ŠT. 4 APRIL 1971 LETNIK IX GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ’’ KIDRIČEVO P rvt Naš praznik i se bliža — PRVI MAJ! To ni samo naš praznik — to je praznik mednarodnega delavskega gibanja, praznik vsega naprednegar kar je bilo spočeto in priborjeno v znamenju nadčloveških naporov in borb delavčev v mnogih državah üP~od demonstracij in štrajkov do pravih revolucij. Naš PRVI MAJ smo prvič v zgodovini radostno ih zmagoslavno praznovali šele leta 1946, ko je bila ' uspešno dobojevana naša narodna in socialna revolucija v obliki izredno krvavega narodno- osvobodilnega boja v štirih letih težke okupacije. Zato je PRVI MAJ tudi resnično naša in izvirna pridobitev, ki je vsako leto ne izpričujemo samo z, vnanjimi manifestacijami, marveč je to praznik, globoko zasidran v nas samih — v srcih milijonov občanov in samoupravljàlcev Jugoslavije. Na izvirni poti naše samoupravne družbe doživljamo poleg velilnh.Aispehqvßvjä' fij'čhe ne morejo zasenčiti velikih pridobitev PRVEGA MAJA v naših specifičnih pogojih.. Dosegli smo mnogo, na kar smo upravičeno lahko ponosni; naš delovni človek, ki danes ve, za kaj dela, ki se izobražuje, da bi laže delal, ki .počne celo kulturo, čeprav mn je bilo nekoč, za Cankarja, usojeno samo mesto hlapca, ta delovni človek je s svojimi velikimi dejanji v. boju in pri delu že izpričal, da niso bile in da še vedno niso (Vietnam, Bližnji vzhod, Latinska Amerika itd.) zaman žrtve katere je potrebno prispevati za napredek vsega človeštva, a hkrati za lastno nacionalno samobitnost, svobodo in samostojno življenje v svetovni družini narodov.. Ob praznovanju letošnjega PRVEGA MAJA si ob stisku delovnih rok zaželimo: na dosedanjih velikih pridobitvah in izkušnjah še smeleje naprej, vsak v svoji lastni hiši, da bo naš prihodnji delavski praznik še bolj radosten in veličasten! — sk Za PRVI MAJ - mednarodni Praznik dela - čestitajo vsem članom našega delovnega kolektiva in njihovim svojcem, obenem jim želijo prijetno praznovanje SAMOUPRAVNI ORGANI PODJETJA DRUŽBENO -POLITIČNE ORGANIZACIJE PODJETJA VODSTVO PODJETJA UPRAVA PODJETJA UREDNIŠKI ODBOR „ALUMINIJA“ «BBBBBBHBEBBflflBBBBBBBBBBBBHIBiBBBBGlRSBBBBBBBBBRBBBSSfiBBBBBBlBBflBBBflBBBBBBBBBBBBBBfiBBBBBGBRBBBBBRBBBBI ZGODOVINSKA OBLETNICA OSVOBODILNE FRONTE PRAZNUJMO - DOSTOJNO SLAVNI PRETEKLOSTI! LETOS POTEKA NATANKO TRIDESET LET OD DNEVA, KO JE BILA USTANOVLJENA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA, Kl IMA V DANAŠNJI SOCIALISTIČNI ZVEZI DELOVNEGA LJUDSTVA DOSTOJNEGA NASLEDNIKA V BORBI ZA UVELJAVITEV VSEH PRAVIC DELOVNEGA LJUDSTVA. Vsekakor je prav, da se tudi mi spomnimo te zgodovinske obletnice, na katero : je vezan osvobodilni boj slovenskega naroda za lastne pravice..Ne bomo brskali* po datumih, ker te naši ljudje v glavnem poznajo, vsekakor 'pa si bomo vsaj na' kratko priklicali v spomin ■ nekatere najpomembnejše komponente tega, za ' nas Slovence velikega praznika. Kot sem že uvodoma omenil, je današnja Socialistična zveza delovnega ljudstva dostojna in'verna naslednica Vseh tradicij Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Pri opredeljevanju družbene vloge in mesta Socialistične zveze delovnega ljudstva in'organizacije, 'ki naj bi tej vlogi ustrezala, se Socialistična zveza Slove- nije opira._na dvoje bistvenih izhodišč: na'zgodovinsko'vlogo, ka-. tero je podedovala od predvojne.-' . ga naprednega gibanja in Osvobodilne fronte, in na «značaj, katerega ji je kót najširši politični organizaciji delovnih ljudi ter bistvenemu sestavnemu, delu samoupravljanja in neposredne socialistične demokracije določila naša ustava. Zgodovino slovenskega naroda označuje boj za narodno in socialno osvoboditev. V tem dolgotrajnem boju- slovenskega delovnega -ljudstva, katerega je v začetku modernega družbenega gibanja pretežno nosil ' delavski razred, je značilno obdobje boja proti' reakcionarnim režimom stare Jugoslavije. V tem boju so bili z delavskim razredom združeni napredni ljudje' vseh' slojev našega naroda in s predvojno Ljudsko fronto že povezani v organizirano družbeno akcijo. Z drugo svetovno vojno je za slovenski narod napočil usoden čas. Zaradi- obrambe slovenskega 'naroda so se na pobudo Komunistične partije združile' vse njegove svobodoljubne in napredne sile. Ustanovljena je bila, na predvojnih revolucionarnih izkušnjah — OSVOBODILNA FRONTA. Ob programu .- Osvobodilne fronte so se ne glede na svetovnonazorske in druge’ razlike' izjemno združili delovni ljudje. Ljudske množice so'’prvič v zgodovini slovenskega naroda postale (Nadaljevanje na "21 stràni)' v - BORIS KIDRIČ Pred 18. leti — 11. aprila 1953 ob 14,35 uri je v Beogradu preminil BORIS KIDRIČ, član zveznega Izvršnega sveta, član sekretariata Izvršnega komiteja CK ZK) in prvi predsednik slovenske vlade, po katerem se v znak spoštovanja in priznanja imenuje po njegovi smrti tudi naša tovarna. Pokojni Boris Kidrič je izoblikoval lik doslednega revolucionarja in borca že v predvojnem revolucionarnem gibanju, ko se je kot mlad intelektualec vključil v SKOJ in KPJ. Njegova revolucionarna pot ga je pripeljala v sam vrh vodstva narodnoosvobodilnega boja in povojne socialistične izgradnje v Sloveniji in Jugoslaviji. Boris Kidrič je bil znan kot strasten borec, revolucionar in državnik, katerega delež je neprecenljiv — zlasti pri trasiranju naše izvirne gospodarske poti in pri uveljavljanju enakopravnih odnosov v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju, kar je prišlo do izraza zlasti v obdobju Informbiroja. Boris Kidrič je eden od najvidnejših pobudnikov vpeljave delavskega samoupravljanja v JugcIslaviji. Spominu velikega revolucionarja Borisa Kidriča se bomo najbolj dostojno oddolžili s tem, če bomo kot samoupravljalci dosledno uveljavljali in v praksi dopolnjevali njegove velike, še vedno žive in veljavne zamisli in pobude. —ko PRAZNUJMO - DOSTOJNO SLAVNI PRETEKLOSTI! (Nadaljevanje s 1. strani) subjekt političnega odločanja. O-svobodilna fronta je postala najširša politična osnova narodnoosvobodilnega boja in nove ljudske oblasti. Program Osvobodilne tenie je zrasel po volji ljudi in pod vodstvom najprogresivnejših različnih družbenih skupin, slojev in subjektov v političnem življenju. Najpomembnejši dosežek naše družbe po osvoboditvi je uvedba samoupravljanja v novi Jugoslaviji. Gradimo, takšne odnose, v katerih delovni;, človek čedalje bolj popolno in neposredno nadzoruje, razpolaga in upravlja s presežnim delom. Takšen samoupravni družbeni položaj delovnega človeka čedalje bolj postaja tudi sredstvo za premagovanje,politične in ekonomske odtujenosti človeka v sodobnih razmerah. Iz-samoupravnega odnosa izvira tudi sedanja vloga Socialistične zveze. Postati mora tvoren dejavnik za politično .dogovarjanje različnih, družbenih subjektov, različnih nosilcev družbenih akcij. Delovati mora kot demokratična organizatorka boja mnenj, kot nosilka sinteze in usmerjevalka progresivnega 'oblikovanja družbene zavesti. V tem samoupravnem in političnem delovanju Socialistične zveze je torej mesto za družbeni dogovor in njemu sledečo družbeno akcijo. V takšnem položaju se kaže novi samoupravni značaj Socialistične zveze, hkrati pa tudi kontinuiteta s tradicijo Osvobodilne fron: té. Tako je Socialistična zveza tudi v ustavi opredeljena kot eden od političnih in samoupravnih mehanizmov, ki omogočajo, da prihaja delovni človek v razmerah neposredne samoupravne demokracije do učinkovitega izraza.pri družbenem odločanju. Naša samoupravna demokratična družba bo hitreje napredovala, če bomo ustvarjali čimveč možnosti za to, da bodo' delovni ljudje lahko sprejemali skupne rešitve. Ustvarjati moramo možnosti, da bodo sprejemali družbene odločitve vsi, ki so zanje zainteresirani, da bodo lahko izražali .svoja stališča, jih preverjali in se skupno dogovarjali. Dogovori se morajo spreminjati, v družbeno akcijo, pri kateri pa moramo sodelovati prav vsi, katerim je smoter 'in želja; boljši in srečnejši jutrišnji dan. Nujno sredstvo v takšnem lastnem neposrednem organiziranju ljudi postaja danés prav Socialistična zveza delovnega ljudstva. Kot torej danes, ob tridesetletnici ustanovitve' Osvobodilne fronte,-gl ed a mo n azaj'fi ä~;mucrt‘ö in težko, s krvjo'prehojeno pot, si vsekakor moramo priklicati v spomin vse težke dni, ko se je krojila1 naša današnja usoda, naš današnji kos kruha; ki pa je nekaterim postal že prevelik; ti so že davno pozabili na tiste čase, ko so naši delovni ljudje popolnoma drugače gledali na svojo prihodnost, kot pa to gledamo danes mi. Ne bi bilo prav, če bi tako obletnico, kot je pray 30. obletnica ■ ustanovitve Osvobodilne fronte, pozabili in ji ne bi dali ob jubileju tisto priznanje, ki ji po vsej pravici tudi pripada. Socialistična zveza, ki nadaljuje svetle tradicije nekdanje Osvobodilne fronte, naj bo za vse nas tista organizacija, ki bo tudi v prihodnje vedela, kje je njeno mesto iri vloga; vsi mi, ki; smo člani te množične organizacije, , pa smo dolžni tudi prispevati svoj delež. Naj bo praznovanje tega zgodovinskega dneva, 27. aprila, zares svečano in dostojno spominu na Osvobodilno fronto! F. $1 Pleskanje enosmernih ločilk Zakaj je zniževan dodatek za nočno delo? Ob tem vprašanju me bo prav gotovo äjdo prijel za besedo in rekel: »Saj ni res!« Toda, vztrajal bom pri svojem itn poskušal dokazati, da je res; Vzemimo primer, da je nekdo pred letom dni zaslužil na atro toliko, da si je lahko kupil določen predmet ali količino blaga. Če te količine blaga ali predmeta danes ne more kupiti z enournim zaslužkom, pomeni, da se mu je zaslužek zmanjšal, Ipa čeprav dobLenak znesek denarja, /kot lani. Prav podoben primer je pri našem izmenskem dodatku, ali Ikot ga imenujemo, dodatku za nočno delo v izmeni. Medtem ko \frednost dinarja pada, čemur pravimo inflacija, cene in življenjski .stroški naraščajo in temu primerno osebni dohodki, pa izmenski dodatek, ki ki je itak nizek, ostaja nespremenjen. Njegova absolutna vrednost je sicer nespremenjena, relativno pa pada v primerjavi z osta-• limi osebnimi dohodki. Naj mi vodja DE osrednjih služb oprosti, toda kot podpisniku naloga za Obračunavanje osebnih dohodkov za- leto 1971, .mu moram zastaviti vprašanje: »Ali je dosedanji izmenski dodatek previsok?