si zagotovili hitrejše in predvsem zanesljivejše delo. Pri pisanju kataložnih enot padovanskega kataloga je sodelovalo 17 strokovnjakov, pri beneških pa 22 za razstavo v San Barnaba in 31 strokovnjakov za razstavo na San Giorgio Mag- giore. V slovenskem »umetnostnozgodovinskem« prostoru je takšen način dela žal redkost, v zadnjih letih sta bila tako zasnovana kataloga Gotika v Sloveniji (Ljubljana, Narodna galerija 1995, Janez Höfler ed.) in Dioecesis Justinopoli- tana. Spomeniki gotske umetnosti na območju koprske škofije (Koper, Pokra- jinski muzej, Samo Štefanac ed.), ki je v času pisanja te recenzije še v tisku, podobno pa na primer tudi Katalog stalne razstave Pokrajinskega muzeja Murska Sobota (1997, Janez Balažic, Branko Kerman edd.), kjer so bili »zuna- nji« strokovnjaki povabljeni k pisanju uvodnih študij. Barbara Jaki, Ljubljana L’ARTE DELLO STUCCO IN FRIULI NEI SECOLI XVII–XVIII: STORIA, TECNICA, RESTAURO, INTERCONNESSIONI. Mednarodni simpozij, Passariano in Udine, 24–26. februar 2000. V osrednji Evropi se umetnostnozgodovinska stroka v zadnjem desetletju vse bolj intenzivno ukvarja s študijem štukaturnih dekoracij pred- vsem 17. in 18. stoletja, pogosto pa tudi starejših obdobij. Povečano zanimanje je povezano z intenzivnejšim preučevanjem baročne umetnosti sploh, zlasti tudi arhitekture tega časa, in z dejstvom, da se je pri tem štukatura uveljavila kot pripomoček pri datiranju in širšem opredeljevanju arhitekture. Hkrati je današnji čas prepoznal štukaturno dekoracijo kot avtonomen prispevek k baroč- ni celostni umetnini in pomemben element umetnostnega snovanja. Poleg specialističnih študij, ki obravnavajo posamične spomenike ali sklope spomenikov, izhajajo tudi splošni pregledi z opisom tehnike in zgo- dovinskim uvodom. Še vedno pa so za študij najbolj zaželene predstavitve štu- katurnih dekoracij po deželah. Tako so svojo dediščino najbolj temeljito pred- stavili Avstrijci, sledijo jim Nemci, ki ohranjajo iniciativo tudi pri razširjanju študijskega področja. Med belimi lisami na tem področju ne bi našli Slovenije, saj je njena štukaturna dediščina z osrednjimi spomeniki monografsko pred- stavljena vsaj za 17. stoletje. Italija se ponaša z obsežnim seznamom spomeni- kov, ki jih posamično ali v sklopu monografij obravnavajo vse pogosteje. Ob vodilnih umetnostnih središčih Rimu, Benetkah ali Neaplju pa ostaja cela vrsta spomenikov, ki so jih začeli v zadnjem času nadrobneje preučevati. Sestavni del teh študij je vselej tudi restavratorski delež, saj umetnostnozgodovinsko študi- jo pogosto spodbudi obnova spomenika. 302 OCENE IN PORO^ILA ocene in porocila 295-307 24.11.2005 09:46 Page 302 Intenzivnost proučevanja štukaturnih dekoracij izpričujejo tudi vse pogostejši mednarodni simpoziji, kjer si strokovnjaki izmenjajo izkušnje in novo odkrita dognanja. V tem pogledu je bilo pionirsko mednarodno srečanje z naslovom Arte e artisti dei Laghi Lombardi leta 1961 v Comu. Tedaj sta izšla dva zvezka razprav, ki se danes uvrščata med temeljno literaturo za to področ- je. Slovensko dediščino smo predstavili na več let trajajočem delovnem simpo- ziju v okviru Sveta Evrope pod vodstvom dr. Michaela Kühlenthala iz Münchna. Delovna skupina z mednarodno udeležbo iz Avstrije, Italije, Nemčije, Švice, Hrvaške in Slovenije se je usmerila v študij dela arhitektov in štukaterjev, ki so izvirali iz kantona Graubünden v Švici. Mednje sodi pri nas in na avstrijskem Štajerskem