Leto XLVH - št 54 - CENA 80 SIT Kranj, torek, 12. julija 1994 Slovensko - hrvaško srečanje na Brdu Na enem sestanku ni moč rešiti vsega Tako sta po končanih petkovih dolgotrajnih pogovorih na Brdu povedala slovenski in hrvaški predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in Nikica Valentič. Premiera med obhodom častne čete teritorialne obrambe Slovenije. Brdo, 11. julija - Podpis sporazumov o rednem zračnem prometu in znanstvenem in tehnološkem očilo premierov, da je na obeh straneh volja za rešitev problemov, da se je premaknilo pri urejevanju sodelovanju ter pogodbe o mejnih vprašanj, predvsem izročitvi oseb niti ni bil v Piranskem zalivu, da najpomembnejši dogodek petkovega skoraj sedemur-nega sestanka delegacij vlad Slovenije in Hrvaške. Pomembnejše je bilo spor- bosta državi skupno delovali nasproti Italiji glede uresničevanja in obveznosti iz Osimskega in Rimskega sporazuma in da je mogoče pričakovati skorajšnje rešitve zapletov glede hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke in jedrske elektrarne Krško. Vse te stvari, kot sta povedala premiera, naj bi reševali v paketu. Prihodnji sestanek bo 22. julija v Zagrebu in takrat bodo rezultati konkretnejši. Sicer pa gre, kot je dejal dr. Drnovšek, za tako pomembne stvari, da še niso zrele za javnost, hrvaški premier Nikica Valentič pa je dejal, da se samo na enem sestanku ne da rešiti vseh stvari in da hitenje v takih primerih ni dobro, hrvaškega premiera je sprejel tudi predsednik republike Milan Kučan, ki v tokratnem sestanku vidi potrditev svojega prepričanja, da je rešitev medsebojnih odnosov prednostna naloga tako Slovenije kot Hrvaške. Več na drugi strani. * J.Košnjek, slika G. Šinik Gorenjski športniki na domačih in tujih tekmovanjih Na stopničkah in ob njih Konec tedna so nas uspešno zastopali tenisači, plavalci, kasači, atleti in vaterpolisti ter še nekateri gorenjski športniki. Kejžar ter Polono Rob iz Radovljice ter Kranjčana Tanjo Blatnik in Marka Milenkoviča. Na atletskem državnem prvenstvu so bili uspešni kranjski atleti Marcela Umnik, Brigita Lan-gerholc in Tomaž Janežič. Člani slovenske vojaške padalske reprezentance, večinoma Gorenjci, se dobro držijo na svetovnem vojaškem prvenstvi v sosednji Avstriji. Spet lahko pričakujemo kolajne? Mladi kranjski vaterpolisti so državni prvaki, ljubitelji kasaštva pa so uživali v Lescah, kjer je nad polovico zmag ostalo na Gorenjskem. Več v Stotinki. Na sliki odlični radovljiški plavalki sestri Alenka in Nataša Kejžar na sprejemu v hotelu Park na Bledu, kjer jima je direktor Ludvik Kerčmar izročil skromni nagradi. Hotel je sponzor radovljiških plavalcev. • J.Košnjek, slika G. Šinik Kranj, 12. julija - Gorenjski športniki so uspešno nastopali na domačih in tujih tekmah konec preteklega tedna. Razveselili so nas kranjski tenisači. Tri-glavani so na državnem prvenstvu v Velenju kar trikrat zmagali: Barbara Mulej med ženskami, Bo- jan Urh med fanti in še ženska dvojica Barbara Mulej in Ljubljančanka Karin Lušnic. Moška dvojica Janškovec - Urh pa je klonil v finalu. Plavalke m Elavalci so tekmovali v ratislavi in na Dunaju. Zelo uspešno. To velja za sestri Alenko in Natašo Dirka je pritegnila blizu 10.000 gledalcev Jesenice, 10. julija • V nedeljo je bila na cesti od Plavža na Jesenicah do Planine pod Golico druga letošnja gorska dirka avto-mobilstov za državno prvenstvo. Dirke, ki po več kot dvajsetih letih pomeni prvi korak k oživljanju avtomobilskega športa na Gorenjskem, so se udeležili vsi naši najboljši dirkači, zmagal pa je Stojan Pirje-vec. Odličen je bil tudi Kranjčan Miran Strikovič (na sliki), ki je pred domačim občinstvom zasedel sedmo mesto. Več o dirki na 19. strani. • M.G. DANES KRANJČAN Gorenjska j> Banka w W d.d. Kranj Banka d posluhom Slovo cenenemu delavskemu turizmu? Množičnemu delavskemu turizmu se očitno bliža konec Podjetja zmanjšujejo počitniške zmogljivosti, ker jim postajajo nepotrebno finančno breme. Mnoga podjetja so se že odrekle prikolicam in jih zaradi iztrošenosti večinoma prodala. Nekatera podjetja, ki so bila v finančnih škripcih, so najprej razprodala počitniške kapacitete, da so dobila vsaj za plače. Spet drugod so se odrekli samo počitniškim objektom na Hrvaškem, ker so imeli težave s sosedi iz nekdanje skupne države. Počitniške zmogljivosti so zaradi vsega omenjenega močno zdesetkane, zato delavcem z nizkim standardom postaja dopustovanje bolj m bolj nedostopno. Z majhnimi plačami in regresi (če jih sploh dobijo) si pač ne morejo privoščiti agencijskih aranžmajev v hotelih ali pri zasebnikih. Srečnejši pa še letujejo kot v starih sindikalnih časih, le da je teh vse manj, V Svetu kranjskih sindikatov ocenjujejo, da le še kaka polovica. V nekaterih gorenjskih Eodjetjih smo poizvedeli, ako letujejo njihovi delavci in koliko še delodajalec da na to plat družbenega standarda. O tem na strani S. • D.Ž. Dan Gorenjcev na Jezerskem Dobimo se ob Planšarskem jezeru Zbirati se bomo začeli v soboto, 16. julija, že dopoldne, ko bo za prijetno razpoloženje skrbel najprej ansambel Rebus. Srečanje z Gorenjci meseca in različnimi zanimivostmi pa se bo začelo ob 16. uri. Takrat pa bomo ob predstavitvi Gorenjcev, ki ste jih izbrati, in dragem zanimivem kramljanju in dogajanju tudi zaplesati. Za to bo skrbel ansambel Sava s pevko Jelko. Gostišče ob Planšarskem jezera obljublja dobrote, lovci ta pravi golaž, turistično društvo prikaz plesov in še kakšne zanimivosti, mi pa seveda podelitev priznanj in tudi nagrade, Id jih bo treba (seveda) "zaslužiti". Prepričani smo, da vam dolgčas ne bo. Sicer pa ob obisku lahko vključite v program tudi izlet po Jezerskem in okolici. Prav nič ne bomo presenečeni, če boste prišli na Jezersko s kolesi. Avtomobilov pa nikar ne parkirajte ob glavni cesti (ob jezera bo prostora za parkiranje dovolj), da ne boste imeli težav zaradi "prometnega reda". Na svidenje v soboto na Jezerskem! Jutri bi lahko izplačali majsko plačo, če... Zapuže, 12. Julija - Včeraj zjutraj stavkajoči delavci Sukna iz Zapuž niso odšli protestirat pred stavbo Sklada za razvoj v Ljubljano, so pa stavkali se vso dopoldansko izmeno. Minuli četrtek, ko so se stavkajoči iz Zapuž zgrnili pred občinsko stavbo v Radovljici in od predsednika Jožeta Resmana terjali, da se občina dejavneje vključi v reševanje Sukna, so napovedali, da bodo šli v ponedeljek protestirat celo pred Koržetov sklad v Ljubljano. To se ni zgodilo. Pa ne zato, ker bi nasprotna stran popustila zahtevam delavcev, ki so med drugim hoteli stoodstotno majsko plačo. Nasprotno, pogajanja z upravnim odborom podjetja, ki je v lasti Koržeto-vega sklada, so bila ves konec tedna prav burna. V petek so predstavnike delavcev sprejeli na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, o Suknu so se pogovarjali na skladu za razvoj. Med pogajanji se je pokazala možnost, da posel, ki ga ima Sukno z nemškim naročnikom, dobijo plačan, če naročilo opravijo do 20. julija. To bi jim uspelo, če bi prenehali s stavko in takoj pognali stroje. Tako bi dobih tudi denar za plače, ki bi jih izplačali do jutri. Kar nekajkrat so glasovah o tem, ah stavko nadaljevati ah ne. Konec stavke bi potrdila samo dvotretjinska večina.. Do končne odločitve o tem do zaključka redakcije še ni prišlo. • D. Ž. S Pokljuke 65 polnih vreč odpadkov Prvega julija seje v Gorjah začel Mednarodni tabor Gorje 1994 s socialnimi, kulturnimi, ekološkimi in drugimi programi V kmečki hiši pri Pokljukarju v Gorjah je nastanjenih 15 udeležencev iz Združenih držav Amerike, Kanade, Španije, Italije, Danske, Belgije in Madžarske. Stari so od 18 do 28 let in so v glavnem študentje fakultet z najrazličnejših področij. Prve dni so pod vodstvom glavnega organizatorja tabora Romana Petermana spoznavali kraj in arhitekturo, naravne znamenitosti (Vintgar, Pokljuško sotesko, Blejski otok itd.), minuli torek pa so na Pokljuki na relaciji od Mrzlega studenca do Šport hotela nabrali kar za 65 vreč odpadkov in smeti. Predvčerajšnjim so analizirali vodo v Blejskem jezeru in reki Rodovni Mednarodni tabor se zaključuje prihodnjo sredo, 20. julija, udeleženci pa se bodo v tem tednu lotili problema divjih odlagališč v dolini Rodovne, se udeležili eko raftinga, spoznavali izdelovanje skodel itd. - Na sliki: udeleženci tabora pred Pokljukarjevo domačijo v Gorjah. Besedilo in Joto: K Gradnik V NOVI ŠTEVILKI MED DRUGIM PREBERITE Slovenci so se osamosvajali z visoko stopnjo zaupanja v svojo tedanjo oblast,zdaj pa jih je ta-kot pač vsaka -pustila na cedilu. ZASTA VLJALNIOA f*AF*T]NEFi. VftEDHN ZAUPANJA. J*?™*** 41 Kranj, t*i.; H11 HS0 Rrlčmkujvmo vmm vmmH naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefiuc 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. KRANJ___ IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV Igor Draksler, novi škofjeloški župan Sledil bom programu, ki ga je sprejela skupščina Velikih pristojnosti župan nima, njegova moč je predvsem v tem, da javno opozarja na napake Škofja Loka, 12. julija - Pred slabim mesecem dni je škofjeloški parlament za novega župana izvolil Igorja Drakslerja, diplomiranega inženirja gradbeništva, pomočnika tehničnega vodje v SGP Tehnik. Glede na to, da ni, kot pravi, član nobene stranke, niti ga doslej nismo opazili v loškem političnem življenju, je bilo prvo vprašanje, kako to, da je sploh pristal na županstvo tako kratkega veka - do konca leta. Odgovor je bil iskren in preprost: "Toliko časa so me pregovarjali, naj kandidiram, da sem končno pristal.-" je politika izvršni svet . V pol leta boste dogajanjem v škofjeloški občini težko vtisnili osebni pečat Ali pa? "Teh iluzij nimam. Sledil bom programu, ki ga je sprejela skupščina, v njem je dovolj velikih problemov, nekateri Loko žulijo že desetletje in več. Mislim predvsem na nered na urbanističnem področju. Nekih posebnih pristojnosti župan niti nima, bom pa "tečnaril", prepričan sem, da se s samo funkcijo in z avtoriteto da marsikaj premakniti. Moč župana vidim v tem, da javno opozarja na napake." . Po izvolitvi ste dejali, da v hiši ne bo dveh gospodarjev. Upate, da se boste, v nasprotju s prejšnjim županom, z izvršnim svetom oziroma njegovim predsednikom "ujeli"? "Upam na dobro sodelovanje z izvršnim svetom. Hodim na njegove seje, da probleme spoznam od blizu, tudi kaj rečem, na sklepe pa seveda ne morem vplivati. Za zdaj ne doživljam blokad." . Omenili ste urbanizem, ta vam je tudi iz dosedanjega dela blizu. Kaj boste naredili? "Okvire pozidave imamo v Loki sprejete, ni pa še dogovora, kje naj se odpre stanovanjska zidava. Do konca leta se mora skupščina izreči, kateri hribček pozidati. Drug problem je obrtna cona. Zazidalni načrt za Grenc je sicer sprejet, vendar je po mojem neživljenjski. Treba bo najti primernejši prostor." . Zadnje čase se v občini precej prepirate okrog usode Tavčarjevega dvorca. Kakšno Kranjska vlada podpira pobudo sindikatov Ohranitev počitniških objektov Izvršni svet je na predzadnji seji podprl javni poziv in pobudo kranjskih sindikatov za ohranitev počitniških zmogljivosti kranjskih in drugih zainteresiranih podjetij. Kranj, 11. julija - Tako predsedstvo občinske skupščine Kranj kot izvršni svet sta konec minulega meseca podprla javni poziv in pobuds kranjskih sindikatov, da občina prevzame tiste počitniške zmogljivosti, ki jih podjetja v okviru lastninskega preoblikovanja ne želijo ohraniti in jih zato izločiti iz svojega premoženja. Taksnih primerov v občim in tudi izven nje ni malo. V izvršnem svetu se je izoblikoval predlog, da bi občina takšne objekte oddala pooblaščeni organizaciji, ta pa bi potem z njimi upravljala neprofitno, pri čemer pa organizacija ne bi bila subvencionirana iz občinskega proračuna. Ker je v Kranju organizacija, ki se ukvarja s počitniško