-——T-
"Mir — da, nasilje — ne! Nasilje vodi v revolucijo,
Revolucija pa v izgubo svobode."
Peace — Yes, Violence — No!
Violence leads to revolution. Revolution leads
•to loss of Freedom.
(Papež Paul VI., za Novo Leto 1978)
slovenska
FOR A FREE SLOVENIA
"A prince, whose character is tbus marked bv evcry act vvhich mav define a tyrant, is UNFIT to be the ruler of a FRF.E people".
American Declaration of Independence. (4th of July, 1776)
LETNIK XXIX. — VOLUME XXIX. April 1978
Published monthly by: Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave., Toronto, Ont., Canada
Številka 4 — No. 4
POSLANSTVO SVOBODNE SLOVENSKE BESEDE . . .
Pisana beseda še vedno, kljub radiju, televiziji in drugimi modernimi pripomočki, opravlja med ljudmi važno, često odločilno vlogo in poslanstvo. Res je, da govorjena beseda, kraljica odra, množičnih zborovanj, taborov, sestankov, zdrami ljudi iz otrplosti in dremavosti, na vduši, vendar je miselno zbrana in logično urejena, napisana oziroma tiskana beseda še vedno nenadomestljiva, odločilna. Izgovorjena beseda splahni, ali kakor tudi pravimo, zdrkne v pozabo, napisana beseda pa o stane, večkrat kot bogata zapuščina in oživlja človeštvo rod za rodom.
Poslanstvo . tiskane besede se dopolnilno odvija v dveh smereh:
1.	v informiranju, poučevanju in učenju na splošno;
i.
2.	v formiranju ali izgradnji značaja posameznika oziroma naroda, kateremu po svojem prepričanju in gledanju pripada.
Osrednja misel govorjene in pisane besede je torej človek. In če kot praktični kristjani zavestno, v živi, dejavni veri, sprejemamo dejstvo, namreč, da je vsak človek, ne oziraje se, kje živi in kateremu narodu, oziroma rasi pripada, po božji zamisli enkratna, svojstvena, edinstvena odpodoba božja, tedaj je izredno važno, v Ikakem okolju živi in kakšni so snovni in duhovni pogoji za njegovo telesno in duhovno rast. To jc krščansko stališče, ki ga moramo zavzeti vsepovsod in v sa-kesn času, zlasti pa proti najnovejšim znanstvenim, konkretno vzeto, biološkim poskusom, kot npr. "cloning" m podobno.
Že stari Grtki, iz klasične dobe/ so povdarjali ravnotežje med duhovno in telesno rastjo. Smiselno razčlenjeno bi vlogo napisane in tiskane besede razvil in povezal nekaiko tako-le:
—	objektivno. podajanje stvarnosti;
—	posredovanje znanja; v tem je vključeno razodetje, ra: zumsko dognano teoretično in dalje bogato znanje. S tem preprečimo, da znanje ne postane last samovoljnih izbrancev, elite, s katerim po svoje manipulira človeka in človeško družbo;
—	kritična razlaga in tolmačenje znanja, dogodkov in načrtov;
—	uporaba znanja pri izboljšanju življenslkih razmer človeka poedinca in človeške družbe, tako duhovnih kot snovnih;
—	skupno prizadevanje pri izgradnji in vzgoji posamenzika in naroda, človeške družbe na splošno;
—	širiti in utrjevati med ljudmi in narodi spoštovanje, strpnost in demokratično politični proces;
nespremenljive etične vrednote, božje zapovedi, pa morajo •neovirano usmerjati poslanstvo pisane besede in doživeto urejati naše zasebno in javno življenje.
In ker je človek v svoji rasti gledanju in ravnanju v daljni in bližnji preteklosti večkrat namerno prezrl te varne smernice, ki naj bi uravnavale človekovo življenje, je povzročil krize in nasilne družbene prevrate z dalekosežnimi posledicami. Pred očmi imam francosko revolucijo 1789, ki jo je s
KLIMA STRAHU
IN POPUŠČANJI
Leta 1945, ob zaključku druge svetovne vojne, so bile Združene Države brez dvoma vojaško in gospodarsko najmočnejša sila sveta in edina z atomskim
PLANINKO
Med tem ko se ameriška sila/ ugled in vpliv na vseh kontinentih umika in drsi, se je komunistični svet z Rooseveltovim blagoslovom polastil polovice
orožjem. Pod pravilnim politič-	Evrope, velikega dela južno nim vodstvom bi Amerika laih-	Vzihodne Azije ter začenje p roko z lahlkoto diktirala pravilno	,• ,. . .. ... „ ...
1	dirati tudi v Atnko. Največji
povojno ureditev sveta, osnova-1 no na svobodni samoodločbi
triurni zanje je bil verjetno narodov	I Vietnam, kjer je ameriška sa-
Kako se je vse to v zadnjih mozavest doživela najhujši u-33. letih spremenilo!	| dairec.
SKUPNI IMENOVALEC:
Hote ali nehote je Amerika postala leta 1945 voditelj svobodnega sveta in VVashington je začel graditi globalni sistem zavezništva za preprečitev komunističnega razmaha.
V začetku je zgleda.o, da bo to uspelo. Komunistična grožnja v Grčiji leta 1948 je bila zavrnjena. Toda ameriška odločnost se je počasi začela razjedati. Komunistični napad v Koreji je bil pod vostvom general MacArthurja leta 1953 ustavljen, toda ni bil premagan radi strahopetnosti in neodločnosti Trumanove politike.
Amerika ni nudila nobene po moči madžarskemu uporu v leta 1956 in isto se je ponovilo 12 let pozneje v čechoslovaški.
Amerišlki poskus osvoboditi Kubo izpod rdečega jarma leta 1961 (Bay of Pigs) je res klasični primer sušmarstva ameriške zunanje politike, delno po pravljen naslednje leto z ener gičnim Kennedyjevem nastopom proti Moslkvi ob priliki kubanske "missile erisis",
Po 10 letni agoniji in izgube 300 bilijonov dolarjev in nac 55.000 človeških žrtev je bil tudi Vietnam izgubljen. V skladu
* ** &■***•***•* * * * * * ******* **r*****r*rr**irrr*r.
pisano besedo podžigal s svoji-j mi številnimi spisi Voltaire; dalje" komunistično revolucijo v j Rusiji 1918, ki jo je izpeljal s pisano besedo — Iskra! Lenin; v dobi trojne okupacije med zadnjo svetovno vojno slovenskemu narodu vsiljeno komunistično revolucijo, ki jo je širil, utrjeval in upravičeval zlagani komunistični tisk!
V vseh teh revolucijah so po žig, poboj, umor m rop igrali glavno vlogo! Zakaj? Enostavno zato, ker vodniki teh revolucij niso imeli pred očmi varnih smernic, Izrecno poudarjenih v božjih zapovedih. Posledično te revolucije niso uspele, ker niso pravilno pojmovale človeka. Edino uspela revoluci- j ja, ki se po svojem bivstvu ne prestano obnavlja, je krščan stvo, ker le krščanstvo postavlja človeka na pravo mesto in ga pravilno vrednoti.
Zdi se mi, da je v tej zvezi umestno omeniti razliko med svobodnim in ne-svobodnim tiskom. Kjer kdli vlada diktatura, desna ali leva, so človeku odvzete osnovne človeške svobo ščine kot npr., svoboda govora, svoboda tiska, verska svoboda, svoboda združevanja, itd. . . . Vse to je bilo slovenskemu narodu z nastopom komunistične diktature, meseca maja 1945 odvzeto in bil pahnjen v snovno in duhovno suženjstvo.
Zdrav politični, demokratični proces, ki se je med Slovenci začel že v davnimi, v od vseh sosedov spoštovani Karantaniji, ln se v svoji elementarni obliki s težavo oživljal vseskozi do druge svetovne vojne, so komunisti ta demokratični politični proces, ki je neobhodno potreben za narodno duhovno in kulturno, gospodarsko in politično rast, prekinili ln slovenski narod zasužnjili!
Danes le številčno majhen del slovenislkega naročja v zamejstvu, ki živi kot preganjana in zapostavljena narodna manjši-
na pod tujcem, na Koroškem in Primorskem, dalje Slovenci razkropljeni po svetu, zlasti množična politična emigracija po drugi svetovni vojni, ne-utrudljivo ntidaljuje in krepi poslanstvo svobodnega slovenskega tiska, svobone slovenske besede!
Katoliški glas, Svobodna Slo venija, Ameriška domovina, Slovenska država, Smer v Slovensko državo. Sij slovenskje svobode, Misli, Klic Triglava. Duhovno življenje in drugi številni listi in revije so neuklonljivi glasniki Slovenske stvarnosti, človdkovega dostojanstva in demokratičnega političnega procesa.
Bogato kulturno delo med Slovenci v zamejstvu, v zibelki Slovenskega domovja, naši Koroški, slovenski Primorski, in dalje med Slovenci razkropljenimi po svetu — Slovenska kulturna akcija v Argentiniji, vse-stranslka delavnost v Ameriki in Kanadi, priča o neprekinjenosti slovenske izvirne ustvarjalnosti, o živem slovenskem političnem demokratičnem pro cesu.
Slovenski narod je vsled komunistične tiranije že dolga desetletja obsojen na molk, gospodarsko izkoriščanje in politično ustrahovanje.
Ironija slovenske politične zgodovine, slovenske politične stvarnosti, je več kot očita.
Izgleda pa, da bo pri vsej tej politični porogi, sicer po komunistični krivdi še neosvobojeno, vendar pa do neke mere še svo bodno zamejsko slovenstvo s tesnim sodelovanjem vseh Slo vencev razkropljenih po svetu, zopet priborilo vsemu slovenskemu narodu nasilno odvzet demokratično politični proces, ozemeljsko združitev, svobodo, spoštovanje, strpnost, enakopravnost in enakovrednost med ostalimi svobodnimi evropskimi narodi-
Luka Dolenje
z domino teorijo sta tudi Laos in Kambodija padla pod najbolj krvavo diktaturo modernega časa.
Združene Države skupno z za-padnimi zavezniki so bile na robu zmage proti sovjetskim in kubanskim silam v angolski državljanski vojni leta 1975, ko je ameriški kongres, boječ se drugega Vietnama, odrekel vsako nadaljno pomoč tamkajšnjim protikomunističnim bor cem.
Po polomitvi v Angoli je ameriška politika v Afriki cn sam nepretrgan neuspeh. V začetku 1977 je Zair skoraj prišel pod komunistično oblast s pdkusom invazije iz Angole. Francija ir Morocco sta to preprečila, medtem ko ameriški kongres ni po kazal drugega kot strah pred komunistično grožnjo.
