Anton Hribar: Nova dolenjska. 261 je Martič mojster tudi v prevajanju, kaže to, da se je prvega prevoda „Pesniških kitic sve-toga Frana Asisk.", neki mlad svečenik v Der-venti naučil iz glave od besede do besede v dveh dneh, akoprav obsega veČ nego tisoč stihov. Se jedno Martičevo pesem bi našteli, katere pa žal ni več. Ta je „Osmanida". Ko je namreč 1. 1867. prišel pri vezirju Topal-Osmanu v nemilost, zložil je daljšo pesem „Osmanido", v kateri je natančno načrtal dobre in slabe strani tega vezirja, njegove politiške namere in tri-noško vladanje. Osman je zvedel za to pesem ter ukazal preiskati Martičevo stanovanje. Fra Grgo je sicer še o pravem času skril pesem v žitnico, toda po nesreči so mu jo miši zgrizle in zglodale. Pesnik sam je „Osmanido" najviše cenil, zato mu je še danes žal po njej. Kot zanimivost dostavljamo še, da je Martič sestavil tudi del 'ogromnega slovarja turškega jezika, toda zgodila se je z njim nekako taka kakor z „Osmanido" : izročil ga je nekemu mlademu pisatelju pri osmanski vladi, kjer se je izgubil. 8. Navadno se očita pesnikom, da so sami fantasti, nesposobni za resno življenje; Martič ne tako. Skrbel je tudi za gmotno blaginjo narodovo. Ustanovil je 1. 1865. normalno šolo v Sarajevu, katero je sam najbolje podpiral. Fra Grgo je bil 21 let člen vilajetske uprave pri prejšnji bosanski vladi, in to se pravi: on je bil zagovornik pravice in prava, branitelj teptane raje. Okoli dvajset let je opravljal težavno službo župnika v Sarajevu, kjer so prebivalci bili in so še večinoma mohamedani ali pa zagrizeni pristaši grško-iztoČne cerkve, in le prav pičlo število Sarajevčanov je bilo tedaj verno udanih edinozveličalni katoliški cerkvi. In četudi je skrbno pasel svoje ovČice in jih branil pred drugoverskimi zapeljivci, vendar ga je spoštovalo vse. „Pod imenom fra Grgo je poznan in Čislan od vsakaterega Bošnjaka, bodi kristijana, Nova d V inograd zal imeval sem, V vinogradu pa hram, Pogosto vanj hodeval sem S prijatelji in sam. bodi mohamedana. Pogostokrat sem slišal na lastno uho, kako so priprosti kmetje po sarajevskem polju hvalili paroka Grga, da je vedra in modra glava, da je ljubezniv in dobrotljiv, da ume više nego vsi sarajevski pisarji, da velja in premore toliko pri Turcih, da še z vrvi Človeka lahko resi." (Napotnik, n. d. 59 nsl.) Njegove zasluge za pomirjenje duhov, zlasti o za-sedenju Bosne po Avstrijcih, so velike, ker je vse rado poslušalo njegov svet. Zasluge njegove je priznala sama turška vlada ter ga odlikovala trikrat, Njegovo Veličanstvo, naš presvetli cesar, pa mu je podaril 1. 1878. Fran Josipov red, in letos, o petdesetletnici mas-ništva, red železne krone III. vrste. Ne dolgo po zasedenju Bosne je šel v pokoj — bolje na nepokojno delo, v kresevski samostan; tu se v tihi samostanski celici bavi s Študijami, katere zadevajo domaČo literaturo, posebno pa se ukvarja s pesništvom, ki je kos življenja njegovemu življenju. (Napotnik n. d. 59. nsl.) Milje pesnik divnih „Osvetnikov" Hrvatom, zlasti mladini, katero on ljubi ter vspodbuja k plemenitemu delu: Da žrtvuje ljubavi prvinu Sve za vjeru i domovinu. Mil je pa tudi vsem Slovanom, in posebej nam bližnjim Slovencem. Zato mu tudi mi želimo letos, ko je praznoval svojo zlato mašo, da naj bi bila ta njegova zlata maša začetek zlate dobe bratskega nam naroda! Opomba. Pesniška dela Martičeva so izšla pred kratkim v Sarajevu. I. del: „Osvetnici", nevezan 3 for., II. del: „Posvetnici" (t. j. Pjes-ničke kitice i. dr. nekatere pesmi) broš. 90 nov. Poštnina posebej. Denar se pošilja po poštni nakaznici tiskarni „Bosanske pošte" v Sarajevu. lenj s k a. Vinogradček je bil krasan, To rajski bil je vrt, In žrtvoval sem leto dan Za vzgojo svojih trt. 262 P. Bohinjec: Jarem pregrehe. Po zimi kolja sem nabral, Nabrusil si reznik, Pomladi trsom kolje dal, Očedil jih mladik. Rad delal sem in se potil, Vinograd kopal, plel, Pri delu sladko vince pil In vriskal sem in pel. Ko sveti je Mihel prišel, Sem grozdjiče obral, In vina dosti sem imel In rad sem piti dal. Ko prišel je Martinji dan, Naš vinograjski god, Gos pekla se je in puran, In jaz sem bil gospod. Nič nisem zimskih dnij se bal, Ker v hramčku in doma Bokal je poln pred mano stal, In v hramu soda dva. Sentjanževec me je vedril, Ogreval mi srce, Prijatelj moj je z mano pil In bratje in sestre. Pač pokal je gorenjski bič, V Dolenjsko voz drdral, In mnog gorenjski je konjič Dolenjsko stran poznal. Gorenjski vrli so možje Pri nas se bratili, Kupili vinca na voze In dobro platili. Zdaj prišla v goro je mrčad, Na trsje sedla je, Požrla trsje mi in sad, Vinograd snedla je. Prišel strupene rose strup, Ožgal je trt mladje, Umrl je trs — umrl mi up, Gorje mi, o j gorje! Zelena gora, vinograd, Sedaj si pust in gol, Več ni zelenja, naših nad, Tu, tam stoji le kol. Na hramih strehe hirajo, Trohni na tramu tram, In stene se podirajo, Seseda se mi hram. Obroči s sodov pokajo In doge se veže, In sodov dna se slokajo, In čepki se suše. Majolike pokriva prah, Stiskalnice gnijo; Oh, mene pa prevzema strah, Ko v golo zrem goro. Anton Hribar Jarem pregrehe. (Povest. — Spisal P. Bohinjec.) XIII. Z/opet je prišel predpust. Zima pa je bila huda tistega leta. Vsak se je držal najrajši peci. Le ženini in neveste so se vozili okrog, da je bilo kaj govorice pri pečeh. V BiČju je je bilo dovolj takrat. Možje so modrovali, koliko dote bo imela KrajČeva Polona; žene so pomilovale Loparjevega Antona; dekleta so se pomenkovala o Polonini obleki, kakšno bo imela; fantje so se posvetovali, kako Imel sem ptičico, Pa mi je zletela; Srečna bo vejčica, Kjer bo sedela. Narodna. bodo „voglarili", otroci pa so se veselili, kako bodo zijala prodajali in »štruklje" jedli. Na oklicih sta bila Cene in Polona. Pri Krajčevih je kobila na dvorišču napre-žena. Janez stoji poleg nje in v jedno mer se prestopa, ker ga zebe. Oče pa hodi oblastno po hiši, napravljen praznično. „Polona, ali še nisi napravljena?" zakliČe. „ Kmalu bom, oce", odgovori dekle z druge strani hiše, kjer ji je Agata spletala dolge lase.