dejavnostjo Zavod za letovanja, bi občina neodplačno prevzela počitniške objekte pod pogojem, da bi s tem soglašal tudi Zavod. Le-ta je do razprave v izvršnem svetu tudi dal načelni pristanek s tem v zvezi. O pobudi in mnenju izvršnega sveta je potem na zadnji seji razpravljal tudi zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, ostala dva zbora pa nista bila sklepčna. Zbor je podprl mnenje izvršnega sveta, da je pobuda sprejemljiva, če gre za počitniške objekte v R Sloveniji in če je v zvezi z njimi dala soglasdje tudi Agencija R Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. Pogoj je tudi, da se s tem strinja Zavod za letovanje Pinesta Kranj, ki naj bi z objekti upravljal neprofitno in brez potrebnih dotacij iz občinskega proračuna. Delegati zbora krajevnih skupnosti so se zavzeli, da velja pobudo razširiti tudi na počitniške objekte izven Slovenije (na Hrvaškem) in morda glede je vase mnenje? "Mislim, da se prezgodaj vtaknila, je objavil razpis za oddajo dvorca, nekateri pa so začeli loviti čarovnice, še preden se točno ve, kakšen naj bi bil program in kdo investitor. Naj ga pripeljejo! Občina bi se rada otresla skrbi in od dvorca tudi kaj iztržila. Dejstvo je, da mora biti del dvorca odprt za javnost, drugi del pa bo zaprt, ne glede na to, kdo bo najemnik dvorca. Počakajmo na zaključek razpisa." . Rudnik v Zirovskem vrhu je še vedno velika rak rana vase občine? "Doslej je ministrstvo hotelo na silo reševati usodo rudnika, mislim, da novi minister ni tak, tudi nekateri sodelavci v ministrstvu so se že unesli. Računam, da bomo skupaj kmalu prišli do korektnih rešitev. Občina mora sodelovati pri iskanju nadomestnih dejavnosti." . Zapleti okrog ta. poljanske obvoznice so stari ze nekaj desetletij. Strokovne rešitve zanjo so nazadnje pripravili v Ljubljani, loška skupščina jih je sprejela, kje ste zdaj? "Občina pri obvoznici nekoliko zamuja. Sprejeti moramo lokacijski načrt, jeseni naj bi ga uspeli. Pri trasi skozi Zminec se je zataknilo. Ljudje bodo morali, ko bodo dajali soglasja, pretehtati razumno; odškodnine niso malenkostne, obvoznico pa Škofja Loka nujno potrebuje. V naslednjem letu, dveh bi morali pridobiti zemljišča, potem lahko prosimo za denar. Če se bomo prepirali, ne bo nič.". Pred vami je tudi iskanje lokacije za novo odlagališče komunalnih odpadkov? "Odpadki so naši, sami bomo morali najti prostor zanje. Čudim se, da na javnih razpravah v krajevnih skupnostih ni bilo odziva, ljudje so se začeli oglašati šele po njih. Ob pravični odškodnini upam, da z izbiro lokacije ne bo posebnih težav." . Ob oblikovanju novih občin je bilo tudi v škofjeloški precej viharno. Kakšno je vaše stališče? "Dokler pristojnosti novih občin niso konkretno opredeljene, o tem nerad razglabljam. Mislim pa - v tem se strinjam s prejšnjim županom - da mesto sodi skupaj. Čeprav sem s Trate, sem vesel, da referendum za samostojno občino ni uspel. Sicer pa, kjer večina želi svojo občino, naj jo ima, zakaj ne." * H. Jelovčan upravljanje poiskati še kakšno drugo možnost. organizacije • A. Ž. S seje škofjeloškega izvršnega sveta Denar za razvoj demografsko ogroženih območij Poleg kreditov bi morali dobivati tudi nepovratna sredstva Škofja Loka, 11. julija - Na Natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji za leto 1994, ki ie bil maja objavljen v Uradnem listu, se je v škofjeloški občini prijavilo oziroma vložilo svoje zahtevke pet investitorjev. Gre predvsem za projekte razvoja gorsko-višinskih območij, lesne predelave v malih proizvodnih enotah ter turizma. Člani izvršnega sveta so na seji soglasno sprejeli sklep o podpiranju tovrstnih dejavnosti, saj so menili, da so dopolnilne dejavnosti edina možnost za preživetje kmetij. Po drugi strani pa obstaja vprašanje, ali bo kmetu s kmečkim turizmom uspelo obrniti in vrniti posojeno vsoto denarja, saj ravno na demografsko ogroženih območjih kmetje niso zmožni sprejeti oziroma vrniti visokih kreditov. Zato so bili vsi člani izvršnega sveta mnenja, da bi morali kmetje poleg kreditov dobivati tudi nepovratna sredstva. • E. Gradnik Škotska delegacija obiskala Triglavski narodni park Triglavski park je najlepši v Evropi Predstavniki naravnega rezervata na Škotskem so obiskali in delno prehodili Triglavski park in bili nemalo presenečeni, saj se je j>ri nas ohranilo ogromno živalskih in rastlinskih vrst. Skoti resno sporočajo: če boste zasebni lastnini dali prednost pred javnim interesom, boste naravo uničili. Bled, 11. julija - Na tiskovni stalna in dobrohotna opozorila konferenci, ki jo je sklical Triglavski narodni park, se je predstavilo pet predstavnikov Schottish Natural Heritage, državne ustanove, ki skrbi za varstvo narave na Škotskem. Kot strokovnjaki za varstvo narave z bogatimi izkušnjami so obiskali in delno prehodili Triglavski narodni park - bili so v Trenti, v Bohinju, pri Sedmerih jezerih - in javnost seznanili s svojimi pogledi in ocenami o stanju narave v Trigavskem narodnem parku. Tisti del Škotske, ki sodi v varovalno naravo, je velik kot Slovenija in sodi med najlepše in najbolj varovane dele otočne narave. Gostje so ob obisku pri nas predvsem opazovali razvoj, proučevali sestavo tal, se seznanili z možnostmi rekreacije in planinarjenja ter vzgojo. In na teh področjih so poskušali strniti primerjave z njihovim delom in izkušnjami v Schottish Natural Heritage. Njihova opazovanja so prav zanimiva: predvsem so se prijetno začudili, da ima Slovenija še toliko ohranjenih vrst favne in flore, da ima v parku še toliko avtohtonih živalskih vrst. Na Škotskem, denimo, imajo ohranjenega le še 1 odstotek prvobitnega in naravnega rastja. Tudi deloma zato, ker je pokrajino na Škotskem zelo ogrožajo erozije in zato se morajo zelo truditi, da škodo sanirajo. Gostje so opažih, da Slovenija po drugi svetovni vojni ni šla v intenzivno izkoriščanje gozdarstva in kmetijstva tako kot v drugih zahodnih državah, zato se je narava tudi tako lepo ohranila vse do danes. Njihova so bila: ohranite si Triglavski park po načelu, ki velja za vsako varstvo naravne dediščine: "Narave nismo podedovali, ampak samo sposodili od svojih otrok." Po njihovih besedah ima Slovenija še zelo veliko prednosti in je edina v evropskem prostoru, ki je ohranila svojo individualnost, saj naravni nabita ti tu še vedno obstajajo, medtem ko jih morajo na Škotskem obnavljati. Evropa je namreč že izgubila svojo zasebnost pri naravni dediščini in če se bomo ravnali po njej, se bomo utopili v evropskem bre-zobličju. V njihovem pravnem sistemu je pravica do zasebne lastnine absolutna! Kar v varovanem območju konkretno pomeni, da mora država, ki varuje določeno območje, zasebnemu lastniku plačati na milijone funtov, če hoče preprečiti, da ne bi intenzivno izkoriščal zemljo ali gozdove. Zasebni lastniki na Škotskem bi radi, recimo, plantažno zasadili iglavce, ki prinašajo ogromno dobička, država pa naravno dediščino pred plantažnimi nasadi ščiti tako, da jim izplačuje velikanske odškodnine in jih odvrača od nenaravnega pogozdovanja. In tako so škotski gostje opozorili tudi nas: veliki problemi bodo, če ne boste zasebne lastnine do javnega interesa zagotovili z relativnostjo lastnine, kajti v takih primerih, ko gre za ohranjanje narave, lastnina ne more biti nad javnim interesom! Vprašanje pa je, ali v Sloveniji tega nismo ze zamudili... • D.Sedej Bohinjski hotelirji protestirajo proti novemu načinu pobiranja parkirnine ob jezeru Parkirnina tudi za nastanjene goste! S tem občinska vlada izničuje napore graditve Bohinja kot kvalitetne in enovite turistične ponudbe in Bohinjsko jezero spreminja v množično kopališče, pravijo bohinjski hotelirji Bohinj, 11. julija • Po znanih dogodkih 1991. leta je Bohinj s svojim jezerom postal izjemno vabljiv tudi za domače goste. Niso bih* redki vroči dnevi, ko so kopalci povsem zaparkirali obalo od sv. Janeza do Zlatoroga. Zato so naslednje leto v Bohinju s soglasjem krajevnih skupnosti, turističnega društva in turističnih podjetij uvedli poseben prometni režim, parkirnino, ki pa so je bili stacionarni gostje oproščeni. Od 1. julija letos pa ni več tako. Gostje, ki v Bohinju bivajo, trosijo in plačujejo turistično takso, morajo po sklepu radovljiškega izvršnega sveta plačati polovični znesek za parkiranje ob jezeru. S tem občinska vlada izničuje napore graditve Bohinja kot kvalitetne in enovite turistične ponudbe in Bohinjsko jezero spreminja v množično kopališče, pravi v imenu bohinjskih hotelirjev direktor marketinga v TP Alpinum Janko Humar. Bohinj ima poleg hotelov še 1500 postelj po vaseh, ki so bile lani povprečno 12-odstotno zasedene. Gostje, ki bodo morah za teden dni bivanja plačati še 2.100 tolarjev parkirnine, bodo zdaj bržkone dvakrat premislili, ali bodo v Bohinj prišli ah ne. Prvo leto, kar so ob jezeru začeli pobirati parkirnino, je to delo prevzelo bohinjsko turistično društvo, lani pa Turistično združenje Bohinj, d.d., ki je sicer prikazalo izgubo, kljub temu pa na letošnjem javnem razpisu ponovno kandidiralo in - zmagalo. To združenje, trdi Janko Humar, je s pomočjo občinskega izvršnega sveta tudi spremenilo prvotno dogovorjeni namen prometne ureditve ob jezeru. Vsi ti postopki - od spremembe sistema prometne ureditve oziroma parkirnine do razpisa in izbire izvajalca - so bili mogoči tudi ah predvsem zato, ker so bih v komisiji, ki je odpirala ponudbe in izbirala Turistično združenje Bohinj, d.d., v krepki večini delničarji tega podjetja, predsednik upravnega odbora podjetja pa je hkrati tudi predsednik bohinjskega turističnega društva in član izvršnega sveta, zadolžen za turizem. Bohinjska turistična podjetja Alpinum (hoteli Jezero, Zlatorog, Bellevue, pod Voglom, Ski, apartmaji Triglav, avtokamp Zlatorog) ter hotel Kompas, Žičnice Vogel in Slovenijaturist Boh. Bistrica so proti spremenjeni prometni ureditvi ob jezeru protestirali, še preden jo je izvršni svet sprejel. Njihovi argumenti očitno niso bili pomembni, pravi Janko Humar. Turistično podjetje Alpinum in hotel Kompas bosta gostom, ki bodo imeli kartico kateregakoli bohinjskega hotela oziroma agencije Alpinum, omogočila brezplačno parkiranje na svojih parkiriščih (dnevni gostje bodo lahko izbirali med konzumacijo ali parkirnino), ob spodnji postaji žičnice Vogel pa bo parkiranje brezplačno za vse. S tem bodo bohinjski hotelirji po svojih močeh omilili negodovanja svojih gostov zaradi parkirnine. • H. J. Pro Commerce Staneta Žagarja 35 64000 Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. REFERENTA PRODAJE (eno delovno mesto) Z NATAKARICE (dve delovni mesti) 3. PRODAJALKE (eno delovno mesto) Razpisni pogoji: Pod 1.: - najmanj srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, vozniški izpit, lasten avto in telefon, zaželene izkušnje Pod 2.: - najmanj srednja strokovna izobrazba gostinske smeri, zaželene izkušnje Pod 3.: - najmanj srednja strokovna izobrazba trgovske smeri, zaželene izkušnje pri prodaji tekstila Vaše prošnje za razpisana delovna mesta skupaj s potrebnimi dokazili pošljite na naš naslov najkasneje do 1. 8. 