« Če ni, zakaj ga potem znižujemo? Ne podcenjujem 140 dinarjev, kolikor približno znaša izmenski dodatek na mesec, toda rad bi vedel, koliko je takih, ki) hi se za ta denar odpovedali rednemu nočnemu • spanju, v izmeni in 12,5% dodatek za opravljeno nočno uro, kar je bilo preračunano na takratno neto vrednost točke, ki je znašala 0,5355 din. Z zviševanjem neto vrednosti točke sta se procentualno zviševala oba dodatka ter so se razlike med dodatkom za nočno delo med posameznimi delavci vedno večale. Ker pa je dodatek pogojen z nočnim delom in pripada delavcu, ker dela Ipod nekimi težjimi pogoji (ponoči, ob nedeljah in državnih praznikih, popoldne) in ker so ti pogoji za vse delavce enako težki, je seveda dodatek za vse delavce enak. Tov. Panzalovič, zastavljam vam protivpra-šanje: »Menite, da bi bilo pravično, da bi še nadalje izplačevali dodatek procentualno na osebni dohodki?« Vaša tarifna postavka znaša 927 Itočk na uro in je domala trikrat višja od tistega delavca, ki ima samo 331 točk in prav tako dela v izmeni, torej pod enakimi pogoji. Po vašem mnenju, tov. Panzalovič, bi naj vi prejemali iza to, ker delate pod enakimi pogoji, trikrat višji dodatek od omenjenih delavcev! Ali se vam zdi to pravično? Je mogoče vaša noč. trikrat daljša? Aluminij gglsšsŠK&š redni prehrani in pa prostim sobotam in nedeljam, katere, imajo tisti, ki delajo v dopoldanski izmeni. Verjetno-bo kdo pomislil, saj imajo v izmeni prav toliko prostega časa, kot tisti, ki delajo dopoldne. Drži, toda dan ni noč in tudi ponedeljek ni nedelja.. Mislim, da je nočni ali izmenski dodatek sestavni del osebnega dohodka in mi--ni jasno, zakaj ne bi smel naraščati v Skladu z naraščanjem osebnega dohodka? Mislim, da tudi pravilnik, po- katerem je, da tako rečem, fiksirana višina izmenskega dodatka, ni na mestu in ga bo treba slej. ko prej menjati, če seveda želimo odpraviti navedeno anomalijo. Nimam namena ugotavljati, ali je upravičena uravnilovka pri izmenskem dodatku ali ni. Pač pa, če velja sistem 'uravnilovke pri izmenskem dodatku kot estavnemu delu oseb. dohodka, ne vidim razloga,, da ta sistem ne bi veljal še ža 'druge dele osebnih dohodkov. Tudi o tem vprašanju bi morali razmisliti pri sestavljanju novega pravilnika o OD. Djordje Panzalovič livarna Odgovor na vprašanje: „Zakaj je zniževan dodatek za nočno delo?“ Na omenjeno- vprašanje bi najprej odgoV voril, da dodatka za nočno delo v izmenah, kakor se uradno imenuje, ne znižujemo in da je fiksiran ter znaša za opravljeno nočno uro v izmeni 2,65 din, ikar da- v letnem povprečju okrog 140,00 din mesečno. Primerjava,.ki jo ugotavljate v dopisu, je nesmiselna, ker če bi ugotavljali relativno vrednost dinarja, bi morali vedno ustrezno valorizirati tudi ostale osebne prejemke, ne samo dodatek za nočno delo v izmeni. Nadalje bi še navedel, da dodatka za nočno delo ni določil vodja DE Osrednjih -služb, pač pa delavski svet s sklepom: štev. 73/70, z dne 6. februarja 1970. Omenjeni dodatek smo pred tem izplačevali ločeno in sicer kot 10% dodatek za delo Po obstojecém pravilniku dobijo vsi delavci za enake delovne pogoje enako plačilo, tako vi kot tehnik v, livarni na delovnem mestu vodje izmene 31/3/11 dobite za to, 'ker imate srednješolsko izobrazbo , (320 točk) ravno toliko osebnega dohodka, kot ga prejema, tisti tehnik, ki ima srednješolsko izobrazbo (320 točk) iri dela nekje v razvoju ali drugi enoti. Razlika .med osebnim dohodkom posameznih delavcav nastane le v primeru, če kdo dela manj zahtevno delo, z različno izobrazbo, pod različnimi pogoji dela in z različno odgovornostjo. Za enake pogoje dela velja pri nas e-nako plačilo, zato je tudi dodatek za izmensko delo enak za vse, ker delajo vsi pod enakimi pogoji in so noči, državni prazniki in. nedelje za vse enako dolge. Da relativna vrednost dinarja pada. je splošno znano, dejstvo, vendar doslej ne poznam nobenega podjetja., ki bi uvedlo »dodatek za relativno zniževanje vrednosti dinarja«, kot bi se naj takšen dodatek imenoval, ker bi ga bil deležen tudi tisti, ki dela v dnevni izmeni, saj se njegova relativna vrednost dinarja ravno toliko zmanjšuje' kot vrednost tistega denarja, ki ga prejemate Vi kot dodatek za nočno delo v izmeni. Študij o relativni vrednosti denarja je stvar politične ekonomije, ko pa sestavljamo pravilnike o delitvi osebnih dohodkov lahko to relativno vrednost upoštevamo le v mejah možnosti podjetja. .. Ponedeljek hi nedelj a — to imate prav in to'sam vem —, saj je nedelja označena na koledarju ali z' rdečimi ,ali pa debelo tiskanimi črkami. Sicer pa se naš koledar imenuje juli-j ansfco-.gr egori j anšfci, ker smo . ga povzeli po starih Rimljanih, ki so te dneve že poznali, za-, to ni Vaša ugotovitev v pismu nobeno odkritje. Ivan Beras »AKCIJA — 75« RK ZlÉffli LJUBLJÀIM je izbrala akti¥ Zi¥if da sodelu- je v akciji Že na začetku »Akcije — 75« naj bo jasno, da je uspeh akcije odvisen od prizadevanj vseh sodelujočih aktivov. (Nekaj misli o namenu in programu a kcije). KAJ ŽELIMO Z AKCIJO IN KJE SO RAZLOGI ZA TO, DA SMO SE ZANJO ODLOČILI? V vodstvu RK ZMS so se odločili, da se je treba tudi v prihodnjem delovnem obdobju maksimalno usmeriti k delavski oziroma zaposleni mladini. Ta del mlade generacije je izredno številčen in predstavlja domala polovico članov organizacije ZM in več kot tretjino vseh zaposlenih v naši republiki. Vsaj toliko, kot število zaposlenih mladih, pa je pomembna kvaliteta problemov, s katerimi se mladi srečujejo v delovnih organizacijah — kot sestavni del vseh zaposlenih. prispevati večji delež. Tudi dose-daj so to aktivnost vzpodbujali. Z dogovori, s stiki z vodstvi občinskih konferenc ZMS, že omenjeno konferenco in brošuro, s seminarji za vodstva aktivov v delovnih organizacijah in z drugimi oblikami. Tokrat želimo še več. RK ZMS hoče biti v neposrednem stiku z nekaterimi aktivi ZM v delovnih organizacijah. Želijo jim pomagati in jih vzpodbujati h kvalitetnejši aktivnosti. Zato so se Odločili svete — po dogovoru z republiškimi vodstvi obeh organizacij — in je treba, razumljivo, računati z njihovim aktivnim odnosom. Nobenega dvoma namreč ni, da so možni rezultati te akcije v interesu vseh , omenjenih dejavnikov. Seveda izbira 75 aktivov ne pomeni, da so pozabljeni ostali aktivi ZMS v DO. Nasprotno, tudi delo z njimi bomo intenzivirali, ne nazadnje pa so prepričani, da bodo tudi rezultati izbranih vzpodbudno vplivali na delovanje ostalih aktivov. KAKŠEN JE PROGRAM AKCIJE? 1. Usposabljanju bomo posvetili največjo pozornost. V ta namen bodo organizirani posebni seminarji za predsednike teh aktivov. Seminar bo razdeljen na štiri dele (november, december januar, februar) po tri dni. Čas, ko bomo skupaj, bomo izkoristili tudi za razgovore z najvišjimi predstavniki slovenskega javnega, gospodarskega in političnega življenja, za izmenjavo mnenj, izkušenj in doseženih rezùItatov pri uresničevanju prclgrama. Pri vsem tem je pomembno tudi to, da bodo seminarji zahtevali individualno pripravo udeležencev in njihovo obveznost, da investicijo v njihovo usposabljanje upravičijo s kvalitetnim delom v aktivu ŽMS. Pri usposabljanju načrtujejo tudi drugo — še pomembnejšo akcijo. Gre za usposabljanje čimširšega kroga članov ZM v vseh DO. V ta namen bo RK ZMS pripravila predlog za vsebino izobraževalnega cikla in seznam gradiva ter dala sugestije za predavatelje, katere bo treba pridobiti predvsem v lastni DO, občini in občinski organizaciji ZMS. Pri tem je najpomembnejše, da bo v to izobraževanje vključeno čimveč mladih. Zato se bo potrebno tudi ustrezno organizirati in po O vsem tem smo si v Zvezi mladine v glavnem enotni. Pa vendarle samokritično ugotavljamo, da naša akcijska sposobnost ni zadostna. Zato si občinske konference ZMS in nekateri aktivi (teh je vse več) vse bolj prizadevajo, da bi spremenili veiiko lepih besed v dejanja, v akcijo, v borbo za spreminjanje razmer. V spletu teh prizadevanj želi tudi republiška konferenca ZMS Priročno skladišče Iz bele filtrirnice O teh problemih so temeljito spregovclrili na 3. seji republiške konference ZMS (15. 11. 1969) in pisali o njih v knjižici (»Aktiv ZMS v delovni organizaciji« |Bj izšla spomladi 1970). Seveda računamo s tem, da starih problemov ni mogoče odpraviti v relativno kratkem času, da sci še vedno bolj ali manj prisotni, pa tudi, da so se mnogi zaostrili in da bo aktualna politična in ekonomska situacija razkrila tudi še nove. Mladi smo de razmer zelo kritični. Tako do ekonomskih, kot do političnih, in še zlasti do mnogih ovir, ki onemogočajo hitrejši prodor resnično samoupravnih odnosov. Sočasno s kritiko pa si prizadevam^, da bi vse večji del mladih (združenih v svoji organizaciji EBB Zvezi mladine) spoznal, da je delno soodgovoren za razmere danes, da bo soodgovoren za razmere jutri in da ni dovolj biti le kritičen. Potrebna je dejavnost ki teži k spreminjanju razmer. za obliko,, ki jo začenjajo in jo delovno imenujejo '»Akcija 75«. KDO BO NOSILEC TE AKCIJE? Predvsem izbrani aktivi sami. Izbrani so tako, da je upoštevano: velikost delovne organizacije, število mladih in nujnost da so praktično zastopane vse občine v Sloveniji. Razen aktivov in RK ZMS bcldo imele izredno pomembno mesto tudi občinske konference ZMS. Seveda računajo tudi na pomoč, podporo in sodelovanje organizacij ZK, cirganiza-cij ZS, samoupravnih organov in direktorjev izbranih DO. Z akcijo so seznanili tudi občinske konference ZKS in občinske sindikalne potrebi formirati več skupin, upoštevati izmensko delo in vse drugo. Kako organizirati te oblike, bo najlaže odločiti v vsaki DO posebej. Za nas je osnovno to, da bo aktiv to usposabljanje organiziral in da bo — kot rečeno — vključeno čimveč mladine. Pri usposabljanju naj omenim še udeležbo na področnih seminarjih za vodstva vseh aktivov ZMS, katere bo prav tako organizirala RK ZMS, in na morebitnih seminarjih; te bodo organizirale občinske konference ZMS. 2. Razvojni načrti so v tem trenutku izredno aktualni. Pri tem mislim predvsem na razvojne načrte DO, pa tudi na ustrezne načrte občin, regij in republik. Zato bò aktiv moral razpravljati o teh vprašanjih, zavzeti svoja stališča in opredeliti svoje naloge. 