SMERNICE za pripravljanje družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981-1985 1. CILJI IN INTERESI DRU2BENEGA RAZVOJA 1981-1985 Na podlagi skupnih ciljev, izhodišč usmeritev in okvirov politike družbenega razvoja SFRJ, SR Slovenije, dogovorjenih nalog v okviru mesta Ljubljane za srednjeročno obdobje za leto 1981 — 1985 in iz analize dosedanjega razvoja občine Ljubljana-Šiška ter ocene razvojnih možnosti za prihodnje obdobje, Skupšči-ne občine Ljubljana-Siška s temi Smernicami, ki pomenijo informa-cijo ter napotek pri oblikovanju in sprejemanju lastnih smernic nosilcem planiranja: -v ' v — Temeljnim organizacijam zdnuženega dela V ' ' " — bankam — zavarovalnicam : , — delovnim skupnostim — sarnoupravnim interesnim skupnostim • '„¦..-¦', — krajevnim skupnostim ter — občini opredeljuje okvire družbenega razvoja občine, skupne interese in cilje in usmeritve za obdobje 1981 — 1985 Z doseženo stopnjo družbenega razvoja občine Ljubljana-Šiška ter temelječ na družbeno političnih usmeritvah, sprejetih z doku-menti 11. kongresa ZKJ in 8. Kongresa ZKS sprejemamo na po-dročju ekonomskega socialnega in prostorskega razvoja v prihod-njem srednjeročnem obdobju naslednje skupne cilje in naloge: — poglabljanje samoupravne organiziranosti in samoupravnih socialističnih odnosov v vseh samoupravnih organizacijah in skupnostih, — postopno preusmeritev gospodarstva na povečanje deleža proiz-vodnje in storitev, ki imajo dolgoročne pogoje za zagotavljanje višjega dohodka, — izvozno usmeritev gospodarskega razvoja, — skladnejši razvoj osnovne infrastrukture, zlasti prometne ener-getske in komunalne, — smotrno uporaboprostora in izboljševanje človekovega okolja, — ustvarjanje pogojev življenja in dela v odvisnosti od rasti družbe-ne produktivnosti dela, — zagotavljanje ekonomske varnosti vlaganja tujega kapitala v organizacije združenega dela v občini, — odgovomost do solidamostnih akcij, začrtanih s srednjeročnim programom širših družbeno političnih skupnosti, — krepitvam splošne Ijudske obrambe, varnosti in družbene samo-zaščite. Na področju razvoja gospodarstva so temeljni cilji razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju: — Zagotovitev intenzivne rasti družbenega proizvoda na osnovi rasti produktivnosti dela, boljše izrabe delovnega časa in sred-stev, na osnovi novih naložb in ne z ekstenzivnim zaposlo-vanjem; — Zagotovitev spremembe v delitvi družbenega proizvoda v korist sredstev za razširjeno reprodukcijo; — Naraščanje izvoza in načrtno razvijanje proizvodnje za izvoz oz. za nadomeščanje uvoza; — Povečanje učinkovitosti investicij, ki naj bi pripomogle k naraščanju industrijske proizvodnje na temeljih visoke tehno- logije ter ob uvajanju avtomatizacije in modernizacije proiz-vodnje; — Omejevanje ekstenzivnega zaposlovanja; — Povezovanje OZD z znanostjo ter hitrejše uvajanje novih znan-stvenih dosežkov in inovacij v proizvodnjo; — Stalno prilagajanje samoupravne organiziranosti, povezovanje in združevanje ter integracije bodisi horizontalno bodisi vertikalno, še posebej na področju projektiranja, inženiringa in svetovanja. Na področju družbenih dejavnosti so temeljni cilji razvoja v naslednjem srednjeročnčm obdobju: — Vsebinsko in funkcionalno povezovanje SIS družbenih dejav-nosti na nivoju občine, mesta m regije ter republike; — Intenziviranje samoupravne organiziranosti v OZD družbenih dejavnosti in njihovega povezovanja s krajevnimi skupnostmi in združenim delom v neposrednem življenjskem in delovnem okolju; — Združevanje sredstev, da bi tako v okviru svobodne menjave dela, v naslednjem srednjeročnem obdobju realizirali izgradnjo prioritetnih objektov družbenega standarda, upoštevajoč dejan-ske potrebe po posameznih območjih občine; — Zagotavljanje sredstev za investicijsko vzdrževanje že obstoječih objektov družbenega standarda; — Izboljševanje storitev OZD družbenih dejavnosti; — Pospešeno razreševanje kadrovske problematike, da bi omejili kadrovski deficit in fluktuacijo kadra zlasti na prioritetnih področjih družbenih dejavnosti kot so to področje otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja in zdravstva. V tej smeri bomo predvsem hitreje razreševali vprašanje zagotavljanja stanovanj delavcem v navedenih področjih; — Z družbenim planom vsakega nosilca planiranja bo opredeljena tudi odgovornost do sočasnega in kontinuiranega planiranja, tako v občini, kot na višji ravni. 2. GLOBALNE USMERITVE V srednjeročnem obdobju 1981—1985 so globalni cilji usmer-jeni v nadaljnjo krepitev samoupravljanja in v razvoj delegatskega sistema, $ čimer bomo zagotovili, da se bodo vsi delovni Ijudje in občani lahko uveljavili kot svobodni in neposredni nosilci družbene reprodukcije. Prav tako pa bomo nadaljevali z intenzivno krepitvijo splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite na vseh nivojih. Razvoj teh dejavnosti morajo zagotoviti prav vsi nosilci planiranja v svojih planskih dokumentih ter jih v teku srednjeročnega obdobja 1981-1985 tudi dosledno uresničevati. Obdobje 1981—1985 bo pomenilo na področju gospodarjenja prehod iz kvantitete v kvaliteto. Osnovna značilnost gospodarske rasti mora biti v t.i. ,,tehnološkem proboju". To pomeni, da bomo opuščali delovno ekstenzivne dejavnosti in izvajali tehnološko zahtevno proizvodnjo, torej kapitalne in razvojno intenzivne dejav-nosti. Nosilci planiranja bodo ta prehod zagotovili s planiranjem lastnih investicij. Tako se bomo v tem srednjeročnem obdobju opredelili samo za take investicijske projekte, ki bodo zahtevali visoko razvito tehno-logijo, ki bo dajala nadpovprečen dohodek na delavca letno in t katerimi bodo odpirali delovna mesta predvsem za visoko kvalifici-rane delavce. K učinkovitosti investicij in smotrnejši izrabi prostora bo pripo-mogla hitrejša izgradnja komunalne in energetske infrastrukture. a) GOSPODARSKA USMERITEV Planske zadolžitve globalnih okvirov razvoja v letih 1981—1985 temelje na realni rasti družbenega proizvoda v višini 5,5 % katerega vrednost bo več kot 50 % predstavljala družbena produktivnost dela in manj kot 50 % novo zaposlovanje. Povprečna rast zaposlo-vanja se bo gibala po letni stopnji 2,5 % pri čemer bo več kot polovica priliva v zaposlovanje iz neavtohtonih virov prebivalstva. Izvozna usmerjenost gospodarstva naj bi zagotavljala večji izvoz, predvsem pa naj bi do leta 1985 izvoz pokrival uvoz v vsej zunanje trgovinski menjavi, izvozna usmerjenost pa naj bi se povečala v države s konvertibilnega področja. Za dosego takih ciljev bomo dali podporo le takim projektonV ki bodo dajali zagotovilo čimvečjega doseganja dohodka na de-lavca. Prednostne dejavnosti gospodarstva v letih 1981-1985 bodo opredeljene v družbenem planu občine, ki bo vsebovai tudi kriteri-je za razvrščanje v prednostne dejavnosti oziroma izbor novih investicij. Celotna družbena skupnost bo z ukrepi tekoče ekonomske politike podpirala prednostne dejavnosti in sicer z: — ustreznejšo stimulacijo izvozno usmerjenih organizacij združe-nega dela, — s prevzemanjem dela rizika pri nastopu (vlaganju) v deželah tret-jega sveta v obliki kreditov in zavarovanja rizika, — z lažjo pridobitvijo investicijskih kreditov oziroma vključevanje srednjeročnih planov razvoja prednostnih dejavnosti v srednje-ročne programe financiranja temeljnih in združenih bank, — z davčnim sistemom (olajšavami) spodbujala organizacije zdru-ženega dela k izdvajanju čim večjih sredstev za razvoj lastne tehnologije. v . b)PROSTORSKAUSMERITEV > / i Pri urejanju prostora bomo: — Upoštevali načelo policentrizma, organiziranosti programov in dejavnosti v prostoru; — Organizirali manjše število večjih gradbišč (stan. sosesk, ind. con); i — Varovali bomo kmetijska zemljišča; =• ;f ;;v, — Proučevali bomo pojave in posledice, ki jih družbeno-ekonom-ski razvoj povzroča v naravi ter odstranjevali negativne vplive na okolje; _ . ;* ¦¦:¦¦ — Začeli s sanacijo in prenovo starega dela Siške; — Racionalizirali bomo vse postopke v zvezi s pripravo in spreje-manjem prostorske in gradbene dokumentacije; — Varovali bomo vodne vire, določili varstvene pasove tudi za zajetja krajevnega pomena; — Predvideli površine za eventuelne evakuacije v primeru elemen-tarnih nesreč in drugih izjemnih razmer; — Skrbeli bomo za krajevne ceste in mostove, ki imajo strateški pomen; — Pri prostorskem načrtovanju gospodarskega razvoja bomo poleg srednjeročnih vidikov upoštevali tudi dolgoročne potrebe orga-nizacij združenega dela. 3. INDUSTRIJA ¦ S sprejetimt družbenopolitičnimi izhodišči verificiranaglobalna strategija razvoja našega gospodarstva temelji na hitrejšem in kvali-tetnejšem razvoju industrije, ki naj tako postane osnovno gibalo gospodarskega napredka v Siški. Razvoj industrije, ki je omejevan s prostorom, z vodo, s toplot-nimi inverzijami in z omejenimi možnostmi financiranja kapitalnih naložb, bomo usmerjali v posamezne namensko opredeljene in-dustrijske cone, pri čemer moramo zagotoviti prednost tisti industriji, ki