dejavni štukater Peter Zaar (Pietro Zaro). Sestajala se je v Münchnu leta 1990, naslednjega leta v Traunsteinu na Bavarskem, v Roveredu v Švici leta 1992, v Gradcu leta 1993 in v Eichstättu leta 1995. Zadnji večji mednarodni simpozij s to temo so organizirali Italijani pod pokroviteljstvom dveh institucij – Comune di Udine ter Civici Musei e Gallerie di Storia e Arte di Udine. Z naslovom Umetnost štukature v Furlaniji v 17. in 18. stoletju: zgodovina, tehnika, restavriranje, povezave se je odvijal na dveh lokacijah – v Passarianu in Udinah – v dveh izjemnih baročnih ambien- tih, to sta Villa Manin in Palazzo Strassoldo. V simboličnem smislu so Udine posebej primeren kraj za tovrstni simpozij, saj je bil tu rojen Rafaelov učenec Giovanni da Udine (1487–1564). Preučeval je tedaj odkrite dekoracije v Titovih termah. Po dolgotrajnih raziskavah se mu je posrečilo odkriti prava razmerja za štukaturno mešanico in druge tehnične skrivnosti ter kanone groteskne orna- mentike. Z groteskami je okrasil več pomembnih prostorov v Vatikanu, Rimu, Genovi, Neaplju, Benetkah in drugod. Med 24. in 26. februarjem 2000 se je v Udinah zbralo in svoje delo predstavilo 28 referentov od 32 napovedanih. Pod vodstvom izvrstnega organi- zatorja Giuseppa Bergaminija in njegovega sodelavca Paola Goia se je zvrstilo na stotine diapozitivov, kresala so se mnenja in izmenjale izkušnje zaverovan- cev v barok in štukaturo. V nadaljevanju na kratko in v telegrafskem slogu ob imenih refe- rentov povzemam nekaj najzanimivejših spoznanj, ki bodo v celoti zbrana v zborniku simpozija; ta bo predvidoma izšel leta 2001. Prvi referent je bil restavrator in štukater Mario Fogliata, ki je sodeloval pri leta 1995 izdani knjigi L’arte dello stucco a Venezia. V svojem refe- ratu je podal zlasti tehnične izkušnje, ki si jih je pridobil pri restavriranju spo- menikov, predstavil je različna orodja, izdelavo in rabo kalupov, štukaturne mešanice ter tehniko finalizacije površin od marmorina do impasta in posne- manja teksture vzorcev blaga, denimo damasta. Pri pedagoškem delu svoja spo- znanja prenaša tudi na mlajše. Kot posebno zanimivost je predstavil nek oltar iz Pinacotece Nazionale v Bologni. Ob Mariji sta dva neznana svetnika, katerih atributi po Fogliatovem mnenju opredeljujejo štukaterja in kiparja. 303 OCENE IN PORO^ILA ocene in porocila 295-307 24.11.2005 09:46 Page 303 304 OCENE IN PORO^ILA 1. Udine, Palazzo Antonini Belgrado – della Provincia, strop dvorane, 1697–1698 2. Štatenberg, dvorec, soba v prvem nadstropju, detajl, pred 1697 ocene in porocila 295-307 24.11.2005 09:46 Page 304 Arhitekt in umetnostni zgodovinar Sergio Bettini je zbral latinsko terminologijo, ki jo je zasledil pri navedbah antičnih štukatur. Štuk ali stucco ni latinski izraz, saj so tedaj uporabljali imena, kot so opus tectonicum, opus albarium ali gypsum. Z Vitruvijem se je ustalil izraz gypsum, Plinij in Tertulian pa sta za štukaterja uporabljala izraz albarius tector. Konservatorja Paolo Casadio in Michela Scannerini sta predstavi- la restavratorski proces pri ohranitvi in delni rekonstrukciji dvanajstih polno- plastičnih kipov na zunanjščini palače Ragazzoni v kraju Sacile; kipi so ikono- grafsko povezani z zgodovino naročnikov. Renato Portolan je ob restavriranju štukatur Andrea Dall’Aquila razkril simbolično razlago izvirnih barv, ki so jih našli pod petimi mlajšimi preslikavami. Annalisa Bristot je poslušalce navdušila s