3. Samoupravljanje v delovni organizaciji mora biti stalna skrb ZM. Zato bo aktiv razpravljal o doseženi ravni samoupravnih odnosov v DO, o pomanjkljivostih in predlogih za izboljšanje razmer. Predstavnik aktiva bo sodeloval tudi na občin- vanjske politike v SRS, telešno-kulturna problematika pa ob konferenci ZMS o telesni kulturi in ob upoštevanju kritičnih razmer na tem področju v Sloveniji, še posebej glede množičnosti. V času »Akcije — 75« bo skupina, ki vodi to akcijo na RK ZMS, obiskala vse sodelujoče aktive, po potrebi pa tudi večkrat. Posebno pozornost bodo posvetili aktivctm ZMS v združenih podjetjih. Sklicana sta bila tudi dva posveta o delovanju aktivov ZMS v DO. Eden z direktorji sodelujočih DO, drugi s sekretarji ZK in predsedniki ZS. Glede financiranja si bomo bremena razdelili. RK ZMS bo financirala organizacijo seminarjev (prostore, predavatelje, itd.), izdajo biltena, obiske v aktivih itd. DO pa bodo financirale udeležbo na seminarjih, organizacijo usposabljanja in uresničevanje programa v svoji DO. Prepričani so, da bodo te — relativno skromne stroške zmogle vse delovne organizacije. V primeru, da bi imeli težave, se aktivi ZMS naj obrnejo na Organizacije ZK in ZS ter na direktorje. Montaža skih, regionalnih in republiškem srečanju mladih samo-upravljalcev; to bo sočasno naš prispevek h kongresu samo-upravljalcev Jugoslavije. 4. Kadrovska politika mora biti prav tako v središču pozornosti političnega dela. V tem obdobju bo aktiv posvetil posebno pozornost vprašanjem, ki spadajo v kompleks kadrovske politike. Znotraj tega bo posvetil posebno pozornost izobraževanju zaposlenih. Gre za oceno stanja v odnosu do splošnega, strokovnega in druž-beno-ekonUmskega izobraževanja in za opredelitev nalog. 5. Stanovanjska problematika. 6. Telesna kultura in rekreacija vseh zaposlenih. 7. Mladina v Zvezi sindikatov, mladi v ZK (tudi sprejem), mladi komunisti v ZM in mladi v samoupravnih organih. Pri zadnjih treh točkah gre za ocene stanja in za iskanje rešitev, ki naj izboljšajo razmere. Stanovanjska problematika je še posebej aktualna ob upoštevanju razprav o oblikovanju nove stano- Zelo pomembno je, da o poteku akcije stalno informiramo RK ZMS, najmanj pa enkrat v mesecu m teden dni pred seminarjem, da bo lahko temeljito pripravila akcijski del. Vsem sodelujočim aktivom v »Akciji Igjt- 75«, ki bodo resno sodelovali, bodo na koncu akcije — v' skladu z njihovimi rezultati — podelili posebna priznanja. Naj na koncu tega uvodnega pisanja poudarim potrebo po izredni resnosti in odgovornosti nas vseh. Gre za pomembno akcijo, ki je dobro zastavljena, rezultati pa so odvisni od prizadevanj nas vseh skupaj in vsakega pdsebej. In še iskrena želja za čimvečje uspehe, za rezultate, ki bodo prispevali k boljšemu delu aktiva ZM in s tem tudi k hitrejšemu in učinkovitejšemu strokovnemu, političnemu in samoupravnemu uveljavljanju mladine v DO. To je smoter, ki je v korist vsakemu mlademu posebej, vsem mladim skupaj, delovnemu kolektivu kot celoti in ne nazadnje: ožji in širši družbeni skupnosti. Milan Nežmah ■ü Nakladanje Novi projekti aluminijske industrije v svetu AVSTRALIJA Alcan Australia bo povečala kapaciteto elektroliz v kraju Kurri-Kurri od 50.000 ton na 100.000 ton na leto z udeležbo 50°/o japonskega kapitala. Avstralska družba Austral Bronze Co., ki spada pod Metal Manufactures Ltd of Australia in tradicionalnega proizvajalca zlitin in polizdelkov iz bakra v svojih obratih v Aleksandriji (NSW) in Mari-byrnongu (Victoria), namerava povečati proizvodnjo vlitega aluminijevega traku za valjarne. Naprava je bila dobavljena po licenci' PeChiney-Scal GP. Kot poročajo iz Avstralije, gra- di Comalco Pty. Ltd nove naprave za proizvodnjo aluminijaste embalaže za pijače. Kapaciteta treh tovarn bo 100 milijonov posod na leto v vsaki tovarni. ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA Firma Leichtmetall GmbH (LGM) je začela 4. I. 1971 s proizvodnjo v -elektrolizi pri Essen-Borbecku. V začetku- je zaposlenih 700 sodelavcev. Obrat je prirejen za proizvodnjo 84.000 ton aluminija na leto. Istočasno so začeli v Essenu z gradnjo tretje vrste elektrolitskih peči. S tem bo proiz- vodnja v Začetku leta 1972 povečana na 126.000 ton aluminija. Začeli so tudi z deli za izgradnjo valjarne za hladno valjanje. Nova elektroliza je začela obratovati tudi v Voerde pri Dinslakenu z začetno kapaciteto 64.000 ton aluminija na leto. Planirana je podvojitev kapacitete. Firma Klöckner-Humboldt-Deutz AG gradi naprave za proizvodnjo anodne mase. Proizvodnja mase se bo začela v nekaj tednih. Kaiser-Preussag■ hoče tudi povečati svojo kapaciteto proizvodnje aluminijaste embala- (Nadaljevanje na 6. strani) V petek, 9. aprila 1971 ob 13. uri je bila v Narodnem domu V. seja ObK 2MS Ptuj ö štipendiranju in kadrovski politiki v "'občini Ptuj. Navajam nekaj misli o tej seji. Osnovna vloga kadrovske politike v samoupravni socialistični družbi je: zagotoviti takšne splošne1 in posebne pclgoje, ki omogočajo vsestranski razvoj družbe, delovnih, poklicnih in drugih sposobnosti človeka kot svobodne, ustvarjalne in mclralno odgovorne osebnosti. Z željo, dà bi lahko tudi' naša družba sledila aösezkom znanstVerio-tehnoJo-ške revolucije, sodobnim procesom delitve dela in kompliciranosti družbenih odnosov, je dolžnost zavestnih sil naše družbe, da poskrbijo za kar najbolj uspešno reševanje aktualnih vprašanj: štipendiranje in kadrovanje. K temu nas navaja zlasti potreba, da tudi na našem ožjem in širšem prostoru poskrbimo za čimhitrejšo rast materialne osnove družbe, ki je nedvomno pogoj za humanejšo, socialistično in samoupravno družbo. Ugotovitve, da je kadrovska oziroma izobrazbena struktura v naši republiki najslabša v SFRJ; da nimamo niti v republiki, še manj pa v občinah, sestav- Tekstilna tehnologija Zivil, tehnologija Strojništvo Elektro ing. Gradb. in arhitek. Kmetijstvo Gozdarstvo Veterinarstvo Kemija Kemij. tehnol. Metalurgija Zobozdravniki Defektologi Psihologi Ekonomisti Pravniki Social, delavci Dipl. VUS Politologi -Liter, konserativ. Prof. zg. in zem. Prof. slovenščine Prof. germanist. Tabela nam |po'kaže, da je trenutno zadovoljivejše stanje samo v kmetijstvu (skupaj 86 z visoko in višjo izobrazbo, tu so všteti ing. gozdarstva in veterinarji), v zdravstvu v(skupaj 118 delavcev z višjo in visoko izobrazbo) in delno v srednjem šolstvu. Defjcitnost: Deficitni .smo predvsem na področju poklicev, tehničnih , služb> ekonomistov, pravnikov itd. Na takšno stanje vplivajo predvsem naslednji osnovni vžroki; , T. Osnovni yzròjc; kot sem že • omenil#; ; so pomanjkljivi kadrovski plani- (jih ' sploh ni) 2. slabo vrednotenje strokovnega dela 3. močan odliv kadrov v tujino ; 4. nepredvidena konjuktura kadrov v določenih strokah. Se bolj zaskrbljujoča pa je izobrazv ba ip starostna struktura' vodilnih uslužbencev, posebej še di rektorjev. Podatki so iz leta' 1969, vendar se. bjstveno niso spremeniti. Tako je- 23 direktorjev gospodarskih organizacij povprečno starih 44 let. Starejših od. 40 in mlajših od 50 let1 je 70 % direktorjev, 1/10 % je starejših od 50 let in le 17% mlajših od 40. let. ' Nekoliko ugodnejša, starostna struktura je: pri vodilnih uslužbencih, saj je povprečna starost 37 let. Od tega jih jé 39% v razponu med 4Ò in 50 let; 35% med 30 in 40 leti; 12% med 20 i. in 30. leti; 12% med 50 in 60 leti in 2% nad 60 let. Koliko bi potrebovali danes višje in g visokošolsko izobraženih kadrov, je trenutno težko' odgovoriti;1 kot je že rečeno, ni urejenih aktov o sistemizaciji delovnih mest, če pa so, so prilagojeni trenutni kvalifikacijski strukturi, ne pa dejanskim potrebam. Tako nezadostno izobraženi kadri predstavljajo zavoro pri uveljavljanju sposobnih delavcev in stro- Ijenih ustreznih planov za dolgoročno kadrovsko politiko, da le 1,2% talentiranih ljudi doseže višjo šolsko'izobrazbo; da sta regionalna in socialna struktura študentov V visokošolskih zavodih . kot posledica materialne in socialne selekcije v osnovni j n srednji šoli zaskrbljujoča, in velik osip v Osnovni šoli — vse to nas sili k' čimhitrejšemu in 1 resnejšemu reševanju vprašanj v zvezi: s štipendiranjem in kadrovanjem. Zaradi tega sò na konferenco o teh problemih bili vabljeni predstavniki: SO Ptuj, TIS, direktorji in vodje ■ kadrovskih 'služb 'jz delovnih organizacij, družbeno-politične organizacije, študentska organizacija in absolventi/ srednjih 'šol (gimnazije, ESS). Zadnji iz raz-, ,loga, da jim skušamo prikazati potrebe po kadrih in jih tako vsaj delno usmerjati k nadaljnjemu šolanju, jim naka-• zati realne možnosti za štipendiranje. Za: prikaz problematike o štipendiranju in _ kad rovanju sem se poslužit podatkov SO Ptuj, Temeljne izobraževalne skup-■^nošti in Občinske konference ZKS. Kadrovanje 1. ŠOLSKA IZOBRAZBA Sodobni gospodarski procesi, zlasti-še ukrepi gospodarske stabilizacije, težnje po vključitvi v mednarodno delitev dela, predvsem pa še povečanje družbenega standardalprebivalstva,, postavlja- višja visoka 3 1 2 1 9 6 2 8 5 4 31 17 — 7 — - 31 2 8 3 / — 5 3 ' ' 1 1 I — — 1 38 9 8 33 7 . , — 5 . 3 2 1 4 4 2 kovnjakov, zavoro pri uvajanju sodobne organizacije proizvodnje in uveljavljanju samoupravljanja. KAJ UKRENITI? Na vseh ravneh je treba oblikovati sistematično kadrovsko politiko, ki vključuje celovitost procesa izbora, izoblikovanje in angažiranje kadrov. Izbirati talente med mladino, jih usmerjati, štipendirati in razporejati na delovna mesta, kjer bodo lahko največ prispevali sebi in družbi. Za dosego teh smotrov pa je potrebno, da družbeno-politične iri samoupravne skupnosti7 ustanovijo in razvijejo takšne organe, ki bodo reševali vprašanja kadrovske politike kot pomembne naloge naše samoupravne skupnosti, za kar jih obvezuje tudi 3. člen temeljnega zakona o delovnih razmerjih, na osnovi katerega morajo do konca leta 1971 odnosno 1972 urediti pravilnike o dolgoročnem načrtnem izobraževanju in kadrovski politiki. Štipendiranje T. DRUŽBENI DOGOVOR O STIPENDIRANJU IN KREDITIRANJU V OBČINI. Iz materialov družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju povzemam nekaj osnovnih misli, s katerimi hočem sezrtaniti vse zainteresirane o izhodiščih za podpis tega dogovora. Osnovni smoter tega dogovora je v tem, da se izenačijo štipendije med študenti enakih šol, različnih mest, pokrajin in regij. Čestokrat se dogaja, da so te štipendije v zaostalejšin in manj razvitih okoliših prenizke. Z družbenim dogovorom težimo za tem, da bi bila minimalna štipendija v republiki za štu- pred nas v ospredje kadrovsko strukturo. Slabo, stanje kadrovskfe strukture se.-sorazmerno hitro popravlja, saj je bilo v letu'.1961 4.643 ali 7,3 prebivalstva brez- sòlske izobrazbe, a letos le. še okrog 300 ljudi. Tò nam’ dokazuje, da se nekatere stvari Vendarle spreminjajo.'' Bolj nas lahko zaskrbljuje odstotek tistih, ki ne končajo oshovne šole (47,8%) in jim /je nadaljnje;- šolanje delno ali sploh onemogočeno. Primerjava podatkov rasti strukture strokovne usposobljenosti kadrov v gospodarstvu v letih 1969 in 1971 (visoke in višje) pa nam prikaže'naslednje'star nje; V letu 1969 smo imeli v delovnih organizacijah 2.