se vsestransko najugodnejše vključuje v gospodarski prostor v pogledu optimalno opredeljenih pogojev gospodarjenja. Da bi zagotovili smotrno in racionalno izrabo za industrijo opre-deljene še proste površine predlagamo naslednje ukrepe: Sprejeti ekonomske in prostorske kriterije za izbor novih inve-sticij, ki morajo upoštevati naravnost gospodarstva na kapitalno intenzivne programe oziroma višje strukturirano proizvodnjo, za prednosti con (lega ob železniških in cestnih priključkih), zapo-slovanje delovne sile in v zvezi s tem razrešitev dnevne migracije, omejitvene faktorje con (lega ob vodnih rezervarjih, bližina stanovanjskih sosesk in s tem povezane ekološke omejitve ipd.); Razvoj intenzivne industrije (gradnja v višino, naslonitev na vsklajene optimalne zmogljivosti energetskih priključkov in povezovanje z že obstoječimi industrijskimi jedri); Opredeliti je potrebno izbor obstoječih proizvodnih objektov, ki z razširitvijo oziroma z medsebojnim povezovanjem v naših dejavnostih lahko ustvarijo nove proizvodne kvalitete: v pogledu izvozno uvozne usmerjenosti in s ciljem izboljšave devizne bi-lance; v pogfedu surovinske in energetske odvisnosti na dosegljive vire; v pogledu produktivnosti, vključevanje višje kvalificiranih struk-tur delavcev, ter v zvezi s tem zmanjševanje potreb po novih delovriiti rt»stih, ia.s ciljem doseganja čim višjega dohodka na delavca; povezovanje proizvodnje z znanstvenimi institucijami in razvija-nje tehnologije in ,,know-how", ki naj sloni na lastni razvojni dejavnosti ob minimalnem vključevanju tujih licenc, z večjim vključevanjem avtomatizacije in modernizacije tehnoloških postopkov; v pogledu varštva okolja v vseh oblikah. Sprejeti ekonomske in prostorske kriterije za ovrednotenje programov bodočih investitorjev ter napraviti selektivni izbor; Po opredelitvi in izboru programov bomo oblikovali celovit pristop k asapaciji, rekonstrukciji in izgradnji posamezne cone oziroma skupin con. 4. PODROCJE KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA A. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO — Razdeliti interese kmetijstva, gozdarstva in urbanizacije. Izdelati in sprejeti prostorski plan v občini pri čemer je potrebno omejiti spreminjanje namembnosti fodovitnih kmetijskih ze-mljišč. Na podlagi prostorskega plana varovati kmetijska zemlji-šča v zaključenih conah kmetijskih TOZD in zaščitenih kme-tijah; — Pospešiti spreminjanjj družbenoekomonskih odnosov na vasi z uvajanjem različnih oblik združevanja dela, sredstev in zemlje, spodbujati smotrno rabo kmetijskih zemljišč in oblikovati večje zemljiške komplekse. Nosilec spreminjanja družbenoekonom-skih odnosov naj bo Kmetijska zadruga, ki ji je potrebno zagoto-viti večjo družbeno pomoč. Cilj novih družbenoekonomskih odnosov je večja socialna varnost kmetov, večji pridelki in boljša gospodarska učinkovitost; — Uspešno izvajati kmetijsko politiko in razreševati pravne postop-ke pri razreševanju kmetijskih zemljišč; — Uspešno izvajati hidro in agromelioracije, pridobivati in izboljše-vati kmetijska zemljišča ter obnavijati opuščena kmetijska zemljišča. Skrbeti, da bo vsa razpoložljiva kmetijska zemlja bolje obdelana; — Združite vse, ki so na območju občine mesta zainteresirani za razvoj kmetijstva in v okviru teh načrtno, smotrno in enotno sprejemati ukrepe za hitrejši razvoj kmetijstva in za reševanje obstoječe problematike, sanacija družbenih živonorejskih farm, kreditiranje nabave poslovnih sredstev v družbenem in zasebnem sektorju, pomoč hribovskim kmetom in drugo pospeševalno delo; — Nujnost ohranitve kmetij v hribovitih predelih občine, ki so še posebej važne iz vidika SLO. Sprejeti je potrebno agrarnopoliti-čne ukrepe, ki bodo zagotovili socialno varnost hribovskim kmetom; — Za povečanje kmetijske proizvodnje in ohranitev naseljenosti na hribovitem območju je poleg davčnih olajšav potrebna še izdat- nejša materialna pomoč in stimulacija; — Nujno oživeti delo za založbo zemljišč, saj sedanja parcelna in lastninska razdrobljenost onemogoča racionalno izkoriščanjs mehanizacije; — Samoupravno in družbenopolitično organizirati krajevne skup-nosti na vasi tako, da bo omogočeno kmečkemu proizvajalcu polno samoupravno odiočanje o pogojih dela, življenja in o rezultatih dela ter že naprej ustvarjati pogoje za krepitev intere- sa kmetov, da se bodo vključevali in združevali v kmetijsko zadrugo in tam uveljavljali samouprawie pravice; — Usmerjenost kmetijske proizvodnje naj bo še v naprej predvsem v živinorejo za proizvodnjo mleka in prireje mesa, v poljedelski panogi zd proizvodnjo krompirja in krmskih rastlin, v neposred-ni bližini mesta, pa naj bi se hitrej6 razširjalo tudi pridelovanje zelenjave in jagodičevja; — Posvetiti posebno pozornost sanaciji družbenih živinorejskih farm in kmetijski izrabi Polhograjskih Dolomitov; — Stalno vzdrževati zbiralnice za mleko in jih postopoma zame-njati z novimi bolj sodobnimi; — Nadomflščati izrabljeno kmetijsko mehanizacijo; — Skupnost za pospeševanje kmetijstva (kot doslej) naj tudi v bodoče regresira gradno silosov za živinsko krmo; — Vzreja konj naj bo ena izmed prioritetnih nalog pospeševalne skupnosti. Pristopi naj se čimprej k iskanju interesentov in jihr primerno stimulira; — V okviru SIS za preskrbo načrtovati in sklcpati dogovore o pridelovanju posameznih vrst pridelkov za kritje potreb občine in Ljubljane. S tem bomo odstranili enega od vzrokov nezado-voljivega dosedanjega razvoja kmetijstva - nestalne tržne razmere in preprečili nihanje v ponudbi in ceni; — Intenzivirati gospodarjenje z gozdovi, predvsem s prerfleno degrediranih gozdov listavcev in dopiranje gozdov z izgradnjo gozdnih prometnic; — Zaradi velikega pomena gozdov za človekovo okolje predvsem v primestnem območju bo potrebno proučiti, katere gozdne površine bo potrebno izločiti za gospodarjenje s posebnim namenom. - • - ' - , B. KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST — Opredeliti dolgoročno namembnost zemljišča za potrebe kmetijstva in gozdarstva in kmetijska zemljišča razvrstiti po naravnih lastnostih primernosti za uporabo sodobne tehnologije in možnosti za oblikovanje kompleksov. za družbeno in družbe-noorganizirano kmetijsko proizvodnjo; — Razmejiti kmetijska zemljišča, ki se bodo zaraščala z gozdnim drevjem in na tista, ki bodo ostala za kmetijsko rabo in v tej zvezi izvajala ukrepe za ohranitev le-teh. Pri tem se bo samo-upravno dogovarjalo zdrugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o ukrepih za zmanjševanje zaraščanja kmetijskih zemljišč oziroma za uvajanje novih družbeno dogovorjenih funkcij takšnega zemljišča. Pri tem pa se bo težilo za tem, da se čimbolj ohrani primarna funkcija takega zemljišča; — Izdelati agrokarte in programe razvojnih usmeritev kmetijstva v občini; — Reaktivirati opuščanje kmetijske površine in vključevanje opuščenih zemljišč kmetov v organizirano tržno proizvodnjo. Kmetijska zemljiška skupnost bo dajala pri tem ustrezno pomoč in predlagala ukrepe zato, da bi bila zemlja primerno obdelana; — Gospodariti s skladom kmetijskih zemljišč tako, da se bodo kmetijska zemljišča prenašala na kmetijske organizacije in združene kmete, ki bodo zaradi urbanizacije izgubili zemljo; — Izvajati agrarne operacije, posebno komasacije, združevanje zemljišč, agromelioracije in medsebojno menjavo na območjih, ki bodo s prostorskim planom predvidene za kmetijstvo. Zaradi urbanizacije in drugih sprememb namembnosti kmetijskih zemljišč bo to v bodoče ena glavnih nalog Kmetijske zemljiške skupnosti. Ker pa so agrarne operacije drage, bodo opravičile izvedbo le na območjih, ki bodo dolgoročno namenjene za kmetijske namene. Z združevanjem kmetijskih zemljišč med kmeti in kmetijskimi organizacijami bodo dane možnosti raz-voja in prehoda individualnega osebnega dela v združeno delo kmetov na podlagi prostovoljne odločitve ob zakonski zaščiti lastninske pravice; — Sodelovati pri zagotovitvi socialne varnosti kmetov; — Zaradi racionalnejše rabe, pospeševanje kmetijstva, oblikovanje večjih zemljiških kompleksov, spreminjanja družbenoekonom-skih odnosov v kmetijstvu, bo potrebno odkupovati ali drugače pridobivati kmetijska zemljišča in jih dodeljevati v uporabo kmetijskim organizacijam in združenim ter drugim obdeloval-cem; — Razvijati kmetijstvo v hribovitih predelih z odpiranjem promet-nic, oblikovanje skupnih pašnikov, izdatnejša materialna pod-pora v cilju povečanja kmetijske proizvodnje, rodovitnosti kmetijskih površin, ki bodo s prostorskim planom namenjene kmetijstvu ter skrbi za poseljenost krajine; , , — Sodelovanje v Zvezi kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije zaradi uresničevanja kmetijske zamljiške politike, ki se nanaša na rabo, pridobivanje in varovanje kmetijskega prostora, izpol-njevanje kmetijskih razvojnih načrtov, uvajanja sodobnih oblik proizvodnje in njenega podružbljanja na temelju samoupravnega združevanja dela, sredstev in zemlje in nadaljnjega