Sedanja administracija se je odločila za umik ameriških si. iz Koreje in eventuelno priznanje Kitajske na račun naciona listične, kar bo samo garancija tragičnega konca ameriškega vpliva na Daljnem Vzhodu. Tak vojaški in politični umik pa bo imel tudi resne in kritične posledice na Japonskem, in v Za-J'.
padi,, Evropi — kajti >>ue bosta smatrali Združene Države za nezvestega in nezanesljivega zavezniika.
KARTAGINA SE UMIKA PRED VOJAŠKO SILO RIMA
Hrbtenica ameriškega ponosa in samozavesti je bila zlomljena v Vietnamu. Po tamkajšnjem porazu je vsak zunanji politični problem presojan kol možnost in nevarnost drugega Vietnama. Najprej Angola, nato Zair, sedaj Panama (Ameriški umik pod grožnjo nemirov in rdeče intervencije). Levičar-slke stranke so bliže in bliže zmagi v Italiji in Franciji. — Amerika slepo išče pobotanja s komunizmom, kot ga je Anglija iskala pred 40. leti z Nacizmom Nacionalistična Kitajska, zvest zaveznik Združenih Držav, je glavna ovira VVashingtonske politike za zbližanje in izbolša-nje odnosov s komunistično Kitajsko. Z eventuelno ameriško izdajo tega zanesljivega 16 mi-lijonsikega naroda bo politični tornado zajel vso Azijo.
Neverjeten gospodarski na-predok na Formozi nikakor ne gre v račun rdečim oblastnikom Kitajske z njihovimi petletnimi plani. Toda ta težko zmagana blaginja je sedaj pod senco temnih diplomatskih oblakov. Carterjeva administracija namerava dali polno diplomatsko priznanje rdečemu totalitaria-lizmu kot edini zakoniti vladi Kitajske. (Kot Rooseveltovo diplomatsko priznanje Sovjet-slke Zveze leta 1933).
Za nacionalistične Kitajce je težko razumeti volilno obljubo Carterja o vpostavitvi morale v mednarodne zadeve v primeri z nameravanim priznanjem Pekinga kot edinega zakonitega predstavnika Kitajske, to je režima, ki je likvidiral nad 60 milijonov ljudi po nasilni okupaciji dežele leta 1949. Tako diplo
CANADIAN CANCER S0CIETY . . .
Raziskovanja o raku so zelo draga. Electron-mikros'kop stane od $50.000 do $95.000. Ultra-centrifuga z rotorji stane $20.000, medtem ko stane "Head bodv .scanrter" med $200.000 in $700.000, kot je to omenil g. F. Sgambati, letošnji predsednik kampanje za nabii?ko organizacije "Canadian Cancer Socictv".
"Raziskovanja, ki jih podpirajo ljudske dajatve gornji organizaciji, potrebujejo nova po siopja, ki bodo nudile prosto re raziskovalnim centrom. Plačati moramo plače astlno zaposlenim raziskovalcem, labo rantom in njihovim pomaga-čem. Prav tako moramo naba viti materjal in orodje" — ji dejal g. Sgambati, ki jc poznan CBC športni napovedovalec.
"April je mesec kampanje za Canadian Cancer Societv. Brez šlirokogrudnih prispevkov kanadskih ljudi, bi bila naša po moč za raziskovanje obolenj raka nemogoča. Prav tako pa tudi ta organizacija ne bi mogla s programom vseobčee)FL izobraževanja in uslužnosti bolnikom, ki so oboleli za rakom" — je na daljcval.
Ves povdarek za denarno in poučno kampanjo v letu 1978 je na delu za zaščititi sebe pred rakom — in pomagati zaščititi tudi druge s podporo za r^J.is-kovanje ralka.
"Vsak darovani dolar Cana dian Cancer Societv pomagti \ treh smereh," je dejal predsednik kampanje. Prvi del načrta — pomoč raziskovanju — jc dobro poznan.
Drugi — poUk '— je narejen tako s vse občestvenega, * kot tudi poklicnega stališča."
Society nudi po vsej Kanadi ljudsko izobrazbo o važnosti zgodnje diagnoze raka, ki laliko s pravilnim zdravljenjem pomaga odstraniti raka. Preprečitev raka je tudi povdarje na. Pozornost je treba posvetiti vsem znakom pri moških in ženskah. To dahko prištedi velike množine človeških bolečin kakor tudi pri znižanju zdravstvenih stroškov. Filmi drušbe, publikacije in sestanki prinese jo novice in dejstva o raku čla nom zdravniških in sodelujo čih poklicov.
"Mnogo je tudi storjenega zr bolnike, ki imajo raka z nare janjem in razdeljevanjem obvez, s prevozi ter z obiski v bolnišnicah in na domovih", je po vdaril g. Sgambati. To udejstvo vanje.pa je mogoče samo s pomočjo širokogrudne kanadske ljudske podpore, kadar odgovori ta na naš poziv za denarno podporo za časa letne aprilske kampanje.
UREDNIKU PIŠEJO . . .
Spoštovani!
Priloženi ček $16,— porabite za kritje časopisa za leto 1976, 77 in 78, katerega dobivam na ime: Mirni Martinčič, R. R. 1. Maidstone, Ont. NOR 1K0. Lepo Vas pozdravljam. M. M. Časti tam k članku "Nekatere slov. hiše v Torontu" . . .
UNITY
THROUGH UNDERSTANDING
(Conference on Immigration and Multiculturalism in Ottavva)
Ethinc Press Delegates to the Conference on immigration and Multiculturalism attended sessions held at the Skyline Hotel, Ottavva last month. Hon'hlc Bud Cullen, Hon'ble John Roberts, Hon'ble M are Lalonde, IIon'ble Ron Basford, Hon'ble Norman Calik, Mr. Mack Erb, Director General Public Affairs, Mr. Gordon Fairvveat-her, Chairman, Human Rights Coinmission, Mr. Richard Tait, Executive Director, Immigration and Demographic Policy, Mr. Kirk Bell, Director General, Recruitment and Selection, Mr. Charles Rogers, Aeting Director General, Foreign Service, Mr. Jim Cross, Director General, Settlement, Mr. John Hucker, Director General Facililation, Enforcement and Control, Miss Inger Hansen, Privacy Conunissioner, Mr. Orest Kruhlak, Director, Multiculturalism Program, Mr. Gill Scott, Mr. Stan Zybala, Mrs. Judv Young, Miss Helen Eriks, Mr. Ricardo Smith, Mr. Rubin Skuce and Dr. Joseph Kage, President Canada Ethnic Press Federation participated in the Conference. The conference vvas a great success.
matsko priznanje režima, ki nadaljuje s pobijanjem političnih nasprotnikov, je kakor pljuvati v obraz propagandi za človečan-ske pravice, je izdaja ameriških moralnih načel in velikanski koralk nazaj v borbi za svo bodo in samoodločbo narodov. |
Z obiska na konferenci v Ottavvi. Z leve na desno stoje: V. Mauko. urednik našega lista in predsednik etnične tiskovne zveze v Onta-iro, Hon. N. Cafik, M. P., minister za večkultumost in G. Frank Obljubek (Slovenec) iz Thunder Bay-a, urednik lista "Northern Mosaic" (v angleščini) in predsednik večkulturne organizacije etničnih skupin, ki ta list izdajajo.
NEVV IMMIGRATION LEGISLATION
Everv vear, millions of people enter Canada at airporls, sea or irlanci ports, and border crossings. Some are visitors-tourists, bus.ness people, Joroign studenfs, vvorkers and other travelsers.
AH of these people are alfected in some vvay by Canada'« nevv immigration lav, os expressed in .he 1976 Immigration Act and Regulaticns, proolaimed on April 10, 1978.
IIIGHl.IGHTS OF THE NEVV ACT
The 1976 Immigration Act and Regulations bring Canada'« i namigni, ion poiicv and practices into much sharper focus than ever before — introducing manv nevv features and reinforcing, e.vpand-mg or clarifving pat Is of the prcvious lav that vvere stili val-id
and useful. At glance, the Act:
- states, for fhe first time in Canada lavv, the basic principies underivi.ng immigration poiicv — non-discrimination, family re-union, humanitarian concern for retugees, and the promotion of national goals:
*	links the immigration movement to Canada's population and labour market nedds;
*	provides for an annual forecast of the number of immigrants Canada can ccmfortablv absorb, to be made in consultation vvith che p-'ovinees an dother groups;
establishes a "familv class', allovving Canadian citizens .to spon-sor a vider range of close relatives;
*	car. firm s Ca na da's commitmcnt and respons ibi IH ies to refugees uncler the United Nations Convention and established a nevv "re-lugee class";
■' requires immigrants and visitors to obtain visas or authotiza-tions abroad, and prohibits visitors from clianging their status from vvith itn Canada;
*	introduces securitv measures to protect Canada from internationai terrorism and organized erime;
*	saleguards the civil rights of immigrants and visitors through an Lmproved inquirv and appeal svstem;
*	provides les«, drastic alternatives to deportation for cases invod-ving ininor violations of immigration lavv; and
'states in specific terms the pove rs g ran t cd to the government and its officials.
(Continued oil page tvvo)
sLovensk*
drŽava
>o« * «••*• u*vmi
Subscription ratas $6.00 per year;
.	50^ single issue.
L	Advertising 1 column x 1" $420
5*	Puohsnea moriUU) o>
Slovenian National Federation ol cauau. o4o. Euclid Ave., Toronto 4.
•t-iiiotu ol C.li.P.K
SLOVENSKA UK2AVA Izhaja prvega * mesecu.
Letna naročina znaša: Za ZDA in Kanado $6.-, za Argentino 375 pe zov, za Brazilijo 90 kruzeirov, za Anglijo 30 šilingov, za Avstrijo 53 šilingov, za Avstralijo 3.75 avstr. L., za Italijo in Trst 1200 lir, za Francijo 900 frankov.
•jh ^uuiiiaauc ciiuiKt odgovarja pisec. NI nujno, da M se avtorjevi t#n»nt» "orala skladali v celoti z mišljenjem uredništva u
Izdajatelja.
Toronto
•	Organiziramo Slovenski golf
klub. Igralci golfa, ki imajo zanimanje za skupno igranje, pa še za kar turnir, naj se javijo na telefon: 447-4332 Urbane.
•	Dragi prijatelji: Radi bi Vas
spomnili in povabili na prireditve naših organizacij:
J. SPOMINSKA SVETA MA SA za pobite domobrance v N- Toronto župniji na Brown's Line v ceikvi Brezmadežne s čudodelno svetinjo in sicer 3. junija ob 18.30 ((6.30 p.m.).