^37 nekvalificiranih, 2.276 polkvalificiranih, 2.710 kvalificiranih in 481 visokokvalificiranih. Z nižjo strokovno izobrazbo smo imeli 996 ljudi, s srednjo1.361, višjo 246 in visoko 225 ljudi. Skup'no je bilo v letu 1969 zaposlenih na našem območju 11.232 ljudi. Za leto 1971 imamo žal podatke samo za višje in visoke kadre: z višješolsko izobrazbo je 171 in z visokošolr sko 230_ ljudi. Pri višji niso upoštevani kadrj s to izobrazbo v osnovni h., šolah. - D.a bi lažje prikazali, kakšno je stanje kadrovske zasedbe za posamezne poklice, navajamo naslednjo tabelo pravno formalne izobrazbe: ; višja . visoka — 3 1 — 3 — V. —‘ . , 55 — 10 / . i — 7 21 11 ’ — 4 r- 4 — ■ -- ’ S 1 • 1 — 2 — ! 1 — 1 , 3 I • i 1 ;-r' 1 ■ i "MSŽ? denta 640 din, medtem ko za ostale štipendiste 550 din* Primerjava med postavkami* družbenega'dogovora in gibanjem štipendij v naši občini za leta 1969, 1970 in 1971 nam pokaže ..naslednje: v občini imamo trenutno tri vire /štipendiranja, ki* pa so si glede na možno višmo štipendij zelò različni; Ti vi ri soi sklad za štipendiranje pri SO Ptuj, TIS in delovne organizacije. 1. SKLAD ZA ŠTIPENDIRANJE PRI* SKUPŠČINI OBČINE PTUJ:' V letu 1969 je bilo iz' skjada za. štjlj pendiranje razdeljenih 33 štipendij in' 4 posojila. Posojila in štipendije so bile namenjene 16 dijakom/ srednjih šol;;- J4 študentom višjih, šol1 in 17 študentom visokih šol. Skupno so porabili 81.006 din;1 iz tega je razvidno, da je poprečna mesečna štipepdija bila glede na celotno število štipendistov nekaj več kot 170 din. V sklad ža štipendije so bila dodeljena sredstva iz proračuna SO Ptuj in dotacije 20.000 din, katere je. v' ta namen odstopila TGÀ »Boris Kidrič« Kidričevo. Stanje se je bistveno spremenilo v letu 1971, saj prejetna letos iz teh virov štipendije 55 dijakov na srednjih, ^višjih in visokih šolan. Tako je UO sklada predlagal povečanje sredstev iz lanskega leta, da bi zagotovil povprečno štipendijo na srednji Šoli od 150, do 250 din in višji oziroma visoki šoli od 300 do 450 din. _Priv tem predlogu je uspel samo delno in bo moral iskati dodatni vir sredstev za uresničitev zaželene višine /štipendij, najverjetneje: pri. delovnih organizacijah. 2. TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST / v,TIS je v letu 1969 štipendirala 59 rednih in 22. izrednih študentov: rednih 28 na srednjih;; 25 na višjih in 6 na visokih šolah., Skupno, je uporabila 125.105 din. Za izredne študente •— 21 na višjih in 1 na visoki šoji — pa skupno 7.081 din. V letu 1970 je TIS štipendirala skupno .65 rednim in 13 izrednih- študentov ter za štipendije porabila skupno 240,350 din. Iz-teh dveh pokazateljev je videti določen vzpon. Posebej, pa bo korak k boljše/nu materialnemu' položaju' studèn-tov , viden v; letošnjem letu. .TIS je pristopila k; podpisu' družbe-.nega dogovora o štipendiranju' že v začetku šolskega leta., - ,. - Za delovne organizacije ha našem območju imam točne podatke samo zat’ leto 1968, ko so--stipendi rajža 113-. štuf- • dentov: 73 na srednjih, 17 na višjih in 23 na visokih/ šolah — in 'skupaj porabili 29T.024 din. Problemi, ki sé/javljajo v delovnih organizacijah, .kot sèm ižveđelj sb v tem, da je bilo v letu 1970 razpisanih več ugodnih štipendij, a ni bilo interesentov. Zaradi tega so dobili štipendije tisti, kateri', si |$| ne zasjužijp glede /na socialno stanje-in učni uspeh.. Kot ste lahko opazili, je tako razdrobljeno stanje nekoristno in nevzdržno;'zato bomo morali ta problem reševati z vidika iskanja možnosti za kanaliziranje srédstev za štipendije vseh delovnih organizacij v sklad za štipendije pri SO Ptuj, s čemer bi zagotovili enotnejšo, štipendijsko politiko vsaj za naše območje. Zaradi uspešnejše in racionalnejše politike štipendiranja se morajo SO Ptuj in gospodarske organizacije dogovoriti ZANESI Najostrejše oko Z instrumentom »EMMA 4« je mogoče opaziti delce, ki so veliki komaj nekaj deset milijonink milimetra. Instrument združuje lastnosti elektronskega mikroskopa in učinkovitega rentgenskega analizatorja, uporaben pa je v metalurgiji, biologiji, geologiji in še na mnogih znanstveno-raziskoval-nih področjih. Pri preizkušanju tega novega instrumenta so posegli tudi na področje medicine. Rezultati, katere so pri tem dobili, nam lepo po- za skupno nastopanje pri ‘reševanju teh vprašanj. Zato mislim, da lahko pride do podpisa,' družbenega dogovbra; s kateri m bi se zavezal i : 1. da v skladu z ^načrtnim razvojnim 'programom občine Ptuj in delóvnih organizacij kanaliziramo in hkrati povečujemo sredstva za izobraževanje kadrov/ ki so potrebni,;za pospešeni . > razvoj območja; 2. .da -bomo pri podeljevanju štipendij ' in posojilu vel j avi|ji prednosti tistih učencev in študentov, ki dosegajo boljši učni1 uspeh', a. so v .slabšem materialnem položaju; 3. da bomo zagotovili, takšne štipendije, ki bodo ’omogočale' študentom redno in nemoteno šolanje (glède na porast življenjskih stroškov itd.). razuma, po katerem bi sredstva za štipendije. nalagali in trošili, iz enega sklada (sklad ža štipendije pri SO Ptuj) bi dosegljlÉsil 1. večjo enotnost pri podeljevanju, štipendij; 2. bolj smotrno ;b/;.' PQskrbeli za tiste kadre, ki jih delovne organizacije potrebujejo; . 3. preprečili bi neupravičeno; pféyzemanje štipendistov; 4. zahtevali od študentov, da se v času študija povezujejo z delovnimi organizacijami (vrnejo v .DO); . • 5. ustvarili bo možnosti za podpis; družbenega dogovora v okviru republike, . š tem pa povečali in izenačili; položaj | študentov v odnosu- z razvi tejši m i občinami. '. Vsekakor bo razprava še jasneje opredel jla .reševanje- kadrovske politike ii* štipendiranja,/ ker pričakujem od vodstev podjetij, da bodo sodelovala y razpravah, predvsem še o realnih kadrovskih potrebah^ in njihovem odnosu do podpisa družbenega dogovora o štipendiV ran ju/// MILAN NEŽMAH M O S T S nazarjajo prednosti in uporabnost naprave »Emma 4«. Z njo so, denimo, analizirali pljučno tkivo, v katerega so se globoko zajedli azbestni delci, za katere domnevajo, da morda povzročajo pljučnega raka. Naprava je azbestne delce povečala 160.000-kratno in jih o-benem kemično analizirala. Operater je prišel do rezultatov v nekaj minutah, medtem ko bi z običajnimi metodami potreboval za enako delo celo kopico garnitur in bi pri tem porabil nekaj ur časa. Arheologija Varnost pri delu Orgäniz. dela Zdravniki Stomatologi Med. biotehn. Farmacevti Višje med. sestre Dentisti Fizioterapevti Rentg. tehniki Prof. roman. Prof. umet. zg. Prof. glasbe Prof. tel. vzgoje Akad. slikarji Prof. biol. in kem. Prof. mat. in fiz. Predm. učit. zgod. Predm. učit. glasbe Predm. učit gospod. Ce bi v občinj prišlo -do takega spo- PRI VARJENJU 3, GOSPODARSKE ORGANIZACIJE' II. SEJA PREDSEDSTVA OOS TGA neizpolnjeni sklepi 4. izredne seje Gradivo, ki je bilo pripravljeno za razpravo na predsedstvu OOS TGA, se je v glavnem nanašalo na pravilnike in poslovnike v našem sindikatu. Člani predsedstva so z nekaterimi dopolnitvami, predlagali, da bi pravilnik o osebnih dohodkih OOS TGA, osnutek delovnega programa OOS TGA za obdobje 1971—-11973., 'iin osnutek poslovnika TZ sindikata TGA, posredovali v potrditev TZ sindikata. Zelo pereča točka dnevnega te-, da so bili problemi v godbeni sekciji. Članom predsedstva je bilo prikazano stanje,, kakršno trenutno je. Po burni -razpravi, ki se je razvila o tem problemu, so bili sprejeti določeni sklepi, ki bi naj rešili zaskrbljujoče .stanje v sekciji in problem poslovanja kapelnika godbe. Po obravnavi gradiva, katerega je pripravil sekretariat, in' zapisnika o-sestanku z godbeniki in vocj-stvom sindikata, je predsedstvo sklenilo, da / imenuje tričlansko komisijo v sestavu: predsednik Marjan Trbovšek, člana Jože Murata in Milan Nežmah ; ta naj celotno zadevo glede poslovanja -kapelnika godbe/ .razišče in -poda pismeno poročilo predsedstvu sindikata TGA. Po rezultatu -raziskave poslovanja kapelnika; godbe tov. Matjašiča bodo sprejeti določeni ukrepi, ki bodo članstvu pojasnjeni v itofg varniškem časopisu. Razpravljali so tudi o neizvršenih sklepih 4. izredne seje TZ sindikata v lànskem letu. Člani predsedstva so menili, da te sklepe vodstvo podjetja ne izvršuje, oziroma, da so izigravartig Dogovorjeno je bilo, da je treba nastaviti pregled o tem, kaj smo naredili in kaj me, nato pa poročati -predsedstvu oziroma TZ sindikata. Po izjavah -in zahtevah ve-Či-ne.članov predsedstva je priča- kovati ponovni sklic TZ sindikata, kjer bi naj te zadeve ponovno o-bravna-vali. Treba je upoštevati in priznati, da je med člani sindikata zaradi neizvršev.anja sklepov 4. izredne seje TZ sindikata veliko nezadovoljstvo. Zato, vodstvo sindikata v TGA pričakuje od vodstva podjetja, da bodo) pričujoči sklepi resneje obravnavani. Med drugimi - je predsedstvo razpravljalo tudi, o obisku v Varaždinu — v tekstilnem kombi- natu »Varteks«. Dogovorjeno je bilo, da bo OOS »Vairteks« vrnjen obisk na rav-ni predsedstva sindikata. Kot gostje naj bi -prisostvovali tudi predsedniki drugih političnih organizacij y našem podjetju (ZK, ZMS in predsednik DS TGA). Srečanja se bodo udeležili tudi člani občinskega in medobčinskega sindikalnega sveta. Srečanje v »Varteksu« bi po dogovoru naj bilo 3. aprila 1971. Obravriavali so tudi predlog Krajevne skupnosti Kidričevo; da naj OOS TGA predlaga v krajevno skupnost svojega predstavnika. Enoglasno je bil jž-voljen tajnik OOS TGA tov. Anton Kosi; Iz delavnice SEKRETARIAT OSS JE RAZPRAVLJAL: O spremembi pravilnikov Ze na prvih sejah sekretariata in -predsedstva OOS TGA smo' se soočili • s Sproblemi glede neurejenosti poslovnikov in pravilnikov v našem sindikatu. Zato je sekretariat v smislu sklepa ,konfe-Tence sprejel sklep, da je treba najprej urediti .te zadeve. Uspeld nam je koiii,girati domala vse pravilnike: pravilnik .0 izplačevanju osebnih dohodkov, dnevnic,-sejnin in potnih stroškov pri OOS TGA, osnutek poslovnika predsedstva TZ sindikata TGA in osnutek delovnega programa OOS TGA za mandatno obdobje 1971-1973. ' Pripravljamo tudi osnutek pravilnika o socialni zaščiti članov sindikata, katerega pripravlja KSS podjetja. -;Za imenovani osnutek pravilnika je zadolžena od .Odbora za družbeni .standard tóv. A-lenka Goru-p. Pravilnik bi naj bil predvidoma pripravljen za razpravo" in sprejet do maja t. I. Vsi ti osnutki pravilnikov in. poslovnikov,1 razen zadnjega, So po