razvoja druž-benega sektorja v kmetijstvu kot temeljnega nosilca napredka kmetijstva v vasi. C. SKUPNOST ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA IN GOZ-DARSTVA — Razširitev novih podpisnikov družbenega dogovora Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ljubljana-Šiška in zagotovitev . sredstev za uresničevanje programskih nalog skupnosti za pospe-ševanje kmetijstva; — Skupnost za pospeševanje kmetijstva v občini bo nadaljevala z delom po dosedanjem programu tako, da bo pospeševala pred-vsem organizirano in usmerjeno kmetijsko proizvodnjo in reše-vala v okviru le-teh naslednje zadeve: sodelovala pri oblikovanju in uresničevanju temeljnih razvojnih smotrov, ki so opredeljeni v družbenem načrtu občine in mesta Ljubijane. V skladu z družbenimi načrti razvoja občine in mesta Ljubljane zagotavljali sredstva za prednostne razvojne usmeritve v kmetijstvu. Regre-sirala umetno osemenjevanje govejih plemenic in nabavljala plemenjake za naravni pripust, regresirala obrestne mere za kredite, ki jih kmetje najamejo za modemizacijo svoje proizvod-nje, regresirala nabavo plemenske živine ter vzrejo konj, gradnjo silosov, nakup semenskega krompirja, nakup semen strnih žit, prevetrovalne naprave in freze. Nadalje sofinancirala nakup mehanizacije, umetnih gnojil, načrte za hleve in gospodarska poslopja, novogradnjo in adaptacijo govejih hlevov, kemična analiza zemlje in krme. Financirala izobraževanje kmetov in ostalo, kar je potrebno za splošno modernizacijo kmetijstva na vasi; — Združiti vse, ki so na območju Ljubljane zainteres'rani za razvoj kmetijstva v SIS za pospeševanje kmetijstva. V okviru SIS je potrebno načrtno, smotrno in enotno sprejemati ukrepe za hitrejši razvoj kmetijstva in za reševanje obstoječe problematike, sanacija družbenih živinorejskih farm, kreditiranje nabave po-slovnih sredstev v družbenem in zasebnem sektorju, pomoč hribovskim kmetom in drugo pospeševalno delo; — Skupno oblikovati razvojne usmeritve in zagotoviti ustrezno samoupravno organiziranost pospeševalne dejavnosti ter dosled-nejše opredeliti programe in metode dela pospeševalne službe. Načrtno usklajevati razvojne programe organizacij združenega dela s področja kmetijstva, gozdarstva in kmetijske zemljiške skupnosti. D. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽAROM — Povezava gasilskih organizacij z družbenopolitičnimi organiza-cijami in upravnimi organi občine; — Razvoju in utrditvi koncepta družbene samozaščite; — Sodelovanju z drugimi organizacijami in odpravljanju posledic elementarnih nesreč in drugih katastrof; — Skladno z dotokom finančnih sredstev skrbeti za pravilno opremljenost posameznih društev glede na specifično okolje delovanja društva, ter prostorsko ureditev za njih hrambo; — V povezavi z odgovornimi faktorji skrbeti za obstoječe vodne vire — vzdrževanje, usposabljanje in novogradnje; — Učvrščevanje samoupravne organiziranosti občanov in delovnih Ijudi na področju požarnega varstva; t — Sodelovanje pri realizaciji programa Zveze SIS za varstvo pred požarom mesta Ljubljane in republiškega SIS kot izvajalec in finančni udeleženec; — Obravnavati in sprejemati programe dela Zveze SlS, gasilske brigade Ljubljana in mestne Gasilske zveze, ter na osnovi samo-upravnega sporazuma združevati finančna sredstva za sprejete programe; — Naročati potrebne študije in načrte za izboljšanje požarnega varstva v občini pri strokovnih službah in delovnih organizaci-jah; — Sodelovanje z občinskim štabom CZ pri usposabljanju kadrov gasilsko-tehnične enote in nabavljanju njihove opreme; — Sodelovanje pri razvoju potreb dislociranih enot poklicne gasil-ske brigade in ustanavljanje gasilskih enot na področju občine v skladu s prostorskim razvojem občine. 5. PROMET IN ZVEZE V okviru dogovora med Ijubljanskimi občinami je področje ure-janja prometa in zvez naloga mestnih služb in so naloge vsebovane v mestnih smernicah, vendar pa se bo občina Ljubljana Šiška zavze-mala zlasti za nastednje naloge: — Vlagali bomo v razširitev in posodobitev dejavnosti, ki je na-menjena vzdrževanju cestnih vozil, ker le-ta ne sledi potrebam in zato vpliva na večje vzdrževalne stroške in slabo izkoriščenost cestnih gospodarskih vozil; — Na področju mestnega in primestnega prometa se bomo vključe-vali v razvoj, kot je predviden za mesto Ljubljana, posebej pia si bomo prizadevali za posodobitev primestnega prometa, za sode-lovanje z organizatorji primestnega prometa ter za poglobitev samoupravne organiziranosti te dejavnosti; — Na področju razreševanja prostorske problematike bomo opre-delili nove lokacije za potrebe javnega potniškega prometa in turistične ponudbe; — Na področju železniškega gospodarstva se bomo vključili v program obvozne proge Dolgi most — Vižmarje, ter sodelovali pri preselitvi oz. združitvi na novi lokaciji v Mostah železniške delavnice, sedaj stacionirane v Šiški; — V cestnem gospodarstvu se bomo zavzemali za odpravo ozkih grl v časovnih konicah ter za prilagoditev prometnega režima novim blagovnim centrom ter kontejnerskim in ostalim termi-nalom v mednarodnem transportu; — Na področju PTT prometa in zvez se bomo zavzemali za izgrad-njo novih poštnih enot ter za vzpostavitev čim gostejše telefon-ske mreže. 6TRG0VINA Področje celotne oskrbe je skupna dogovorjena naloga v okviru mesta Ljubljane. Vendar si bo občina Ljubljana-Šiška prizadevala še za naslednje usmeritve, poleg usmeritev v okviru mesta: — Uveljavljanje novih družbeno-ekonoir.skih odnosov med proiz-vodnjo ter trgovino in v sami trgovini; — Trgovinska dejavnost, ki opravlja naloge organiziranja blagov-nega prometa med proizvodnjo in potrošnjo, ki se po svoji lokaciji nahajata izven območja občine (slovenskem oz. jugoslo-vanskem gospodarskem prostoru in v zunanjetrgovinski menjavi) se bo razvijala v pogojih dogovorjenih dohodkovnih odnosov in po potrebah skupnih razvojnih odločitev s proizvodnjo; — Potrošniški sveti morajo zaživeti v vseh predelih občine; — Dograditi trgovske lokale v stanovanjskih predelih in s tem pri-bližati stanovalcem preskrbo z osnovnimi živili; — Pospešiti izgradnjo trgovskih centrov ob vpadnicah in neposred-no ob stanovanjskih naseljih; — Obratovalni čas trgovin in vseh lokalov, ki so namenjeni za oskrbo občana moramo prilagoditi tako, da bo vsak občan imel možnost nabave ob prostem času (izven delovnega časa, bodisi to v trgovinah, ali pa v kioskih, kjer bomo nudili osnovne živ-Ijenjske potrebščine); — Povečanje zalog živilskih in drugih proizvodov v obstoječih in novih trgovskih mrežah. Hkrati je potrebno pričeti z izgradnjo skladišč na območju občine Ljubljana Šiška, ob upoštevanju tako imenovanega ,,varnostnega paketa" za primer elementarnih nesreč in podobno. — Zaradi velikega števila prebivalstva v občini si bomo prizadevali za povečanje števila tržnic na takih področjih, da bo občanom oskrba čim bližja. 7. GOSTINSTVOINTURIZEM — Urediti rekreacijske centre in na njih postaviti ustrezne turi-stično-gostinske lokale, — vključiti izgradnjo turistično-gostinskih objektov v trgovsko-gostinskih centrih ob vpadnici avtoceste, — razvijati kmečki turizem na področjih, kjer bodo za to dane možnosti, — skrbeti, da bo Pohodna transverzala približana občanom, — izgradnja novih hotelskih in restavracijskih kapacitet ter obratov družbene prehrane, — večja povezava kulturnih prireditev ob krajevnih praznikih s turistično ponudbo, — vključitev v mestno akcijo za izgradnjo Poti spominov in tovari- štva ter po njeni izgradnji vgraditi vse manifestacije Poti spo-minov in tovarištva v občinske programe. 8. MALO GOSPODARSTVO Razvoj malega gospodarstva, kot podaljšane roke organizacij združenega dela s področja proizvodnje je zelo pomemben pogoj za vzpostavitev pravilnega ravnotežja med proizvodnjo in potrošnjo. Zato si razvoja malega gospodarstva ne moremo zamišljati kot sti-hijen razvoj, ampak je treba nanj vplivati preko vseh znanih plan-skih instrumentarijev. Malo gospodarstvo, ki izkazuje tudi osebne storitve za potrebe zlasti gospodinjskega vsakdana mora biti stalni spremljevalec celot-nega prostorskega, kakor tudi ekonomsko-socialnega razvoja. Pro-storsko in storitveno - uslužnostno neskladje v naši občini je potrebno zamenjati z usmerjevanjem drobnega gospodarstva v pro-storu, kjer je ta dejavnost potrebna. Upoštevajoč takšne ugotovitve, za razvoj malega in drobnega gospodarstva v naši občini je potrebno zagotoviti realizacijo pro-gramskih izhodišč, spreminjati prioriteto tako, da se zagotavlja minimum teh dejavnosti v naših stanovarijskih soseskah oziroma, da se te dejavnosti v prostoru, kjer že obstoje, močneje razvijajo. Nosilci dolgoročnega razvoja malega gospodarstva in drobnega gospodarstva v naši občini so: Obrtno združenje, ki s svojo koordinativno vlogo izdeluje programe razvoja in možnosti razvoja malega in drobnega gospo-darstva v občini in o tem obveščajo vse nosilce razvoja. Preko bank s kreditiranjem začetnih naložb naj stimulira in