—	21.25 Šport — 21.55 Čas v sliki — nočna izdaja — 22.00 Sovražnik v temi (Bela senca).
NEDELJA, 11. novembra: 16.00 Za otroke od 7. leta dalje: Kenguru Skippy — 16.25 Za družino: Smučarska gimnastika — 16.55 Ovtiran. Poročilo o položaju telesno pohabljenih ljudi v Avstriji — 17.25 Ernst Fuchs: Dialog s slikami — 17.55 Velikan v šoli, lahko noč za najmlajše —
18.00	Operni vodič — 18.30 Prizma; magazin za žensko danes — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport
—	20.10 Kristjan v času — 20.15 Kraj dejanja: Mrtvi ne rabijo stanovanja — 21.35 Čas v sliki — nočna izdaja.
PONEBELjr. 12. novembra: 18.00 Preiskus na daljavo — 13.2; Velikan v šoli, lahko noč za najmlajše — ;».30 Stan Laure! in Oliver Hardy —
19.00	Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes —
19.30	Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 „2“ — 21.10 Oddaja za naročnike ORF — 21.20 Šport — 22.20 Čas v sliki — nočna izdaja.
TOREK, 13. novembra: 18.00 VValter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 Velikan v šoli, lahko noč za najmlajše — 18.30 Alpe — most Evrope — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko
—	19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Prostor za živali — 21.05 Nipon Monogatari: Zenska na sipini —
23.00	Čas v sliki — nočna izdaja.
SREDA, 14. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Formalna logika — 10.30 Spotoma z železniško lokomotivo — 11.00 Program za delavce: Lastni dom — 11.45 Poroka princese Ane in podporočnika Marka Philipa — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Kleščice za orehe — 17.15 Oblikujemo ilovico — 17.40 Antena; mednarodni mladinski magazin — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Velikan v šoli, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kuhinja v televiziji — 19.00 Avstrija v sliki — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Zgodilo se je pojutrišnjem — 21.10 Prerezi — 22.10 Čas v sliki
—	nočna izdaja.

V;
.
„Fruhzeitige VVeihnachtseinkaufe
sichern groBte Ausvvahl

beste Beratung und angenehme Atmosphare
__________
3"
ČETRTEK, 15. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Formalna logika — 10.30 Kje so stanovali bogovi — 11.30 Resna knjiga ali listi z datumi —
12.00	Gost pri Francu Tumlerju — 18.00 Tečaj italijanskega jezika — 18.25 Velikan v šoli, lahko noč za najmlajše — 18.30 Šport — 18.55 Šepetanje v stanovanju — 19.00 Avstrija v sliki —
19.20	ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura
—	20.06 Šport — 20.15 Nemoralno se živi boljše, satirični film — 21.55 Čas v sliki — nočna izdaja.
PETEK, 16. novembra: 10.00 Televizija v šoli: Deset zapovedi II — 10.30 Gost pri Sepu Schmol-zerju — 11.00 Program za delavce: Nemoralno se živi boljše — 18.00 Orientacija — 18.25 Velikan v šoli, lahko noč za najmlajše — 18.30 Zaljubljen v čarovnico — 18.55 Oddaja Zvezne gospodarske zbornice — 19.00 Avstrija v sliki —
19.20	ORF danes — 19.30 Čas v sliki in kultura
—	20.06 Šport — 20.15 Uradni spisi XY-nerešeni
—	21.20 Cena blagostanja — 22.20 Čas v sliki
—	nočna izdaja — 22.25 Močnejši kot vsa pamet — 00.20 Uradni spisi XY-nerešeni; poročila in reakcije.
SOBOTA, 17. novembra: 15.00 Hišni koncert — 16.05 Za otroke od 5. leta naprej: Listamo po slikanici — 16.25 Hišica — 16.50 Sprehod, risarski film punčk — 17.00 Za družino: Klub seniorjev — 18.00 Mnenja sem — 18.25 Predno greš spat, lahko noč za najmlajše — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Kabaret, kabaret —
21.20	Šport — 21.50 Čas v sliki — nočna izdaja
—	21.55 Ognjenordeča baronica.
2. PROGRAM
SOBOTA, 10. novembra: 16.45 Planšarica od Sv. Katarine — 18.30 Mini-Max — 18.55 Glasbena poročila — nato Eggenbergerjev glasbeni koledar za „november“ — 19.30 Čas v sliki —
20.00	ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Leonardo da Vinci — 21.35 »Družinska pomočnica" — 22.05 Čas v sliki.
NEDELJA, 11. novembra: 10.00 Tedenski magazin — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Kultura — posebno — 20.10 Izobrazba — aktualno — 20.15 Mera — 22.10 Vprašanje kristjana — 22.15 Čas v sliki.
PONEDELJEK, 12. novembra: 18.30 Televizija v šoli: Nepoznano sosedstvo — 19.00 Pohabljeni otroci — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Najljubši otroci — 21.30 Meddeja-nje, surrealistična filmska komedija — 21.55 Galerija — 22.20 Avstrija v sliki, čas v sliki in kultura.