1994. KUHINJE IZ UVOZA Pokličite F Ftrgovina TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Besnlca 81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Preživela stvar Konec minulega meseca je bilo. V štirih krajevnih skupnostih pod Storilcem - Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik naj bi tako kot prej vseh 42 let in tako, kot se dogovorili tudi lani, skupaj praznovali krajevni praznik v spomin na najmnoličnejši odhod mol in fantov s tega območja v partizane in ob dnevu samostojnosti ter slovenske drlavnosti. Tradicionalnega praznovanja, ki se je začelo 1958. leta kot občinski praznik tega območja pod Storličem, pa ni bilo. Menda je svet KS Trstenik, ki je bil letos "na vrsti" za organizacijo praznovanja, ocenil, da je takšno skupno praznovanje prelivela stvar. Čeprav iz ugotovitve ni moč razbrati, ali gre za "preliveto" skupno praznovanje v spomin na 42-letno skupno praznovanje z različnimi športnimi, kulturnimi in drulabnimi prireditvami, ali za lanski skupni dogovor, da s praznovanjem nadaljujejo in ga zdrulijo s praznovanjem dneva slovenske samostojnosti in drlavnosti, je takšna ocena in odločitev, saj skupnega praznovanja potem res ni bilo, nekako grenko v prazničnih dneh odmevala na celotnem območju pod Storličem. Bilo je namreč vseeno nekaj drulabnih in športno-rekreacijskih prireditev, ni pa bilo osrednje. Še najmanj boleče je bilo pravzaprav, da tokrat ni bilo različnih in v primerjavi s preteklimi leti številnih prireditev. Številnejši so bili tisti, ki so se spraševali, kako vodstvo ene od štirih krajevnih skupnosti v imenu vseh oceni, da je takšno praznovanje pač preliveta stvar. Marsikje, kjer so nekdanja krajevna praznovanja spremenili ali opredelili drugače, so se o tem najmanj odločali na zborih krajanov, odločitve pa so največkrat posebne komisije utemeljile s takšnimi ali drugačnimi dogodki, običaji, etnografskimi ali drugimi dogajanji v zgodovini. Na območju štirih krajevnih skupnosti pod Storličem pa se (menda) krajani ne tako, ne drugače niso odločali o predlogu, da je dosedanje in lani potrjeno skupno praznovanje Prelivela stvar. • A. Žalar Praznik šoferjev in avtomehanikov Kranj - Šoferji in avtomehaniki v Sloveniji se vsako leto 13. julija spomnijo na leto 1943, ko so slovenske partizanske enote uničile utrjeno okupatorsko postojanko Žužemberk. Takrat, 13. julija, pred 51 leti so v boju prvič sodelovale tudi motorizirane enote. Pred tremi leti, ob agresiji bivše jugoslovanske armade na Republiko Slovenijo, pa so slovenski šoferji s svojimi avtomobili prvi postavili barikade na naših cestah in na ta način začeli učinkovit odpor. Osredja proslava gorenjskih združenj šoferjev in avtomehanikov bo letos v soboto, 16. julija, na Kofcah v tržiški občini. Šoferji in avtomehaniki s svojci oziroma družinami se bodo zbrah na proslavi, ki se bo začela ob 10. uri. Kranjsko združenje šoferjev in avtomehanikov je letos od 23. do 27. maja skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem grometu organiziralo s podružničnimi šolami za učence tretjih in strtih razredov skupaj z mentorji tudi učne ure na terenu. Z avtobusi so si ogledali posamezne nevarne točke na cestah in učence seznanjali z nevarnostmi v cestnem prometu. V teh učnih urah je sodelovalo okrog 1.150 učencev iz podružničnih šol v kranjski občini. Pred letošnjim praznikom je predsednik občinske organizacjc Zveze šoferjev in avtomehanikov Albin Zevnik povedal, da je bilo letos sredi junija v Mariboru državno prvenstvo poklicnih voznikov in avtomehamnikov, ki so se ga udeležili tudi člani združenj z Gorenjskega. Prihodnje leto pa bo takšno državno tekmovanje v Kranju. Gorenjska združenja pa bodo že jeseni začela pripravljati 23. kongres šoferjev in avtomehanikov Evrope, ki bo prihodnje leto maja na Bledu. Letošnjega 22. kongresa, ki je bil 21. maja v Innsbrucku v Avstriji, pa se je iz Slovenije udeležilo kar 150 članov združenj Šoferjev in avtomehanikov, ki so zelo izvirno poskrbeli za predstavitev svoje organizacije in države Slovenije. • A. Žalar Podjetje Kompas hoteli Kranjska Gora, Borovika 1000, objavlja prosta delovna mesta za nedoločen čas s polnim delovnim časom: VODJE STREŽBE HOTELA KOMPAS - V. stopnja izobrazbe - tehnik strežbe - pet let delovnih izkušenj pri vodenju restavracije ali obrata - aktivno znanje dveh svetovnih jezikov - izpit iz higienskega minimuma VEČ NATAKARJEV - IV. ali V. stopnja izobrazbe - natakar ali tehnik strežbe - tri leta delovnih izkušenj - aktivno znanje dveh svetovnih jezikov r - izpit iz higienskega minimuma VEČ KUHARJEV - IV. ali V. stopnja izobrazbe - kuhar ali tehnik kuharstva - tri leta delovnih izkušenj - izpit iz higienskega minimuma Kandidati naj pošljejo pisne prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov PODJETJE KOMPAS HOTELI, KRANJSKA GORA, Borovška 100, 64280 Kranjska Gora. Krajevna skupnost Šenčur Zaradi občine v težavnem položaju Franc Kern, predsednik krajevne skupnosti: "Program, za katerega smo prepričevali krajane, da prispevajo del denarja, da bomo na ta način lahko sodelovali na natečaju, je vreden 8 milijonov tolarjev, dobili pa smo pičlih 900 tisoč tolarjev." Šenčur, 11. julija - V krajevni skupnosti Šenčur bodo do konca julija končali večino za letos načrtovanih del na cestah in javni razsvetljavi. Celotni program bo vreden okrog osem milijonov tolarjev, glavni delež pa so zagotovili krajam. Predsednik krajevne skupnosti Franc Kern pa ob tem ugotavlja, da se v vodstvu počutijo na neki način izigrane, saj so se s krajani dogovarjali za udeležbo, da bi na ta način uspeli na natečaju za občinska sredstva. "Krajani so svoj delež zagotovili, iz občinskega proračuna oziroma natečaja pa ne bomo dobili toliko denarja." V okviru programa s prispevki in delom krajanov v teh dneh obnavljajo tudi cerkev sv. Radigunde v Srednji vasi. Program na področju javne razsvetljave in asfaltiranja bodo uresničili. Zanj so imenovah na območju celotne krajevne skupnosti kar sedem gradbenih odborov. Krajani so pri obeh akcijah sodelovali z delom in denarjem. "Ni prav, da ob pičlih občinskih sredstvih za tako obsežen program v vodstvu ostanemo Krepušceni nekako samim sebi. fihče iz občine nas namreč ni vprašal, kako bomo zmogli celoten program uresničiti. Mi pa smo ob dogovorjanju krajanom na posameznih območjih zagotovili, da bodo pod dogovorjenimi pogoji (lastnem delu in udeležbi) in na podlagi meril dela opravljena. Zdaj, ko bomo program uresničili, bi pričakovali iz občine vsaj kakšen "nasvet", kako programo denarno "zapreti". Nenazadnje smo vsi občani sedanje kranjske občine," je pred dnevi poudaril Franc Kern. Ž ureditvijo cest oziroma ulic in z javno razvetljavo Šenčur po nedavni ureditvi središča dobiva na tem delu komunalne infrastrukutre urejenejšo podobo. Trenutno obnavljajo v Srednji vasi tudi cerkev sv. Radigunde, v načrtu pa imajo tudi ureditev pokopališča, nekaterih novih poti, predvsem pa glavne dovozne ceste, za katero pričakujejo, da bo denar zagotovil Sklad stavbnih zemljišč. "Ostaja pa nekaj problemov, Id se vlečejo že leta in leta in nameravamo zato resno opozoriti nanje ter hkrati zahtevati, da se začnejo urejati. Že vrsto let na primer na celotnem območju krajevne skupnosti opozarjamo in iz leta v leto pričakujemo ureditev odvodnjavanja. Zadnja neurja so naša pričakovanja in nujno rešitev spet potrdila. Pa vendar ugotavljamo, da občina letos spet ni dala ureditev tega problema v program. Tokrat bomo odloč- no zahtevali, da se problem začne reševati takoj. Kljub obljubam, zdaj računamo na Sklad stavbnih zemljišč, na primer še vedno ni načrtov." Drug problem je šenčurska vpadnica z brniške regionalne ceste. Načrti za ureditev Gasilske ulice so na primer stari že deset let, vendar se stvari nikamor ne premaknejo. Pa ne gre za to, da bi bih v krajevni skupnostipremalo vztrajni. Ničkolikorat so že dah pobudo, zahtevo zanjo. Tokrat, pravijo, bodo vztrajali, da dobijo dokončen odgovor, kdaj bo narejena. "Nekaj podobnega se nam že leta in leta dogaja z vrtcem. Znana je lokacija, v programa je deset let, celo kotlovnica pri Osnovni šoli je bila prirejana za njegovo ogrevanje. Kadarkoli smo vprašali zanj, kdaj ga bomo dobili, je bil odgovor Vrtec je v programu. Pa vendarle še vedno ne vemo, kdaj bo, hkrati pa ugotavljamo, da se v manjših krajih kot je Šenčur s tri tuoČ prebivalci in novim stanovanjskim naseljem, gradijo vrtci. Pa vendar smo za vse vrtce v občini Šenčurjani že nekdaj dajali denar in ga nenazadnje tudi zdaj. Da ne govorim o vodovodu oziroma preskrbi z vodo. Zahtevali bomo natančno pojasnilo, zakaj še vedno ob petkih in sobotah občutimo pomanjkanje vode kljub vrtini, ki ie bila napravljena nad Srednjo vasjo." • A. Žalar Gasilci v Kamni Gorici proslavili 95-letnico Na svečnosti, ko je v pro^ gramu nastopil tudi Moški pevski zbor pod vodstvom Egi-ja Gašperšiča, je prapor razvil veteran Valentin Arh, blagoslovil pa skupaj z opremo kamno- Janez Pogačnik: "Da danes lahko razvijamo nov prapor, velja zahvala goriški župnik. 6b jubileju so vsem krajanom, ki so nam pomagali tudi pri tej želji." Razvili so nov prapor Kamna Gorica, 11. julija - Domala vsa gasilska društva v radovljiški občini so se v soboto popoldne s prapori in člani udeležila slovesnosti ob praznovanju 95-letnice prostovoljnega gasilskega društva Kamna Gorica. Med gosti na svečanosti, ko so razvili nov prapor, pa sta bila tudi predsednik občinske skupščine Vladimir Čeme in predsednik IS Jože Resman. "Tako kot pri drugih akcijah do zdaj, so nam krajani pomagali tudi pri nabavi novega prapora. Zato je današanje praznovanje častitljivega jubileja gasilstva v Kamni Gorici praznik nas vseh v krajevni skupnosti," je v govoru rekel predsednik društva Janez Pogačnik, ugotovitev pa potrdil ob čestitki tudi predsednik kra- tevne skupnosti Janez Cengle, :o je Čestital gasilcem ob prazniku. PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Grmičevje prerašča mesto Kranj, julija - Po treh letih, odkar je krajevna skupnost Vodovodni stolp v Kranju prvič opozorila na urejanje zelenic in grmičevja na območju krajevne skupnosti, se stvari na območju vseh mestnih krajevnih skupnosti niso prav nič spremenile, ugotavlja naš bralec. zelenje ob pločniku na Blehvei-sovi cesti (nasproti avtobusne postaje ) ob Lekarni." Naš bralec pravi, da je bilo dolgo časa nekaj podobnega z otroškimi igrišči na območju mesta. Potem pa je sledila Eritožba k županu. Ta je takrat itro zalegla, saj so potem v treh dneh v otroških igriščih zamenjali oziroma pripeljali mivko, naprave pa popravili. "Ne vem, ali župan čaka, da se bo spet nekdo oglasil pri "Mislim, da podeželske krajevne skupnosti dobivajo denar iz proračuna, s katerim potem skrbijo tudi za lepši izgled. V mestu oziroma na območju mestnih krajevnih skupnosti pa naj bi za to skrbela ustrezna javna služba. Le-ta pa ima plačano košnjo in urejanje zelenja le trikrat na leto. Zato najbrž ni čudno, da nekatera območja v mestu grmičevje dobesedno že prerašča. Očiten primer, kako naj ne bi bilo, je Korenine gasilstva pa segajo skoraj v stoletje nazaj v Kamni Gorici zaradi vigenjcev. Kovašt-vo, ogenj v zvezi z njim in požari so bili vzrok, da so se kmalu organizirali. Tako so kmalu po drugi svetovni vojni že imeli gasilci v Kamni Gorici dve ročni brizgalni, po drugi vojni so članstvo okrepili in pomladili, zdaj pa so tudi dobro opremljeni. podelili tudi plakete zaslužnim veteranom Jakobu Erženu, Valentinu Arhu, Valentinu Špar-ovcu, Francu Šolarju, Marku Arhu, Francu Hrovatu, Francu Smrekarju, Marku Pogačniku in Janezu Smrekarju. Predsednik občinske gasilske zveze Jože Smole pa je Janezu Pogačniku, predsedniku društva, izročil odlikovanje I. stopnje, Otmar-ju Potočniku pa plamenico II. stopnje Gasilske zveze Slovenije. * A. Žalar Častitljiva gasilska jubileja Gorje, Bohinjska Bistrica - Dve prostovoljni gasilski društvi v radovljiški občini bosta ta mesec praznovali častitljiva in visoka jubileja. Konec tega tedna bodo proslavljali 100-letnico društva gasilci v Gorjah, prihodnji konec tedna pa gasilci v Bohinjski Bistrici 110-letnico. Gasilci v Gorjah bodo praznovanje začeli v petek, 15. julija, ko bo ob 17.30 gasilska vaja in prikaz sodobnega orodja in opreme. V soboto tudi ob 17.30 bo slavnostna seja, v nedeljo popoldne pa po slavnostni paradi ob 15. uri slovesno zborovanje z blagoslovom novega avtomobila ter prapora. Vse tri dneve pa bodo zvečer tudi družabna srečanja, na katerih bodo igrali različni ansambli. Gasilci iz Bohinjske Bistrice pa bodo praznovanje začeli že v četrtek, 21. julija, s sektorsko vajo ob 17. uri. Naslednji dan bo potem ob 18. uri slavnostna seja društva. Osrednje slovesnosti pa bodo v soboto, 23. julija, popoldne. • A. Ž. njem in se pritožil. Morda pa bi se lahko tudi sam od časa sprehodil po Kranju in si ogledal zelenje in če že odgovorne službe (na primer komunalni redarji - ?) ne poskrbijo za lepši izgled, potem naj bi on (podobno kot pri otroških igriščih) posredoval, da se naredi red. Se najbolje pa bi bilo, da bi se zadeva sistemsko uredila drugače, kot je zdaj, ko ima pooblaSčena služba nalogo za tovrstni izgled skrbeti le periodično oziroma za košnjo zelenic le trikrat na leto. Verjamem, da ni dovolj denarja. Prepričan pa sem, da bi tudi mestne krajevne skupnosti, če bi dobile denar za urejanje zelenic in primerno obrezovanje grmičevja, skrbele za to podobno učinkovito, kot to počno podeželske v kranjski občini." Tako naš bralec, mi pa smo si ogledali območje pri Lekarni nasproti avtobusne postaje. K priombara na izgled res nimamo kaj dodati. • A. Ž. Letošnje dopustovanje Slovo cenenemu delavskemu turizmu? Podjetja zmanjšujejo počitniške zmogljvosti, delavcem ostaja ponudba agencij in zanašanje na lastno iznajdljivost. ^m«iiiiHii|i................