sekretariatu OOS pregledani in "predloženi v -razpravo predsedstvu OOS TGA Kidričevo. Po razpravi na predsedstvu in sprejetju na zasedanju TZ sindikata bodo vsi pravilniki objavljeni v tovarniškem časopisu. Med drugim je sekretariat razpravljal o udeležbi predsednikov komisij pri OOS na sejah odborov pri delavskem svetu. Sprejet je bil sklep, da so zadolženi vsi predsedniki komisij pri TZ sindikata za udeležbo na sejah enako imen ovan ih odborov pri delavskem svetu in da -o delu poroča- ' jo vodstvu sindikata in Svojim komisija-mi;# Razpravljal liso tudi 'o anketi o »Tovarniški samopomoči!. Formi- REZULTATI ANKETE »TOVARIŠKE SAMOPOMOČI« Uskladiti mnenja Komisija, imenovana na 4. seji sekretariata-; je pregledala anketne liste o »Tovariški samopomoči«. Po sklepu sekretariata predsedstva, objavljam rezultate te ankete. Komisija je v sestavi: Miha Emeršič, Ivan Modrič in Lovro Jeza ugotovila na-slednje rezultate: Od 1882 anketiranih članov kolektiva je komisija dobila v pregled le- 1438 anketnih listov. To se pravi, da kar -precejšnje število anketnih listov ni bilo vrnjenih;: Med. pregledanimi anketnimi1 listi -so rezultati naslednji: «SZa točko 1. in 2 ankete' »Tova-.riške samopomoči«‘ se je izreklo 1151 članov kolektiva: -—- Proti točki 2 se je izreklo 214 članov kolektiva; — Z nobeno točko' v anketi,se ni strinjalo 28 članov kolektiva; -1- Neizpoljenih anketnih listov je - bilo vrnjenih 31 komadov; i-JfečNeraZurnljivih je bilo 18 anketnih listov; s pripombo, da bi družinskim članom povečali izplačilo za 500 din, upokor ' jencem pa zmanjšali za 500 din,-je bilo 16 anketnih listov. V času ankete je bilo na rednem dopustu in na bolniški 11 članov kolektiva. Komisija je mnenja, da se je večina članov kolektiva izrekla za 1. in 2. točko ankete. S tem komisija menj&da je anketa uspela v prid točke 2., se pravi, povečanju vplačila od 2 do 3,5 din. Komisija predlaga TZ sindikata, da vse, tiste člane, ki so se v anketi izrekli négativno,. ponovno opozori -na posledice; vsi člani,, ki se ne strinjajo z 2. točko anketne liste, bodo odpadli kot člani sklada »Tovariške sa-mopomOči«, če ne bodo spremenili svojo odločitev. rana je tričlanska komisija, ki -naj pregleda' izid ankete'ter -poda pismeno poročilo sekretariatu in predsedstvu. V komisijo so bili imenovani: , 1. -Miha Emeršič- M predsednik 2. Ivan Modrič — član 3. Lovro Jeza — član . Komisiji je naložena obveznost, da poda poročilo v najkrajšem času. Ker je , bilo na občnem zboru sindikata zelo ostro načeto vprašanje kadrovske politike v našem podjetj-u, je razprava potekala tudi v tej smeri. Znano nam je, da glede tega ni -bilo nič programirano in da se' še vedno ne ve, kako bomo razmeščali naše ka-- d re, katere^žen iTiamofM' pa' katere -bomo še sprejeli. Pri takšnem stanju, kot ga imamo, nam . je vsem 'jasno, da med zaposlenimi ni zanimanja za kakršnokoli dodatno izobraževanje.. Zastavljeno je bilo tudi vprašanje, zakaj še vodilni delavci v podjetju ne držijo rokov, kateri šo bili določeni po delavskem svetu, predvsem glede stabilizacijskih ukrepov in usklajevanja naše notranje . zakonodaje. Zatò je vodstvo sindikata mnenja, da bo potrebno vsa ta vprašanja ponovno sprožiti V organih upravljanja. Sekretariat je razpravljal tudi o problemih v godbeni sekciji in o JKlr TJ. Priprava fiter papirja Komisija in vodstvo sindikata je mnenja, da je . treba mišljenja vseh anketirancev uskladiti, ker je poslovanje s-klada »Tovariške samopomoči« z,dvema pravilnikoma nemogoče. Obenem apelirata na vse člane kolektiva; ki so se izrekli proti točki 2, da v prid sklada in njegovega poslovanja spremenijo svoje mišljenje in se izrečejo za povečanje vplačila. Precej govora je' bilo tudi o dokajšnji neresnosti anketirancev, kajti -kar 444 anketnih listov ni bilo vrnjenih. Zato vodstvo sindikata' s -komisijo, ki je rezultate ankete pregledala, meni, da bi ' morali člani kolektiva bolj resno' obravnavati takšne -in, podobne ankete oz. pravilnike,-kajti to je naša skupna zadeva, katero tudi vsi koristimo. Menimo i-n -upamo, da bo v bodoče pri takih -stvareh več res^ nosti med člani kolektiva. CENTRALNI ODBOR ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE JE RAZPRAVLJAL O benificiranem delovnem stažu Na dnevnem redu seje predsedstva centralnega c'dbora, ki bo 30. t. m., bodo razpravljali tudi o benificiranem delovnem stažu, o mednarodnem sodelovanju sindikata, o tekočih premikih v industriji in rudarstvu in o stabilizacijskem programu (ustavni a-mandmaji). V zvezi z benif.iciranim delovnim ‘stažem je članom predsed-ništva prezentirana širša informacija o dosedanji aktivnosti sindikata industrije in rudarstva in aktualnih problemih na tem področju, kakor tudi skrajšana verzija analize o učinkovanju predpisov, s katerimi je regulirano socialno zavarovanje. Benificirani delovni .staž je pomembno družbeno vprašanje, katero presega okvire pokojninskega in invalidskega zavarovanja in sega na širše področje našega gospodarskega in družbenega življenja, kot so: —- zaščita pri delu — zdravstvena zaščita — preventiva v smislu preprečevanja poškodb pri delu —• kronične bolezni in podobno. (Nadaljevanje na 6. strani) Ostavki predsednika godbene sekcija. Člani sekretariata so menili, da je treba zadevo raziskati. Sočasno je bil sprejet sklep, da bosta prisostvovala na prvem sestanku godbene sekcije predsednik Viktor Markovič in tajnik Anton Kosi. • Po poročilu, ki sta ga podala omenjena tovariša — predstavnika sindikata, je sekretariat -sklenil, da je treba vso zadevo glede godbene sekcije posredovati v Obravnavo predsedstvu OOS TGA. Glasilo ptujskih sindikatov SLUŽBA PRAVNE POMOČI PRI OBČINSKEM SVETU ZSS PTUJ V tej številki vam bomo predstavili delovanje službe pravne pomoči pri Obč. sindikalnem svetu Ptuj. Za one, ki jim je ta služba že nudila pomoč, bo. seveda predstavljanje odveč. Zato jo predstavljamo predvsem tistim, ki pri delu ali v zvezi z delom zaidejo- v težave pravnega značaja, ne vedo pa, da jim Obč. svet ZSS Ptuj po svoji službi pravne pomoči lahko midi brezplačno pravno pomoč. Težko je v kratkem orisu prikazati delo službe pravne pomoči, predvsem zato, da predstavljanje ne bi bilo preveč suhoparno. Mislimo, da bo dovolj, če povemo o njej naslednje: Služba pravne pomoči pri Obč. sindikalnem svetu ZSS Ptuj je bila ustanovljena leta 1961. Od takrat naprej deluje v okviru svojega programa in programa Obč. sveta ZSS Ptuj. Program službe pravne pomoči pa je dokaj enostaven ; ČLANOM SINDIKATA NUDITI BREZPLAČNO PRAVNO POMOČ! Ob tem moramo povedati, da smo se zadnja leta predvsem usposobili za nudenje pravne pomoči v zvezi z zadevami, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Da bomo bolj konkretni, naj to ilustriramo z dvema primeroma: Delavec je, na primer, premeščen iz dotedanjega delovnega mesta na novo delovno mesto. Ker premeščeni delavec meni, da premestitev ni zakonita, pride k nam, nas pooblasti in nam naroči, da naj v okviru danega pooblastila ugotovimo, če je premestitev zakonita. Od danega pooblastila naprej je naša dolžnost, da zadevo raziščemo, na osnovi dognanj pa prizadetemu delavcu podamo svoje mnenje. V primeru naše ugotovitve, da premestitev ni zakonita, vložimo ugovor na ll-stopenjski organ v delovni organiza- ,ciji! V primeru, če je premestitev zakonita, pa delavcu to tudi odkrito povemo. Naše delo je v obravnavanem primeru končano šele potem, ko pri pristojnem sodišču vložimo tožbo, ali, kakor temu pravimo, sprožimo delovni spor. Drugi primer, ki naj nas predstavi, je naslednji: Delavec je, na primer, po disciplinskem organu v delovni organizaciji disciplinsko odpuščen iz delovne organizacije. V takem primeru gremo v delovno organizacijo, se seznanimo z zadevo in na osnovi tega zastopamo delavca z ugovorom na seji, na kateri najvišji organ v delovni organizaciji obravnava delavčevo zadevo — dokončno. Menimo, da smo se z navedenima primeroma dovolj nazorno predstavili in utemeljili potrebo po službi pravne pomoči. Ob koncu našega predstavljanja vabimo vse člane sindikata v'občini Ptuj, naj nas poiščejo, ko bodo v pravnih težavah. DELAMO VSAK ČETRTEK OD 16. r' 18. URE, V PROSTORIH OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV PTUJ, TRG MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD ST. 1, DRUGO NADSTROPJE — SOBA 38. Novi projekti (Nadaljevanje s 4. strani) že v Kecklinghausenu. Izgradnja druge produkcijske linije je že začela. Od leta 1971 bodo v Kecklinghausenu proizvajali 100 milijonov aluminijaste embalaže na leto — za pivo in druge pijače. VELIKA BRITANIJA Sredi decembra 1970 je začela s proizvodnjo nova elektroliza firme Anglesey Aluminium Ltd v Holyheadu. Pri izgradnji so udeležene s kapitalom Rio Tinto Zinc Corp. Ltd (RTZ), Kaiser Aluminium in British Insulated Callendér's Cables Ltd (BICG). Predvidevajo, da bo še pred polletjem 1971 dosežena polna začetna kapaciteta 100.000 ton. Produkcija bo razdeljena v razmerju udeležbe družbam v firmi Anglesey. Pri proizvodnji 100.000 ton aluminija bo odpadlo na RTZ 43.000 ton, Kaiserju 30.000 ton in BICC 27.000 ton aluminija. Firma Aluminium Powder Co, podjetje matične firme Me-tals-Alloys iz Birgminghama, ki spada v območje RTZ Pil-larjeve skupine, je začela v novem obratu Anglesey proizvajati aluminijev prah. Polna produkcija naj bi bila dosežena že v januarju, odvisno od razpoložljivega tekočega aluminija. JAPONSKA Nippon Light Metal planira izgradnjo nove valjarne z let- (Nadaljevanje s.5. strani) Glede na to, da najsodobnejša tehnologija ni v stanju, da bi preprečila škodljive vplive posameznih elementov v procesu proizvodnje na življenje in zdravje delavca na določenih delovnih mestih, je potrebno o benificiranem delovnem stažu zahtevati aktivnost za daljše obdobje. Informacija je obsegala angažiranje sindikata industrije .in rudarstva, s pričetkom od II. kongresa, da bo sestavljen elaborat za tista delovna mesta, kjer bi delovni čas be-nificirali. Pri teh naporih je prišlo do mnogih težav, med katerimi so najznačilnejše: O benificiranem delovnem stažu — pomanjkanje finančnih sredstev za pripravo dokumentacije (posebno v nizko akumulativnih panogah — tekstilna in lesna industrija, rudarstvo in gozdarstvo) ; — pasivnost določenega števila delovnih organizacij, da bi zaradi zakonskih obveznosti same nosile stroške benificirane-ga staža; — pomanjkanje strokovnjakov, ki bi strokovno spremljali delovna mesta, nevarna za življenje in zdravje delavcev; — nerazumevanje smisla