tako omogoči za-četnikom usmeritev v obrtno storitveno dejavnost. Krajevne skupnosti, ki so po Ustavi poklicane, da planirajo usklajen razvoj na svojem območju in da s tem v zvezi opravijo vsa potrebna usklajevanja znotraj, kakor tudi zunaj KS. Na podlagi ugotovljenih potreb po posameznih vrstah malega gospodarstva, ter skladno s prostorskim planom se zagotovi skladnejša razporeditev storitvene dejavnosti malega gospodarstva, ter zagotovi pogoje za razvoj tiste obrti, ki zadovoljuje potrebe neposredno občanom. Združeno delo, ki mora v svojih planskih dokumentih zagotoviti pogoje za vse oblike dolgoročnega sodelovanja — pogodbeno sode-lovanje, kooperacija, POZD. Samoupravna stanovanjska skupnost, ki mora s svojo usmerjeno stanovanjsko gradnjo zagotoviti pogoje za odpiranje drobne obrti v novih stanovanjskih soseskah ter z natečaji privabljati nove obrtni-ke, ki jih je potrebno tudi kreditirati ali jim drugače ompgočiti premostiti težave. Sočasno je zagotoviti vire za formiranje namen-skega fonda za poslovne prostore za razvoj deficitarne storitvene obrti v soseskah, ter s tem zagotoviti prebivalstvu potrebne servisne in osebne storitve. Samoupravna komunalna skupnost, ki mora s svojo usmerje-nostjo na področju urejanja zemljišč zagotoviti pogoje za vzpostav-Ijanje novih obrtnih delavnic kot bodočih oblik kooperacije v malem gospodarstvu in graditvijo industrijskih in drugih objektov. Prav gotovo je potrebno zagotoviti nadomestne poslovne prostore za tiste obrtne dejavnosti, ki izgubijo svoj prostor ob eventuelnih prenovah sosesk. Pri izdelavi programa razvoja malega in drobnega gospodarstva je potrebno posebno pozornost posvetiti vključevanju malega in drobnega gospodarstva v organiziranju materialne baze splošnega Ijudskega odpora. . 9. GOSPODARJENJE S PROSTOROM IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO A. PROSTOR Rast občine in mesta zahteva neposredno oprede-Ijevanje novih površin, ki so namenjene poselitvi in drugim urbanim dejavnostim. To odpira /prašanja in dileme o nadaljnjem prostor-skem načrtovanju, smeri razvoja v prostoru in vprašanje, katere površine in kje bodo namenjene potrebam občine. — mestno območje pokriva GUP iz I. 1965/78 z delno novelacijo 1979 (vjavni obravnavi), — območje Medvode pokriva UN Medvode, zadnjikrat noveliran 1977.1., — območje Polhbgrajskih Dolomitov pokriva UN nacionalnega parka Polhograjski Dolomiti, — območje Tacen, Šmartno in Gameljne pokriva UN TŠG, potrjen I. 1978, — ostalo območje občine pokriva urbanistični red (UR). V konceptu srednjeročnega razvoja občine bo potrebno noveli-rati naštete prostorske načrte. --,.¦ ,r ¦ ' ¦'•:", ' '.¦ ¦ '•¦¦.. -'•¦•¦ 1. Urbanizem ¦ V naslednjem planskem obdobju je za nadaljnji razvoj občine potrebno pridobiti in predvideti nove površine, dodatno k tistim, ki so planirane, vendar so v sprejeti dokumentaciji neizrabljene. Za dolgoročnejšo politiko stanovanjske graditve, njeno zasnovo v prostoru in planiranju potrebnih površin, bodo pomembne odlo-čitve o razmerju med blokovno in individualno gradnjo. To raz-merje naj bi v prihodnjem srednjeročnem obdobju bilo 70 % v korist blokovne gradnje in 30 % v korist enodružinske individualne gradnje (pri slednjih si bomo prizadevali za čimvečjo organizi-ranost). Razmerje zajema število stanovanjskih enot, kar ni ekviva-lentno z razmerjem porabe efektivnih površin). 2. Skrb za smotrno izrabo prostora in dobro bivalno okolje Kljub velikim potrebam za odpiranje novih ,,zazidalnih" površin moramo ohranjati ravnovesje s prostorom ter omogočiti dihanje urbane strukture. V tem kontekstui bo potrebno organizirano izrabljati obstoječi prostor, ki še daje velike možnosti za zazidavo ob nekoliko sme-lejših posegih v nekmetijske površine, predvsem v: . — rekonstruiranih obstoječih naseljih — manj kvalitetnihgozdnih površinah f . ., ¦ — primestnih naseljih. 3. Razvoj prostorskih možnosti za industrijsko gradnjo Da bi dosegli hitrejši in kvalitetnejši razvoj industrije moramo zagotoviti smotrno in racionalno izrabo še prostih površin oz. površin, ki jih že danes neracionalno koristijo (nizek faktor izrabe) posamezna podjetja. Težiti je k temu, da naj bo faktor izrabe v vseh conah vsaj 0,5. 4. Individualna gradnja stanovanjskih enodružinskih hiš naj bo prilagojena sodobnejšim organizacijskim oblikam in asociacijam pričakovalcu stanovanj (stanovanjske zadruge in druge oblike). Klasična gradnja prostostoječih individualnih hiš naj bo zasto-pana v manjšini in to predvsem na območjih izven strnjenih naselij s pogojeno velikostjo parcele maksimalno 500 kv. m. Organizirane oblike gradnje družinskih hiš so: vrste hiše, atrijske hiše v nizih, terasaste hiše ipd., pri katerih mora biti dosežena gostota do 110 preb./ha nettoobmočju stanovanjskega otoka, kar pomeni površino zemljišča, ki je namenjeno neposredno stanovanj-skemu naselju in njegovim funkcijam (stanovanja in spremljajoči objekti družbenega standarda). Zaradi zahtevane gostote zazjdave se mora gradnja družinskih hiš na organiziranih kompleksih izvajati kot družbeno usmerjena gradnja vsaj do IV. gradbene faze z istočasno komunalno ureditvijo zemljišča in pri tem upoštevati načelo, da je navidezno cenejša individualna gradnja mnogokrat obremenjena z daleč višjimi stroš-ki, ki jih čez čas prispeva celotna družba. Sočasnost akcij zahteva sodelovanje med Komunalno in Stanovanjsko skupnostjo. 5. Blokovna gradnja v stanovanjskih soseskah mora biti načrtovana tako, da bo gostota prebivalcev znašala do 250 preb./ha na netto območju stanovanjskega otoka, kar je odviš-no od ekonomsko-tehničnih pogojev posamezne cone. Pri tem je mišljena spodnja meja gostote kot mešana struktura organizirane gradnje družinskih hiš in blokov nižjega gabarita, zgornja meja pa pogojuje čisto blokovno gradnjo pretežno z etažnostjo P+4. 6. Razvoj prostorskih možnosti za formiranje družbenih centrov v obstoječih in novih naseljih Ena od najvišjih stopenj gospodarske rasti, ki jo napoveduje občina Šiška v republiškem merilu, zahteva neodložljivo reševanje družbenega standarda občanov in delovnih Ijudi. Vzporedno z jačanjem samoupravnega in družbenega sistema mora ta sistem dobiti tudi prostorske možnosti za postopno izgrajevanje objektov družbenega standarda. .... • V skladu z družbenim dogovorom o minimalnih pogojih zapo-slovanja delavcev v SRS bomo z graditvijo nedružinskih stanovanj, objektov družbene prehrane in drugih nujno potrebnih spremlja-jočih prostorov intenzivnejše in kvalitetnejše urejali pogoje za živ-Ijenje delavcev, ki nimajo urejenih stanovanjskih in drugih osnovnih življenskih razmer. Za realizacijo te naloge bodo združevale sred-stva neposredno zainteresirane delovne organizacije kot tudi posamezne SIS. • . . B. KOMUNALNO GOSPODARSTVO 7. Urejanje in opremljanje zemljišč Z ekonomskega vidika se mora urejanje zemljišča podrejati načelom materialne proizvodnje in stremeti za tem, da se stroški urejanja izravnavajo s prihodki od oddanih stavbnih zemljišč, izklicne cene pa se občasno z rebalansi izravnavajo na vsakokratni splošni nivo cen. Gospodarjenje s stavbnim zemljiščem pogojuje močno povezavo in aktivnost ekonomsko tehničnih in urbanističnih projektov, kar izhaja iz sprejetih načel o pogojenih izrabah zemljišča (Fsi) indu-strijskih conah in gostotah zazidave v stanovanjskih soseskah. 8. Nakup nezazidalnih zemljišč za dolgoročni razvoj Za zagotovitev smotrne in racionalne izrabe še prostih zazidlji-vih površin sprejemamo naslednje ukrepe: — Izdelava dolgoročnih in srednjeročnih planov pridobivanja zemljišč za zagotavljanje dolgoročnega razvoja gradnje stano-vanj, indgstrije poslovnih objektov, objektov družbenega stan-darda in komunalne infrastrukture. — Izdelavo zazidalnih načrtov, ker le tako lahko izvajamo prisilen prenos pravice uporabe. — Pridobivanje stavbnih zemljišč na zalogo mora biti trajen druž-beni interes in kot eden pogojev za obvladovanje prostora in nalog pri urejanju. — Financirati nakupe z dolgoročnimi krediti. — Komunalna skupnost mora najširše uveljaviti predkupno pravico pri prometu zemljišč. — Za naloge s tega področja poglobiti delovanje stavbno-zemljiške skupnosti. Zemljiška politika in urejanje stavbnih zemljišč je pomembna dejavnost, ki se odraža v racionalnem pridobivanju in izrabi zem-Ijišč ter obvladovanju zemljiške rente. Zato bi morali v naslednjem srednjeročnem obdobju predvsem: — Določiti mesta in področja, kjer renta nastaja ter instrumentarij za dimenzioniranje in zajemanje rente. — Opredeliti, da se zemljiška renta zbira in namenja za oblikovanje sredstev za razvoj komunalnega gospodarstva t. j. za pridobi-vanje in komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. — Konkretizirati del rente, ki se ustvarja s prometom z nepremič-ninami in storitvami v obliki davkov in jo preusmeriti iz družbe-nih skladov (občinskega proračuna) v zemljiški sklad. — Dogovoriti, da se poleg odškodnine pri spremembi namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča določi tudi odškodnina pri izkoriščanju kamna, mivke, gramoza ali peska in sicer 5 % pro-dajne cene za kubični meter izkopanih rudnin. Odškodnina je smiselno del rente in se namenja v zemljiški sklad. — Z letno valorizacijo povprečne cene zemljišča pridobiva zemljiš-če na vrednosti, zato je z letnim predvrednotenjem vseh ze-mljišč na zalogi ugotoviti maso rente na tem naslovu. — Komunalna skupnost mora najširše uveljaviti zamenjavno pra-vico pri prometu zemljišč prvenstveno za rušene odnosno pre-kvalificirane stanovanjske objekte ter na predvidenih stanovanj-skih površinah (otokih) omogočiti usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno in individualno). 