2. IZLET z autobusom v Cleveland na Pristavo (Orlov Vrh) in sicer 17. in 18. junija na vsakoletno vse društveno proslavo. Vo je zelo lepo organizirana proslava in zopetna prilika, da sc srečamo z prijatelji in znanci iz onih težkih usodepolnih časov.
i. že sedaj Vas vabimo na proslavo v MIDLAND pri spo minskemu križu, ki jo organizirata DSPS in Tabor, v prvi polovici septembra. Proslava je povezana z prireditvi pni križu in cerkvenimi obredi (romanje). Priporočamo sc za čimvečji obisk in ponovno vabimo vse zavedne Slovence, člane DSPB in Tabora in družine.
DSPS in Tabor Toronto
•	Znani protestansld pastor ognjeviti proti-komuhist Rev. Ridhard Wurmbard (Rumunski begunec) bo govoril dne 30. aip-ril 1978 ob 7 p .m. v Abundant Life Assembly, Dixon Rd., Eto bicdke. Priporočamo!
•	Slovenska mladina se udej-stvuje tudi na glasbenem področju.
Pri nastopu šole "Royal Con-servatory of Music", ki spada se srečamo z pritalji in znanci večeru predvajanj na klavirju, pod šolskim vodstvom Boyanne
Tovieh dne 20. aprila letos med drugimi nastopili z uspehom tudi slovenski gojenci gornje glasbene šole. Vsa izvajanja je predstavil Slovenec g. Gregory Pavlin. Nastopili so naslednji (v oklepaju je navedeno ime skladbe): Gdč. Lori Vižintin (Kuhlav: Sonatina in C op 20 No. 1 (lst mut.), Marci Pogačar (Carroll: "From the Cliffs), Ra-chedle Vižnin (Dubois: Natali Listens to the Radio), Joan Vižintin (Chopin: Valse in A mi-nor) in Gregory Pavlin (Bach: Sinfonia No. 12, and Ibert: The Little vvhite Donkey) in želj obilico pohvale. Tudi mi jim želimo uspeha in napredka pri glasbenem udejstvovanju hi čestitamo!
•	Banket Slovenske Narodne
Zveze. Banket, ki ga jc priredi la Slovenska Narodna Zveza v Toronto v cerkveni dvorani Marije Pomagaj 8. aprila 1978 je dobro uspel. Gostje od blizu in daleč so popolnoma, napolnili dvorano, ki je bila lepo okrašena za to priliko. Predsednik Zveze je pozdravil navzoče, zfla-sti zastopnike raznih društev (ki so se udeležil banketa in želel vsem prijeten večer. Mnogi so bili veseli, ko so se po dolgih letih zopet srečali in si hiteli pripovedovati o uspehih in težavah, ki jih prinaša vsakdanje življenje. — Okusno večerjo so pripravile kuharice pod vodstvom ge. Hace; stregla je pa mladina, ki se je dobro odrezala, kljub temu, da so nekateri prvič "nastopili". — Mlad par v silovenski narodni noši in pesem fantov na vasi so tudi doprinesli k pestrosti večera; poskočne pa je igral Karavan.
•	Odbor Slovenske Narodne Zveze v Toronto se iskreno za-hvaluje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravah in pripomogli k uspehu banketa 8. aprila.
UNITY
(Continuation from page one)
The nevv act is the product of more than four years of inten-sive study by ali levels of government. It ineorporates the thinking of thousands cf individual Canadians and orgamizations vvho offer-ed suggestions to the Minister or participatod in hearings, seminare and conferences bel d in communities from coast to coast.
In September 1973, the federal government began an in-deptih revievv of immigration palicy as tihe first step tovvards a nevv national immigration policy for Canada. During the revievv, brief and letters submitted by naLional organi za t ions, provklcial author-ities and members of the public vvere studies, and a series of dis-cussion documents, reffered to coilectively as the Green Paper on Immigration vvas prepared.
The Green Paper explained the 1952 lavv and dišcussed domestic and International challenges facing future immigration programs. It beca-mc the focal point for an unprocedentod national debate on immigration objeetives and pohiejr.
Follovving the rolease of the Green Paper, a Special Joint Committee ol the Senate and House of Commons vas set up to con-duct i country-wide program of hearings, conferences and seminars and report its findings to Parlament. "Over 90 per cent of the Committee'5 recommedatiotns vvere later ineorporated into hte Immigration Bili, vvhich vvas tabled before Parliament on November 24, 1976.
After second reading, follovved by ctlause-by-clause analvsis, and, subsequentlv, third and Idnal reading, the Bili vvas passed by the House of Commons and the Senate. On August 5, 1977, the Bili received Royal Assent from the Governor-General, atrad vvas proclainied lavv in April 10, 1978. Continuhig in next issue: NEW MULTICULTURAL PROGRAMMES
ZA VSE PRAVNE ZADEVE SE
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
PRIPOROČA
The Simpson Towers, 401 Bay St. Suite 2000 - EM. 4-400
JEZOVO NOVO KNJIGO
"O ključnih vprašanjih rane karantamsiko-slovenske zgodo vine" bo dobiti tudi v uredništvu "Slovenske države", kakor hitro bomo prejeli pošiljko iz Buenos Airesa. Cena 10 dolarjev. — Kdor pa želi naročiti knjigo po letalski pošti, jo lahko naroči tudi pri avtorju:
Franc Jeza
• 9 i
Via di Prosecco 2 34016 Opiclna Trieste, Italy.
Priložte je 12 dolarjev (dva dolarja za letalsko poštnino), a ne v čekih, ker evropske banke ne sprejemajo čekov na tako majhne zneske. /
Knjigo je dobiti tudi v knjigami Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
OB DEVETDESETLETNICI DR. STOJAMA BRAJŠE
Težko je pisati ob visokem jubileju moža, ki je s svojim markantnim življenjem in pomenljivem zgledu postal mentor velikemu delu slovenskega katoliškega izobraženstva na Goriškem. To je dr. Stojan Brajša "hrvatski Slovenec", kot So ga imenovali slovenski prijatelji v Gorici oz. slovenski Hrvat, kot so ga označili rojaki iz hrvaške Istre, kjer se je jubilant rodil v Pazinu, 24. januarja 1883.
V nedeljo 22. januarja so se v dvorani Katoliškega doma v Gorici v velikem številu zbrali njegovi prijatelji, znanci, nekdanji učenci, rojaki na zelo u-spelo akademijo z izbranim programom posvečeno s >1 a v 1 j e n c u, na kateri je msgr. dr. F. Močnik izročil jubilantu zaslužno papešski odlikovanje "Pro Ecclesia et Pon-tifice", ki mu ga je s posebno pergameno poslal papež Pavel VI. v priznanje za vse zasluge, ki si jih je dr. Brajša kot ugle den in načdlen katoliški laik pridobil v svojem dolgem in plodnem življenju. Velik aplavz prisotnih, med katerimi so bih jubilantova sestra gospa Jelka iz Zagreba ter njegovi hčerki gospe Božena in Dana iz Kanade, je dokazal veiliko navzduše-nje ob tem visokem priznanju, ki ga le malokateri prejme.
Dr. Kazimirja Humarja je imel slavnostni govor o jubilantovem življenju in delu. Govornik je obdelal njegovo osebnost iz vseh vidikov ter ga prikazal v luči kulturnega, narodnega, socialnega delavca, pa spet misleca, bogoslovnega poznavalca, jurista in človeka nasploh. Deloval je na Goriškem in v Istri.
Leta fašistične diktature so tudi njega potrle, tako da se je odločil za odhod v Jugoslavijo leta 1931. Po drugi svetovni vojni se je dr. Brajša spet naselil v Gorici, tu več let poučeval na slovenski srednji šoli, nato pa dela'1 do upokojitve na tržaškem radiu.
Zelo lepo je govornik označil človeški lik Stojana Brajše, ko je rekel: "Tako videvamo dr. Brajšo zadnjih dvajset let na goriških ulicah majhnega, drobnega, sivega moža, ki s hitrim korakom in vedno z aktovko v
Cleveland
• Ob zaključku Usta smo sprejeli žalostno novico, da je v bolnici nenadoma po težki bolezni preminul slovenski kulturni delavec in ustvarjalec g. Marjan Jakopič. Ko želimo svojcem našega sožalja, z željami, da bi mu bila lahka ameriška zemlja, pošiljamo vsem sorodnikom in družini naše iskreno so-žaljel
Uredništvo S. D.
roki po goroških ulicah, ker se mu vodno kam mudi: v državno knjižnico, v Katoliško knjigarno, v kako prodajalno starih knjig. Tam srečaš dr. Brajšo. Pogosto ga dobiš pri kakem znancu iz mladih let, ki morda ne more več z doma. Kajti rad obiskuje bolne prijatelje in znance. Sicer pa samotari v svoji podgorski "vili" med knjigami: bere v grščini Soikrata in Platona, v latinščini cerkvene očete ali pa študira moraliste in teologe v nemškem, italijanskem in angleškem jeziku. Od svojega širokega znanja rad
razdaja svojemu bližnjemu . . ." • * *
"Zgodovina je to, kar Bog misli o človeštvu". Te besede je zapisal rusiki mislec in ekumenski kritjan Vladimir Solovjev, ki ga
DOM "LIPA
99
Toronto, Ont., Canada. Nekdo bo rekel, jaz ga ne potrebujem. Prav. Drugi bo pomislil, nebo proti, pa tudi ne za. Tretji, ki živi z časom v tem tako zvanem modernem svetu bo s vso odločnostjo pritrdil, da nujno po trebujemo dom za ostarele in tem se pridružujem iz več razlogov tudi jaz, katere bom poskusil obrazložiti.
Pred tridesetimi leti, ko smo prihajali v nepoznani svet, polni mladosnega zdravja brez vsega drugega, nam je bila največja ždlja dobiti delo in si u-stvariti družinsko ognjšče. Ustvarili smo si lastne domove, družino in lepo življenje. Poleg tega še cerkve, dvorane in letovišča v katerih se zbiramo k službi božji in na vseh vrst zabav. V tem zagonu smo prezrli, da smo se postarali. Mimo grede je to prišlo. Za vse sipo več ali manj poskrbeli, kako in kje bomo priživedi onemogla stara leta smo pa prezrli. Priznati moram, da ni mogoče vsega enkrat napraviti. Sedaj je prišel čas, da si postavimo Slovepski last ni starostni DOM počitka, kateri naj bi služil VSEM Slovencem, kateri se bodo vanj zatek-
naš jubilant tako dobro pozna in ceni in mu je v marsičem tudi soroden. In prav gotovo so te ideje o bogočloveštvu in intimni povezavi sveta in človeške zgodovine z Absolutnim vedno prevevale tudi življenje in delo Stojana Brajše, ki si je postavil za cilj uveljavljenje duhovnih vrednot Da bi v tem globokem prepričanju in bivanjskem zanosu dočakal še mejo stoletja, mu iz srca želimo vsi, ki ga po znamo in spoštujemo
Po: "K. C" — A. B.