^mmmmmmaamm^m^maammmmmmm Kjer prikolic še niso razprodali, jim stoje na tovarniškem dvorišču. Še pred nekaj leti je bilo letovanje na morju dostopno vsakemu delavcu. V domačem podjetju je pred sezono kandidiral za počitnikovanje v tovarniških prikolicah ali počitniškem domu. Plačal je po "sindikalni" ceni, razliko do ekonomske je regresiralo podjetje, ki je tedaj v skrbi za delavsko blaginjo še dalo nekaj na obnovo delovnih sposobnosti in skrb za družbeni standard svojih zaposlenih. Od množičnega delavskega turizma se očitno poslavljamo. Povsod pa vendarle ne, kot smo uspeli zvedeti v nekaterih podjetjih na Gorenjskem. Ohranili so zidane objekte Kako za delavski turizem skrbi kranjska Sava, ki je v Ereteklosti veljala za tovarno, i je imela tovrstni družbeni standard zaposlenih na visoki ravni? Za obnovo delovnih sposobnosti svojih zaposlenih še vedno skuša skrbeti po starem. V svoji počitniški ponudbi ima zdravilišča, hribe in morje, apartmaje delavcem oddaja po tolarski protivrednosti 30 mark. Za 3500 zaposlenih so na voljo počitniške zmogljivosti s 140 ležišči. Če bi se delavci navadili enakomerneje poraz-deljevati dopust prek vsega leta, bi glavnina lahko prišla na vrsto za počitnikovanje. Za termalne počitnice in dopust v hribih to še velja, medtem ko je naval na morje največji v poletnih dveh mesecih ali natančneje tisti teden v avgustu, ko ima podjetje kolektivni dopust. Pred leti so imeli na voljo več počitniških kapacitet: še pred desetimi leti so namreč razpolagali z okoli 40 prikolicami, ki so jih selili iz obmorskega kraja v kraj, zdaj pa jih že tretje leto nimajo več, razen dveh prikolic v Moravskih Toplicah. Ivica Matko, ki v Savi odgovarja tudi za te vrste družbenega standarda, je pojasnila, da Zato, ker so se že amortizirale. Ohranili so samo še zidane objekte. Te imajo tudi na Hrvaškem, v Maredi in Barbar-igi, kjer so se doslej lahko pohvalili z dobrimi izkušnjami. Tudi prvi letošnji letoviščarji prihajajo s pohvalnimi vtisi. Podoben odnos do delavskega turizma so ohranili tudi v Iskri Tel. Počitniških zmogljivosti niso prodajali, razen prikolic, obnavljali pa jih tudi niso. Pred leti so poleg lastnih kapacitet najemali še druge. Za okoli tisoč zaposlenih nimajo veliko lastnih počitniških zmogljivosti: troje stanovanj v Nerezinah in dvoje v Maredi, tri prikolice v cev letuje kar doma, ker ima še za vsakdanje preživetje premalo denarja, kaj šele za dopust. Na počitnikovanje prek agencij, pa naj imajo še tako ugodno ponudbo, Almirine delavke ob nizkih plačah ne morejo misliti. Maredi, razen morja pa ponujajo tudi Čatež, Bohinjsko Bistrico in Pokljuko. Najdražje je letovanje v toplicah, kjer delavci za apartma odštejejo 35 nemških mark (seveda v tolarjih), na morju pa je za 10 mark ceneje. Dokaz, da so še vedno obdržali star sindikalen odnos do dopustovanja svojih zaposlenih, je tudi način plačila: za počitnice jim v dveh obrokih odtegnejo od plače. Nič več počitnic za delavce Povsod na žalost ni več tako. V radovljiški Almiri so denimo že laniprodali vse počitniške zmogljivosti, preden so imeli svet delavcev, ki bi lahko pre- [>rečil odtujitev nekdaj delavske astnine. Kot nam je povedala ena od sindikalistk, so imeli v preteklosti počitniški dom v Kraljevici in sedem prikolic. Počitniški dom so najprej zasedli begunci, pozneje pa so se ga v tovarni odrekli in ga prodali novemu (hrvaškemu) lastniku. Tudi prikolic niso obdržali, tako da Almirine delavke ne morejo več letovati v poceni lastnih zmogljivostih. Kje potem? Kjer e vsaj zakonec zaposlen v firmi, še nekaj da na delavski turizem, si družina morda lahko privošči dopust. Sicer pa ugotavljajo, da vse več delav- Letovanje za tržno ceno Tržiški BPT, ki ga je pred leti doletel stečaj, zdaj pa spet normalno posluje, je svoje počitniške zmogljivosti obdržal, le upravlja jih novo podjetje Voje. 160 postelj v počitniških objektih v Poreču so v sezoni zlahka oddali, in sicer za 25 mark za penzion (za otroke pa pol ceneje). Pravijo, da je to tržna cena, ki je enaka za vse, bodisi za delavce BPT bodisi za zunanje letoviščarje, česar pred stečajem ni bilo. Tedaj je bUa cena za domače delavce precej nižja, razliko do tržne cene pa so pokrivali iz sklada skupne porabe podjetja. Zdaj po načelu odprtosti počitnice v teh objektih ponujajo vsem. Med letoviščarji je kaka tretjina Tržičanov, ostali so iz drugih krajev Slovenije. Z zmogljivostmi na-Hrvaškem, ptavijo, nimajo težav, osnovati je treba le mašano družbo, da dobijo dovoljenje za obratovanje. Majhna podjetja najemajo drugje Sindikalno obarvano ostaja tudi letovanje zaposlenih v Zdravstvenem domu Kranj, kjer so obdržali dvojne cene. Domači za tedenski polpenzion odštejejo 25 mark, tuji 28 mark. Za počitnikovanje jim je ostal dom s 35 posteljami v Piranu, medtem ko so dotrajane prikolice, ki so jih imeli v letoviških krajih Hrvaške, na licitaciji prodah. Lani so se znebili še zadnjih. Za okoli tristo delavcev, kolikor jih je zaposlenih v zdravstvenem domu in zobni polikliniki, poleg svojih iščejo počitniške zmogljivosti tudi drugje. Hrvaška veliko cenejša od Slovenije Pri Svetu kranjskih sindikatov, kjer so za potrebe delavskega turizma osnovah agencijo Sindicom, so se poigravah z zamislijo, da bi pod okriljem te agencije združžili počitniške zmogljivosti podjetij, ki jih podjetja po lastninjenju ne bi več obdržala. Ideja se zaenkrat ni obnesla. Praznino, ki nastaja pri delavskem letovanju, so izkoristili drugače. Podobno kot druge turistične agencije ponujajo dopust v hotelih m turističnih apartmajih. Če že Sri cenah (v povprečju okoli 00 mark za sedemdnevni Elpenzion) niso ravno delavs-. pa skušajo biti pri drugih sindikalnih ugodnostih. Kot sta povedala Hojka Knific in JožeAntolin, lahko letoviščarji plačajo svoj dopust v treh do petih obrokih, pač glede na svoje gmotne sposobnosti. Akontacije ni. Kdor je v večjih denarnih težavah, mu začetek odplačevanja lahko odložijo za dva meseca. Ob takojšnjem plačilu dajejo petodstotni popust. Članice sindikalnega sklada imajo 10-odstoten popust. Kot kaže, so dovolj ugodni, saj se je za eno od njihovih možnosti letos odločilo že več kot tisoč dopustnikov. Ponudba je široka: od morja slovenska obala, Istra, Krk, Kvarner in kot posebna ponudba Veli Iž, sicer pa še zdravilišča in hribi. Hrvaška obala je veliko cenejša, saj se cene polpenzionov za teden dni gibljejo med 260 in 400 markami, na slovenski obali pa pod 350 mark že težko najdemo tovrstni aranžma. Pač pa pri sindicomu svarijo, da je na Hrvaškem draga izvenpen-zionska ponudba, po izkušnjah dosedanjih dopustnikov za tretjino, zato je ugodneje vzeti polpenzion. • D.Z.Žlebir Slovenski počitniški domovi na Hrvaškem: Crikvenica V železarskem domu nikoli ni bilo beguncev Janez Koren z Jesenic je prevzel v upravljanje železarski počitniški dom, zaradi hrvaških predpisov pa ustanovil podjetje, ki upravlja tudi s počitniškim domom Nazarje in Belinka. Jesenice, 7. julija - Nekdanja jeseniška Železarna je imela v Crikvenici na Hrvaškem počitniški dom in ob njem Brezigarje-vo vilo, počitniške hišice pa so imeli tudi v Biogradu na morju. Hišice v Biogradu je v času vojne na Hrvaškem zasedla hrvaška vojska, tako da jih je Železarna več ali manj kar odpisala, medtem koje počitniški dom v Crikvenici, ki leži na izjemno lepi lokaciji poleg obale, še ostal. Zanimivo je, da se v njem niti begunci niso naselili, kar seveda ne velja za ostale počitniške domove v Crikvenici, ki so jih zasedli begunci. Menda v Crikvenici begunci niso zasedli le Petrolovega počitniškega doma in železarskega počitniškega doma. Tisti, ki poznajo razmere in so spremljali dogodke okoli naselitve beguncev in politiko, ki jo je glede slovenskih počitniških kapacitet vodila hrvaška politika, vedo, da so železarii ohranili počitniški dom v Crikvenici le zato, ker je dom vzel najem Eodjetni in sposobni Janez Koren z Jesenic, i domala vse dni v letu živi v Crikvenici, pozna hrvaško zakonodajo in dela po predpisih tuje države. Tako, da v nobenem primeru ne prihaja v noben konflikt z lokalno oblastjo. Janez Koren je zaradi razmer moral ustanoviti na Hrvaškem podjetje in tako zdaj upravlja in skrbi poleg železarskega doma še za počitniški dom Belinka in počitniški dom Gozdnega gospodarstva Nazarje. Janeza Korena smo poklicali v Crikvenico in se pozanimali, kako je z zasedenostjo, penzionskimi in izvenpenzionskimi cenami... "Jeseniška Železarna danes nima s svojim počitniškim domom v Crikvenici nobenih skrbi in tudi nobenih obveznosti več," pravi Janez. "Te obveznosti pa so kar precejšnje, saj je poleg železarskega počitniškega doma ogromno zemljišča - kar 5 tisoč kvadratnih metrov. Po hrvaški zakonodaji tako znašajo vsi prispevki, ki jih moram sam plačati, letno okoli 30 tisoč nemških mark. Tako z enim samim domom ne morem vsega plačati in zato sta v podjetju tudi počitniški dom Belinke in Nazarij.V sezoni in ob polni zasedenosti je v nekdanjem železarskem počitniškem domu 55 ljudi, cene pa so zato, ker imajo sobe skupne kopalnice in tuše, nekoliko nižje kot v hotelih. Tako stane polni penzion za odrasle 25 do 30 nemških mark, v Belinki, ki je hotelskega tipa, pa nekoliko več - 35 nemških mark na osebo na dan. Gostje odštejejo tudi dve marki na dan za turistično takso, medtem ko znaša za otroke eno nemško marko.V strukturi gostov letuje okoli 60 odstotkov Jeseničanovin ker je dom zaprtega tipa, v njem ne smejo letovati tujci. Z lokalnimi oblastmi nimam problemov, še posebej zato ne, ker se držim pravil, da se izkoristijo vse njihove, hrvaške storitve. V domu so zaposleni domačini, ki so v kuhinji in v domu delali že prej. Živila in pijačo nabavljam na Hrvaškem, problem pa je v tem, ker je na tržišču zelo malo hrvaških kun in moram vse plačevati preko žiro računa, zato moram kupovati v maloprodaji in po višjih cenah. Drugače pa je v Crikvenici več letoviš-čarjev kot lani - okoli 20 odstotkov več, prihajajo pa predvsem Čehi in turisti iz drugih vzhodnih držav. Izvenpenzionske cene so res kar precej višje kot v Sloveniji. V domu ie sicer ceneje: nabavna cena, za denimo, steklenico piva je 110 slovenskih tolarjev, prodajamo ga po 170 tolarjev, v kafičih naokoli pa je denimo, uvoženo malo Laško pivo okoli 10 kun ali 225 tolarjev. Mleko m kruh nista toliko dražja, draga so druga živila, sadje in zelenjava. Kakor je meni znano, je dom, ki ga ima radovljiška občinska skupščina v