9. Komunalna infrastruktura ':'¦' A. Komunalni objekt in naprave individualne porabe Projekcija srednjeročnega in dolgoročnega razvoja novih indu-strijskih stanovanjskih površin pogojuje pravočasnost izgradnje novih oziroma razširitev obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav za energetsko in drugo komunalno oskrbo naselij in indu-strijskih con. V sedanji fazi izdelave srednjeročnega plana še niso znane kapacitete novih porabnikov komunalnih dobrin, zato so potrebe po izgradnji infrastrukturnih objektov le globalno predvidene. B. Ceste ,;».w.-,-:' /:¦¦¦¦, ,¦.'-.¦.;• ¦•¦:' ¦. ..- ..'" ' ;¦•¦¦¦.<¦ Policentrični razvoj in ureditev Ljubljane zahteva enakomeren in usmerjen razvoj komunikacijskega omrežja. Programi izgradnje stanovanj, industrije in drugih objektov so odvisni od potekov in izgradnje primarne cestne mreže v ožjem občinskem in širšem Ijubljanskem prostoru. 10. Komunalna dejavnost - ' - Globalna strategija nadaljnjega razvoja občine v novih industrij-skih ter stanovanjskih območjih terja vskladitev energetske in komunalne bilance v okviru celotnega območja Ijubljanskih občin. \ 10. STANOVANJSKA GRADNJA — Na osnovi usklajenih programov urejanja zemljišč za stanovanj-sko graditev, komunalnega opremljanja in stanovanjskegraditve, bo organizirana nova gradnja z organizacijo in financiranjem celovitih stanovanjskih sosesk; — V novih soseskah bodo stanovanjske skupnosti občine organizi-rale ustrezne interesne skupnosti v skladu z zakonom o stano-vanjskih skupnostih in družbenim dogovorom o obveznostih udeležencev pri gradnji stanovanj v smislu sklepov VIII. kongre-sa ZKS, kjer bo pričakovalec stanovanja organiziran v samo-upravni interesni enoti; — Celotne potrebe po stanovanjih se morajo načrtovati v organiza-cijah združenega dela, v delovnih skupnostih ali krajevnih skupnostih, ne oziraje se na to ali gre za družbeno — najemna stanovanja, etažno lastniška stanovanja in individualne hiše; — Za pričakovalce stanovanj je izdela+i kriterije za pridobivanje stanovanja v usmerjeni stanovanjski graditvi v smislu predloga izvršilnega odbora SSS Ljubljana-Siška; — Dohodkovno povezovanje vseh dejavnikov stanovanjske izgrad-nje in samoupravno združevanje vseh, ki sodelujejo pri stano-vanjski graditvi, naj zagotovi izgradnjo celotnih sosesk in vpliva na realno oblikovanje cen stanovanj; — Dosiedno izvajati družbeni dogovor za racionalizacijo stanovanj-ske graditve, ki določa pogoje za zmanjševanje stroškov gradnje in uporabe stanovanj in naselij ob nezmanjšani uporabni vredno-sti v okviru dogovorjenih standardov; — Nadaljevati akcijo za prenovo stare Šiške in ostalih starih mest-nih naselij; — Zagotoviti vpliv uporabnikov na oblikovanje naselja in okolja v katerem bodo živeli. — Izdelati analizo potreb individualne gradnje, ker je individualna gradnja prešla začrtane okvire 30/70 v škodo kolektivne izgrad-nje stanovanj; — Izdelati primerjavo stroškov med komunalno opremljenostjo pozidave v manj dostopnem terenu in stroški komunalne oprem-Ijenosti pozidave v lažje dostopnem terenu, vse s ciljem očuva-nja kvalitetnih zemljiških površin; — Pri načrtovanju naselij individualnih hiš uporabiti moderne prijeme montažne gradnje; — Določiti lokacije zagradnjo montažnih hiš; — Realizirati že sprejete programe za odpravo barakarskih naselij, kakor tudi stanovanj VI. in VII. kategorije. Pri tem je potrebno zajeti tudi sredstva organizacij združenega dela, pri katerih so zaposleni delavci, ki stanujejo v teh stanovanjih; — S programom stanovanjske graditve do leta 1985 zmanjšati obstoječi deficit in izgraditi stanovanja za nove prilive v zaposli-tev na podlagi planiranih demografskih gibanj in ob doslednem izvajanju družbenega dogovora o minimalnih standardih pri zaposlovanju. 11. STANOVAIMJSKO GOSPODARSTVO Dograjevati in usposabljati samoupravno stanovanjsko skupnost kot mesto dogovarjanja in sporazumevanja delovnih Ijudi in občanov pri uresničevanju stanovanjske politike, kar zlasti zahteva še: — Nadaljnje poglabljanje delegatskih odnosov; — Dogovarjanje in usposabljanje zbora izvajalcev iz zbora uporab-nikov ob večji odprtosti za vse, ki morajo sodelovati pri izva- janju srednjeročnega plana stanovanjske izgradnje in ki obenem spremljajo z izvajanjem tudi švoje obveznosti; — Oblikovati enote samoupravne stanovanjske skupnosti v stano-vanjskih soseskah v smislu določil Zakona o stanovanjski skup-nosti. Tako bodo pričakovalci stanovanj organizirani kot zdru-ženi investitorji, ter neposredno sodelovali pri gradnji stanovanj-skih sosesk; — Položaj zadružnikpv v stanovanjski zadrugi mora biti enako-praven položaju kupcem v etažnem lastništvu blokovne gradnje, tako da se te zadružnike dejansko obravnava kot združene investitorje v usmerjeni gradnji (krediti, komunalna oprema itd.). — S programom prehoda uresničiti ekonomske stanarine. Dograje-vati in usposabljati hišno samoupravo. V vseh stanovanjskih enotah kot osnovno celico samouprave in področju stanovanj-skega gospodarstva, kar zahteva: — Ustanoviti hišne svete, tam kjer jih še ni, oziroma v novodogra-jenih in prevzetih stanovanjskih enotah še pred njihovo vselitvi-jo; — Pomoč pri poslovanju in organiziranju hišne samouprave, . — vključevanje hišne samouprave v celoten mehanizem krajevne samouprave, predvsem v novih krajevnih skupnostih; — Ustanavljanje zborov stanovalcev v novih krajevnih skupnostih in njihovo usmerjanje pri izvajanju nalog teh krajevnih skup-nosti; Vzdrževati stanovanjske hiše in stanovanja v skladu s tehničnimi normativi in standardi. Za tako celovito vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda pa bo potrebno dolgoročno zagotoviti ustrez-no kapaciteto izvajalcev, ki so dejansko zainteresirani in pripravlje-ni za izvajanje teh del. Usposabljati in opremljati enote civilne zaščite, sanirati in redno vzdrževati obstoječe zaklonišče v stanovanjskih objektih. Zagotavljati moramo reševanje stanovanjskih potreb invalidov, borcev, starejših občanov, mladih družin z nizkimi dohodki. Prav tako bomo subvencionirali stanarine občanom, ki ne bodo zmožni plačevanja ekonomske stanarine. 12. KRAJEVNE SKUPNOSTI Nadalje dopolnjevati in razvijati krajevno samoupravo, tako da bo le-ta čim tesneje približana vsakemu krajanu in sicer: — z nadaljnjim preobli.;ovanjem KS (delitev KS — ustanavljanje novih), — preobrazbo KS (poglabljanje vaške, ulične in hišne samouprave), — sodelovanje v SIS, TOZD in drugimi delovnimi skupnostmi, — ustanovitvijo skupnega računovodstva, kot samostojnim servi-som za vse KS in delovne oz. skupnosti delovnih skupnosti KS, — nadaljnjim podružbljanjem LO in DS. Dograjevati sistem družbenega planiranja v smislu sprejemov enotnih in istočasnih planov razvoja KS, SIS in TOZD. Ob ustanavljanju novih KS je potrebno istočasno zagotoviti tudi prostore za delovanje krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizaeij. Pri zagotavljanju prostorov je potrebno najprej zagotoviti pro-store tisti KS, ki jih nimajo šele nato izboljševati prostorski fond ostalim. Izgradnjo novih sosesk načrtovati tako, da bo predstavljala urbano, družbeno in ekonomsko celoto bodoče KS. Skladno s stanovanjskim delom je potrebno izgraditi tudi prostore za delo-vanje organov KS in druge objekte spremljajočega družbenega standarda. Zavzemati se za sistem združevanja sredstev amortizacije druž-benih objektov, ko so v upravljanju KS, SIS in DPO za načrtno in enotno investicijsko vzdrževanje in gradnjo družbenih objektov. Za financiranje skupnih potreb in interesov delavcev, delovnih Ijudi in občanov v KS, morajo samoupravne interesne skupnosti zagotoviti sredstva v svojih vsakoletnih programih. Zavzemati se za zakonsko ureditev sistemskega financiranja delovanja KS v povezavi s SIS in TOZD. Ohraniti in razširiti sofinanciranja potreb v KS s krajevnim. samoprispevkom, pri čemer je potrebno v večji meri razširiti načelo samoprispevanja tudi na mestne KS. Razviti na osnovi usklajenih programov KS in SIS sistem udelež-be h krajevnemu samoprispevku po posameznih področjih pri reševanju skupnih interesov. 