Ali nam je starostni dom potreben?
prizadene dotičnega, Če ne obvlada dovolj tujega jezfflca. Duševno trpi, se zapre sain Vase in posledice si lahko samo pred-
li, ko bo zato prišel čas.
Razmere v 'katerih živimo za htevajo in nas opozarjajo s katerimi se srečujemo vsak dan; na dejstva katerih ne smemo prezreti. Naša otroki se poročajo, si ustvarajo lastne domove in družine. Večina si je pridobila izobrazbo v višjih šolah. Odselili so se od svojih staršev, nekateri radi službe, drugi zopet, ker hočejo živeti samostojno. K staršem pridejo od časa do časa samo na obisk, kar je pohvale vredno. Dokller so starši zdravi in še pri moči vse prav in lepo. Ko pa pride starost in onemoglost, kaj na praviti . . . ? Lasten otrok je mogoče pripravljen sprejeti svoje starše k sebi, kaj pa njegov zakonski partner ... ? Ali bo tudi on čutil isto dolžnost in ljubezen kakor lastni otrok . . . ? Ali bo znal in hotel potrpeti s starim človekom . . . ? Ce imata otroke, kje dobiti prostor za starše . . . ? V mnogih primerih je to skoraj nemogoče, tudi iz drugih razlogov. Oba delata in če imajo otroke še te dajo v oskrbo drugim. Odreči se službi eden od njih, je skorej nemogoče, zaradi finančnih in drugih problemov. Še in še bi lahko našteval, kaj vse pride vmes.
Radi lakih in podobnih problemov se ta mladi pogovorijo med seboj in s starših, po išče-ja tuji starostni dom ali kaj podobnege in spravijo starše
stavljamo, 'ker to je treba doživeti.
Vsak, ki vse to trezno premisli in se postavi pred dejstvo, kaj bi v takem slučaju napravil, ko se bi odločil za v starostni dom . . . ? Pripričan sem, da se mu nebi balo potrebno dolgo premišljevati. Odločil bi se, za Slovenski starostni dom počt-ka.
ZATO JE POTREBNO^ da si z božjo pomočjo in našim razumevanjem in dobro voljo zgradimo svoj lastni Slovenski dom počitka, kateri bo nudil našemu človeku pristno slovensko vzdušje. Kdo bolj razume naše starčke, če ne naše častite Marijine sestre katere bodo na razpolago v vseh ozinh s svojo navzočnostjo. Slovenski duhovnik bo vedno na razpolago. Tu se bodo srečah stari znanci in prijatelji in kramljali v svojem materinskem jeziku. Samo radi tega, če že ne nič drugega. Ali ima še kdo pomislike za DOM LIPO, kod slovensko ustanovo? Ta bo na razpolago slehernemu Slovencu, predvsem tistim osamljenim osebam, iki nimajo ne sredstev niti nikogar svojega.
Zato, dragi brat in sestra, kjer koli se nahajaš in čitaš te vrstice, premisli s pametjo in srcem, aii nam je taka ustanova potrebna? Prepričan šein, da boš soglašal. Da se bo uresciči-na varno . . . Vse lepo in prav la ta zamisel, j"e nujno potrebno
toda, samo na videz. Ta dom je -popolnoma tuj za Slovenca, Ne poznan svet. Tuji obrazi, tuja govorica, tuja miselnost, nepo znana našemu človeku. Kako se počuti naš človek med njimi si vsak lahko misli. Najbolj pa'
VAŠE razumevanje in sodelovanje. Kristjani smo po vesti doižnd nuditi pomoč tistim, ki so naše pomoči potrebni. Samo Bog ve, ali ne bomo s tem pomagali samim sebi!
(Nadaljevanje na 3 strani)
1*1
The Socretefyof State of Canada Le Secretaire dtlai du Canada
Dragi bralec:
Mnogi vedo, da je prešnji mesec nov kanadski zakon o državljanstvu, praznoval svojo prvo obletnico.
Bilo jc resnično zelo delavno leto.
Od 15. februarja 77 je več kot 200.000 oseb zaprosilo za državljanstvo. Kot minister, odgovoren za državljanstvo, sem zelo ohrabren, da je toliko oseb zaprosilo in obenem pokazalo zaupanje v Kanado z odločitvijo, da se vključijo v naš demokratičen sistem, kot kanadski državljani. Istočasno Je tako mogočen odmev publike tudi nagrada vsem članom parlamenta, ki so si prizadevali pri vpostavitev zakona
o državljanstvu.
m.
Z novim zakonom o državljanstvu, so vse osebe, ki želijo postati državljani obravnavane enakopravno in pravično. Gotovi ukrepi v prejšnem zakonu, ki so bili usmerjeni k diskriminaciji žena, so odstranjeni Mnogi priseljenci cenijo dejstvo, da sedaj lahko zaprosijo za državljanstvo po treh letih bivanja v Kanadi. Znano je, da je kanadski zakon o državljanstvu eden najbolj naprednih In pravičnih na svetu.
Nekatere osebe, ki so zaprosile za državljanstvo v teku lanskega leta, zaradi velikega števila sprejetih prošenj, še vedno čakajo na odločitev sodišča za državljanstvo. Želim sc zahvaliti prav tem osebam, za potrpežljivost in želim prepričati vse prosilce, daje storjeno vse, da se proces povspešL
Ob tej prvi obletnici zakona o državljanstvu, bi želel izkoristiti priložnost tn izreči dobrodošlico, kot prijateljem Kanadčanom, vsem tistim osebam ki so letos postali državljanL Čestitam vam vsem, ki ste se odločili se nam pridružiti in skupno z nami rasti, kot državljani Kanade.
S poslovanjem
John Roberta
Ottavva K1A0MS
Ottavva K1A0MS
T-IZVILI HAJNIK
' " " .....' ■ ■ ■ ' ' '■■!■' -'.■
za komunistični udar v
Trst, marca 1978 V čer tek, 16. marca, malo po deveti uri zjutraj, je skupina komunističnih teroristov ugra-dila v Rimu najuglednejega italijanskega politika, voditelja in formalnega predsednika Krčan-ske demokracije, Alda Mora, potem ko je s točnimi streti ubila pet policistov in karabinjerjev (ki so sestavljali njegovo telesno stražo. Eden izmed njih je bil njegov šofer. Moro je bil na poti v parlament, kjer bi se bila morala začeti čez nekaj minut razprava o zaupnici novi An dreot titjevi vladi, ki je b la sestavljena po šest tedenski vladni krizi. V parlamentarni veČini, (ki jo podpira v parlamentu, so tudi komunisti, poleg krčanskih demokratov, republikancev, socialnih demdkratov in socialistov. Liberalci, ki so prej sodelovali pri pogajanjih za rešitev vladne krize, so prešli v opo zicijo, ker so bili nasprotni sprejemu komunistov v vladno večino. Aldo Moro pa je bil tisti, ki je iznašel novo vladno formulo in jo vsilil kljub vsemu odporu knčansko-demorakt-ski stranki: komunistična stranka lahko pristopi k vladni večini, ne bo pa direktno zastopana v vladi.
Tako naj bi nova Andneotti-jeva vlada vsaj na videz izgledala kot nadaljevanje prejšnje vlade, ki jo je tudi vodil Andre-otti in katero so podpirali v bistvu tudi komunisti, a samo posredno: s tem, da so se pri glasovanju v poslanski zbornici in senatu vzdržali glasovanja, enako kot socialisti, socialni demokrati in republikanci, medtem ko so se liberalci odločali od primera do primera. Razlika med prejšnjo in novo An-dreottijevo vlado je torej ta, da so prejšnjo vlado podpirali ko-- munisti < obenem z drugimi tremi omenjenimi strankami) samo s tem, da niso v parlamentu glasovali PROTI njqj in so ji tako omogočali relativna večino proti glasovom desne opozicije in malotevilnilh poslancev dks-tremisflcne levice, sedanjo pa podpirajo z direktnim glasovanjem ZANJO, a ne da bi bili udeleženi v vladi s svojimi ministri, Aldo Moro je bil tisti, ki je odklonil kot šef krščansko-demokratske stranke, kateri pripada Giulio Andrcotti, da bi bili komunisti zastopani v njej s svojimi ministri. V tem je ugodil zahtevi velike večine krš-čansko-demokratsOdih parlamentarcev, ki so se na posebnem zborovanju odločno izjavili proti sodelovanju s komunisti na vladni in tudi parlamentarni ravni, a hkrati našel način, da je zadovoljil tudi Andreottija, fki ije menil, da ne more vladati brez parlamentarne podpore komunistov, in ostale tri majhne stranke {socialiste, republikance in socialne demokrate), ■ki so se zavzemale za sodelovanje s komunisti.
Za ljudi, ki ne živijo v Italiji, se zdi vsa ta homatija zelo zapletena in težko pregledna. Toda za nas, (ki živimo v Italiji in do podrobnosti poznano položaj, je precej jasna. Moro je izbral v sili manjše zlo: (komunisti lahko sodelujejo v vladni večini in s tem pogojujejo vlado, vendar pa Krščanska demokracija z njimi ni sklenila vladnega pakta, prave pdlitične koalicije. Sodelovanje s komunisti pa traja, dokler bo trajala
nova Andreottijova vlada, pred vidoma do Vo&itve novega predsednika republike v decembru letos, ko poteče Leoneju sedem •letni mandat. Potem pa bi se videlo, kako naprej. Komunisti šo se morali zadovoljiti'— vsaj na videz — s tako rešitvijo, ker jim je omogočila nov velik korak naprej do oblasti, niso pa dosegli tistega, kar so prej zelo odločno in glasno terjali: direktno sodelovanje v vladi. Postali so vladna stranka, a ne vladajo oni. Lahko samo pogojujejo vlado. Hoteli so namreč nekako vlado "narodne rešitve", v kateri bi bile zastopane vse omenjene stranke, eventualno z liberalci vred, a brez desnice, in v taki vladi, sestavljeni na njihovo pobudo, bi igrali ONI glavno vlogo., ter se predstavlali kot rešitelji Italije iz gospodarske in politične krize, kroteč sindikate, Osi jih imajo na vrvici. Sindikati pa so bili tisti, ki so z neprestajnimi stavkami spravili italijansko zgodovino v globoko krizo.