predstavitvijo restavrira- nih elegantnih dekoracij Giovannija da Udine v palači Grimani v Benetkah iz tretjega desetletja 16. stoletja. Ob poslikavi Francesca Salviatija se razvijajo reli- efi z upodobitvami Ovidovih metamorfoz. Felice Gianni, ki je povezan tudi z našo umetnostno preteklostjo, je v risbi zajel te dekoracije. Risbe so bile nedav- no objavljene v Giannijevi monografiji. Pri tem velja opozoriti, da je Giannijev prijatelj Franc Kavčič tudi prerisoval motive štukaturnih dekoracij in sicer v Palazzo del Tè v Mantovi. Helmut Stampfer je zaposlen na spomeniškem uradu v Bolzanu in je publiciral več del o umetnosti na področju Alto Adige. Predstavil je raziskovalno delo ob štukaturnih spomenikih 17. in 18. stoletja na tem področju. Posebej velja omeniti štukature v rezidenci v Bolzanu, ki jih je izdelal Hannibal Pittner, ki ga morda lahko povezujemo s štukaterjem Pittnerjem, ki je deloval na Koroškem. Paola Rossi je tudi širšemu krogu umetnostnih zgodovinarjev dobro znana po svojih prispevkih o beneški umetnosti novega veka, še posebej po izčrpni monografiji o Tintorettu. Tokrat je predstavila novo odkrite arhivske podatke o nekaterih štukaterjih 17. stoletja, ki so delovali v Benetkah. Več imen je povezala z vrsto neatribuiranih del, njena raziskava pa se nanaša predvsem na oltarno plastiko in nagrobnike. Lorenzo Finocchi Ghersi je razmišljal o zgledih po Michelangelu in antičnem kiparstvu, ki jih prepoznamo tudi v polnoplastičnih štukaturah Alessandra Vittoria. Drugi dan se je delo začelo z referatom Caterine Furlan. Njeno razmišljanje je dopolnjevalo ugotovitve Sergia Bettina. Furlanova je skupaj s Paolom Pastresom zbrala omembe štukature v literaturi od 16. do 18. stoletja in jih podala izčrpno ter hkrati redko duhovito. Pregledala je zlasti različne bio- grafije (vite) in navodila za delo umetnikov. Eno njenih najpomembnejših odkritij je, da so štukaturo in njene zvrsti v baroku ocenjevali drugače kot danes. Tako je ugotovila, da so sodobniki izjemno visoko cenili t. i. finto marmo, umetni marmor, zaradi posebnih svetlobnih učinkov, po katerih je pre- 305 OCENE IN PORO^ILA ocene in porocila 295-307 24.11.2005 09:46 Page 305 kašal pravi marmor. Danes napačno razlagamo tehniko visoko zglajene in marmorirane štukature kot cenejši nadomestek za marmor. Giuliana Ericani je na podlagi slogovne analize povezala nekatere štukature s konca 17. stoletja v Padovi in Benetkah. Amedeo Malferrari je preučeval dela, ki so se ohranila na področ- ju Val d’Intelvi, in predstavil več imen, ki se pojavljajo tudi v Salzburgu in Klosterneuburgu. Njihova dela je slogovno opredelil. Raffaella Tessan je analizirala beneške alkove 18. stoletja. Posebne niše, v katere so nameščali zakonske postelje, so okrašene s kombinacijo plosko- vitih reliefov in polnoplastičnih putov, ki nosijo kartuše s prizori ali napisi. Tovrstne niše so nastajale ob porokah beneških patricijev, napisi pa pogosto spo- ročajo poleg njihovih imen tudi datum dogodka, kar omogoča zanesljivo časovno nizanje spomenikov. Med avtorji, ki jih je Tesanova zasledila v Benetkah, je zani- miv štukater Carpoforo Mazzetti, ki ga srečamo tudi na Goriškem. Sergio Claut je predstavil štukature na področju Alto Veneto, Antonio Romagnolo pa štukature v cerkvi sv. Jerneja v Rovigu. Simonetta Coppa je v svojem zelo izčrpnem referatu podala pre- gled štukaterjev, ki so v 17. stoletju delovali na področju Valtellina, Silvia