13. DRU2BENE DEJAVNOSTI . ; ; v ^ , Na področju družbenih dejavnosti bodo konkretizirane vse na-loge glede nadaljnjega razvoja, tako časovno kot tudi krajevno, s samoupravnimi sporazumi o temeljih družbenega plana za obdobje 1981 — 1985, ki bodo predhodno usklajene z vsemi nosilci plani-ranja. Osrednji vsebinski cilji nadaljnjega razvoja družbenih dejavnosti se bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju navezovali na: — povečanje ravni .družbenega standarda in njegovo širjenje v skladu z rastjo materialnih osnov združenega dela in večanjem števila prebivalstva ob razvijanju prioritetnih dejavnosti, ki bogatijo in pospešujejo oblikovanje ustvarjalne osebnosti (izobraževanje, zdravstvo, otroško varstvo, kultura, telesna kultura) ter neposredno vplivajo na hitrejši socialni in ekonom-ski razvoj ter na njuno produktivnejšo rast, — izboljševanje kvalitete življenja občanov in delovnih Ijudi s poudarkom na odpravljanje socialnih razlik ter izenačevanju vstopa v življenje zlasti mladi generaciji, — poseben poudarek bo dan izboljševanju gospodamosti delovanja v OZD družbenih dejavnosti, racionalizaciji poslovanja, vredno-tenju cen storitev družbenih dejavnosti v smeri racionalne izrabe sredstev in boljše kakovosti dela. Prek svobodne menjave dela bomo usklajevali programe SIS družbenih dejavnosti ter pro-grame dela v cilju sprotnega razreševanja problematike, ki jo poraja področje družbenih dejavnosti, — reproduktivne potrebe gospodarstva bodo tudi v naslednjem planskem obdobju narekovale združevanje sredstev občanov pri zadovoljevanju potreb na nekaterih področjih družbenih dejav-nosti, da bi tako pospešili zlasti izgradnjo nekaterih še manjka-jočih objektov družbenega standarda na območju občine. Višina soudeležbe bo predmet dogovarjanja delavcev v združe-nem delu in občanov v KS ter v SIS, ki pokriva uresničevanje dejavnosti za katere občani združujejo sredstva. Po posameznih področjih družbenih dejavnosti bomo v obdobju 1981 — 1985 usmerjali napore v realizacijo naslednjih ciljev: A. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Poglabljati idejnost pouka v šolah, ki temelji na marksističnih načelih in praksi samoupravnega socializma. Izboljševanje kvalitete pouka in zmanjševanje osipa v OŠ. Pospeševanje modernizacije pouka v šolah z uvajanjem novih tehnoloških spoznanj in sodobnih učnih pripomočkov ter metod dela (povezovanje teorije s prakso oz. ž določenim življenskim okoljem — šola v naravi, povezovanje z združenim delom v KS). Oblikovanje enot pri OŠ, ki naj bi postale mesto neposrednega dogovarjanja in opravljanja nalog na področju osnovnega šolstva v povezavi s KS. Na podlagi spremljanja razvoja matične generacije bolj skladno in gospodarno usmerjanje mladine v šolanje in zaposlovanje v soraz- merju z velikostjogeneracije, ustvarjalno močjo njenih posamezni- ' kov ter družbeno vlogo uporabnikov kadrov po resoluciji o srednje- ročnem razvoju občin Ljubljane in SR Slovenije. Spremljanje in usmerjanje matične generacijez usklajeno akcijo vseh dejavnikov poklicnega informiranja in svetovanja, preko stopnjevanega trajanja dela v materialni proizvodnji in v delovnih akcijah, v izobraževanje in usposabljanje tudi za najzahtevnejša dela in naloge glede na sposobnosti, zmožnosti, lastnosti, nagnjenja, delovno uspešnost in uspešnost izobraževanja ter usposabljanja in glede na potrebe združenega dela. Pospeševanje samoupravnih odnosov v cilju nadaljnje demokra-tizacije področja vzgoje in izobraževanja. Nadaljnje pospeševanje razvoja celodnevne šole, kar bomo realf-zirali z izgradnjo novega osnovnošolskega prostora ter ustrezno razmejitvijo šolskih okolišev med nekaterimi obstoječimi in novimi osnovnimi šolami. Zagotavljanje sredstev za vzdrževanje obstoječih šolskih objek-tov. Za uresničevanje zasnove celovite stanovanjske soseske je riačr-tovati izgradnjo osnovnošolskih objektov v tistih KS, kjer jih še ni, imajo pa zadostno število osnovnošolske generacije in v novo nasta-jajočih soseskah oziroma naseljih. Nadaljnje povezovanje vzgoje in izobraževanja v OŠ z dejavno-stjo občinske telesno kulturne in kulturne skupriosti pri okrepitvi vloge šolskih športnih društev in vključevanje OŠ v kulturno dejav-nost. Na področju srednjeročnega razvoja usmerjenega izobraževanja bo dan poudarek preobrazbi vzgojnoizobraževalnega sistema v cilju, da se postopno v skladu s potrebami združenega dela in pre-struktuiranjem gospodarstva realizirajo pogoji za izdelavo centrov usmerjenega izobraževanja ob upoštevanju občinskih potreb in potreb Ijubljanskih ter izven Ijubljanskih občin. Razreševanje kadrovske problematike v okviru izvajanja ustrez-nejše štipendijske politike, predvsem pri pokrivanju deficitarnih profilov pedagoškega kadra ter intenziviranjem konkretnega razre-ševanja stanovanjske problematike za delavce v šolah. Nadaljnje razvijanje integracijskih procesov, ki niso bili uresni-čeni v planskem obdobju 1976-1980 Usmerjanje naporov za izboljševanje pcgojev za delo glasbene šole. , ..: . :'¦ ¦ ..¦ B. ZDRAVSTVO — razvijanje učinkovitejšega in smotrnejšega organiziranja vseh zdravstvenih služb v okviru večje funkcionalne povezanosti med posameznimi oblikami izvajanja zdravstvenega varstva delavcev, delovnih Ijudi in občanov, ki bodo skrbele za uveljavljanje pravic in dolžnosti, za ohranitev zdravja ter za enako in enotno dostopnost zdravstvenega varstva za vse občane, — dvig kvalitete zdravstvenih storitev po strokovnosti opravil in humanosti odnosov ter iz kurativnega v preventivno zdravstveno varstvo, — zmanjševanje čakalne dobe, — nadaljnja izgradnja manjkajočega zdravstvenega prostora, — ustanavljanje novih obratnih ambulant v TOZD v okviru nepo-sredne menjave dela, intenzivnejše povezovanje medicine dela z obratnimi ambulantami in organizacijami združenega dela, — ocenitev hospitalnih in specialističnih kapacitet, — širjenje lekarniške mreže, ' — nadaljnje razvijanje zdravstvenege. varstva v vzgojnovarstvenih organizacijah, — razvijanje organiziranosti zdravstvene službe v pogojih družbene samozaščite, splošnega Ijudskega odpora in Ijudske obrambe ter v izrednih razmerah, — intenzivirati napore v sodelovanju z združenim delom, da bi se v okviru vsestranske akcije zmanjšal bolniški stalež, — razvijanje vseh oblik preventivne in kurativne zdravstvene 1 dejavnosti za preprečevanje in zmanjševanje alkoholizma in narkomanije, — nadaljnja krepitev zdravstvenega varstva borcev NOV, ki se bo realizirala z izvajanjem prednostnih ur za udeležence NOV, z ustanovitvijo dispanzerja za borce NOV in z ustanovitvijo zobozdravstvene ambulante. Dispanzerji za borce naj bi se postopoma usposobili za izvajanje zdravstvenega varstva za starejše občane. — krepitev preventivnega zdravstvenega varstva z intenziviranjem nege bolnika na domu, zdravstvenega prosvetljevanja občanov s poudarkom na izvajanju preventivnih zdravstvenih akcij na področju zdravstvenega varstva predšolskih in šolskih otrok ter varovanja in obnavljanja človekovega okolja v kolikor to zadeva dejavnost zdravstvenega varstva. — zagotavljanje zdravstvenega kadra za izvajanje letovanj otrok, — usmerjanje naporov v boljšo organizacijo dela, da bi se pri izvaja-nju osnovnega zdravstvenega varstva občanov čimbolj kvalitetno izkoristile obstoječe prostorske in kadrovske kapacitete ter oprema s poudarkom na uvajanju sodobne in poenotene medi-cinske opreme v osnovnem zdravstvenem varstvu. — pri zdravstveni prevenciji in varovanju človekovega okolja bomo vključevali preventivne zdravstvene funkcije KS ob angažiranju društev in družbenih organizacij (RK idr.), — zavzemali se bomo za uveljavljanje nove zdravstvene nomenkla-ture s poudarkom na združevanju storitev na večje sklope in za strokovno kcrekcijo normativov v cilju realnejšega vrednotenja dela in potreb po kadrih. C. RAZISKOVANJE — pospeševanje inovacijske dejavnosti z nagrajevanjem racionaliza-torjev in izumiteljev, — izvajanje trajnih nalog s področja raziskav, ki zadevajo prioritet-ne dejavnosti srednjeročnega razvoja za obdobje 1981 — 1985. — vključevanje ucencev strokovnih šol in dijakov gimnazije v delo raziskovalnih skupin delovnih in raziskovalnih organizacij na območju občine v času šolskih počitnic, — organiziranje posvetovanj z organizacijami združenega dela glede , problematike na področju raziskovalnega dela v cilju povezo-vanja ključnih problemov v skupne raziskovalne projekte, — usmerjanje naporov v zaščito domačih proizvajalcev in razisko-valcev, da bi se tako njihova dejavnost zavarovala kot prioritetna dejavnost in zaščitiia pred uvažanjem izdelkov, licenc in tehno-loških postopkov v vseh primerih, ko lahko te potrebe krijemo v okviru doseženih rezultatov lastne raziskovalne dejavnosti. v D. SOCIALNO VARSTVO — usposabljanje delegatov s posebnim poudarkom na vključevanje delegatov v aktivno razreševanje socialno varstvene problema-tike v KS in delovnih organizacijah, — usklajevanje osnov in meril za uveljavljanje socialnih pravic posameznikov in skupin prebivalstva, — urejanje dnevnega varstva, usposabljanje ter vključevanje v delo otrok in mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in