Crikvenici zaprt, medtem ko so v domu, ki ga ima leska Veriga, begunci. V počitniškem domu Železarne so v sezoni vse sobe zasedene, pozimi pa je dom zaprt, kajti nima centralne kurjave." • D. Sedej Zoisovi štipendisti pri Sveti Ani Pustolovsko raziskovanje rudnikov 19 srednješolcev iz vse Slovenije (9 tudi z Gorenjskega) je minuli teden sodelovalo na geološko rudarskem raziskovalnem taboru v Podljubelj u. Podljubelj, 10. julija - Prvi raziskovalni tabor je bil že lani, na pobudo območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje v Kranju pa sta ga pripravila tržiški Zavod za Kulturo in izobraževanje in Geoprof, Id sta tudi nosilca letošnjega. Tabor je namenjen Zoisovim štipendistom, torej najbolj nadarjenim srednješolcem, ki od izobraževanja pričakujejo kaj več, kot zgolj faktografsko nizanje podatkov. Raziskovalni tabor je zanje torej kot nalašč: na letošnjem so spoznavali opuščeni rudnik živega srebra, 350 let delujoči Šentanski rudnik. Kot sta nam povedala Zvonka Pretnar in Pavel A. Florjančič iz Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič in Geoprofa, so mladim raziskovalcem to območje približali zgodovinsko in geološko ter jih popeljali skozi rudnik, kjer so si nabrali kamnin in drugega "dokaznega materiala", opravili pa tuidi meritve in kartiranje v Julijevem rovu. Obiskali so tudi rudnik živega srebra v Idriji. O vsem so do konca tedna, ko so prišli na oglede njihovi starši in organizatorji projekta, pripravili zbirko, izdelali karte in izdali glasilo. Enotedensko druženje najboljših srednješolcev namreč ni samo sebi namen, temveč štejejo tudi razsikovalni rezultati. Pri tržiškem Geoprofu celo razmišljajo, da bi projekt razširili in se z večjim številom mladih nadebudnežev lotili odkrivanja nekdanjih rudnikov v Sloveniji. Taki tabori bi lahko postali mednarodni. Skupina lanskih raziskovalcev (lani so posneli celo sedem kratkometražnih filmov o taboru) že sodeluje v enem od mednarodnih taborov v Franciji. Z letošnjimi se je poleg že omenjenih dveh imen ukvarjala velika skupina strokovnjakov: prof. dr. Jože Čar iz idrijskega rudnika, inženirji Boris Likar, Jože Roje in Darko Terlep iz Rudnika Žirovski vrh, dr. Janez Maver s Filozofske fakultete, Štefan Bukovec s Planinske zveze Slovenije, Janez Šter z Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič, Polde Balažič, jamar, tabornik in alpinist. - Vsa stvar pa vendarle ni smrtno resna, kot se zdi na prvi pogled. Mladi so si privoščili tudi veliko zabave in družabnosti, preizskusili pa so se tudi v prostem plezanju. 13 fantom in 6 dekletom je bila raznovrstna ponudba znanja, raziskovanja, ustvarjanja in druženja všeč. Peter Hudoklin iz Šentjerneja se je udeležil že lanskega tabora in ga mu letos ni bilo odveč ponoviti: "Lani smo spoznavali Dovžanovo sotesko, fosile in kamnine, se ukvarjali s planinarjenjem in poslušali o nesrečah v gorah, letos je poudarek na raziskovanju rudnikov. Že lani mi je bilo všeč, letos pa je spet malo drugače. Sicer sem gimnazijec v Novem mestu, končal sem drugi letnik, po uspehu sem pravdober. Prejemam Zoisovo štipendijo, ki znaša okoli 15 tisočakov, nekaj več, kot prejemajo dobitniki republiških štipendij." "Kot Zoisovega štipendista so me na Zavodu za zaposlovanje v Kranju povabili na razsikovalni tabor v Podljubelj. Radovednost me je gnala, pa sem se odzval," je Eovedal Kudi Sušnik s Podreče, ki je letos ončal drugj letnik Srednje elektro in strojne šole v Kranju. "Tabor se mi zdi zanimiv: predavanja sicer malo manj, zato pa je privlačno raziskovanje. Šel sem tudi v rudniški rov, od koder sem se vrnil z veliko kamninami in ves moker. Poskusih smo se tudi v plezanju in naučili nekaj vozlov, ki jih morajo znati alpinisti, pa tudi jamarji. Kot Zoisov štipendist prejemam mesečno okoli 17 tisočakov štipendije." Irena Dolenc iz Poljan nad Skofjo Loko obiskuje 3. letnik Gimnazije v Škofji Loki: "Tabor razumem bolj kot druženje mladih, ki imamo podobne interese. Všeč mi je, družba je dobra, program pa kar naporen. Poslušamo veliko predavanj, ki nam jih praktično ilustrirajo z raziskovanjem v naravi. Prvič v življenju sem bila tudi v rudniku - prava pustolovščina! Tudi jaz sem Zoisova Štipendistka, nazadnje sem dobila 15 tisoč štipendije." Vesna Rozman iz Lenarta pa je dijakinja druge mariborske gimnazije: "Pogoj za Zoisovo štipendijo je dober šolski uspeh, poleg tega pa tudi razni dosežki na republiških tekmovanjih, raziskovalne naloge in podobno. Ker so zahteve višje, je tudi štipendija nekaj višja: moja je v tretjem letniku gimnazije znašala 16 tisoč tolarjev. Ko sem dobila to štipnedijo, so me vprašali tudi po interesih. Dejala sem, da se zanima za geologijo, zato so me verjetno letos povabili na raziskovalni tabor. Ni mi žal, da sem se ga udeležila, saj mi je dal zlasti veliko praktičnih spoznanj." • D.Z. Žlebir ORTOPEDSKI PRIPOMOČKI TEPINA, d.o.o., JESENICE vabijo k sodelovanju STROKOVNEGA SODELAVCA za nedoločen čas, poskusno delo 3 mesece. Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev (državljanstvo, aktivno obvladanje slovenskega jezika, nekaznovanost) izpolnjevati še: V. stopnjo izobrazbe smer terapevtski, medicinski ali farmacevtski tehnik ter dve leti delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: Ortopedski pripomočki Tepina, d.o.o., p.p. 101, 64270 Jesenice. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v Premanturi. V galeriji Mestne hiše je razstavljen izbor predvojnih likovnih del slikarjar Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala. V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Cernigoja. V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko KastelicV Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava fotografij članov Foto kluba Maribor. Tudi v galerijskih prostorih Kosove graščine je na ogled fotografska razstava, avtor je Marko Pogačnik. V bistroj u Želva so predstavljene črnobele fotografije Mike Mekline iz Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Boris Praprotnik z barvnimi fotografijami. V pizzeriji Bist'rca v Mojstrani so razstavljene fotografije izdelkov iz brušenega stekla Damjane Aupič z Jesenic. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je po novem odprta od 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30 ure, ob sobotah je zaprta. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo barvne fotografije člani Fotokluba Janez Puhar iz Kranja. V prostorih Gorenjske banke so na ogled slike Nataša Rozman z Brezij. Od 1. julija dalje je galerija Šivčeva hiša v popoldanskem času odprta od 17. do 19. ure, dopoldan pa od 10. do 12. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Stavbna dediščina Begunj na Gorenjskem, avtorja Mirka Majerja. BLED - V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava ruskega akad. slikarja Jurija Kravcova. V Vili Prešeren razstavlja akvarele Vida Bogataj. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavljata oblikovalki Lena Šajn in Majda MrzelJ. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Marjan Prevodnik iz Ljubljane litografije na temo Tihožitja. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava likovnih del Henrika Marchela in Janeza Kneza. V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Janez Hafner. Likovna dela otroškega Ex tempora 94 si je moč ogledati v Mali galeriji Žigonove hiše. V okroglem stolpu je na ogled razstava Oblačilna kultura na Slovenskem. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka. DRUGI KONCERT GROBLJE 1994 Groblje, julija - Na letošnjem drugem koncertu 24. mednarodnega poletnega festivala komorne glasbe Groblje 1994 so v torek zvečer v grobeljski cerkvi v harmoniji zvoka in barv z navdihom Jelovškovih fresk nastopili madžarski Komorni orkester "Mendelssohn Strings" iz mesteca Veszprem z umetniškim vodjem in prvim violinistom Petrom Kovatsem, in sloviti, pa vendar še mladi francoski violončelist Xavier Gagnepain. Ta se je predstavil v zahtevnem Havdnovem Koncertu v C-duru. Ta točka in solist sta bila vsekakor vrhunec letošnjega grobeljskega poletnega festivala komorne glasbe. Odlična solistova igra je spet kot redno doslej privabila polnoštevilno publiko. Ansambel sam, petnajst godalcev (po štiri prve in druge violine, po tri viole in violončela ter kontrabas) pa je sam odigral prav tako tehten delež sporeda. Odlični madžarski godalci, ki se bodo v prezbiteri)" grobeljske cerkve letos še vrnili in skupaj s Slovenskimi madrigalisti ter Janezom Boletom septembra sklenili letošnji festival, so sami odigrali še glasbo skladateljev Tomasa Albinonija, Vvblfganga Amadeusa Mozarta, Felbca Mendelssohna - Barholdvja in Bele Bartoka. Tu in tam jih je v tistem vročem in soparnem večeru, pred TV kamerami in reflektorji zanesla intonacija, vendar pa je večer minil kot res prvovrstno grobeljsko dejanje. Glasba v tem poletju na Gorenjskem torek živi v vseh polnokrvnih elementih in ni se bati, da bi jo počitnikovanje in dopustovanje prekinilo. Po vmesni grobeljski pavzi julija in avgusta bo na vrsti še 10. jubilejni festival IDRIART in 11. festival RADOVLJICA 1994. • F.K. KISELŠTAJN KULTURI Kranj, 14. julija - V okviru prireditev Kiselštajn živi kulturi bo na poletnem otroškem festivalu v gradu Kiselštajn v četrtek, 14. julija, ob 19. uri nastopil pantomimik Andres /jO/Ef^J*Valdes s svojo sodelavko Jano Ko-vač s predstavo za najmlajše Gospod poletni otroSki festival Mimo in gospodična Ta pa ta. Če bo slabo vreme, bo predstava v Prešernovem gledališču. Poletni otroški festival so omogočili: Gorenjska Banka, d.d., Kranj, Merkur Kranj, Petrol Slovenska naftna družba in Zavarovalnica Triglav. • M.A. Jubilejni 10. IDRIART Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33, razpisuje prosta delovna mesta naslednjih učiteljev: SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŽEVNOST (2) - za nedoločen čas s polnim delovnim časom in - za določen čas s skrajšanim delovnim časom Razpis je objavljen za 15 dni. Nastop dela je za vsa razpisana mesta 1. 9. 1994. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema tajništvo šole 15 dni od objave. Kandidatom bo nudilo tudi dodatne informacije. KONCERTI, TEČAJI, PREDAVANJA Od 23. do 30. julija bo na Bledu potekal program jubilejnega mednarodnega festivala, ki že deset let neprekinjeno poteka rudi v Sloveniji. Kot je povedal Miha Pogačnik, idejni vodja in organizator, se bo letošnji začel že 13. julija v Dubrovniku. Štiri dni bo IDRIART povezan z Dubrovniškim festivalom. V tem času bodo tudi v Dubrovniku organizirali delavnice, folklorne in plesne nastope, srečanja z domačini in in tečaje v okviru wal-dorfske pedagogike. Kot je povedal Miha Pogačnik, slovenski pianist, ki deluje v tujini in organizira festival IDRIART tudi z namenom, da pokaže drugačen turizem, bodo udeleženci festivala obiskali tudi nekaj begunskih taborišč, za kar predvsem s strani tujcev je še posebej veliko zanimanje. Miha Pogačnik in drugi umetniki IDRIARTA bodo v Dubrovniku tudi koncertirali, nato pa se bo več sto prijavljenih udeležencev vkrcalo na sedem ladij, ki bodo sestavljale tako imenovano 'ladjevje miru' in iz Dubrovnika odplu-lo v Split, Šibenik in obiskalo dalmatinske otoke. V nedeljo, 24. julija, popoldne se bodo srečali z udeleženci, ki bodo tja prispeli z Bleda. Slovenski del IDRIART se bo začel dan prej, 23. julija z otvoritvenim koncertom Orkestra akademije Hamburg pod vodstvom Elmarja Lampsona. Bachovo Umetnost fuge bodo izvajali v cerkvi na otoku ob 20. uri, pred tem pa se bodo udeleženci že ob 17. uri zbrali ob jezeru pred Vilo Prešeren, odkoder se bodo s čolni peljali na otok. V nedeljo, 24. julija, se bodo udeleženci festivala Prek Vršiča odpravili proti iranu. Pri koči pred izvirom Soče bo predtavitev legende o Zlatorogu v postavitvi Alenke Violinist Miha Pogačnik, idejni vodja in organizator festivala, sicer deluje v tujini. Bole Vrabec, igralci Gledališča Tone Čufar z Jesenic in Linhartovega odra iz Radovljice pa bodo uprizorili nekaj odlomkov iz pesnitve nemškega naravoslovca in pesnika Rudolfa Baumbacha (1840 -1905). Po predavanju Marka Pogačnika bodo nadaljevali vožnjo v Piran, kjer se bodo popoldan srečali z Ladjevjem miru, udeleženci festivala IDRIART iz Dubrovnika. Tam jih bo nagovoril slovenski zunanji minister Lojze Peterle, na Tartinijevem trug pa bo nastopil Pihalni orkester KUD Karol Pahor iz Pirana. Zvečer bo v cerkvi sv. Jurija koncert, kjer bodo nastopili Tržaški oktet, Interpreti Veneziani z baročno glasbo in violinist Miha Pogačnik. Zvečer se bodo odpravili v Hras-tovlje, kjer si bodo ogledali freske, nato pa naslednji dan nadaljevali s potjo v Krajinski park Rakov Skocjan. V ponedeljek, 25. julija, bodo tako udeleženci festivala med drugim poslušali predavanje Još-ka Savlija o Venetih, po Eredavanju bo kratek koncert jubljanskega kvinteta trobil, nato pa se bodo z avtobusi odpeljali na Cerkniško jezero. Tam bo Marko Pogačnik govoril o duhovnih razsežnostih krajine, Iztok Geister pa o Eticah in kačjih pastirjih Cer-niškega jezera. Zvečer se bodo udeleženci festivala vrnili na Bled. V torek, sredo in četrtek, od 26. do 28. julija torej, bodo čez dan v osnovni Soli Bled in Festivalni dvorani pripravljene delavnice na najrazličnejše teme: od antropozofije PONOVNO GROBLJE Groblje, 12. julija - Danes ob 20. uri bo na Mednarodnem poletnem festivalu komorne glasbe Groblje'94 nastopil Domžalski komorni zbor pod vodstvom Karla Leskovca. Solisti: Nina Kompare (sopran), Marta Starbek (alt), Andrej Leveč (tenor), Zoran Potočan (bas). Domžalski komorni zbor je bili ustanovljen pred sedmimi leti in pod vodstvom Karla Leskovca nastopa po vsej Sloveniji, pa tudi po sosednji Avstriji in Italiji, kjer so na 16. mednarodnem pevsekm festivalu skupnosti Alpe - Adria zastopali Slovenijo. Na lanskem tekmovanju Naša pesem so osvojili zlato odličje, dirigent pa je prejel priznanje za najbolje izvedeno obvezno pesem na tekmovanju. Na današnjem koncertu bodo med drugim izvajali pesmi Gallusa, Adamiča, Regerja, Vremšaka, Habeta in Kogoja. • MA. Mohorjeva družba je izdala novo knjigo PRIBLIŽAJMO NARAVO OTROKOM Ljubljaja, julija - Mohorjeva družba je te dni izdala zanimiv vodič k naravi za starše in vzgojitelje z naslovom "Približajmo naravo otrokom" avtorja Josepna Cornella. Družba sicer ni ravno znana po takih izdajah, čeprav je vsa leta izdajala tudi knjige s področja naravoslovja. Ena od njih je tudi leta 1989 izdana Vzgoja za življenje avtorja Donalda VVatersa, ki prav tako kot novi vodič izhaja iz Ananda šole. To je šola oziroma vas v Kaliforniji, ki ima za osnovno vodilo naučiti človeka živeti. Njihov pristop k vzgoji zahteva visoko disciplino, uravnotežene odnose, akademsko odličnost in notranji mir - le tako lahko pomagajo otrokom, da se zave svojega najvišjega potenciala. Šola ima internat, organizira programe za izobraževanje učiteljev ter vodi delavnice po vsej državi. Avtor Joseph Cornell je direktor vzgoje za okolje na Ananda šolah in se je več let ukvarjal z otroki kot vodnik v naravi. V vseh teh letih je zbral in razvil 42 iger, ki jih lahko spoznamo v knjigi Približajmo naravo otrokom. Cilj teh iger je otrokom pomagati, da spoznajo, kako globoko jih lahko narava navdihne. Ena od iger je npr., da zgodaj spomladi, ko pošljejo korenine prvi val soka v svoje veje, s stetoskopom poslušamo srčni utrip drevesa, ki je slišati kot klokotajoč, prasketajoč življenjski tok. Janez Gregori, biolog in višji kustos v Naravoslovnem muzeju Slovenije, ki je tudi sodeloval na predstavitvi nove knjige Mohorjeve družbe, je dejal, da se od narave vedno bolj oddaljujemo in da bo zato ta knjiga dragocen in nepogrešljiv pripomoček staršem in učiteljem pri vzgoji otrok, kot vodnik pri oblikovanju njihove celovite osebnosti. Osebnosti, kakršne naš čas potrebuje. • E. Gradnik preko euritmije, sadjarstva, živinoreje, do aktivnega poslušanja glasbe, delavnice slovenskega plesnega izročila ter waldorfske pedegogike. Večeri bodo namenjeni koncertom. V torek, 26. julija, bo ob 20.30 uri klavirski maraton, na katerem bodo nastopih Pi-Hsien-Chen iz Nemčije, Pierre Jasmin iz Kanade in Maria Noller - Namičeva, prav tako iz Nemčije. V sredo, 27. julija, bosta nastopila violinist Miha Pogačnik in pianistka Maria Noller-Namičeva, v četrtek, 28. julija, pa bo ob 15.30 v cerkiv koncert Ljubljanskih Madrigal is tov. Na dvorišču Loškega gradu bo ob 17.30 nastop Komornega pevskega zbora Loka, ob 20. uri pa v kapucinski cerkvi v Šk. Loki koncert Tria za violino, violo in violončelo, Orkestra Akademije Hamburg in Orgelski koncert s petjem. V petek, 29. julija, se bodo udeleženci festivala odpravili proti Štajerski, kjer bo med drugim koncert harfistke Mojce Zlobko in pevke Bogdane Herman, na gradu Bori Ea bo zaključni koncert Or-estra Akademije Hamburg. "Želim, da tujci spoznajo to našo deželo, ki je nekaj posebnega. Obenem pa želim, da se festivala udeležijo tudi domačini. Da spoznajo še drugačne načine dela, razmišljanja in razumevanja," je na novinarski konferenci pred začetkom jubilejnega 10. Festivala IDRIART poudaril Miha Pogačnik. • M. Ahačič DOBILI SMO EVROPSKI SLOVAR Izšel je v sodelovanju Založbe Mladinske knjige s podjetjem CDE nova tehnologija. Ljubljana, julija - V zbirki Cicero je izšel Evropski slovar, izvirnik je francoski, avtorjev Henrija in Monique Goursau. Ni pa v izvirniku izšel slovar na CD ROM, kor se je to zgodilo pri nas. Evropski slovar v šestih jezikih (slovenščina, angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, španščina) v knjigi in elektronski slovar pomenita novo obliko sodelovanja Založbe s podjetjem CDE nova tehnologija, je uvod v nekakšno medsebojno "spoznavanje". Najpomembneje pa je, da je ta elektronski slovar prvi take vrste pri nas. Evropski slovar je predvsem zelo pomemben za sporazumevanje v zasebnem in poklicnem življenju, je odličen priročnik za dijake, študente, poslovneže in popotnike. Uredila in prevedla ga je Breda Konte, v njem je 50 tisoč pojmov, temelji pa na 8 tisoč najpogostejših besedah, ki se uporabljajo v pogovoru. Zaradi pomanjkanja prostora so se morali (že v izvirniku) odpovedati slovničnim in semantičnim definicijam. Želja po priročnem in praktičnem slovarju je vodila v tipografijo, ki se sklada s praktičnim formatom, omogoča pa hitro in pregledno branje. Očitno tudi Založba Mladinska knjiga nadaljuje s koristinim delom - z izdajanjem tečajev in slovarjev (v tem primeru) za samostojno učenje. • Špela Vidic Bled - Konec tedna se je iztekel drugi mednarodni lutkovni festival, ki je letos potekal na Bledu in v Kranjski Gori. Poleg domačin lutkarjev so se ga udeležili tudi gostje iz Zagreba, sosednje Italije in Avstrije. Prav avstrijska lutkovna skupina iz VVlesa je s predstavo Poroka pod slapom, ki je bila namenjena odrasli publiki, festival tudi zaključila. Režira] jo je slovenski režiser Marjan Bevk. Sicer pa je bila večina lutkovnih igric namenjena otrokom. Ti so bili tudi najštevilnejše občinstvo. Italijanska otroška skupina pa je navduševala tudi s pouličnim programom. • M.A., fotografija: Gorazd šinik GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Kompas hoteli so delniška družba Lastninjenje pobralo 100 tisoč nemških mark Kranjska Gora, 11. julija ■ Prvi slovenski hotelirji in prvi v okviru Kompasa so kranjskogorski hoteli izvedli lastninjenje. Niti približno niso pričakovali, da sam postopek lastninjenja toliko stane. Kompas hoteli Kranjska Gora so bili prvi v okviru Kompasa in tudi med slovenskimi hotelirji, ki so se odločili za lastninjenje. Javno prodajo delnic so 2. julija tudi uspešno zaključili. V kranjskogorskih Kompas hotelih, kamor sodi gostišče Jasna, hotela Kompas in Alpina, pričakujejo, da bodo že letos jeseni začeli delovati kot delniška družba, čez dve ali tri leta pa bo jasno, kdo bo pravi lastnik, saj se bo zagotovo našel kdo, ki bo želel imeti večjo moč pri odločanju in bo imel denar za odkup delnic. In tedaj bo verjetno prišel v poštev tudi tuji kapital, ki že zdaj kaže zanimanje, vendar zaradi naše zakonodaje ne more vlagati. "Na lastninjenje smo se intenzivno pripravljali kar petnajst mesecev," pravi direktor Borut Perovšek. "Pripravljali na javno prodajo delnic, saj z interno razdelitvijo in notranjim odkupom zaradi visoke vrednosti objektov zaposleni ne bi postali večinski lastniki. Naš družbeni kapital je bil ocenjen na 1,67 milijarde tolarjev ali 29 milijonov nemških mark, pri Borut Perovšek nas pa je zaposlenih 117 ljudi. Vendar kljub temu del družbenega premoženja ostane v njihovih rokah. Podjetje je tako razdeljeno na gostinski in hotelski del, na dve družbi: Jasno kot gostinsko družbo in na hotele. Ker je vrednost družbenega kapitala v Jasni samo 46,9 milijona tolarjev, so v tej družbi prišli v poštev vsi lastninski certifikati zaposlenih. V Kompas hotelih, kjer je vrednost druž- Na Bledu odprta nova delavnica Podjetje Seaway širi svojo dejavnost Seaway je trenutno edino specializirano podjetje v Evropi za razvoj plovil Bled, 11. julija - Seaway je na Bledu odprl novo delavnico s pisarnami. Začetki njihovega dela segajo dobrih 10 let nazaj, slovensko podjetje pa danes zaposluje 35 delavcev, med njimi enega vodilnih evropskih strokovnjakov za gradnjo iz kompozit-nih snovi, Dominiqua Pedrona iz Francije. Dejavnost podjetja Seaway se omejuje na navtiko - izdelujejo načrte za jadralna in motorna plovila, orodja za gradnjo plovil (modeli, kalupi), izdelujejo dele za plovila, prodajajo navtično opremo. Z novimi prostori na enem mestu so združili komercialno, konstrukcijsko in razvojno dejavnost. Sodelujejo evropski izdelovalci serijskih plovil. Za seboj imajo kar precej projektov -več kot 50 za 22 izdelovalcev v desetih državah. Na podlagi teh načrtov je bilo izdelanih okrog 6000 motornih in jadralnih jaht. Imajo svoja ali franšizna prodajna mesta v Ljubljani, Portorožu, Piranu, Puli, Opatiji. Velike uspehe pričakujejo tudi v prihodnje. Za letošnje leto načrtujejo za šest milijonov mark prometa, predvsem v izvozu. Klienti so, kot je bilo rečeno na slovesni otvoritvi, zadovoljni, sami pa želijo razširiti sodelovanje s kooperativnimi podjetji. Razvoj novih bark bi radi pripeljali na najvišjo strokovno in kvalitetno raven. Izpopolniti želijo računalniško opremo in k sodelovanju pritegniti še nekatere strokovnjake iz tujine, obseg dela pa v nekaj letih morda podvojiti in zaposliti še več delavcev. Na otvoritvi je Marjan Podobnik poudaril, da morajo politiki na področju gospodarstva zagotoviti normalne pogoje za konkurenčnost, tudi s tujimi trgi. Treba je spodbujati razvoj podjetij, kot je Seaway. • Špela Vidic benega premoženja neprimerno višja - 2,627 milijarde tolarjev - pa je lastninska razdelitev taka: 40 odstotkov so prevzeli različni skladi, preostanek pa je šel v javno prodajo. Javnosti je bilo tako na voljo 97.620 delnic v nominalni vrednosti 10 tisoč tolarjev. Cena delnic je bila v javni prodaji različna, odvisno od tega, s čim se je plačala. Če je bil zamenjan lastninski certifikat, je bila cena nekaj več kot 7 tisoč tolarjev, če pa je bila vložena gotovina, je bila cena delnic večja in je znašala nekaj nad 9 tisoč tolarjev. Stroški lastninskega preoblikovanja pa so bih ogromni in v taki višini jih prav gotovo nismo pričakovali. Znašajo okoli 100 tisoč nemških mark: treba je bilo plačati agencijo za svetovanje, ocenitev podjetja, obvezne objave, tu so razni prispevki državnim institucijam. Izdali smo 200 tisoč delnic - samo stroški tiska so bih precejšnji. Zanima me, ali