Aldo Moro pa si jc verjetno ravno s tem, da je preprečil direktno vstop komunistov v vlado, podpisal smrtno obsodbo Ne more biti slučaj, da so tero-j risti takoimenovanih "Rdečih brigad" {rdeče teroristične sku-| pine poleg organizacije NAP — "jedra proletarske armade") u-grabili ravno Mora in ravno v tistem trenutku. Treba ga je bilo odstraniti kot glavno oviro, ki je preprečevala direkten vstop komunistov v vlado, in ustrahovati tiste, 'ki so mu v tem pritegnili oziroma spodbujali, npr. parlamentarci njegove stranke. Zdaj pripravljajo M o ru v "ljudskem zaporu" (svojem brlogu, 'ki ga vesoljna ita lijanska policija ne more odkriti) proces in nedvomno bo ena glavnih obtožnih proti njemu prav ta, da je onemogočil di-: rektno s odelovanje komunistov v vladi.
"Redeče brigade" veljajo, ena-1 ko (kot NAP, za "skrajno levi-: co" v primerjavi s komunistično stranko, ki se predstavlja ; kot; demokratična stranka z ■ umerjenimi zahtevami. Toda po ; 'trdnem prepričanju vseh dob-| rih poznavetvcev italijanskih po jilitičnih razmer in italijanskega -komunizma obstoja skrita povezava med "Rdečimi brigadami" NAP-om in komunistična partijo. "Rdeče brigade" in NAP so njeni napadalni oddelki, nekaka rdeča SS, Iki skušajo s terorjem doseči tisto, česar partija ne more doseči z legalnimi političnimi sredstvi. Njihova naloga je predvsem ustrabavati vse, ki se še upirajo pohodu komunistov na oblast, jih po možnosti tudi fizično uničiti, raz (krojiti zaupanje v red in varnost v državi, dati šah mat policiji in karabinjerjem (orožnikom, ki spadajo k vojski) ter Skupaj s sindikati povzročiti kaos v državi, ki naj omogoči prevzem oblasti po komunistih pri čemer pride v poštov predvsem državni udar v primeru •hudih neredov in zmede. Gene ralko za to pa so izvedli prav v četrtek, 16. marca, takoj po Moroivi ugrabitvi.
Komaj se je razširila novice, da je Moro ugrabljen in njegovo spremstvo pdkdšeno od brzostrelk — novica, Eka je po menila senzacio prve vrste in je pcvžročila v italijanski komunistični javnosti pravi živčni šok — je sindikalna federacija
DOM 'LIPA'
(Nadaljevanje z 2 strani) Zato, najbo naša naloga: VSI ZA ENEGA EDEN ZA VSE! — ZA GRADITEV LASTNEGA SLOVENSKEGA STAROSTNEGA DOMA "LIPA" Odbor za članstvo! *. f
L- BabiČ, predsednik
PRIPIS: Sredo 14. junija bo večerja za "Dom Lipa", iki jo pripravlja odbor za gradnjo finani-ranje. Vstopnice so po $35.— na osebo! Pridite] .
ki jo sestavljajo komunistični osrednji sindikat CGI.L, krščan-sko-demokratski CISL in socialistični U1L, a jo popolnoma obvladujejo komunisti, ki pehajo ostala dva sindikata s pogojevanjem celo še na bolj skrajne pozicije, kot jih zavzemajo sami, ker nastopajo po zahtevah taktike komunistične stranke, oklicala splošno stavko v državi, ki se je začela opoldne in je trajala do polnoči, praktično do drugega jutra, življenje v državi je popolnoma zamrlo. Absolutno vsi javni lokali, trgovina, gostilne in bari, uradi in zasebne pisarne, so bili zaprti. Javni promet se je ustavil, čeprav je bilo v oklicu o stavki rečeno, da prometna sredstva ne stavkajo. Avtobusi in tramvaji so izginili s cest:, ,pi-av tako taksiji. V vsem mestu z blizu 300.000 pre-bivavci, kot je Trst, je bilo nemogoče dobiti en sam sendvič V tiski so se znašli med drugim tisoči "Jugoslovanov", ki so prišli nakupovat v Trst in od katerih mnogi v Trstu tudi prenočijo. Ostali so brez hrane, če je niso imeli s seboj. Oni in drugi turisti so v trumah' hodili od restavracije do restavracije, od bufeta do bufeta, v upanju, da bodo našli kje odprto, a zaman. Mesto je bilo na ukaz sindikatov — ti pa so seveda izvršili samo naredbo komunističnega centralnega komiteja, katerega član je vodja komunističnega sindikata Lama— popolnoma paralizirano. Edini kraj, kjer je še deloval bufet, je bila železniška postaja, kdo je to vedel? Vlaiki so namreč vozi li, vsa druga prometna sredstva pa so bila ohramljena.
Anketa, ki smo jo izvedli nekateri časnikarji drugi dan, je pokazala, da je bila velika večina ljudi proti stavki in se jim je zdela popolnoma nesmiselna a vendar so se je udeležili. Na vprašanje "Zakaj?", so odgovarjali: Iz strahu; ker ni bilo prometnih sredstev; ker so stavkali vsi drugi; ne vem, zakaj; ker je bilo tako javljeno po radiu in televiziji; itd. Sredi popoldneva so bile napovedane manifestacije sindikatov in političnih organizacij "kot protest proti terorizmu". Toda na njih so govorniki grmeli samo "proti fašizmu", ki ni imel pri zadevi nič opraviti in ki v Italiji ne predstavlja dejansko s svojimi 6, odstotki voliccv nobene nevarnosti, v primerjavi s 45 odstotki komunističnih in socialističnih volivcev.
Splošna stavka je izpadla kot manever, katerega namen je bil tehnično v tem, da je v hipu zavrl policijsko preiskavo o Mo-rovi ugrabitvi, kajti vsa policija je morala biti mobilizirana zaradi splošne stavke in zapora vseh javnih lokalov in podjetij vsako hitro policijsko poizvedovanje za teroristi; politično pa v tem, da je vzbudila vtis popolne vzajemnosti s komunistično sindikalno organizacijo in s (komunistično partijo, ki je •zaigrala glavno vlogo pri manifestacijah na trgih in v sprevodih. Manjkalo je samo, da
bi bili zasedli televizijske in radijske postaje ter naznanili prevzem oblasti po komunistični partiji. Nihče — razen morda vojske, a to je zelo dvomljivo — bi ne bil mignil s prstom. Policija je preveč razrvana, ustrahovana od komunistične gonje proti njej in tudi tehnično preveč neučinkovita, da bi bila reagirala. Policisti so verjetno najslabše plačana kategorija v Italiji, ki pa opravlja najnevarnejše delo. Vsak teden je ubitih ali hudo ranjenih vsaj deset policistov.
Vse to potrjuje sum, da je neka povezava med komunistično partijo in Redečimi brigadami, Morovimi ugrabitelji. Nedvomno masa komunističnih pristašev o tem nič ne ve in
morda iskreno obsojajo teroris-tiste. Toda nekdo v centralnem komiteju partije to ve, kot ve to vrhovni vojda "Rdečih brigad" in NAP-a. Centrala, ki vodi in organizira ti dve teroristični organizaciji in skrbi za njuno tehnično učinkovitost (vežbanje v orožju, preskrba z orožjem, organizacija njihove obveščevalne službe, strategija in taktika) pa kaže na vzhod, v Moskvo, v center sovjetske obveščevalne službe, ki izvaja seveda dirdktive sovjetskega državnega vodstva in ima v mislih sovjetske imperialistične interese, predvsem zavzeti Italijo kot sedanjo "letalonosiko" sil Sever-noatlantske zveze v Sredozemlju. Z vavzetjem Italije bo Evro pa obkoljena od juga.
ZDRAVSTVO
Ko so se E. E. C. ministri prvič zbrali v Bruselju, 13. dec. 1977 so se imeli dosti za pogovoriti. Da bi dali dober vzgled, so prepovedali kajenje med sestankom.
G. Henk Vredeling je predlagal da bi začeli z evropsko zdravstveno karto, katero bi vsak nosil s seboj na potovanju v tuji deželi. S to karto bi vsak dobil hitro zdravniško pomoč, obenem bi ta karta pomagala zdravniku ugotoviti pacientovo vrsto krvi, - prejšnje bolezni in cepljenja.
E. E. C. sedaj potroši $100 bilijonov na leto za zdravstveno oskrbo.
Eoonodnist, Dec, 1977
HON. NORM CAFIK, MJP. Minister za večkulturnost govori na konferenci v Ottavvi.
Vsaj nekateri, kot npr1, ugledni časnikar Indro Momtanelli urednik milanskega dnevnika "II, Gioraale nuovo", ki pomeni danes glavno demokratično protikomunistično pozicijo v italijanskem časnikarstvu, so vse to spregledali. Pogumno opozarjajo na to. Zato so "Rdeče brigade" že izvedle atentat na Montanellija in ga ustrelile zaenkrat (že pred meseci) samo v noge. Toda glavnega urednika turinsflcega dnevnika "La Stam-pa", Caria Casalegna, ki je tudi vztrajno in pogumno opozarjal na komunistično nevarnost in na vlogo "Rdečih brigad" v (komunistični strategiji za prevzem oblasti, so ustrelili v glavo in ga ubili. Prihodnjič bo dobil strel v glavo tudi Montanel-Ji in še kdo. Pred nekaj dnevi so skušali z molotovkami zažgati palačo, v kateri sta uredništvo in tiskarna tržaškega dnevnika "Piccolo"; tega je prevzel pred kratkim demokratično usmerje ni Ferruccio Borio.	i
Najbolj zanimivo pa je, da še nihče ni slišal, da bi bile "Rdeče brigade" ali "napovci" (zdaj nastopajo skupno) napadli in ranili kakega (komunističnega časnikarja, politika ali sindikalista ali napravili atentat na kako poslopje, kjer so prostori italijanslke komunistične stranke in njenih pomožnih organizacij , . .