benifi-ciranega delovnega staža; — komplicirani postopek v zvezi s priznavanjem pravice do be-nificiranega delovnega staža. Kompliciranost postopka, a posebno togost odgovornih faktorjev, bo najverjetneje povod za to, da se je sindikat s protestnim pismom obrnil na vse tiste, zaradi katerih akcija o benificiranem delovnem stažu izgublja na svoji učinkovitosti. aluminijske industrije v svetu no kapaciteto 70.000 do 80.000 ton. Z delom bodo začeli leta 1972, začetek obratovanja pa bo v letu 1974. Lokacija valjarne bo na področju integriranega kompleksa elektroliz in polizdelkov. V decembru 1970 je Sumita-mo Chemical Co Ltd v Toya-mi začela s proizvodnjo v novi elektrolizi z začetno kapaciteto 56.000 ton aluminija na leto. Elektroliza obratuje z 220 elektrolitskimi celicami. Že sedaj pa so začeli z delom pri programu širjenja, da bi proizvajali od marca 1972 — 168.000 ton aluminija na leto. KAMERUN Ste.' Camerounaise de Transformation de 1'Aluminium (So-catral), v kateri sta udeleženi Pechiny in Ugine, bo povečala proizvodnja valjarne v kraju Edea od 13.000 na 26.000 ton na leto. Razširitev je pogojena z rastočim povpraševanjem po aluminijski pločevini v centralni Afriki. Socatral dobiva potreben aluminij iz sosednje elektrolize Alucam. KANADA Alcan Canada Product planira novo opremo valjarne v Alberti, ki ji bo priključena tudi lakirnica. Po njeni postavitvi bo to dvanajsta tovrstna valjarna Alcana v Kanadi. TURČIJA V Turčiji bodo gradili valjarno za aluminij s sofinancira- njem kapitala skupine privatnih turških investitorjev in International Finance Corp. Opremo bo dobavila ameriška firma Hunter Engineering, proizvodnja naj bi se začela leta 1972. Do leta 1975, ko bo začela obratovati prva turška e-lektroliza, bo oskrbovanje livarne z aluminijem vezano na uvoz. ZDA Revere Copper in Brass je, kot je bilo planirano, začela s proizvodnjo v novi elektrolizi pri Goos Pond Islandu, Scotts-boro (Alabama). Elektroliza s pečmi v štirih vrstah ima kapaciteto 100.000 ton aluminija na leto. Z enim delom produkcije bo oskrbovana zraven zgrajena [valjarna, kamor bo transportiran tekoči material. Od marca 1971 dalje bo elektroliza oskrbovana z glinico iz nove tovarne, ki jo gradi Revere pri Maggotty na Jamaiki in ki bo v Item času začela obratovati z začetno kapaciteto 179.000 ton. Glinico bodo prevažali s 25.000-tonskimi ladjami od Jamaike na Burnside (La.) in od tam dalje po Ten-nese River-ju na Goose Pond Island, kjer so pred kratkim dokončali naprave za razkladanje. Po reviji »Aluminium« ŠR Izobraževanje z vidika industrijske sociologije (Nadaljevanje in konec) Pristopi k načrtovanju kadrov v širšem smislu so zbrani v učbeniku Industrijska sociologija dr. J. Jerovška. Kratek povzetek omenja nekaj novih, ki se ne prekrivajo oz. niso podobni že omenjenim: -1-- .ekstrapolacija preteklih trendov rasti in korelacije z njimi; — bistvena določila so tista, ki opisujejo ekonomijo po naravi in kompoziciji za načrtovano leto; — analiza obstoječega stanja in predpostavke o gibanju trendov v naslednjih letih; — vplivi na smer zaposlovanja težko predvidljivih faktorjev, ki jih je tudi težko kontrolirati (porast produktivnosti, politika vlade...); — primerjava z nekaterimi drugimi deželami, — idr. Nekateri avtorji pa celo trdijo, da planiranje kadrov ni potrebno. Pravijo, da višje izobražena delovna sila že sama po sebi vpliva na večjo ekonomsko rast, kar je nedvomno tudi res ob optimalnem izkoristku teh delavčev. Ne moremo pa ob tem pustiti stihijskega izobraževanja, ker ni racionalno. IZKORIŠČENOST IN VZPODBUDA STROKOVNJAKOV Podatek o formalni zaposlitvi nam še ne pove, kaj in koliko kdo dela in s tem prispeva k uspehu. Važno je tudi vedeli raven časovne zaposlitve in kaj dela strokovnjak v tem času. »Pridnost,« vestnost in druge odlike strokovnjaka ne rešujejo problemov, če tak človek dela le uro ali dve na dan delo, ki bi ga lahko opravil nekdo z nižjo strokovno izobrazbo. Tretja raven zaposlitve t. j. polna zaposlenost nam šele lahko zagotavlja pričakovani uspeh. Potrebno je popolnoma izkoristiti najvišje sposobnosti in znanje. Le izkoriščenost izobraženih delavcev zagotavlja njihovo produktivnost, ki jo pa v glavnem zelo težko ugotavljamo in merimo. Anketa republiškega sekr. za delo v marcu 1970 je zajela skoraj 2500 delavcev z visoko strok, izobrazbo v Sloveniji in glede na njihove izkoriščenosti daje zanimive ugotovitve. Nekatere od teh so: a) povprečna časovna izkor. strokovnjakov v rednem delovnem času je 65% in bi jo lahko ocenili za dobro, če bi poznali njihovo intenzivnost dela oz. produktivnost; b) njihovo znanje v tem efektivnem času že ni več racionalno izkoriščeno. Le 30 % delovnega časa opravljajo naloge, ustrezne njihovemu znanju; upoštevajoč višje strokovno znanje, se odstotek poveča na 43; c) kar 31 °/o teh strokovnjakov (zavzema) zaseda taka delovna mesta, za katera ni potrebna visoka izobrazba. Skoraj 50% teh strokovnjakov, ki so neustrezno zaposleni, dela na delov-, nih mestih delovodij, ki so tipična delovna mesta za srednje izobraženi kader; , d) 35% teh anketirancev pravi, da je njihov vpliv na konkretne odločitve in operativno delovanje podjetja majhen oz. ga sploh nimajo. S tega stališča so torej neučinkoviti. Groba ocena podatkov ankete kaže na slabo izkoriščenost najvišje izobraženih strokovnjakov v naših podjetjih. Kot najvažnejše vzroke za tako stanje navajajo anketiranci sami med drugim: — Delo ni ustrezno vodeno in koordinirano. — Strokovnjaki imajo premajhen vpliv na važne odločitve. Vodstvo ima premalo znanja in sposobnosti, da bi znal» strokovnjake izkoristiti in utemeljevati. — Nagrajevanje ni vzpodbudno. — Glavno besedo imajo v veliki večini še vedno nestrokovnjaki. — Strokovnjaki imajo premalo družbene podpore in pd. Vzroki se med seboj vsebinsko prepletajo, zato so izluščili analitiki kot najpomembnejša vzroka: 1. neustrezno vodstvo 2. nevzpodbudno nagrajevanje. Natančnejša analiza teh dveh je na osnovi ankete dala med drugim te ugotovitve: — dobre vodilne kadre bomo našli med strokovnjaki z višjo izobrazbo, ki so predhodno končali štiriletno srednjo šolo* in med delavci z visoko strokovno izobrazbo; — ustrezna izobrazba še ne daje vodstvenih sposobnosti; — najprej najboljše strokovnjake na najvišja vodilna del. mesta; — neobhodno potrebno je nenehno dodatno usposabljanje vodilnih kadrov; — v večini podjetij ni učinkovitih sistemov nagrajevanja; --- delovne organizacije se morajo s pomočjo zunanjih speciali^ ziranih ustanov bolj pogumno lotiti izdelave spodbudnih sistemov nagrajevanja; — pravilnikov o delitvi OD naj ne izdelujejo le »strokovnjaki« s pomanjkljivostmi, kajti ti si prikrojijo pravilnike po svoji meri; — najslabše je delo vodeno in usklajeno v tekstilni ind. in rudar., nato sledijo kemična ind., industrija usnja, in obutve, metalurgija itd.; g|- največ besede imajo nestrokovnjaki v tekstilni ind., meta-lur., proiz. elek. energ., prometu itd.; — najbolj nespodbudno nagrajevanje je v rudarstvu in metalurgiji; r#- najslabšo izobrazbeno strukturo vodilnih kadrov imajo tekst, ind., proizv. elek. ener., ind. usnja in obutve itd. Ob robu omenimo še podrobne rezultate analize odgovorov v zvezi z OD in nagrajevanje na splošno. 70 % anketiranih zahteva razpon med 1:4 do 1:6, kar ni pretirano. Skoraj polovica vprašanih trdi, da je le simbolična razlika med osebnimi dohodki na enako zahtevnih delovnih ipestih med delavci, ki strokovno ustrezajo, in onimi, ki ne ustrezajo; 18 °/o pa pravi, da imajo neustrezni kadri večje osebne dohodke, kar je značilno za naš sistem nagrajevanja. Ugotovljeno je bilo tudi, da se le včasih uporabljajo oz. izvajajo sankcije (znižanje OD, premestitev, kritika, ipd.), če je strokovnjak neučinkovit, nestrokoven, nedelaven ipd. Sistem materialnega vzpodbujanja tam, kjer sploh je, ni diferenciran. Delovni rezultati ne vplivajo na nagrado in njeno višino. Tudi za inovacije (patenti, racionalizacije ipd.) ni zadostne oz. skoraj nobene spodbude (74 % odgovorov). V našem sistema dejansko ne poznamo niti nagrad niti kazni, razen v neposredni proizvodnji in se v tem pogledu ugotovitev ujema z rezultati analize J. Županova, ki je bila izdelana za območje cele Jugoslavije. Iz vsega lahko v odnosu med položajem, izobrazbo in dohodkom ugotovimo, da je dohodek bolj odvisen od položaja kot, od izobrazbe. DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE — NENEHNA NUJNOST SEDANJOSTI — IN IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH »Konec prihaja tudi tistemu tipu izobraževanja, ki je izobrazilo strokovnjake enkrat ža vse življenje. Namesto tega bo stopala' v ospredje čedalje bolj zahteva po, permanentnem izobr., po sprotnem izobr., ki bo vse delovno življenje ohranjal» znanje na ravni s sodobnim razvojem. To bo seveda narekovalo-potrebo po vrsti postgradualnih študij, ko se bo študij spremenil v delovno razmerje z vsemi posledicami,« ugotavlja M. Pečujlič v svojem delu: Prihodnost, ki se je začela. Med drugim tudi pravi: »Spremembe so postale način življenja modernega industr. življenja. Legije delavcev, ki so se oblikovale v nekem tehničnem okolju, bodo doživljale večjo selitev oz. prekvalifikacijo. Povprečna starost delovne sile je okrog 30 let; milijonske armade delavcev bodo torej aktivno delale še dve ih pol do tri desetletja. Ugotovili smo že, da kakih pol milijona delavcev in uslužbencev zavzema delovna mesta nad svojo strokovno izobrazbo, nad kvalifikacijo, ki jo imajo. Rešitev tega problema ni možno najti zunaj območja dopolnilnega izobraževanja velikih delavskih skupin.