je drŽava sploh pomislila na to, koliko bodo morala podjetja plačati samo za postopek lastninjenja, kajti prepričan sem, da bodo to številna podjetja zelo težko zmogla. Če smo mi morali plačati 100 tisoč nemških mark, to pomeni, da nam je lastninjenje pobralo letošnji dobiček, ki bi ga po več letih zanesljivo ustvarili.Vendar lastninjenje, v katerega smo vložili ogromno dela in ga po zaslugi strokovne skupine, v kateri sta se najbolj izkazali Radmila Jakac in Tina Hab-jančič, uspešno izvedli, še ni končano. Čaka nas še kar precej dela - treba je dobiti še dve soglasij agencije in nove firme tudi registrirati." V kranjskogorskih hotelih Kompas so lani in letos vložili okoli 900 tisoč nemških mark predvsem v prenovo kuhinje m v obnovo Kompasovega motela poleg hotela. Pričakujejo, da bodo letps v obeh hotelih presegli 70 tisoč nočitev, kar bi jim skupaj z zunajpenzionsko porabo prineslo 248 milijonov tolarjev prihodka. V letu 1997 naj bi prvič presegli 100 tisoč nočitev, kar bi jim prineslo nekaj manj kot 400 milijonov tolarjev prihodka. Medtem ko naj bi še letos poslovali z izgubo, naj bi že prihodnje leto izplačevali dividende, saj pričakujejo nekaj več kot 8 milijonov tolarjev dobička, ki naj bi leta 1997 znašal skoraj 60 milijonov tolarjev. • D.Sedej Papirničarji čakajo na obljubljeno pomoč Goricane ne morajo poplačati starih dolgov Kranj, 11. julija - Tovarna celuloze in papirja v Goričanah je zdaj v 75- odstotni lasti sklada za razvoj, z njegovo pomočjo so uspeli odkupiti večino starih dolgov do dobaviteljev in bank, ne morejo pa jih odplačati. Letos imajo v tekočem poslovanju toliko izgube, kolikor znašajo obresti. Sava vabi k lastninjenju tudi upokojence Korporacija Sava Kranj, ki je že pripravila program lastninjenja korporacije kot celote je do sredine prejšnjega meseca že deponirala nekaj nad 2600 certifikatov, njihova vrednost pa znaša več kot 650 milijonov tolarjev. To pomeni petino kapitala, ki je namenjen za interno razdelitev delnic. Korporacija je k internemu lastninjenju povabila tudi svoje nekdanje delavce, s programom lastninjenja in nadaljnjim razvojem korporacije pa jih vodilni predstavniki seznanijo na posebnih srečanjih, ki jih pripravljajo v Domu KS Stražišče. • M.G. Združenje celulozne, papirne in papirno-predelovalne industrije Slovenije je na nedavni tiskovni konferenci opozorilo, da sklad za razvoj in slovenska vlada nista uresničila lani sprejetega sklepa državnega zbora o pomoči pri financiranju tekočega poslovanja in delnega pokrivanja starih dolgov v podjetju Videm Papir in pri razreševanju ekoloških problemov v Tovarni celuloze in papirja v Goričanah pri Medvodah. Problemi se zato kopičijo, papirničarji pa opozarjajo, da je pomoč toliko bolj nujna, saj je tovrstna industrija v svetu izšla iz recesije, cene njihovih izdelkov naraščajo, zato bi morali toliko hitreje razčistiti s preteklostjo, da bi se naši papirničarji lahko posvetih tekočemu poslovanju. Kako težaven je položaj te panoge, pove podatek, da so imeli slovenski papirničarji lani 3,2 milijarde tolarjev izgube, pozitivno pa je poslovala le ena tovarna. V Goričanah se sanacija odvija pozitivno, tako sodijo tudi lastniki, pri čemer je potrebno omeniti, da ima 18-odstotni lastninski delež av- Izvoz narašča Kranj, 11. julija - Maja letos je bila v primerjavi z lanskim majem pokritost uvoza z izvozom veliko boljša, saj je bila lani 88-odstotna, letos pa 97-odstotna. Maja letos je slovenski izvoz blaga in storitev znašal 538 milijonov dolarjev, uvoz pa 555 milijonov dolarjev, tako je bila pokritost uvoza 97- odstotna, primanjkljaj pa je znašal 17 milijonov dolarjev. Izvoz je bil maja letos kar za 10,3 odstotka večji kot maja lani, uvoz pa manjši za 0,2 odstotka. Majski izvoz pa je bil za 2,7 odstotka večji kot aprilski, uvoz pa manjši z 0,4 odstotka. Izvozni podatki so spodbudni tudi za prvih pet letošnjih mesecev, saj je bil izvoz za 4,6 odstotka večji kot lani v tem času, uvoz pa manjši za 1,5 odstotka. Kljub temu je primanjkljaj še znašal skoraj 56 milijonov dolarjev oziroma 2 odstotka. strijski partner. Kljub redni proizvodnji in boljšemu poslovanju pa podjetje še ni sposobno odplačevati in posojil in imeti hkrati dobička v tekočem poslovanju, nikakor pa seveda še ne morejo poplačati starih posojil, ki jih je odkupil sklad za razvoj. Zato v Goričanah predlagajo odpis dolgov, ki blokirajo podjetje, pridobitev brezobrestnih posojil za obratna sredstva in sanacijo tovarne ter nepovratna sredstva za nakup rezalnega stroja, s pomočjo katerega bi lahko za polovico povečali končno proizvodnjo. Nerazrešeni pa ostajajo ekološki problemi v Goričanah, kjer je bila tovarna celuloze pred dvema letoma zaprta, histerično, kakor so dejali na tiskovni konferenci. Tovarna je namreč v ekologijo dotlej vložila kar 51 milijonov mark, zato v Goričanah trdijo, da so bili pri tem zavedeni. Direktor Andrej Božič je dejal, da se bodo odločili za tožbe, če ne bo šlo drugače, saj njihova terjatev do Mestnega vodovoda in kanalizacije znaša 12 milijonov mark. • M. Volčjak Uspešna proizvodnja novega telefonskega aparata Junija so v Iskri Terminali izdelali 1000 ROLLPHONOV Kranj, 8. julija - V začetku letošnjega leta je v Iskri Terminali stekla redna proizvodnja telefonskega aparata ROLLPHONE, ki je namenjen predvsem tistim, ki veliko telefonirajo. V aparat je namreč vgrajen obsežen telefonski imenik za več kot 160 imen in številk posameznih naročnikov, zaradi česar odpade zamudno iskanje po telefonskih imenikih in beležkah, kar pomeni novost v svetovnem merilu in je v celoti rezultat domačega znanja. Letos so v Iskri Terminali izdelali že 3000 aparatov, od tega kar 1000 v mesecu juniju. Povpraševanje po telefonskih aparatih ROLLPHONE je veliko tako doma, kot tudi v tujini. Bistveno prednost pred ostalimi telefonskimi aparati in hkrati tudi novost je nov način izbiranja z vrtečim se valjem. Z vrtenjem tega valja lastnik telefonskega aparata na enostaven in hiter način iz seznama poišče posamezno telefonsko številko, potem pa jo pokliče samo s pritiskom na tipko "Dial". Uporabnik ROLL-PHONA lahko vpisuje novo številko v imenik tudi med pogovorom. ROLLPHONE ima vgrajen alfanumerični prikazovalnik, preklop med tonskim in dekadnim izbiranjem, tipko za ponavljanje zadnje izbrane številke in 12 tipk za direktno izbiranje. V telefonski aparat je vgrajena ura z alarmom in datumi, elektronska beležka in še nekaj drugih funkcij. Aparat je možno kupiti v naših trgovinah od začetka letošnjega leta. Uspešno pa se trži tudi na najzahtevnejših evropskih trgih. V podjetju Iskra Terminali načrtujejo jeseni dva nova telefonska sistema - SELECOM 5 in SELECOM 10, ki naj bi jih prvič predstavih javnosti na letošnjem sejmu elektronike v Ljubljani. • Janez Kuhar INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ 1. Razpis za področje malega gospodarstva V UL št. 38/94 (stran 1273) je objavljen javni razpis za financiranje malega gospodarstva iz proračuna in sicer za: - subvencioniranje malega gospodarstva (341 milj. SIT) - delovanje pospeševalne mreže za razvoj malega gospodarstva (200 milj. SIT) - promocija malega gospodarstva (20 milj. SIT) Vsi prosilci za sredstva za razvoj, ki so vložili popolno vlogo z zahtevano dokumentacijo do 31. decembra 1993 in želijo ponovno kandidirati po tem razpisu, morajo predložiti Skladu samo zahtevo za obnovitev vloge. Če so nastalo spremembe pri nameravani investiciji, morajo spremembe obrazložiti in jih dokumentirati, razen v primeru zmanjšanja prvotno zaprošenih sredstev za razvoj. Razpis je odprt do porabe namenskih sredstev oziroma najkasneje do 1.10.1994. 2. Kontingenti, uvoz Ker se podjetniki in obrtniki pogosto obračate na nas s številnimi vprašanji glede kontingentov in uvoza opreme ter repromateriala, vas ponovno opozarjamo, da: - je bil razpis za vlaganje zahtevkov za dodelitev kontingentov za uvoz končnih tekstilnih izdelkov za široko porabo objavljen v Gospodarskem vestniku št. 20/94 in je trajal 8 dni. Za zamudnike oz. tiste, ki niste prebrali naših informacij v Gorenjskem glasu, ponovno poudarjamo, da obstajajo za določene izdelke še možnosti dodeljevanja kontingentov, zato nas pokličite. - je potrebno za zahtevek, da se oprema oz. repromaterial ne proizvaja v R Sloveniji - kar potrjuje Služba za javna pooblastila pri Gospodarski zbornici Slovenije, predhodno vplačati 1.000,00 SIT (specifikacija 500,00 SIT) na žiro račun GZS 50101-637-58127, sklicna št. 303. V UL št. 35/94 je objavljena uredba o spremembi meril po znižanju carinske stopnje ali prostega uvoza blaga v letu 1994, kjer carinske ugodnosti veljajo tudi za opremo, ki se lahko uvaža brez plačila carine s pogojem, da uvožene opreme ne proizvajamo v Sloveniji. Za uvoz reprodukcijskega materiala in surovin, ki jih Slovenija ne proizvaja, pa velja 70 % nižja carinska stopnja. 3. Novi obrazci za izvoz humanitarne pomoči v Irak Od 31. maja letos so v veljavi novi obrazci za odobritev izvoza v Irak za humanitarno pomoč. Obrazec lahko dobite na Območni gospodarski zbornici v Kranju, Bleiweisova 16, tel. 222-583. BANČNI NASVET Vsakdo se je že marsikdaj znašel v položaju, ko bi si rad privoščil nekaj, kar ni vnaprej načrtoval, trenutno finančno stanje pa mu tega ni dopustilo. Ena od možnih rešitev je pridobitev izrednega limita na tekočem računu. In kateri so osnovni pogoji za pridobitev izrednega limita? Pogoji za pridobitev izrednega limita Prosilec mora s tekočim računom poslovati najmanj leto dni. Poslovanje mora biti v skladu s Pogodbo o ustanovitvi in vodenju tekočega računa. Med drugim to pomeni, da imetnik tekočega računa v preteklem letu ne sme prekoračiti dovoljenega negativnega stanja za več kot 10 % mesečnega priliva na tekoči račun. Imetnik tekočega računa lahko zaprosi za izredni limit do dvakratnega mesečnega priliva na računu, vendar ne več kot 150.000 SIT za dobo 6 mesecev Imetnik plačilne kartice Activa lahko zaprosi za izredni limit za dobo 1 leta glede na mesečni priliv na tekoči račun in sicer. višina mesečnega priliva višina izrednega limita -do 50.000,00 SIT 2 kratni priliv -od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT 3 kratni priliv -od 100.001,00 SIT do 150.000,00 SIT 4 kratni priliv - od 150.001,00 SIT 5 kratni priliv Zgornja meja za odobritev izrednega limita je 2.000.000,00 SIT. V primeru, da izredni limit presega redni mesečni priliv, mora prosilec zagotoviti zavarovanje izrednega limita s plačilom zavarovalne premije, s poroki ali z zastavo tolarskih sredstev. V vlogi za odobritev limita se prosilec lahko odloči za avtomatsko podaljšanje izrednega limita po njegovem poteku. Za vsa konkretna vprašanja oz, če ste se za izredni limit že kar odločili, vas vabimo v eno od 26 ekspozitur naše banke. Gorenjska ^ Banka Banka .