Italija zdaj čaka, kaj se bo zgodilo. Najbolj verjeten je komunistični udar — da bi "rešili državo" — po tehniki, ki so jo preizkusili v tej generalki. Ob prvi podobni priložnosti, ko bodo morda ubili alli ugrabili predsednika vlade ali predsednika republike ali koga drugega; morda bodo žrtvovali za to tudi kakega lastnega vodilnega politika, da bi spodbudili bes in maščevalnost komunističnih mas dn opravičili nasilje. Ni pa izključen niti udar vojstke. Le težko pa se bo italijanska de-
mokracija, L j. stranke, rešila z lastnimi silami, vsaj ne s sedanjimi vodilnimi ljudmi, katerih značilni predstavnik je bil ravno Moro — izkušen a pasiven; človek idej, a ne človek akcije; teoretik, ne praktik človek z juga, brez pranega posluha in razumevanja za nujne naloge moderne industrijske države, kjer mora vse delovati kot moderen stroj. V Italiji pa je marsikaj škripalo in se vleklo naprej še po modelih iz bur-bonske države v južni Italiji, Kot ljudje in politiki, ki se •borimo za uresničenje slovanske države in za oblikovanje demokratične slovenske družbe, smo zainteresirani na usodi demokracije drugod in zlasti pri sosedah Slovenije. Zato nas mora seveda živo zanimati tudi usoda italijanske demokracije.
•	Beograjski nadškof Bukatko
je posvetil 12. februarja diako-na g. Antona Cujeca iz Ouebeca za duhovnika vzhodnega obreda. Pri posvetitvi je somaševa-lo sedem slovanskih duhovnikov. Nadškof Bukatko je imel nagovor v ukrajinščini, vrhniški dekan pa v slovenščini.
•	Kanada bo prispevala posojila do višine 35 milijonov dolarjev za poljedelske in vodne projekte v Afriki in Aziji. Projekte bo upravljala agencija Svetovne banke International Develop-ment Association ( IDA). Posojila po tem programu ne bodo vezala prejemnike, da kupujejo material od Kanade in tudi pogoji so posebno ugodni— posojilo je brezobrestno in ga je treba vrniti v 50 letih, toda nobenega plačila hi treba vrniti prvih deset let posojila.
•	16. decembra 1*77 Je bil posvečen v diakona vzhodnega obreda v Zagrebu Anton Cujec iz Quebeca.
DAVEK:
RESNIČNO ŽIVLJENJE
Vsak Kanadčan, ki je dobil plačo v 1977. letu, ki je bila višja ocl odobrenih odbitkov in osebnih odtegljajev, mora izpolniti TI osebno davčno prijavnico najkasneje do 30. aprila 1978.. Ce še te niste dobili priposlane po pošti, lahko iste dobite v vašem krajevnem poštnem uradu, ali pa v okrajnem davčnem uradu.
Davčno prijavnico uporabljamo v glavnem kot našo izkaznico, za naštev vseh dohodkov od vseh delodajalcev, za izračunanje odštevov od dohodkov v kolikor so upravičeni in dovoljeni z vsemi odbitki in končno za izračunanje davka. Letos je prijavnica izboljšana, da je vaše ddlo čim preprostejše. V vašo pomoč vam je pridejana knjižica z navodili ki vključuje tudi prijavnico in ta vam nudi vso potrebno pomoč.
Važno je, da izpolnite vašo prijavnico za davek natančno in pravilno. Najprej zagotovite, da naštejet« vse vaše dohodke in ne samo tiste, ki so zapisani na vašem obrazcu T4, ki vam ga je izročil vaš delodajalec, ampak vse druge dohodke, ki ste jih imeli med letom; kot na primer, plačila za katerekoli
nudene uslužnosti, čeprav za talko plačilo niste dobili T4 obrazca, — napitnine in plačila sprejela v denarju, naložbene dohodke od vseh naložb, vključno tudi procente na morebitno posojilo prijateljem ali sorodnikom, dohodke od najemnine, kakor tudi vse družinske doklade, ki ste jih sprejeli.
Kaj lahko odštejete? Na primer, izdatike za nekoga, ki ga podpirate v Kanadi (ali zunaj Kanade, čc ta oseba odgovarja kot pravilni sorodnik) lahko odštejete kot osebnostne izdatke za to osebo. Ce vaši sorodniki žive zunaj Kanade, morate izpolniti obrazec (TIE-NR), ki ga lahko dobite na vašem okrajnem davčnem uradu in ga seveda morate priložiti k vaši, davčni prijavnici s potrebnimi originalnimi potrdili za izdatike.
Da zagotovite pravilno izpolnitev prijavnice za vaš davek, se morate točno držati navodil ki so v knjižici-"Guide".
Preračunajte še in še enkrat pravilnost računanja. Pomnite pa, da morate vsa 'lističe ("Slips") odposiati najkasneje do polnoči 30. aprila 197&,
<-• . ... jati. A ji!
1*
Revenue Canada Taxation
Hon. JOSEPH P. GUAY
Minister
Revinu Čanadd Impot
Lhon. JOSEPH P. GLAV Ministre
i; -kff"
. k: J k
mmmmm*
•ii i h
■-■iiimriiir
mcštmm
Iz slovenske zgodovine. •
"Then years from now the Soviet Union could be militarv strong enough to defeat the Western povvers without firing a shot."
B. C. NOVAK
KRANJSKA
Na hitro in v zgoščeni obliki si oglejmo še nastanek Kranjske, Istre in Goriške kot samostojnih teritorialnih enot poleg tega pa bomo omenili najvažnejše plemiške družine, ki so sodelovale pri tem zgodovinskem razvoju ter se skušale uveljaviti kot dinasti teh dežel.
V drugi polovici desetega stoletja je bila ponovna osvoboditev izpod madžarske oblasti onega dela slovenskih dežel, ki so ležale južno od srednjega karantanskega ozemlja, v rokah dveh koroških družin. To so bili Viljemovci ali poznejši Hemin rod ter Eberbergi. O prvih, ki so bili brešk i grofje m so torej upravljali središče Koroške, kakor tudi o njihovi povezavi s slovenskim plemstvom sem že govoril. Tudi Ebersbergi so bili stara grofovska družina, ki jo viri omenjajo v zvezT s Ka-rantanijo že konec devetega stoletja. Takrat poroča Ebcrs-berška kronika, da je cesar Ar-nulf izročil varstvo karantan-ske meje (Karentinos termi nos) Ratoldu, sinu grofa Sigiharda iz Ebersberga, ki je bil cesar-
jev krvni sorodnik. (F. Kos, Gradivo If, št. 310, str. 234-35). Ebersbergi so prišli iz Bavarske in so se imenovali po gradu Ebersbergu, ki je ležali med rekama Innom in Isaro. Ratold se je poročil v Karantaniji s hčerjo Werinherija in tako povezal Ebersberge z Viljemovci in Heminim rodom. Njegov na-slenik (najbrže sin) Sigilhard se omenja Ikot grof v Karantaniji leta 928, lo je enaindvajset let po madžarski zmagi nad bavar-sko-karantansko vojsko. Nimamo sicer direktnih dokazov, da bi bili karantanski Ebersbergi poročeni s slovenskim plemstvom, vendar te možnosti ne smemo izključiti, posebno zato ker vemo, da so bili v sorodstvu s Heminim rodom, in še važnejše, ker vemo, da je bil Sigihard IX., grof v Ebersbergu na Bavarskem, poročen z Iijubi-brano, ki je bila slovenskega ali slovanskega rodu. To je bilo konec desetega in v začetku enajstega stoletja, ker vemo, da je Sigihard IX. umrl med letom 1006 in 1028. V sorodstvu pa so bili tudi z Eppensteinci.
SAVINJSKA KRAJINA
Hemin rod jc skoraj gotovo | na Štajersko. Tako je postala
igral glavno vlogo pri osvoje-nju vzhodnega dela današnje Slovenije, to je skoraj vse današnje slovenske Štajerske in vzhodnega dela Kranjske, vse do Ljubljane. Pozneje je bilo vse to ozemlje razdeljeno v dve krajini ali mejni grofiji, Pod-ravsko ali Ptujsko in v Savinjsko. Prva sc je razprostirala na obeh straneh Drave od vzhodnih pobočij Kozjaka in Pohorja do državne meje, ki je potekala na črti Radgona-Ptuj. Na severu je segala do Mure na jugu pa do črte Konjiška gora, Boč in Donačka gora. Savinj ska krajina pa se je razprosti rala od Drave na severu, do Gorjancev in kočevskih gora na jugu. Obsegala je torej vse ozemlje južno od doline Drave in južno od Dravske krajine, od zgornje Savinjske in šaleške doline na zahodu pa do Sotle na vzhodu. Od Zagorja do izliva Ljubljanice v Savo je bila meja Sava, tukaj pa je prekoračila Savo šla pred Ljubljano proti jugu, in nato proti jugovzhodu, tako, da so grosupeljska kotlina, zgornja Krka in Suha Krajina Se spadale v Savinjsko marko. Na v/hodu pa je meja potekala ob Sotli, vzhodno od spodnje Krke, po Gorjanih in po gorskem pobočju nad sosednjo Belo Krajino. Ta vzhodna meja je tvorila tudi državno mejo med rim-sko-nemških cesarstvom in Hrvatsko ter pozneje Ogrsko.
Savinska krajina je bila zelo velika po obsegu, ker pa je mejila na ogrsko državo so ji pravili tudi Ogrska krajina. V 12. stoletju je bila dravska kotlina od Dravograda do Ožbalda priključena Podravski krajini. V istem stoletju je bila Savinska krajina cerkveno-upravno razdeljena na dva arhidiakonata oglejske cerkve, savinskega, ki je obsegal vse ozemlje severno od Save, in kranjskega, južno od Save. V 13. stoletju se je temu prilagodila tudi administra-tivno-politična .organizacija. — Ustvarjena je bila Kranjska s Slovensko krajino, to je z bivšo Savinjsko krajino južno od Save, dočim je ozemlje severno od Save tvorilo Savinjsko pokrajino, ki se začne naslanjati
roka Sava v glavnem meja med obema doloma stare Savinjske krajine. Le ozelk pas ozemlja od Kuma do Boštjana je še pripadal Savinjski pokrajini in pozneje Štajerski, južno od Save. Ker je verjetno, da so Viljemov ci osvobodili obe marki, Savinjsko in Podravsko, zato je tudi verjetno, cla so nekaj časa opravljali obe krajini. — Nato pa so Podravsko krajino upravljali mejni grofje iz različnih rodov, dokler se uprava ni ustalila v rokah stranske linijo Spanheimov. Ko je ta podravska veja Spanheimov leta 1147 izumrla, so Traungavci podedovali Podravsko krajino in vsa spanbeimska aiodialna posestva. S tem se je meja Štajerske pomaknila od Mure na jug na črto Konjiška gora, Boč, Donačka gora. Poleg Spanheimov so bili največji' lastniki v Podravski krajini salzburški nadškofje, iki so imeli obsežno Ptujsko -gospodstvo. ter št. Pavehiki samostan, vinograde pa so imeli v tej marki tudi drugi alpski samostani med njimi Vetrinjski in Ad-montski.