TOREK, 13. novembra: 18.30 Televizija v šoli: Formalna logika — 19.00 Morska biologija —
19.30	Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes
—	20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Sving II — 21.05 Enaindvajset — 21.50 Avstrija v sliki z Južno Tirolsko, čas v sliki in kultura.
SREDA, 14. novembra: 18.30 Televizija v šoli
—	19.00 Planet svetovno mesto — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport
—	20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Športni prenos — 21.45 Poroka princese Ane in podporočnika Marka Philipa — 22.15 Avstrija v sliki, čas v sliki in kultura.
ČETRTEK, 15. novembra: 18.30 Televizija v šoli: Gost pri Sepu Schmolzerju — 19.00 Impulzi 14: Praznik debelih bab — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Govor in odgovor — 21.30 Sod iz Amontileda — 22.05 Avstrija v sliki, čas v sliki in kultura, šport.
PETEK, 16. novembra: 18.30 Kaj bi morali ve-
deti — naučeno osvežiti — 18.45 Uvod v elektroniko — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.00 Spotoma ob koncu tedna — 20.06 Šport — 20.09 izobrazba — aktualno — 20.15 Originalni film: »Presneti stari oče" — 21.40 Avstrija v sliki, čas v sliki in kultura.
SOBOTA, 17. novembra: 16.55 Ognjeni skakalci iz Montane, film okoli padalcev — 18.30 Primer poleg — 18.55 Glasbena poročila — nato veselje ob glasbi — Jožef Molnar — 19.30 Čas v sliki — 20.00 ORF danes — 20.06 Šport — 20.09 Izobrazba — aktualno — 20.15 Jean Louis Barr-qult — 21.55 Leonardo da Vinci — 22.20 Čas v sliki.
LJUBLJANSKA TELEVIZIJA
SOBOTA, 10. 11.: 9.35 TV v šoli — 11.00 TV v šoli — 13.00 Stockholm: Mednarodni teniški turnir — 16.15 Nogomet Vadar: Železničar —
18.00	Obzornik —- 18.15 Daktari — 19.05 Moda za vas — 19.15 Gledališče v hiši — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 in TV barometer — 20.30 Skopje 73 —
21.40	Barvna propagandna oddaja — 21.45 Col-ditz — serijski barvni film — 22.35 Poročila —
22.40	TV kažipot.
NEDELJA, 11. 11.: 8.45 Skrivnosti morja — 9.35 Ptujski festival — 10.10 Kmetijska oddaja
—	10.55 Mozaik — 11.0 Otroška matineja: Otroci naše šole — 11.45 Poročila — 11.50 TV kažipot
—	Nedeljsko popoldne — 15.55 Košarkarski turnir Radnički : Partizan — 17.30 Za konec tedna
—	17.50 Moda za vas — 18.05 Poročila — 18.10 Pot brez konca — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak
—	20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 in TV barometer — 20.40 Iz libra Marka Uvodiča — 21.35 Nova imena — 21.55 Športni pregled — 22.25 Poročila.
PONEDELJEK, 12. 11.: 9.10 Odprta univerza —
9.40	TV v šoli — 10.30 Angleščina — 10.45 Nemščina — 11.00 TV v šoli — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Angleščina — ponovitev — 15.45 Nemščina — ponovitev — 16.10 TV v šoli
—	ponovitev — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.50 D. Kladnik: Čiribu — 18.15 Obzornik —
18.30	Enciklopedija živali — 18.55 Mozaik —
19.00	Mladi za mlade — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 Lastna kozmetika Narta — 20.30 3-2-1 in TV barometer
—	20.40 D. Široky: Dolge blodnje — 21.35 Kulturne diagonale — 22.20 Poročila.
Demonstracijski paberki
(Nadaljevanje s 1. strani)
Morda »spontana akcija" pijanih? Videli pa smo veliko lepakov Heimatdiensta. To pa že tudi pove marsikaj, ali ne?
Friedrich Schiller je zapisal v pesnitvi „Das Lied von der Glocke“ med drugim tudi »VVeiber vverden zu Hyanen“. Nekatere ženice, ki so stale ob cesti in nam žugale, so to tudi dokazale.
Med drugim se je zgodilo strašno skrun-stvo. Oskrunili smo celovško ulico 10. oktobra. Neki kričač je dejal ves ogorčen, da ne bo več mogel hoditi po tej cesti.
Nekako povezan z demonstracijo je tudi ta pogovor. Bilo je nekaj dni zatem v neki koroški gostilni. Pri mizi sedita dva možakarja in se pogovarjata o demonstraciji. Alkohol je izvabil iz njiju resnico. Pogovarjala sta se seveda po nemško. „He, ali si ti bil naci?“ — »Seveda sem bil, pa sem še. Saj sem bil pri eses." — »Jaz sem tudi. He, ali znaš ti državno himno?" — »Katero?" — »Avstrijsko." — »Ne, seveda je ne znam."
