Zgodnja čebelica.
Prvi žarki vzhajajočega solnca so obsvetili čebel-njak. Vzbudili so čebelice. V rojih so sc začele usipati iz panjev.
»Le veselo zašumite in pohitite na delo, na sladko pojedino,« jih je pobodrila matica-kraljica, preštevajoča pridne vrste svojih podložnic. Tedaj je opazila gospodarica, da ena čebelica ni navzoča.
»O, kje pa je ta ostala? Če je zaspala, bo kaznovana, tako gotovo, kot sem vaša kraljica,« je rekla mati za odhajajočimi.
Veselo šumeče so odletele dclavke na delo. Kmalu so srečale izgubljeno tovarišico. Bila je žc težko obložena in kaj lepa v rdečih hlačicah.
»Kje si bila in kje dobila toliko blaga ?« so jo začudeno poprašale prijateljicc.
»Veste, kje sem bila črez noč ? Tema me je prehitela, ko sem srkala sladko tekočino iz cvetne čaše. Mislila sem si: Pa prenočim v cvetni čaši in žačnem takoj zopet delati, ko se prebudim. Moje tovarišice se bodo šele odpravljale na delo, jaz bom pa že obloiena s sladkim breraenom. Le na delo, prijateljicc; jaz pa pohitim domov, da sc prcd-stavim kraljici.«                        Po Riickertu — Stepin.