« (Nadaljevanje na 7. strani) Izobraževanje z vidika industrijske sociologije (Nadaljevanje s 6. strani) Po raznih trditvah zastara v 5—15 letih polovica osnovnih iznanj. Zaradi sprememb tehnolog:, in organiz. mora danes člo-vek-strokovnjak v naprednem svetu menjati poklic oz. delovno področje povprečno 5 do 7-krat. Izobraževanje, tudi dopolnilno, ni le. zadeva posameznika ampak naloga celotne družbe, del konkurenčnih prizadevanj in, ne nazadnje, tudi pogoj za dosego višje življenjske ravni oz. standarda. V razpravi o izobraževanju odraslih razmišlja o teh stvareh med drugimi avtorji tudi T. Blaha in nekaj teh misli povzemamo na kratko: Potrebno je načrtno izobr. posameznika in družbe. Sistem vzgoje in izobr. se mora prilagajati procesom znanstveno-teh-nične revol., ki je povezana predvsem z dvema dejavnikoma: tehničnim in družbenim. Izumira delitev na umsko in fizično delo, na vodenje in izvrševanje. Konkurenčna sposobnost mikro in makro gospodarstev je zelo odvisna od stalnega izobraževanja vseh zaposlenih in njihove splošne razgledanosti. — Človeško življenje postaja nenehno učenje. Šolska izobr. je le uvod v proces življenja in dela. (Spomnimo se primera z avtomobilom, ki mu eno polnjenje z gorivom zadošča le za prvih nekaj sto km). — V izobr. se vključujejo vedno širši sloji prebivalstva vseh starosti in nivojev. — Klasično šolstvo postaja preozek okvir za reševanje sodobnih nalog izobr.. Nove metode s pomočjo sodobnih komunikacijskih sredstev so neobhodno potrebne. — Bistvenega pomena je motivacija posameznikov in del. org., preko stimulat. druž. ekonom, instrumentov, k nenehnemu izpopolnjevanju znanj(a). — Tudi financiranje (stalno) interesnih izobr. dejavnosti ni nepomembno v današnji družbi, predvsem z ozirom na prihodnost. — Zelo koristne in potrebne bi bile znanstvene raziskave izbr. prakse in sistema samega. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Žene in 8.marec Življenjska doba se je podaljšala za približno 10 let. Ta leta potrebujejo duševno svežega, smiselnega in sposobnega človeka. Vedno močneje in hitreje se odpirajo meje med državami in krajšajo razdalje med kontinenti. Znanje jezikov nam omogoča izkoriščati te možnosti in tako bogati naše življenje. Skrajšanje delovnega dne nudi več možnosti za kulturno bogato življenje, ki ga veliko lažje izkorišča in uživa najmanj povprečno izobraženi človek. • Našteta dejstva že nakazujejo potrebo po dopolnilnem izobr. odraslih. Neuk in neizobr. človek postaja vse bolj nesposoben in nemočen pri uresničevanju pravic in. izkoriščanja možnosti, ki jih posamezne institucije nudijo. Izobr. odraslih torej ni dolg nerazvitega šol. sistema v preteklosti, ampak ga med drugim zahteva tudi hiter razvoj znanosti in tehnike ter družbenih odnosov. To ni po vsem tem nek način izobr. poleg rednega šol. sistema, ki bi šel na škodo rednega izobraževanja mladine, ampak je trajna nujnost sodobne in napredujoče družbe. Bogatejša je družba, bolj ima razvit šolski sistem in bolj vsestransko in razširjeno izobr. odraslih. Razlaga nekaterih tujk: KOMPOZICIJA — sestava, sorazrrjerje p osameznih delov; ; STIHIJA — slepa, nepremagljiva naravnavali družbena sila; ANKETA — poizvedovanje, izpraševanje, zbiranje podatkov; KOORDINACIJA —: smotrna, harmonična ureditev, uskladitev; STRUKTURA —listroj,/sestave, notranja zgradba - -, SANKCIJA — potrditi, uzakoniti, priznati, ukrepati itd. DIFERENCIACIJA — razlika, razločevanje, razlikovanje; INOVACIJA — novatorstvo, vpeljevanje nečesa novega; INSTITUCIJA -t- vzgojna ustanova ali zavod; RACIONALIZACIJA ji|jj§ celotnost ukrepov za boljšo organizacijo-del. procesa; PERMANENTNO — stalno, trajno, nepretrgano; POSTGRADUALNI STUDIJ — poznejši, kasnejši postopni študij; MIKRO — malo; MOTIVACIJA — opravičiti, podpreti, utemeljiti.. Tako kot vsako leto, je tudi letos OOS TGA organizirala praznovanje Dneva ièna 8. marca — za zaposlene žene v našem podjetju. Ker je dosedaj bila ustaljena praksa, da se tega praznovanja udeležijo le tiste ^ žene, ki lahko zapustijo ta dan družine in domove ter se posvetijo le svojemu prazniku, so bile navadno prikrajšane vse tiste, ki si pač zaradi kateregakoli razloga tega niso mogle urediti. . Zato je sekretariat OSS z odborom za družbeno aktivnost žena letos uvedel spremembo in obdaril tudi tiste žene, ki se skupnega praznovanja niso mogle udeležiti^ Praznovanje je bilo razdeljeno na dva dela; prvi del v tovarni in drugi del na Borlu, kamor sp bile naše žene tudi povabljene. Ker se je njihov delovnik končal tega dne nekaj ur prej, smo jih okrog 12. ure prepeljali z avtobusi na mesto praznovanja — na Bori. Takoj po prihodu na Bori in po prvem aperitivu se je pričel uradni del proslave. V uvodu jih je pozdravil in jim zaželel ob njihovem prazniku vse najboljše — tov. Viktor Markovič, predsednik OOS TGA. Nato je program nadaljevala Osnovna šola »Maksa Bračiča« iz Cirkulan. Nastopali sò s pesmimi, recitacijami in plesi. Ker je bil program učencev iz Cirkulan zelo pester, je bilo vzdušje v dvorani zelo vedro. Po končanem kulturnem pro--gramu in kosilu je prevzel v roke vajeti razpoloženja zabavni ansambel »Pe-tovio« iz Ptuja. Po nekajurnem zabavanju je bilo med ženami opaziti že rahlo utrujenost, zato so se začeie posamič äli v skupinah odpravljati proti domu. Na koncu se žene in vodstvo osnovne organizacije sindikata zahvaljujejo vsem ,vabljenim gostom, vodjem (Glinica, Aluminij, Energetika in Osrednje službe) in predsedniku delavskega sveta za razumevanje in odziv na praznovanje IZRnEUHR ■Risni -i.LniriPRET KITOVO MEH lipi IZ LETHL5TVR 5E5THVIL -TREit M. obsut; HBi »ivjnčiun CESKH PRITR-3111« R VCEsJii IMI ZMncn) ZH5LEKNT EWEGMNE OBRDT V TGR OBRH V TGI1 PRRVWIK PORODI/. hmprdtro CD' Mino zmzupi) EDEM 03 ČUTOV HORODNO ZRBÌWNÌ RH5Ì1MBEL ftTRjSKn PRÉBIVOIEC BÖNIJE TROTIH, v Bil OSKRBITE« MESTO NIT KRETI VRSTI? VITRMINI? DKZIIV3 KP 5EVER.ZM REKO V litiGOLI GOR n v MRKEION- ČETRT/ VOKIH TMETJ1 ! RRZŠODNIK VODgl HLhPI imrnim EL. MESTO TEMENI! TT REKITV ŠVICI ■B MESTO, NI? NIZOZEMSK VR5TI? ŽITI? Tompijuč V PTUJU Z; IME KRCI! iilBB 100 r POSTI? TCCE&RRT RRK0V0 MESO t: JUTRItNJE ZRR]E RODIO; TELEVIZIJI] žlRRKIT, ili HHSLQV OGRODJE ,PISATELJ GU1V.ME5T0 KENIJE PRRJEME ŽIVRL1 8ÌM5K! BOG LJUBEZNI; 0NR55I5 H G RS Kri TRKI? DVOJICI? ZRH03 WIRJENI? MESTO, v OWN J E TRDRMÉZ1 ZNITMKI? ŠVIC. UR GLIHI?' MEJL« SOVJET- ZVEZIT kemicNu PRVINA 3ELRĐS0M $05. GRKI ■■ ABECEDE P06RN IRIDIJ PREB. . HUJE wwyif TRED'JjL“ 05EBN1 zmriEK ma— REKI? NI? liiiozEmK sniRiHinnn ViNOROBI» RITstUNU VERNIK STRTUr? IS« KnZULNI Z-HIMER C1TIRIWJE PETI MESEC FRDRL5KI REKVIZIT RIMSKO ŠT, 50 MB ČETRTI voKftL; PRIPOM. zli?'/ sphikme UMIRIC RIMSKI? 5- poljsku; ITITI. , VELETOK OBČNI ZBOR INDUSTRIJSKEGA GASILSKEGA DRUŠTVA NASE TOVARNE Okrepiti splošna obrambna prizadevanja! 5. marca 1971 je bil 24. redni letni občni zbor v Restavraciji Kidričevo. Na tem zboru, kjer je društvo polagale' obračun o svojem delu v prejšnji mandatni dobi, so poleg članov sodelovali še predstavniki naše tovarne, predsednik tovarniškega odbolra sindikata, predstavniki Občinske gasilske zveze Ptuj, tovarne »IMPOL« Slovenska Bistrica, Tovarne dušika Ruše in sosednjih gasilskih društev Hajdina, Gerečja vas in TAP Ptuj. Na tem zboru si je društvo zastavilo naloge, sklepe in smernice, katere bodo pripomogle k še uspešnejšemu delu, k temu, da bo (Jruštvo sposobno izvršiti vse naloge. Gasilske organizacije se pridružujejo naporom SZDL za moral-:., no-politično krepitev obrambne sposobnosti naših narodov. Gasilska služba ima pomembno me- sto v civilni zaščiti. Tako mesto.ji gre zafadi njene vloge pri reševalnih akcijah ob različnih nesrečah, kot tudi- ob zračnem in drugih oblikah 'napadov v morebitni vojni. Ne glede na to nalogo, moramo ugotoviti,': da gasilske organizacije že ves čas aktivno sodelujejo ob' poplavah, požarih ..in reševanjih vseh vrst; vključujejo se v skupno organizacijo dela tudi pri vajah, katere organizirajo občinski štabi civilne zaščite. Čas, v katerem živimo, ni rožnat. Razmere nas silijo, da se nujno lotevamo priprav na organizacijskem jn tehničnem področju, da bomo kos nalogam, pred katere bi bili postavljeni ob sovražnem napadu. Množične žrtve in poškodbe, epidemije, poplave, požari, zastrupitve vode zraka in hrane z radioaktivnimi, biološkimi, kemičnimi, ali kakšnimi drugimi snovmi, so možne pri vseh nesrečah ,in katastrofah, ne glede na'to, ali so jih povzročile vojna, naravne ali druge nesreče. Razlika-je'le v tem, da bi bilo število žrtev, v vojni veliko večje, prav tako pa tudi gmotna škoda. Zažigalna napadalna orožja 'so po drugi svetovni vojni močno napredovala in jih v vseh vojnah v zadnjih letih že na široko uporabljajo. Spomnimo se vojnih grozot in požigov v Južnem in Severnem Vietnamu in Kambodži, Bližnji vzhod in najnovejše: še Laos. Če želimo, da bi v morebitni vojni zavarovali pred to nevarnostjo ljudi in premoženje, moramo v mirnem času skrbeti za krepitev gasilske službe fn njene tehnične opreme. Zato bo potrebno, da imamo tudi gasilske enote takoj pripravljene za hitro posredovanje. Zato je naša naloga, da z ustreznimi določili v statutu delovne organizacije zagotovimo požarno varnost in varnost v primeru elementarnih in drugih hudih nesreč. Vse te nesreče bomo lahko vsaj delno ublažili s skupnimi naporfajjž enotami civilne zaščite. Po zakonu o civilni zaščiti je v našem podjetju organiziran štab civilne zaščite. Ta je. zadolžil naše društvo, da mora imeti tri dobro izvežbaoe in tehnično opremljene operativne desetine, ki bodo sposobne samostojno delovati na mestih,' kjer bo pomoč potrebna. To naročilo — nalogo narri je uspelo povsem uresničiti . s tehnično opremo, katero nam je na našo Utémèljitev'z zadolžitvami, ki -nam jih nalaga ta zakon, nabavilo naše podjetje. To tehnično opremo je svečano izročil svojemu namenu in v uporabo društvu — direktor naše tovafne po veliki gasilski {vaji v tovarni, 3. julija 1970. Naše društvo šteje danes 33 aktivnih članov, od tega so 4 po--klicni gasilci: iz kolektiva pa je članstvo v naslednjem' sestavu: 1 inženir, 1 tehnik, 6 visokokvalificiranih, 12 kvalificiranih in 9 polkvalfidranih delavcev. Po starosti pa sestav članov izgleda takole: nad 50 let — 7 članov, od .40—50 let fc 10 članov, od 30— 40 let -|S6 članov in do 30 let — 10 članov. Iz tega je razvidno, da je v društvu večina starejših, članov in bo nujno potrebno najti take kriterije, da še bo članstvo v društvu pomladilo. V preteklem letu smo iz članstva črtali enega člana, dva pa sta na odsluženju voj. roka v JLA. V društvo sta se vključila dva mladinca, ki nista člana našega' kolektiva, eden pa se je vrnil iz JLA. Ker je naše društvo industrijsko, kar pomeni, da nam je zaupano čuvanje tovarniških objektov," pa vendar ne,moremo mirno gledati požarov, ki uničujejo domove,: dostikrat tudi članov našega kolektiva: Zato' je nujno, da obstoji, sodelovanje s, postajo Milice Ki- dričevo, da nas o dogodkih obvešča in pokliče na pomoč. Tudi takrat naši člani ne oklevajo, pa naj bo to podnevi ali ponoči: odhitimo tja, kjer našo pomoč pričakujejo. Za sodelovanje se kolektivu- postaje Milice Kidričevo zahvaljujem im jih prosim, da to delo nadaljujejo, ker š tem zmanjšujejo posledice uničenj, katere povzročajo take riesreče. Člani se izpopolnjujejo v strokovnem gasilskem znanju v4--> predvsem na