Hemin mož. Viljem I. ter njun sin Viljem 11. sta bila mejna grofa Savinjske marke, do smrti Viljema II. okoli leta 1035. Kot že vemo nista te krajine le upravljala temveč je bil velik njen del tudi njuna last. Po Viljemovi smrti je vsa ta ogromna posest prešla na njegovo mater Hemo, ki je veliko te posesti izročila ženskemu samostanu na Krki ter salzburški nadškofiji. Del tega cerkvenega premoženja pa jc dobila nova krška škofija, ki je bila ustanovljena leta 1072, torej skoraj štirideset let pozneje. Hemini sorodniki so bili še vedno mogočni in bogati. Poleg svojih posestev so upravljali tucli cerkvena posestva. Toda posest, ki je bila preje v enih rokah, se je počasi razvejala, s tem pa so bili podani pogoji za padec tega mogočnega rodu, ki ga je zadela končna katastrofa kmalu po letu 1100, ko je zmagala na slovenskem papeška stranka v boju za inkvizicijo, z. njo pa Spanheimi.
STARA KRANJSKA
Ebersbergi so bili drugi rod, ki je u s vaj al ozemlje iz Koroške proti jugu. Pozneje so jih klicali tucli Sempt-Ebersberge. Zelo verjetno so osvajali ozemlje preko Ljubelja in dolini mesta Kranja. Tukaj je bili tudi sedež mejnih grofov. Ebersber gi so postali prvi poznani kra-
njski krajisniki. Na vzhodu je stara Kranjska mejila na Savinjska marko, na jugu pa je potekala mŠfa v velikem gozdnem pasu ob zgornji Kolpi in Snožniku.Na zahodu je šla meja od Snežnika, preko Javornikov Hruščice in glavnih greben Julijskih Alp do Mangarta. Cerk-
nica, Planina, Žiri in Bohinj so bili na Kranjskem, Postojna Vipava, Idrija in Cerkno pa ne. Po smrti Viljema II. okoli leta 1035 so Ebersbergi združili pod svojo upravo obe krajini, kranjsko in savinjsko. S lom je nastala Velika Kranjska. Kmalu nato pa tucli Ebersbergi izumro in mejni grof Velike Kranjske postane Ulrik Orlamunde (1058-1070). Njegov oče Popon je oženil Hademut ali Aciko, ki je bila dedinja Ebersbergov in mu prinesla posestva na Kranjskem. Ker je bil tudi istrski mejni grof je združil pod seboj Kranjsko, Savinjsko, in Istrsko marko. Ulrik je pomemben za Kranjsko zgodovino tudi zato ker je razširil Kranjsko do morja pri Kvarnerju. Leta 1063 se mu je posrečilo, da je od-
trgal od hrvatskega kraljevstva obalo med Bršcem in Reko. Po nemški besedi za morje (Meer) so deželo začeli imenovati Me-ranijo, njenim gospodom pa so dajali pridevek "meranski". — Vzpon družine Orlamunde je bil prav tako kot Ebersberških le kratkotrajen. Ulrikov sin Popon je umrl brez. moških potomcev, svojo posest pa je razdelil med svoji hčeri, Zofijo in Liutgar-do. Prva se je poročila z Ber-toldom iz Andecfhsa ali Bertol-dom Andeškim, druga pa z Ber-toldom Bogenskim. Ker so Andeški podedovali strnjeno ozemlje od Motnika in Trojan na vzhodu, pa do Kokre, Kranja in Smlednika, na zahodu, zato so se lažje uveljavili na Kranjskem kakor Bogenski. ki so podedovali le posamezna raztresena posestva.
ANDEŠKI
Ko je Ulrik Orlamunde leta' 1070 umrl, si je vse tri mejne' grofije, kranjsko, savinjsko in istrisko, priclržal cesar. Da si pridobi zaveznike v boju s papeži, je cesar Henrik IV. leta 1077 izročil Kranjsko, pa tudi Istro in Furlanijo, oglejskemu patriarhu Sigrhardu, Koroško pa Eppensteincu Liutoldu. Patriarh Sigihard je še istega leta umrl, cesar pa je podelil novemu patriarhu le Furlanijo, Kranjsko in Istro je izročil Henriku Eppensteinskemu, ki je bil brat koroškega vojvode Liutolda. Ko je leta 1090 Liu-told umrl in je njegov brat Henrik postal koroški vojvoda, je ce.sar Henrik IV. leta 1093 ponovno izročili Kranjsko oglejskim patriarhom, ki nosijo odslej naslov kranjskega mejnega grofa. Ker pa patriarhi niso imeli dovolj posestev in moči v centralni Kranjski, so izročali upravo Kranjske deželnim grofom, ki so jih izbirali med najuglednejšimi plemiči Kranjske. Tako imamo mejnega grofa ali ikrajišnika, ki je patriarh in deželnega grofa, ki vlada Kranjsko v imenu patriarha. Kmalu po letu 1100 so postali prvi de žolni grofje Višnjegorski, ki so jim sledili Vovbrški. Oboji so bili sorodniki Hemininega rodu. Okoli leta 1150 pa so postali kranjski deželni grofje Andeški.
Podlago andeške moči je položil Bertold I., to je tisti, ki se je poročil z Zofijo Orlamunde, višek pa so Andeški dosegli pod vodstvom njegovega sina in nato vnuka, ki sta billa oba tudi Bertoida (Bertold II. in Bertold III.). Andeški so ponovno združili upravo Kranjske in Istre ter začeli uporabljati naslov "vojvoda meranski". Bertold II, ki je umri leta 1204, je razdelil premoženje Andeških med svoja sinova Otona in Henrika. Prvi je dobil rodbinska posestva na Bavarskem in obdržal naslov "vojvoda meranski", drugorojenec Henrik pa je prejel v upravo Kranjsko in Istro, ter an deška posestva na Kranjskem in Štajerskem. Istrsko-kranjski Andeški so imeli svoj sedež v Kamniku, zato jih viri iimenuljejo včasih tudi kamniške grofe. Tretji in četrti sin, Ek-bert in Bertold pa sta postala cerkvena dostojastvenika. Za slovensko zgodovino je posebno važen Bertold, ki je prvo postal nadškof v Kaloczi na Ogrskem, nato pa leta 1218 oglejski patriarh. Tucli svoje hčere je Bertold III. dobro poročil. Neža Marija je postala žena francoskega kralja Filipa II. Avgusta, Gertruda je poročila ogrsko-hrvatskega krallja Andreja, He-dvika pa šlezijsko-poljskega vojvodo Henrika. Iz tega lahko razvidimo, da so imeli Oton, Henrik in patriarh Bertold zelo ugledne svake.
Po smrti svojega očeta leta 1204 je Henrik postal istriski krajišnik in kranjski deželni!
grof. Poročil se je z Zofijo, hčerjo ediiiTco Alberta Višnje-gorskega in dedinjo višnjegor-skega premoženja. Ko je po smrti Alberta podedoval višnje-gorska posestva, si je s tem zelo utrdil svoj položaj na Kranjskem in kazalo je, da bo popolnoma izpodrinil oglejskega patriarha iz Kranjske. Ko pa so bili na višku ugleda in moči, je kranjske Andeške zadel težak udarec.
Po smrti cesarja Henrika IV. so nemški knezi izvolili leta 1098 dva nova cesarja (nemška kralja), Filipa in Otona. Filip Staufovec je nadaljeval Henri-kovo politiko proti papežem, Otona VeHfa pa je izvolila papeška stranka. Filip Stauf je že začel zmagovati v nemških deželah, ko je bil nenadoma umorjen leta 1208. Sokrivde pri u moru je bil osumljen tudi Henrik Andeški. Po razsodbi nemških knezov je novi cesar Oton IV. Velf, ki sp ga sedaj vsi priznali za vladarja, vzel Henriku Andeškemu Vso lastno zemljo in vse državne fevde. Henrik sam je trdil, da je nedolžen in je potoval v Rim, da bi dosegel odvezo državnega interdikta. Kljub interdiktu je obdržal o-blast nad svojimi posestvi na Kranjskem, drugačen pa je bil položaj v Istri. Na Kranjskem so imeli Andeški tako moč, da jim tudi interdikt ni mogel škodovati. Vsi številni mimisteriali so jim ostali zvesti. V Istri, kjer pa niso imeli tako bogatih posestev, pa niso uspeli.
Po kratkom prerekanju med bavarskim vojvodo in oglejskim patriarhom je cesar leta 1209 izročil Istro in Kranjsko oglejskemu patriarhu Volfger-ju. Čeprav je od takrat patriarh uporabljal naslov "mejni grof istrski in kranjski", pa vendar ni mogel uveljaviti svoje oblasti na Kranjskem. Henrik Andeški je še nadalje upravljal Kranjsko s svojega sedeža v Kamniku, in sc je še vedno označeval tudi za mejnega grofa Istre, toda tam je ostal mejni grof le po imenu. Leta 1218 pa se je Henrikov položaj znatno izbol-šal. Toga leta je patriarh Volf-ger umrl, novi patriarh pa je poslal Henrikov brat Bertold Andeški. Brata sta se sporazumela tako, cla je novi patriarh prepustil na Kranjskem vso o-blast in posest svojemu bratu Henriku, obdržal si je le naslov mejnega grofa, Istro pa je u-pravljal patriarh, kjer je skušal utrditi oblast oglejskih patriarhov. Vendar rešitev je bila le začasna. Že čez deset let je umrl Henrik, ki je bil brez otrok in za njegovo posest sta se potegovala Henrikova brata patriarh Bertold in vojvoda Oton. Spor je razsodil cesar Friderik II. v patriarhovo korist. Leta 1230 pa se je vojvoda Oton še slovensko odpovedal J vsem svojim pravicam da Kra-1 njske in Istre v korist oglej-'
skih patriarhov.