Colombo pa nova dognanja o delu enega najvidnejših štukaterjev Diega Francesca Carloneja. Sledila sta še dva obsežnejša pregleda. Barbara Jaki je predstavila štukature, avtorje in naročnike 17. in 18. stoletja na področju Slovenije, Radoslav Tomić pa je zbral stare in več novih podatkov o dejavnosti štukaterjev v Dalmaciji. Tretji dan se je začel z referatom Federice Bianchi, ki je obravna- vala štukature 16. stoletja v Furlaniji. Ugotavljala je povezave med štukaterji, kiparji in slikarji, ki so delali skupaj pri istih projektih v Benetkah in Udinah. Njen referat je dopolnil naslednji govorec, ki se je osredotočil predvsem na delo Stazia in Carpofora Mazzettija med Furlanijo in Benetkami. Giuseppe Bergamini je ob izvrstnih diapozitivih opozoril na štuka- turne dekoracije v Udinah na prehodu iz 17. in 18. stoletja. Predstavil je nova imena, nove slogovne povezave med štukaterji in slikarji, za naše gradivo pa so nedvomno pomembna dognanja v zvezi z delom Giulia Quaglia. Pri njem je opa- ziti izrazito dvojnost – v nekaterih primerih je Quaglievo slikarstvo enakovredno povezano s plastično, težko štukaturo, drugod pa se pojavlja samostojno. Giuseppina in Teresa Perusini sta preučili dekoracije v palači Caporiacco v Udinah. Še neobjavljene dekoracije sta povezali s podobnimi v Spilimbergu in poiskali tudi grafične predloge za figuralne reliefe. Paolo Goi je ime, ki ga že dolgo povezujemo z raziskovanjem štu- kature v Furlaniji. Tokrat je z značilno analitičnostjo predstavil nova odkritja in še nepublicirane lokacije v zahodni Furlaniji. Opozoril je tudi na slikano štuka- turo, ki je v več primerih dopolnilo realne štukature ali pa nastopa samostojno. 306 OCENE IN PORO^ILA ocene in porocila 295-307 24.11.2005 09:46 Page 306 Zadnja referentka, Gabriella Bucco je posegla na začetek 19. stole- tja in predstavila dela Raimonda D’Arcono ter njegovih sodelavcev. Večina referentov je posvetila veliko pozornosti tehnični strani štu- katurnih dekoracij, restavriranju in komentiranju restavratorskih posegov. Zlasti italijanski kolegi so predstavili tekoče delo, ki je širši stroki neznano. Opozorili so na pomen tehnike in z njo povezane delavniške variacije pri ugo- tavljanju avtorjev in njihovih izhodišč, hkrati pa je tehnika pomembno vpliva- la tudi na slogovne premene. Številna nova odkritja, nove povezave med spome- niki, nove in stare ugotovitve o migracijah štukaterjev ter kratki in pregledni povzetki zaokroženih skupin so pomembno obogatili naše poznavanje te umet- nostne zvrsti. Simpozij je dosegel visoke ambicije organizatorjev v strokovnem in tehničnem pogledu. Velik organizacijski napor Giuseppa Bergaminija in Paola Goia, njuna spretna in učinkovita politika pridobivanja sponzorjev, strokovna avtoriteta in izjemne človeške lastnosti so pripomogli, da smo se udeleženci simpozija dobro počutili, izvedeli veliko novega, si izmenjali literaturo in izkuš- nje ter si ogledali vidnejše spomenike v okolici. Zbornik razprav s simpozija je pred izidom. Predvidoma bo vključeval tudi referate strokovnjakov, ki se sreča- nja niso mogli udeležiti. Publikacija bo pomemben prispevek stroki in literatu- ra, ki jo bo vsak raziskovalec umetnosti 16., 17. ali 18. stoletja z veseljem vzel v roke in uporabljal kot referenčno gradivo pri svojem delu, pa naj se ukvarja s štukaturo, arhitekturo, kiparstvom ali slikarstvom. 307 OCENE IN PORO^ILA ocene in porocila 295-307 24.11.2005 09:46 Page 307