odraslih invalidnih oseb, — zagotavljanje socialne varnosti udeležencem NOV, vojnim invali-dom in drugim invalidom, starejšim občanom ter ostarelim kmetom, — zagotavljanje organizirane pomoči na domu občanom, ki zaradi nenadne spremembe dela, zdravstvenega stanja ali pogojev bivanja članov skupnega gospodinjstva ostanejo prepuščeni samemu sebi, — skrb za doslednejše izvajanje družbenega dogovora o pogojih zaposlovanja ter zagotavljanju minimalnih standardov za življe-nje in kulturne razmere delavcev, — izboljševanje stanovanjskih pogojev za borce NOV, — usklajevanje socialnovarstvenihprogramov, ki jihizvajajo družbe-no humanitarne in druge organizacije, — usklajevanje socialno varstvenih nalog s področja Ijudske obrambe. - , . E. OTROŠKO VARSTVO — zagotovitev pogojev za povečano vključitev predšolskih otrok v družbeno organizirano vzgojo in varstvo, kar bomo realizirali z intenziviranjem vseh oblik varstva in z izgradnjo novih vzgojno-varstvenih kapacitet ter širjenjem obstoječe vzgojnovarstvene mreže v soseskah in območjih, kjer ta še ni razvita in v novih stanovanjskih naseljih, — nadaljnje razvijanje celotne male šole, v katero bodo vključeni vsi 6-letni otroci, — krepitev zdravstveno preventivnega varstva otrok v VVO kot obveznega dela rednega programa občinske zdravstvene skup-nosti, — nadaljnje razvijanje sistematičnega vzgojnega dela z vključe-vanjem 5-letnih otrok, ki niso redni varovanci VVO v 80-umi vzgojni program, — nadaljnje postopno širjenje vzgojne dejavnosti za predšolske otroke ob sodelovanju z Zvezo telesnokulturne in kulturne skupnosti ter društev in drugih dejavnikov, — nadaljnja izgradnja in vzdrževanje otroških igrišč ter pridobi-vanje drugih javnih rekreacijskih površin v KS, — zagotavljanje sredstev za razširjeni obseg izvajanja letovanj, — razvijanje vzgoje in varstva za motene otroke v telesnem in duševnem razvoju, — združevanja sredstev za vzdrževanje obstoječih objektov za letovanja z možriostjo pridobivanja oziroma razširitve obstoje-čih letovalnih baz, — poglabljanje samoupravne organiziranosti, — ustanavljanje vzgojnovarstvenih enot v KS, ki naj bi postalo center neposrednega dogovarjanja in izvaianja nalog na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok, — sodelovanje s skupnostjo otroškega varstva z drugimi samo-upravnimi in interesnimi skupnostmi mejnih področij, da bi se tako v medsebojni povezanosti čimbolj kvalitetno realizirala delitev dela ter izvajal v okviru združevanja sredstev zadovoljivi obseg finaociranja programov in nalog s področja otroškega varstva, — intenziviranje sodelovanja z delovnimi organizacijami, hišnimi sveti m KS, da bi se v okviru danih materialnih pogojev čimhitreje pridobival manjkajoči vzgojnovarstveni prostor ter razreševali drugi ključni problemi s področja izvajanja otroškega varstva, — usmeritev naporov za korekcijo obstoječih sanitarno-higienskih normativov, zaradi katerih so se v preteklem obdobju omejevale možnosti za hitrejši razvoj družbeno organiziranega varstva v družinah in v okviru prostorskih kapacitet, ki so bile sicer . evidentirane za ureditev in izvajanje otroškega varstva, obstoječi normativi pa so načrtovano realizacijo onemogočili, — razreševanje kadrovske problematike s poudarkom na intenzi-viranju razreševanja nekaterih ključnih problemov kot so: . — izvajanje ustreznejše štipendijske politike, — razreševanja stanovanjske problematike, — vključevanje varuhinj všolo za varuhinje, — usposabljanje varuhinj za družinsko varstvo. Nadaljnja racionalizacija finančno administrativnih in drugih v okviru izpeljave združevanja administrativnih in drugih služb vzgoj-novarstvenih organizacij, ki niso bile uresničene v planskem obdob-ju 1976-1980. , , F. SOCIALNO SKRBSTVO — uresničevanje vsklajenega socialnega in prostorskega planiranja domskega varstva v sodelovanju s stanovanjsko in zdravstveno skupnostjo upoštevajoč potrebe ostarelih in invalidnih oseb, kar bomo realizirali v okviru novozgrajenih domskih kapacitet in stanovanjskih enot za starejše občane z območja občine, — razvijanje eksternih oblik dela s starostniki, ustanavljanje klubov za to populacijo občanov, izvajanje pomoči starejšim občanom, ki niso vključeni v domsko oskrbo ter organizirahje letovanj za starejše občane, — sodelovanje z zdravstveno skupnostjo pri odkrivanju in pospeše-vanju nege bolnika na domu, — intenziviranje vključevanja novih rejniških družin ter organizi-ranje strokovnega usposabljanja le-teh, — poenotenje kriterijev v Ljubljani za pridobitev pravic pri uveljav-Ijanju vseh oblik družbene pomoči ter poenotenje doplačevanja zavezancev k oskrbninam v socialnih zavodih, — pospeševanje organiziranja socialne službe v KS in OZD z nasta-vitvijo socialnih delavcev profesionalcev, — prilagajanje oddelka OEC celodnevnemu varstvu pod posebnimi pogoji odraslih prizadetih občanov ter prilagajanje Centra dnevnemu varstvu, — pomoč krajevnim skupnostim pri organiziranju interesnih dejav-nosti za mladino, — pridobivanje novih domskih prostorskih kapacitet, ki bodo funkcionalno prilagojene starejšim in nepokretnim občanom. G. ZAPOSLOVANJE — -zmanjševanje ekstenzivnosti zaposlovanja z usmeritvijo na visoko razvite tehnolcnke procese, z minimalnimi potrebami po zaposlovanju novih delavcev predvsem nižjih kvalifikacij in neproizvodnih smeri, — izvajanje samoupravnega sporazuma o zaposlovanju in o mini-malnih standardih, — uresničevanje pogojev za postopno in organizirano vračanje delavcev, ki so na začasnem delu v tujini in za njihovo vključe-vanje v delo doma, — razvijanje le tistih oblik zaposlovanja v tujini, ki so vključene v mednarodno delitev dela z usmeritvijo v neuvrščene države, — sodelovanje in povezovanje z OZD pri zaposlovanju invalidnih oseb in težje zaposljivih oseb, — razreševanje problematike v zvezi z vključevanjem in usmerja-njem mladine v deficitarne poklice, — zmanjševanje bolniškega staleža, kar bo :~"' Jljivo le v okviru intenzivnega sodelovanja z vsemi odgo jrnimi dejavniki (OZD, zdravstvena služba, idr.j, — zmanjševanjefluktuacijedelavcevzustreznejšim nagrajevanjempo delu, izboljšanjem delovnih pogojev in medsebojnih odnosov, — spodbujanje in usmerjanje usklajevanja števila potrebnih delav-cev z velikostjo matične generacije. H. POKOJNINSKO INVALIDSKO ZAVAROVANJE — razvijanje sistema pokojninsko-invalidskega zavarovaja ter urejanje postopkov za uveljavljanje varstva pravic ter izboljše-vanje gmotnega položaja upokojencev skladno z rastjo osebnega dohodka delavcev v združenem delu, — dopolnjevanje sistema zagotavljanja sredstev za letovanja in rekreacijo upokojencev ob upoštevanju potreb za zagotovitev sredstev pri izgradnji novih počitniških domov za upokojence in invalide. — zmanjševanje rasti invalidskih upokojitev ter izboljševanje materialnih možnosti za rehabilitacijo in prekvalifikacijo invali-dov, — čimprejšnji sprejem ter izvajanje družbenega dogovora o uresni-čevanju preventivnih akcij in ukrepov pri odpravljanju vzrokov in posledic nesreč pri delu, poklicnih obolenj in nastajanju inva-lidnosti, — skrajševanje postopkov pri uveljavljanju vseh pravic iz invalidsko pokojninskega zavarovanja, — razvijanje kulturno-prosvetne in rekreativne dejavnosti za upokojence v okviru klubov upokojencev, — razreševanje stanovanjske problematike upokojencev. I. KULTURA — nadaljnje financiranje razvijanja in širjenja amaterskih kulturnih dejavnosti v KS in TOZD, — razvijanje in širjenje mreže splošno izobraževalnega knjižničar-stva, — utrjevanje deta komisij za kulturo in ustanavljanje novih komisij vOZD s poudarkom na uveljavljanju dela kulturnih animatorjev, — razvijanje kulturnega sodelovanja z drugimi občinami, s pobra-teno občino Kavadarci in z zamejstvom, — ustanovitev delovne organizacije s področfa kulture na območju občine, ki bo zajemala Lutkovno gledališče, amatersko profe-sionatno gledališče in opravljala strokovne ter administrativne posle za kulturno skupnost in Zvezo kulturnih organizacij, — uvajanje abonmajev kulturnih dejavnosti v KS, — izvajanje investicijskih vlaganj, kar bomo uresničevali z združe-vanjem sredstev za dograditev: obstoječih domov kulture, za vzdrževanje obstoječih objektov, ter za izgradnjo novih domov kulture, — zagotavljanje sredstev za funkcionalno opremo pri izvajanju kulturnih dejavnosti, — razvijanje kulturnih dejavnosti vpionirskih in mladinskih kultur-nih društvih ter v vzgojnovarstvenih organizacijah, — zagotavljanje sredstev za izpopolnjevanje strokovnega kadra za delo v društvih in skupinah, — pri zagotavljanju sredstev za uresničevanje sprejetih nalog in programov bo potrebno uresničiti dokument o svobodni menja-vi dela ter zagotoviti sredstva za aktivno in razširjeno dejavnost. J. TELESNA KULTURA — Nadaljnje razvijanje koncepta množičnega vključevanja občanov v telesnokulturne dejavnosti v okviru podružbljanja telesne kulture v KS in TOZD s ciliem, da bomo v te dejavnosti vključili v razdobju 1981-1985', 40 do 50% delavcev, delovnih Ijudi in občahov, — združevanje sredstev za vzdrževanje in sanacijo obstoječih teles-nokulturnih objektov, — združevanje sredstev za izgradnjo novih športno-rekreacijskih prostorskih kapacitet v KS, — izboljševanje pogojev za izvajanje programov vrhunskega športa, z vključevanjem načela amaterizma, — usklajevanje interesov občanov z možnostmi izvajanja telesno-kulturnih programov, — posebno pozomost bomo posvetili nadaljnjemu razvoju šolskih športnih društev, — zagotavljanje minimumov, tako glede dejavnosti, kot tudi kadrov in objektov v vsaki KS. 14. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMO-ZASCITA Na področju Ijudske obrambe in varnosti bomo prioriteto na-menili razvijanju in oosodabljanju obrambnih in varnostnih priprav z vključevanjem komponenti teritorialne obrambe, narodne za-ščite in civilne zaščite v sklop celotnega obrambndvarstvenega sistema v občini. Zagotovili bomo materialne pogoje za vzgojo in pouk prebival-stva s področja obrambnih priprav, samozaščitnih in varnostnih zadev ter opremili enote in štabe teritorialne obrambe, civitne zaščite in narodne zaščite. Pri razvoju teritorialne obrambe bomo izboljšati kadrovsko strukturo enot TO z mlajšimi in strokovno usposobljenimi kadri ter zagotovili nabavo sodobnejše oborožitve in opreme za enote TO. Zagotoviti moramo realno dopolnilno usposobljenost enot in štabov TO za uspešno vodenje SLO, posebej pa še za protioklepno in protidesantno obrambo. Na področju razvoja civilnezaščite bomo nadaljevali z usposab-Ijanjem, da bi povečali učinkovitost obrambne vzgoje in izobraže-vanja prebivalstva, povečali možnost oskrbljenosti prebivalstva s sredstvi za osebno in skupno zaščito pred RKB učinki ter ustano-vili in usposobili občinski združeni odred civilne zaščite kot mobilno jedro civilne zaščite v občini. Skladno s programom graditve javnih zaklonišč bomo zagotovili izgradnjo vsaj dveh javnih zaklonišč v občini letno ter zagotavljali gradnjo zaklonišč pri vseh novih investicijskih objektih z usmeri-tvijo v dvonamensko uporabo. Posebno skrb bomo posvetili nadaljnjemu organizacijskemu, idejnopolitičnemu in strokovnemu usposabljanju narodne zaščite ter njenemu podružbljanju. Z usklajevanjerti nalog s področja planiranja razvoja bomo določili tudi skupne medsebojne obveznosti in zadolžitve organi-zacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih skupnosti, kakor tudi krajevnih skupnosti v obrambnih-varnostnih načrtih in pripravah. Poglobilr bomo podružbljanje in krepitev Ijudske obrambe in družbene samozaščite na podlagi celovitega uveljavljanja ustavnih samoupravnih družbenih odnosov in sicer tako, da bodo priprave za SLO in DS postale sestavni del rednedejavnosti vseh družbenih subjektov. Žagotovili bomo usposobljenost vseh varnostno-obrambnih dejavnikov za obvladovanje eventuelnih izrednih varnostnih razmer. Posvetili bomo posebno skrb zavarovanju družbenega premo-ženja, varnosti cestnega prometa in varovanju človekovega okolja. V/ skladu s programom bomo zagotovili oblikovanje posebnih občtnskih blagovnih rezerv osnovnih živilskih in neživilskih proiz-vodpv ter enomesečne zaloge hrane pri gospodinjstvih. , 15. SPLOŠNA PORABA Sredstva proračuna (splošna poraba) se bodo oblikovala z letni-mi planskimi akti o izvajanju družbenega ekonomskega razvoja, vsekakor pa bodo naraščala počasneje od rasti družbenega pro-dukta. Iz občinskega proračuna bomo zagotovili materialna sredstva za kvalitetnejše pogoje za delo upravnih organov obenem za delo organov milice, s tem da bomo zagotovili izgradnjo ustreznih delov-nih prostorov ter uvedii mehanizacijo v delo upravnih organov. V sodelovanju z upravnimi organi mesta Ljubljane si bomo prizadevali za racionalizacijo izvajanja upravnih postopkov m pri-bliževanje le-teh občanom. Na področju davčne politike se bomo zavzemali za selektivno obdavčitev ob upoštevanju ekonomskih, socialnih in drugih po-gojev delavcev, delovnih Ijudi in občanov. 16. KADROVSKAPOLITIKA Družbeno dogovorjena kadrovska politika opredeljena v določi-lih družbenih dogovorov o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike ter v družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu o štipendiranju zavezuje udeležence dogovora za njeno dosledno izvajanje od vgrajevanja določil v samoupravne splošne akte do odgovornosti in obveznosti, ki jih sprejemajo s temi dogovori. Razvid del in nalog kot samoupravni splošni akt mora vsebovati takšen opis posameznih del in nalog, da bo služil za osnovo za racionalno in smotrno delitev dela oziroma nalog ter razmejitev obveznosti in odgovornosti, za dolgoročno in srednjeročno plani-ranje kadrov, programiranje novih profilov kadrov in njihovega znanja, smotrno organizacijo in izvajanje varstva pri delu in uredi-tev drugih organizacijskih in kadrovskih postopkov. Razvid del in nalog bomo stalno dopolnjevali glede na organizacijski in tehnološ-ki razvoj temeljnih organizacij združenega dela in drugih samo-upravnih organizacij in skupnosti. S sprejemanjem planov kadrov-skih potreb v sktadu z razvojnimi program. bomo sprejemali ukrepe: — Za razporejanje delavcev na osnovi njihove strokovne izobrazbe oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti, delovnih izkušenj in doseženih delovnih rezultatov; — Za pridobivanje novih delavcev le v okviru dogovorjene stopnje rasti zaposlovanja in ob upoštevanju določil družbenega dogovo-ra o minimainih standardih za zaposlovanje; — Izdelali bomo sanacijski program za reševanje stanovanjskih problemov v družbenih dejavnosti ter ga vgradili v redni srednje-ročni program dejavnosti, ki se napaja iz skupne porabe; — Za dopolnilno in funkcionalno izobraževanje delavcev in nji-hovo strokovno usposabljanje, pri čemer bomo vključevali tudi izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu; — Za stalno izobraževanje delavcev v skladu s potrebami združe-nega dela, za preusmerjanje in prekvalifikacijodelavcev v zvezi z načrtovanimi modernizacijami in prestruktuiranjem proizvodnih procesov; — Za pokiicno usmerjanje mladine; — Za štipendiranje v skladu s potrebami združenega dela in usmer-janje štipendistov v def icitarne poklice — predvsem v pedagoške šole; — Za preusmerjanje podeljevanja Stipendij iz združenih sredstev v kadrovske štipendije; na osnovi dogovorjenih meril in kriterijev predlagati najuspešnejše mlade delavce in učence za štipendiste Titovega sklada in Kraigherjevega sklada. — Za ugotavljanje psihofizičnih sposobnosti delavcev za oprav-Ijanje opravil in nalog; — Za izvajanje pripravništva; — Za zaposlovanje invalidov, rehabilitacijo in prekvalifikacijo ob sodelovanju SIS družbenih dejavnosti ter zagotavljanju socialne varnosti delavcev; — Za uresničevanje pogojev za postopno in organizirano vračanje delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. S sodobnejšo organizacijo dela, pospeševanjem inovacijskih dejavnosti in ustreznejšim vrednotenjem in nagrajevanjem po delu bomo zmanjšali odliv kadrov iz proizvodne v neproizvodno dejav-nost. Spremljali bomo in mesečno ocenjevali izrabo načrtovanega letnega sklada delovnega časa ter si prizadevali za zmanjševanje bolniškega staleža. Na področju usmerjenega izobraževanja iz vidika poklicnega usmerjanja bomo usklajevali vsebino vzgojno-izobraževalnih programov ip kapacitet šol v skladu s potrebami združenega dela. Udeleženci družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike bomo zagotoviti vsestransko, pravočasno in objektivno informiranje delavcev in občanov o vseh problemih in nalogah s področja kadrovske politike ter jim tako omogočali, da bodo lahko tvorno sodelovati pri oblikovanju samoupravnih odloči-tev na področju kadrovanja in oblikovanja kadrovske politike. Udeleženci dogovora bomo pri izbiri delavcev za odgovorne funkcije poleg strokovne usposobljenosti enakopravno vrednotili tudi družbeno-politična in moralno-etična merila ter samostojnost in uspešnost opravljanja del oziroma nalog. Ob koncu mandatnega obdobja bomo ocenjevali delovanje delegatskega sistema ter delovanje delegacij in delegatov in izvršiti vse kadrovske priprave na izvedbo novih volitev v letu 1982 v skupščino družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Na osnovi enotno oblikovane kadrovske evidence in enotne metodologije bomo zagotovili staino ažuriranje, spremljanje in posredovanje podatkov o kadrih uporabnikom kadrovske evidence. V samoupravnih splošnih aktih bomo opredelili določila o zavaro-vanju in zaščiti podatkov kadrovske evidence. Udeleženci dogovora in uporabniki kadrovske evidence bomo na osnovi potreb vplivali na postopno razširitev kadrovske evidence. Za učinkovito in dosledno uresničevanje načel kadrovske poli-tike in za učinkovito izvajanje kadrovske funkcije se moramo zavzemati za oblikovanje kadrovskih služb s strokovno usposoblje-nimi delavci v teh službah. Zagotavljali bomo tudi stalno strokovno izpopolnjevanje teh delavcev. IZVRŠNI SVET