Za Andeško posest pa se je boril tudi avs trijsko-štaj erski vojvoda. Friderik II. Babenber-ški. Leta 1229 se je poročil z Agnezo, hčerjo vojvoda Otona Andeškega. Friderik pa je tudi izrabil stisko freisinSkega škofa ter kupil obširne fevde, ki jih je škofija imela na ozemlju med Mirno in Krko na Dolenjskem. Te fevde je pred svojo smrtjo upravljal Henrik Andeš-
R. A. F. Vice-Marshal Stewart Menaul in "The Soviet War Machine" (1976)
ki. Tako ši ie Friderik Baben-berški pridobil prva posestva na Kranjskem, ki so tvorila lepo povezano enoto tudi z njegovimi posestvi v Savinjski pokrajini. Po smrti Otona Andeškega leta 1231, ki je bil oče njegove žene, pa se je začel potegovati za Andeško posest na Kranjskem. Od takrat se je začel klicati za "gospoda Kranjske".
SPANHEIMI
Babenberžani niso bili edini, ki so si začeli graditi svoj di-nastdčni teritorj na Kranjskem, Tudi Spanheimi, ki jim je na-čeloval koroški vojvoda Bernard, so načrtno utrjevali svoj položaj na Kranjskem. Takoj po zlomu Heminega rodu, po letu 1100, so si Spanheimi pridobili močno postojansko z Ljubljano in njeno okolico ter z Ljubljanskim barjem. Druga njihova postojanka pa je bila ob spodnji Krki s središčem v Kostanjevici. Ocl tukaj so razširili svojo posest do Gorjancev in še preko. Po smrti Henrika Andeškega so si pridobili še krške in freisinške fevde, ki so ležali poleg njihove posesti na Dolen jskem, še več, ko je padel v boju z Ogri Friderik Baben-berki, se je njegova žena Agne-za poročila z Ulrrkom III. Spanheimskim. Ulrik Span-heimski se je sedaj zvezal s patriarhom Bertotdom Andeškim proti goriškemu grofu Majnihardu IV., ki ga je cesar Friderik II. postavil za državnega namestnika na Kranjskem, ker je patriarh Bertold prešel na papeško stran in je cesar smatral Kranjsko kot državi zapadlo deželo. Ko pa je leta 1251 umrl patriarh Bertold,
se je Ulrik III. začet imenovati "gospod Kranjske". S pomočjo svoje žene, si je pridobil brez večjih težav babenberške fevde ter spretno izrabil finančne težave novega oglejskega patriarha, s čimer si je zelo utrdil svoj položaj na Kranjskem. Leta 1256 je po smrti svojega očeta Bernarda postal še koroški vojvoda. Tako je nekaj časa izgledalo, da bodo zavladali Spanheimi kot dinasti Koroške, Kranjske in Krasa. Vendar te načrte je prekrižala- borba Pre-mvsla Ototkarja, novega češkega kralja, ki se je bil leta 1252 poročil z Marjeto sestro zadnjega Babenberžana in na tej podlagi zahteval zase babenberške dežele. V clolgo trajajoči boj za babenberško dediščino pa so bile zapletena seveda tudi druge slovenske dežele, ne le Štajerska in Kranjska, temveč tudi Koroška, ko so tam izumrli Spanheimi leta 1269.
Tako se je boj za oblast na Kranjskem, ki se je začel v prvi polovici 13. stoletja, razširil v drugi polovici istega stoletja v boj med Otokarjem II. in Habs-buržani, ter njunimi zavezniki, za oblast nad večino slovenskih dežel.
NEUSPEH KRANJSKIH DINASTOV
Kranjska je tipičen primer, kjer se nobenim, niti svetnim niti cerkvenim domačim dina-stom ni posrečilo zgraditi tolikšnega teritorija, da bi bil za osnovo, iz katere bi potem razširili svojo oblast nad vso Kranjsko, ki bi S tem postala njihova dežela. Glavna vzroka sta dva. Naglo izumiranje dina-stičnih družin je prvi. Pomislimo le, da so Ebersberški izumrli kmalu potem, ko so združili Kranjsko s Savinjsko mark o, prav tako pa tudi Orlamunde kmalu po velikem uspehu Uriika, ko je združil Kranjsko, Savinjsko in Istrsko marko pod svojo oblastjo. Pa tudi Andeški in Spanheimi izumro, predno se jim posreči, da povežejo svoja posestva v enoto in si podrede cerkvene fevde. Pri zadnjih dveh bi lahko še dodali, kot vzrok, ženi t ve z bogatimi toda neplodnimi dedinjami. Zofija je sicer prinesla Henriku Andeškemu bogata višnjegor-ska posestva, Agneza pa Ulriku III. Spanheimu andeška in po možu babenberška, niso pa jima rodili dedičev.
Drugi vzrok pa je v veliki razbit os ti zemljiških posestev. Dočim ima cerkev (škofje) tri ali štiri obširna gospodstva, izmed katerih je vsako sorazmerno strnjeno in zaokroženo, prevladuje razbitost med svetno posestjo. To nesorazmerje med cerkvenim in svetnim samo po večuje nemoč svetnih dinastov. Temu lahko še dodamo, d aso bila cerkvena zemljiška gospodstva, ne le mod najobširnejši-mi, temveč tucli med najstarejšimi. Že konec in v začetku 11. stoletja so nastala tri največja cerkvena gospodstva z zelo obširnimi privilegiji, ki jih ni smel, niti mogel, prezreti nobeden krajišnik. Najstarejše in najbolje organizirano je bilo strnjeno loško ali škofjeloško gospodstvo, ki ga je prejela freisinška škofija s tremi da-rovnicami že leta 973, 989 in
1002. Drugo, brixenško gospodstvo je imelo svoj sedež na Bledu in je obsegalo okolico Bleda ter del Bohijskega (ozemlje med Savo Dolinko in Savo Bohinjko). Salzburška posest se je razprostirala od G ros upi j a do Dobrega polja, krška škofija pa je imel savojo posest okoli Mokronoga in Vač. Zadnji dve sta bili Hemina dediščina. Čeprav so bili Oglejski patriarhi kranjski mejni prof je, leta 1077 le začasno, od leta 1093 pa za daljšo dobo, so imeli razmeroma malo posesti po Kranjskem (Lož, Cerknica, Planina), pa še ta je ležala le ob robu dežele. Kot vsakemu mejnemu grofu pa jim je pripadal tudi sedež krajišnika,. to je Kranj z okolico.
Ta velika cerkvena zemljiška posest je onemogočala vsakemu svetnemu velikašu, da bi si zgra dil lasten dinastični teritorij in postal deželni knez, ki bi se mu morala s časoma podrediti tucli cerkvena gospodstva.
Pred letom 1100 je bilo sicer veliko svetne zemljiške posesti tucli na Kranjskem v rokah Heminega rodu. Kakor drugod so se dela tega premoženja polastili Spanheimi. Sem spada ljubljanska okoilica z Ljubljano ter Ljubljansko barje. Središče te Spanheimske posesti je bil Ljubljanski grad. Drugi del teh posestev pa se je razprostiral od spodnje Krke do Gorjancev in še preko. Sedež tega ozemlja je bila Kostanjevica. Zelo staro plemstvo so bili Višnjegorski, ki so imeli svoja posestva na Bavarskem, Avstrijskem, Gornje Štajerskem in v Furianiji. Na Gornje Štajerskem je bil njihov sedež, grad Pux. Od tam se je v začettku 12. stoletja ena veja naselila na grad pri Višnji gori, po katerem je dobila tudi svoje ime. Višnjegorski so bili sorodniki Heminega rodu in so torej posedovali del posestev tega rodu, ki so se razprostirala od zgornje Krke, Višnje gore
in Litije, pa do. jugozahodnega pobočja Gorjancev. V 12. sto letju so Višnjegorski razširili svojo posest še preko Gorjancev v Belo krajino. Stari rod so bili tudi Turjaški ali Auers-pergi. Njihova posest se je razširjala od Grosupeljske kotline do Velikih Lašč in Ribnice. V 13. stoletju so stari Aucrsper-gi izumrii, nasfledili pa so jih njihovi ministeriali, ki so prevzeli tudi njihovo ime. Končno moramo omeniti še Andeške, kateri posest se je razprostirala od prelazov pri Motniku in Trojanah pa do Kokre, Kranja in Smlednika, s sedežem v Kamniku.
Ta kratek pregled o razbitost i zemljiških gospodstev jasno nakaže, zakaj ni uspela nobena domača družina, da bi zavladala nad Kranjsko. To se , bo posrečilo šele Habsburžanom, leta 1335, ki so zmagali v boju za Kranjsko, kateri se je začel v začetku 13. stoletja, in v katerega so posegle končno tudi mogočne dinastične rodbine izven slovenskega ozemlja. _(Nadaljevanje prihodnjič)
PROSIMO, PORAVNAJTE NAROČNINO!
NOVICE
•	Po poročilu mesečnika The
Uncertified Human (IV/5 ki izhaja v Torontu in ki zagovarja pravico spočetih < rok do življenja, uporabljavo v Jugoslaviji ameriški film "Splav — odločitev žene" (Abortion A Wo-man's Decision") z namenom, da bi znižali številne splave. — List prinaša pismo Marija in Darke Živfkovjč iz Zagreba, ki poročata predvsem o rabi tega filma na Hrvatkem (50 kopij so izdelali s hrvatskim besedilom). Za film sta zvedela, ko, sta obiskala Brooklyn Family Life Bu-reau v ZDA. Filme kažejo v župnijah po nedeljskih mašah v cerkvah. Po njunem poročilu so kazali ta film v nad 500 različnih krajih.
•	Ga Barbara Erjavec, žena
zdravnika dr. Erjavca v \Vev-mouthv,' Nova Škotska, je bila izvoljena za blagajničarki Društva za vedkulturnost v Zapadni Novi škotski, v katerem se zelo aktivrio uveljavlja.
•	Kanadski Japonci so zaključili 3. februarja v Torontu praznovanje stoletnice prve izpričane naselitve Japonca Man-zo Nagana v Kanado (1877) v Britsko Kolumbijo. Vsega skupaj so organizirali nad 300 proslav v različnih krajih po Kanadi od atlanske do pacifiške obale.
•	Konferenca o slovenščini na
Columbia vseučilišču. V Okviru Instituta za Vzhodno Osrednjo Evropo na Columbia vseučilišču so imeli 3. marca konferenco o učilih za učenje manjših slovanskih jezikov, tokrat slovenščine.
•	Novi predsedniški par svetovnega Krščanskega družinskega gibanja (CFM-Christian Fa-mily Movement) sta postala Rol-!y in Isabelle Leroux iz Mont-reala.
•	Federalna vlada je odobrila
prispevek $300,000 vseučilišču v Torontu, ki bo uvedlo posebno stolico za madžarske študije. Državni prispevek je bil dodatek k enaki vsoti, ki so jo zbrali Madžari sami preko svoje ga društva Szocljenv.
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD NAŠEGA LISTA!