—	»Jaz tudi ne. Pa kaj misliš! Ali znaš nemško?" — »Pa kaj! Seveda!" — »Jaz tudi samo to!" In je šlo »Deutschland, Deutsch-land uber alles ...“
RUTAR CENTER
Dobrla vas - Eberndorf
ugodno dobavi in brezplačno na dom dostavi:
Omare za dnevne sobe (VVohnzimmerschrank) že za....S 3950.—
Oblazinjene klopi in stole, na kolesih
(Polstersitzgarnitur mit Rollen) že za..........S 3950.—
Peči na olje (Olofen) »Tirolia" že za..............S 1260.—
Televizorje (Fernsehgerate), prenosljive, že za.....S 3950.—
Sintetična preprogasta tla (Synthetik-Teppichboden) 4x4 m že za S 1560.— Oglejte si neobvezno našo veliko izbiro!
Rutar Center ie vsak delavnik odprti
Kopanje krepča zdravje!
Bazen in Rutar-savna zopet odprta
TOREK, 13. 11.: 9.35 TV v šoli — 10.40 Ruščina — 11.00 TV v šoli — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 16.10 TV v šoli — ponovitev — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.45 Leteči vrtnar — 18.10 Obzornik — 18.25 Od zore do mraka: Šola za obrambo — 18.55 Mozaik — 19.00 Šolska TV: Nova matematika — 19.20 Dokumentarna oddaja: Kasbe in Medine — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 in TV barometer — 20.35 Diagonale — 21.25 H. Falla-da: Sam med volkovi — 22.25 Poročila.
SREDA, 14. 11.: 8.20 TV v šoli — 11.00 TV v šoli — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.50 Otroci naše šole — 18.05 Risanka — 18.15 Obzornik
—	18.30 Na sedmi stezi — 18.50 Marksizem — 19.15 Mozaik — 19.20 Kaj hočemo — 19.45 Kozmetično ogledalo — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 in TV barometer — 20.35 Film tedna: Leta zorenja — 21.55 Poročila —
22.00	Glasgovv: Nogomet Škotska : ZRN.
ČETRTEK, 15. 11.: 9.35 TV v šoli — 10.30 Angleščina — 10.45 Nemščina — 11.00 Francoščina — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 15.40 Angleščina — ponovitev — 16.00 Šolska TV: Odnosi v množicah — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.45 Iz slovenske književnosti: A. T. Linhart: Matiček se ženi — 4. del — 18.05 Obzornik —
18.20	Mozaik — 18.25 Shane — 19.15 Delavska TV tribuna — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak —
20.00	TV dnevnik — 20.25 Kam in kako na oddih
—	20.40 Četrtkovi razgledi: Romunija — 21.30 B. Lebovič: Nevarna srečanja — 22.30 Poročila.
PETEK, 16. 11.: 9.30 TV v šoli — 11.00 Angleščina — 14.45 TV v šoli — ponovitev — 16.10 Angleščina — ponovitev — 16.45 Madžarski TV pregled — 17.30 Pisani svet — 18.15 Obzornik
—	18.30 Rekreacija — Zimski izleti — 18.40 Pet minut za boljši jezik — 18.50 Mozaik — 18.55 Kratek film in naš ekran — 19.45 Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 in TV barometer — 20.35 Obremenilna priča — 22.25 Poročila — 22.30 Umetnost in človek.
SOBOTA, 17. 11.: 9.35 TV v šoli — 11.00 TV v šoli — 16.40 Daktari — 17.30 Nogomet Dinamo : Partizan — prenos — 19.15 Gledališče v hiši —- 19.45 Risanka —- 19.50 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.25 3-2-1 in TV barometer —
20.30	Moda za vas — 20.40 3x7, kviz — 21.35 Barvna propagandna oddaja — 21.40 Coiditz —
22.30	Poročila — 22.35 TV kažipot — 22.25 Hokej Olimpija : Jesenice.
Zmanjšanje prometa na mejnih prehodih
Preventivni ukrepi, ki so jih sprejele jugoslovanske zdravstvene oblasti, v boju proti širjenju epidemije kolere, so povzročili občuten padec osebnega prometa na mejnih prehodih. Celokupni promet je v letošnjem septembru znašal komaj 3 milijone 821 tisoč prehodov, medtem ko je v istem obdobju lani presegel 5 milijonov 525 tisoč. Promet je v prvih devetih mesecih leta dosegel v obeh smereh 41 milijonov 930 tisoč osebnih prehodov, medtem ko je v istem obdobju lani bil za milijon in pol večji.
Padec prehodov je povzročil negativne posledice na tržaško gospodarstvo. Trgovina na drobno tržaške pokrajine ima namreč zelo dobre odjemalce med jugoslovanskimi potniki. Ker so ti kupci skoro popolnoma manjkali, so številne trgovine ostale več časa prazne. Zaradi sezonskih sprememb v valuti se je namreč razmerje med dinarjem in liro spremenilo na škodo lire. Zaradi tega pa se je povečalo število italijanskih kupcev na drugi strani meje in sicer ne samo zaradi ugodne cene bencina, temveč tudi za razna živila.
Dobra sadna drevesca in jagodno grmičevje dobite samo v drevesnici
MARKO POLZER, pd. Lazar št. Vid v Podjuni
Naš tednik
______	izhaja vsak četrtek. Naroča se na
naslovu: »Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. 2re-lec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.