rednih vajah. Dva člana,. ki sta obiskovala tečaj za gasilske strokovnjake pri občinski gasilski zvezi, sta pomnožila število naših strojnikov. V preteklem letu je naše društvo organiziralo strokovno ekskurzijo za člane v Varaždin k »Varteksu« in-INI v Lendavi. Prepričan sem, da so naši člani mnogo videli in tudi strokovno pridobili, saj so videli najsodobnejše samodejne požarnovarnostne naprave in naprave za gašenje naftnih dèrivatov v velikih rezervoarjih. Za konec, lanskega delasmp obiskali še kolektiv mariborskih poklicnih gasilcev in si ogledali, njihovo opremo, alarmne naprave, delavnice Ob določeni uri je bilo v dvorani zbranih kakšnih 70 do 80 ljudi; največ jih je bilo-z območja Kungote in . Nji-vere, kar pomeni, da prebivalce teh'vasi najbolj zanimajo problemi krajevne skupnosti, medtem ko ostale toliko ne zanimajo; morda, misleč, da je probleme tako in . tako dolžna reševati krajevna skupnost m da od 'te lahko le zahtevajo, ne pa tudi prispevajo! Uvodoma je odbornik občinske skupščine MAKS jABLOCNIK poročal o lanskem delu občinske skupščine in o proračunu občine Ptuj za letošnje leto. V nadaljevanju pa je predsednik krajevne skupnosti FRANČEK KRAJNC poročal o delu krajevne skupnosti v minulem obdobju, medtem ko je tajnik KS MATEVŽ CESTNIK volivcem obrazložil delovni program krajevne skupnosti za letošnje leto. Omenjeni program zajema vše tiste naloge, katere naj bi svet krajevne skupnosti in njegovi organi neposredno izvrševali skozi vse tekoče leto. Program ločuje dela po teritorialnem sestavu zaradi preglednosti, sodelovanja pri reševanju posameznih nalog, kakor tudi zaradi zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev. Preveč bi bilo, če bi opisovali ves program krajevne skupnosti, zato se bomo ustavili le ob najvažnejših postavkah, katere so zanimive tudi za vse člane naše delovne skupnosti, živeče na območju KS Kidričevo. Kot je znano, je KS razdeljena na pet območij in je zato tudi v delovnem programu obdelano vsako območje posebej. Tako so za naselje Kidričevo I predvidena razna dela v skupni predračunski vrednosti 940.000 dinarjev, od katerih bo pretežen del uporabljen za povečanje rekreativnih površin, za. obnovo in povečanje ležalnikov na 'letnem kopališču, za zamenjavo in dopolnitev opreme; posebna novost pa bo ureditev stez za mini golf, ki bi moral v glavnem biti končan do konca tega meseca. Nadalje je predvidena ureditev nekaterih cest v naselju (obnova asfalta), ureditev zelenic, vzdrževanje parkov itd. Za naselje Kidričevo II je v programu predvidenih 25.000 dinarjev za ureditev javne razsvetljave, vzdrževanje cest in manjše komunalne potrebe, za območje Stare postaje pa 28.000 din, katere bi porabili za vzdrževanje cest, izvedbo telefonskega priključka, ureditev vodovodnega omrežja in izdelavo projekta za javno razsvetljavo. Za območje Njiverc je v programu predvidenih 211.500 din toda le pod pogojerft, da bodo vaščani sami, s samoprispevkom, zagotovili 110.000 din in z dodatnim prispevkom 60,000 din. V tem primeru bi namreč asfaltirali cesto v dolžini 2100 m ali 8300 m2, medtem ko so ostala sredstva predvidena za vzdrževanje in dopolnitev javne razsvetljave in zimsko službo. Kot je znano, je bila h KS Kidričevo letos priključena tudi Vas Kungota in je zato že tudi zajeta v tem pro- BODICE in se seznanil z njihovim delom in življenjem, katerega preživijo v zavodu. V preteklem letu so nas obiskali gasilci iz sosednje Avstrije iz mesta Kölflach, si ogledali našo tovarno in mesto Ptuj z muzejem. Ko pa je naša sindikalna organizacija organizirala srečanje za naš tovarniški praznik, smo povabili tudi desetino gasilcev iz Köflacha. Za to sodelovanje se najtopleje zahvaljujem tovarniškemu sind, odboru in ga pozivam k še tesnejšemu sodelovanju. Delovni plan — smernice —| sklepi: 1. Vaja y tovarni s sodelovanjem IG društev in centra Ptuj; 2. vaja v naselju Kidričevo s sodelovanjem Občinske 'gasilske zveze Ptuj; 3. udeležba na vajah jS tekmo-, vanjih v-okviru Občinske gasilske zveze Ptuj; 4. medtovarniško tekmovanje za praznik tovarne — 21. novembra; : 5. strokovna ekskurzija: 6. poveljstvo mora sestaviti program za'reševanje, v sklopu civilne zaščite,, napraviti se- gramu, v katerem je za potrebe v njihovem kraju predvidenih kar 302.001) din, vendar je treba takoj povedati, da SO' se odločili za samoprispevek in že pridno zbirajo potreben denar za asfaltiranje cesie skozi vas v dolžini 2000 m ali za 10.000 m2 v vrednosti 280.000 dinarjev. Nadalje je še za Kungoto pred- •’videna ureditev otroškega igrišča; parka- okrog kulturnega doma in napeljava dveh telefonskih priključkov, za katere bodo prav tako sredstva zbrali sami, jame za drogove pa jim bodo skopali mladinci. Ze dosedaj so zbrali za cesto okrog 5 milijonov S dinarjev, kar je najboljše jamstvo za to, da bodo dobili asfalt še letos! Zanimivo jev tudi to, da je na minulem zboru volivcev bil podan in sprejet predlog, da je treba ponovno poskusiti z referendumom za uvedbo krajevnega samoprispevka, vendar . za vsako območje v KS posebej, s točno določenim programom za tisto območje — pod pogojem, da bodo sredstva, zbrana na določenem območju, tam tudi povsem izkoriščena. To pa pomeni, da čaka tako krajevno skupnost kot družbeno-politične organizacije še precej dela, kajti, če želijo nekaj doseči, potem bo potrebno priti pred volivce s povsem točno in jasno opredeljenim programom, da ne bo več nobenih dvomov o koristnosti takega samoprispevka. V razpravi so prisotni obravnavali mnoge pereče probleme, od cest do ostalega. Med drugim so tudi Ostro obsodili ravnanje nekaterih nestrpnežev, katerim ne moremo reči, da so mladinci, v parku mladosti in na tamkajšnjih napravah, zaradi uničevanja nasipa vzdolž pešpoti do tovarne, kjer name- . rava krajevna skupnost posaditi travo in okrasno grmičevje. Toda prej bo potrebno prenehati z uničevanjem, spoštovati vse prometne predpise.in navodila, ki so namenjena prav vsem koristnikom, né glede na spol in starost, za kar pa bodo morali čimprej poskrbeti tudi naši varnostni organi, če že drugače ne gre! Zbor volivcev, ki je trajal več kot tri ure, je pokazal, da še naši občani na območju krajevne skupnosti vse bolj zanimajo za določene probleme in kar je najbolj važno — mnogi so celò pokazali izredno pripravljenost za reševanje aktualnih problemov; še posebno velja za ljudi iz naselja II, ki si prav tako želijo, da bi si uredili take pogoje za življenje, kot so drugod, seveda v okviru realnosti in razpoložljivih sredstev. Ce bodo tudi sami pomagali, potem bodo prav gotovo uspeli. Če bo krajevna skupnost uspela s predvidenim povečanjem rekreativnih površin pri letnem kopališču, potem se ji prav gotovo obeta večji uspeh, izražen na območju celotne krajevne skupnosti Kidričevo! m. f. .znam reševalne opreme in opreme za ljudi, ki bodo to delo opravljali; 7. poveljstvo mora sestaviti plan vaj za vsako tromesečje posebej, da bo razvidno, kaj bomb vadili in kdo bo vadil; 8. čez leto morata biti vsaj dva članska sestanka; 9. montiranje sirepe v Njivercah; 10.' usposabljanje na vajah strojnikov in šoferjev pri vožnji z avtom, črpanju v avtocisterne in z motorkami. Občni zbor je tudi sklenil, da je možno sprejeti v IGD mlade člane kolektiva, ki ne stanujejo v našem požarnem rajonu. M. M. ZAHVALE Ob bridki in težki izgubi mojega dragega moža FRANCA DREVENŠEKA ' še'zahvaljujem vsem, ki' so mi ob tej težki uri priskočili na pomoč iinj mi lajšali bolečine'. , » ^Zahvaljujem se kolektivu TGA za vso izkazano pomoč, tovarniškemu sindikatu, godbi na pihala, pevskemu zboru, gasilcerri, govornikom, darovalcem cvetja in vsem tistim, ki so ga spremljali na zad-, nji poti. Prav posebno pa se zahvalju-,.jem tov. Jožetu Šeguli, za njegovo Skrb in pomoč. 1 Žalujoča Kristina Drevenšek in otroci Podpisani Franc, Krajnc se prav lepo zahvaljujem vsem sodelavcem, mojstru in vodji obrata Stikal nice in. Usmerjevalnice za ' . poslovilni večer, katerega so pri--^■redi-li-ob-tTaojem-odhad.u-.V'poköJ-._ Iskrena hvala tudi sihdikälni organizaciji za spominsko.darilo; to me bo še dolgo spominjalo na delovni kolektiv Tovarne »Boris Kidrič« Kidričevo. 'Celotnemu kolektivu; kakor tudi vsem organizacijam; želim veliko delovnih uspehov! . Franc Krajnc * Ob bridki izgubi našega dragega ateka in moža ANTONA MOHORKA iz Ptujske gore . .se iskre'no zahvaljujemo vsem ' prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so ga v tako. Velikem številu spremljali pa njegovi’ zadnji poti, .prekrili š cvetjem njegov prerani dom, ž nami sočustvovali in nam izrekli soža-; Olje':: r ; ' .. ■ ; Še posebno se zahvaljujemo' kolektivu TGA Kidričevo, OO sindikata, sindikalni godbi, OQ RK-TGA, pevskemu zboru DPD Kidričevo, govornikom in vsem prijateljem, ki so mu izkazali zadnjo čast, nam pa lajšali trpljenje. Vsem: iskrena hvala! Žalujoči: žena Žalika, hči Danica. in sin Silvo z družina-; ri ma ter ostalo sorodstvo. Podpisani ŠTEFAN HADLER iz delovne enote Glinica se; zahvaljujem vsem sodelavcem iz plinarne in ostalih obratov, ker so 28. februarja 1971 v velikem šte- -vjlu spremljali na zadnji poti mojega očeta Štefana Hadlerja — upokojenca, ki-je delal v DE Energetika. Prisrčna hvala godbi na pihala tovarniškega zbora' sindikata in govorniku Ivanu MUNDI iz Pii-;-, name za ganljive poslovilne be-sede. Veliko število prijateljev in znancev je dokazalo, kako priljubljen jé bil med syojimi sodelavci. Zato, še enkrat: vsem srčna hvala! Štefan H ad I er IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO. UREDNIŠKI ODBOR: Franc Vrlič — predsednik, člani: Stojan Kerbler, dipL inž., Franc Kolarič, Milan Nežmah, Janez Sukič in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejc, dipl. inž. Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti. Rokopisov in slik ne vračamo. Namesto rožic bo treba položiti račune na oltar domovine. Samo mali ljudje se borijo za prestiž... Veliki s0 to že dosegli. Vsak dan gledamo, kako majhne slabosti »žrejo«-velike uspehe. Podražil se je tudi alkohol, a vendar ne toliko, da bi zategnil pasove ženam in otrokom. Nimam več kaj povedati, vse sem že-zamolčdl. . M. Nežmah Iz laboratorija aluminija Povečanje rekreativnih površin VEČJE UDOBJE Minuli mesec je bil v veliki dvorani TGA, v restavraciji, zbor Volivcev, na katèrem srno obravnavali predlog proračuna občine Ptuj in program Krajevne skupnosti Kidričevo,'izvršene pa so bile tudi volitve, za novi svet krajevne skupnosti in člane poravnalnega sveta.