* posluhom POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK #M NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Aleko 1.8 diesel RUSKO NEMŠKI HIBRID Tisti časi, ko so v Rusiji zasnovah' avtomobile, kot so aleko, lada samara in podobne, so mimo, duh konca sedemdesetih pa v ruski avtomobilski industriji s prizvoki modifikacij ostaja. Iznajdljivi Nemci so pri aleku naredili srčno operacijo in vanj vsadili Fordov 1,8-litrski dizelski motor. Takšne presaditve pri ruskih avtomobilih sicer niso najbolj pogoste, pa tudi v tem primeru je avtomobil na zunaj ostal nespremenjen. Njegova karo-serijska podoba še najbolj spominja na zahodnoevropske avtomobile iz sedemdesetih let, prvi pogled zbudi spomine na legendarno simco 1307, nos je podoben kot pri starih renaultih, oglate in robustne linije pa so sorazmerno daleč od sedanjega avtomobilskega oblikovanja. Po merah je aleko precej orjaški avtomobil: 4,35 metra ga je v dolžino, širok je 1,69 metra in prazen tehta tono in 140 kilogramov. Pod dolgim avtomobilskim nosom so Nemci spravili Fordov 1,8-litrski dizelski motor, ki sicer ni takšen, kot ga Ford vgrajuje v svoje avtomobile, vendar še vseeno zelo soliden izdelek in prav gotovo najboljši del tega avtomobila. Motor pri gibni prostornini 1753 kubičnih centimetrov zmore največ 58 konjev, kar sicer ni dovolj za dirkanje, zadošča pa za sorazmerno lagodno vožnjo. Seveda, s povsem pričakovanim hrupom v potniškem prostoru, ki ga dopolnjujejo še neprijetni zvoki iz neustrezno vpetega menjalnika in glasno in trdo podvozje. Vzrok presaditve motorja tiči seveda v ekonomičnosti. Bencinski motorji, ki jih vgrajujejo v aleko Rusi, so za današnje čase pretirano požrešni, Fordov dizel pa je skoraj vzor ekonomičnosti. Tudi pri najostrejši vožnji ima dobrin sedem litrov dovolj za sto prevoženih kilometrov, pri zmerni vožnji pa je naftna žeja še za kakšen hter nižja. HVALIMO: soliden motor -ekonomičnost - lega na cesti; GRAJAMO: okornost - plastika v notranjosti - težak volan Edina razlika na zunaj: napis na zadku in zadnji brisalec Zunanja okornost in velikost zakrivata tudi sorazmerno veliko potniško kabino, z velikima in udobnima prednjima sedežema in premajhnim bočnim oprijemom in prostorno zadnjo klopjo, za katero je s polico zakrit kar solidno velik prtljažni prostor, ki ga zapirajo peta vrata, vendar pa nakladanje tovora otežuje visok rob. V notranjosti ni pričakovati aisko 1-8diese| s Fordovim dizelskim motorjem za ssuih* UM. ZAGOTOVLJEN SERVIS IN REZERVNI DELI Kentax avtoprodaja Ljubljana, Tržaška 393 TEL: 061/12-32-563 FAX.: 061/12-32-564 SEJEM V ŠKOFJI LOKI Škofja Loka - Turistično društvo škofja Loka In KS Škofja Loka - mesto ponovno organizirata Jutri, 13. Julija, mesečni sejem na Mestnem trgu. Vsako drugo sredo v mesecu se zbere veliko število prodajalcev z zelo različnimi artikli na sejmu v Skofji Loki. Zanimivost sejma so izdelki domače in umetne obrti (suha roba, lončeni izdelki, čipke, dražgoški kruhki), poleg tega pa prodajalci ponujajo najrazličnejše usnjene, tekstilne, kovinske in druge izdelke. Škofjeločani lahko kupujejo na živilski tržnici vsak torek, četrtek in soboto ali na tekstilni tržnici na Spodnjem trgu, ki je odprta vsak dan. MEŠETAR Kombinacija: ruski aleko s Fordovim dizlom. kaj drugega kot trdo plastiko na armaturni plošči in z vseh vetrov pobrane obloge. Na solidno založeni instrumentni plošči, ki sicer ni ravno merska enota za uporabnost, je poleg merilnika hitrosti tudi merilnik vrtljajev, za tiste voznike, ki ne vedo kdaj je dizelskemu motorju dovolj priganjanja. CENA do registracije: 13.450 DEM (Kentax, d.o.o., LJubljana) Vožnja aleka z dizelskim motorjem je vsaj v mestni gneči in pn parkiranju dokaj težavno opravilo, predvsem zaradi težaškega volana, ki seveda nima servoojačevalni-ka in zaradi trdega petstopenjskega menjalnika s skoraj pretirano športno zasnovano prestavno ročico. Precej dru- Notranjost: veliko prostora in trda plastika. POOBLAŠČENI TRGOVEC ZA VOZILA SEAT AALPO PRODAJA IM SERVIS C. Staneta Žagarja 30 064/331-656 Delovni čas: 8.-16. VOZILA S ŠPANSKIM TEMPERAMENTOM Skupina Volksvvagen KAM NA KOSILO, VEČERJO ? CENA ODPRTO DOMAČA KUHINJA, DOPOLDANSKE MALICE, NEDELJSKA KOSILA, SPECIJALITETE NA ZAKU I 550 SIT i VSAK DAN 12-04 i Pt - BIP DOSTAVA 8-02 I TEL:221-051 i NEDELJSKA 1 KOSILA 700 SIJ 0DPON.D0S0I. OD 6. DO 13. NED.6-20 gače je prihitrejši vožnji, kjer je počutje niti ni tako slabo, pod pogojem, da novi lastnik takoj zamenja trde in nenatančne pnevmatike. Tisto, kar najbolj manjka temu avtomobilu je prav natančnost izdelave. Ko bodo v nekdanjih socialističnih državah osvojili tudi to, bo tudi aleko, ki je ob zasnovi v sedemdesetih letih zgledal kot sorazmerno sodoben avtomobil, povsem soliden štirikoles-nik. V trgovini s kmetijskimi stroji Lah v Komendi imajo pestro izbiro rabljenih in novih kmetijskih strojev po različnih cenah. Rabljeni Cena Traktorji Cena stroji v SIT Zetor v DEM zgrabljalnik 280 SIP 95.000 3320.2 17.350 nakladalnika SIP 26 165.000 33.40.2 PVH 24.200 nakladalnika SIP 19,6 290.000 43.40.2 17.980 traktor Zetor 5211 546.000 43.40.2 22.400 cisterna creina, 4200 1 330.000 43.40.2 PVH 24.700 cisterna creina, 6000 1 53.20.2 19.900 tandem, novu 850.000 53.40.2 24.700 cisterna, 3000 1 185.000 53.40.2 PVH 25.750 izkopalnik krompirja 63.20.2 21.900 polak 196.000 63.40.2 25.900 63.40.2 PVH 28.750 TEHNIČNI PODATKI: vozilo: kombilimuzina s petimi vrati. Motor štirivaljni dizelski, nameščen spredaj vzdolžno, 1753 cem, 43 KVV/58 KM, petstopenjski menjalnik, pogon na sprednji kolesi. Mere: dolžina 4350 mm, širina 1690 mm, višina 1400 mm. Najvišja hitrost: 158 km/h (test). Poraba goriva po tovarniških podatkih: 4,9/ 6,9/6,7 I plinskega olja D2 na 100 km. Poraba na testu: 6,91. • M. Gregorič Goodvear in Hankook pri Panadrii Ljubljansko podjetje Panadria je na slovenskem trgu že nekaj časa zastopnik za dve znamki avtomobilskih pnevmatik. Že lani so uspešno prodajali avtomobilske pnevmatike znamke Goodvear, ki ima v svojem programu pnevmatike za vse vrste vozil, predvsem pa je znana kot trenutno edini proizvajalec pnevmatik za Formulo 1. Lani je Panadrii na slovenskem trgu uspelo prodati (prodaja je stekla aprila) 13.000 pnevmatik, letošnja količina pa naj bi znašala 21.000 pnevmatik, s čimer bi Goodvear postal najbolje zastopana znamka. V ljubljanskem skladišči ima Panadria kar precejšnjo stalno zalogo pnevmatik, redno pa jih vsake tri mesece naročajo iz osrednje Goodvearove evropske centrale na Dunaju. V Sloveniji ima Panadria 15 pooblaščenih prodajalcev in še 45 ostalih manjših odjemalcev, ki poleg prodaje poskrbijo tudi za vse ostalo, vključno za garancije oziroma reklamacije, ki pa jih do zdaj praktično ni bilo. Na Gorenjskem sta za prodajo in servisiranje pooblaščena servis Boltez iz Kranja in servis Jenko iz Virmaš pri Skofji Loki. Poleg vrhunske znamke Goodvear je Panadria ponudila tudi južnokorejske avtomobilske pnevmatike Hankook. Slednje na svoja vozila vgrajujeta oba najmočnejša južnokorejska avtomobilska proizvajalca Hvundai in Daewoo. Panadria Hankookove pnevmatike zastopa tudi na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Pnevmatike so kljub relativno nizki ceni (cenovni razred je celo pod domačimi pnevmatikami iz kranjske Save) zelo dobre Kvalitete, kar potrjuje stalno povečevanje tržnih deležev v Evropi. Tudi za pnevmatike Hankook je priznana enoletna garancija. Panadria naroča pnevmatike neposredno pri proizvajalcu v Seulu, v lastnem skladišču pa imajo povprečno zalogo 8.000 pnevmatik tako za osebna kot tudi za tovorna in druga vozila. M.G. ADRIA AIRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NAGRAJUJE ODLIČNJAKE in jim med šolskimi počitnicami podarja 15 % popust pri nakupu vozovnic za panoramske lete Z LETALIŠČA LJUBLJANA Tel.: 064/221-441 Lani pol milijona obiskovalcev v Minimundusu Letos že osem avtobusov Glasovih bralcev V "malem svetu ob Vrbskem jezeru", v Minimundusu, so lani našteli 501.052 obiskovalk in obiskovalcev z vsega sveta, kajti iz tujine je prišlo kar 70 odstotkov gostov (med 4207 avtobusi, ki so pripeljali obiskovalce, jih je bilo 3005 iz 56 različnih drtav). V letošnji program popularnih Glasovih izletov v Celovec smo vključili tudi ogled Minimundusa. Z dosedanjima dvema izleto- ma (prvo junijsko in prvo julijsko soboto) si je 158 modelov svetovnih znamenitosti v Minimundusu ogledalo 8 avtobusov bralk in bralcev Gorenjskega glasa - vabimo Vas, da ste med njimi nast fednjič tudi VI Celodnevni Glasov izlet v Celovec bo ponovno prvo avgustovsko soboto, 6. avgusta 1994. Prijave po telefonu (064) 223-111 ali v turističnih društvih Bohinj, Cerklje, Jesenice, Kranjska Gora, Mojstrana, Radovljica in Škofja Loka. Eden od modelov v velikosti 1 : 25, ki ga občudujejo obiskovalci, trg Sv. Petra v Vatikanu. Trg v naravni velikosti ima prostora za 60 000 obiskovalcev papeževega sedeža, v Minimundusu pa zavzema 150 m 2 površine. VREME Danes h }utH bo lez da« v glavnem sončno, popoldne in zvečer pa bodo še posamezne nevihte. LUNINE SPREMEMBE Po Herschlovem vremenskem kf[eču naf bi bilo lepo vreme. Lepota na bazenu Ma kaj nogomet, ženske Tako so najbrž razmišljah' tisti, ki so ob sobotni dilemi, ali si ogledati četrtfinalno nogometno tekmo s svetovnega prvenstva ali si napasti oči na predizbirnem tekmovanju za miss Slovenije, Id je bilo na kranjskem letnem bazenu, izbrali to slednje. Odslej le SI, SVN in 705 Kaj se skriva za kratico SVN O tistem, kar je Vlada sklenila 12. maja, že vemo vse: po mednarodnem standardu ISO 3166 se v državi Sloveniji uporabljajo izključno oznake SI, SVN in 705. Topogledno je Urad za standardizacijo in meroslovje priporočil, naj se začnejo uporabljati nove oznake v cestnem, zračnem in železniškem prometu. In tako bomo slejkoprej morali na vozilih itd. nalepke SLO prelepiti z novimi s kratico SVN. Če je bil že z registrskimi tablicami križ in jih postopno zamenjujemo z novimi, ki imajo svetlečo folijo, bomo imeli pa tudi za nove nalepke! Ker pa SLO po treh letih samostojnosti zamenjujemo s SVN in smo vmes izkusili veliko radosti, se bo ob novi kratici SVN bržčas porodila kakšna ideja, kaj se skriva za temi tremi črkicami. Glasov nagradni šaljivi natečaj je torej: napišite na dopisnico ali v pismo, kaj po Vašem mnenju pomeni SVN. Vaše SVN ideje bomo seveda objavili in Vam kot nagrado poslali nekaj SVN nalepk za Vaš družinski avto, pa še za sosedovega zraven. Naš naslov je: GORENJSKI GLAS - 64000 Kranj, SVN. V sobotnem KRIŽKRAŽU Nagrada za Nevenko z Jesenic Miša Molk, redaktorica priljubljene TV križanke oziroma oddaje razvedrilnega programa TV Slovenija KRIŽKRAŽ, se je v soboto poslovila in skupaj z oddajo odšla na počitnice. Zato v petkovi Panorami ni bilo objavljenega lika križanke, saj v tokratni oddaji v soboto zvečer ni bilo reševanja, pač pa le žreb rešitev junijske oddaje KRIŽKRAŽ. Izžrebanci so: 1. Robert Mlinaric, Cvetna 1, Turnišče ( 79.000 SIT); 2. Nevenka KOKOŠIM-: K, V. Svetina 18, Jesenice ( 47.500 SIT) in 3. Marko Boh, M. Romanove 33, Lj - Šentvid. Seveda smo gospo Nevenko z Jesenic poklicali, ji čestitali in povedala nam je, da redno rešuje najrazličnejše nagradne uganke, najrajši križanke. Za oddajo KRIŽKRAŽ je poslala tri rešitve, med njimi tudi izrezek iz Gorenjskega glasa, ki ji morda prinaša srečo. Nekaj sreče (z nesrečo) sta z možem že imela pri nagradni križanki, ki smo jo v Gorenjskem glasu lani pripravili skupaj z Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije - vendar pa lepe nagrade /en dan s policijsko konjenico/ niso izkoristili, ker je zadevo prekrižala bolezen v družini. A kljub temu, velike gneče, ki jo je bržkone pričakoval organizator, ni bilo. Kislo večerno nebo olajšano za najmanj dve popoldanski plohi ni bilo preveč obetavno, pa tudi vstopnina je bila za nekatere, predvsem vrstnike deklet, ki so se potegovale za laskavi naslov "lepotice večera", previsoka. Tudi mala zamudica in še manjši izpad elektrike na samem začetku, kar bi celo lahko povezali s prodajo vstopnic, sta izgubila na veljavi, ko so se želeni objekti lepote, torej mlada dekleta, prvič pojavila na odru, no pisti. Prvi vtis, ki ga je navzočim zapustilo dvanajst brhkih deklet, je bil še precej zmeden, saj veste, kot prvih petnajst minut nogometne tekme, ko se reprezentanci na igrišču še tipata. Ene so bile publiki takoj všeč, druge pač ne. Gromki aplavzi za prve ah pa pomanjkanje le-teh, celo kakšen uuuu ali žvižg, za druge. Ja, tudi hoja po pisti, pozibavanje z boki, nasmešek... pri navadnem zemljanu naredijo svoje. Ta je mrha, una je pa kopula. Tako je to. Ampak, roko na srce, človeku kar dobro dene, ko vidi kakšno mlajšo v bikiniju, čeprav so noge včasih malo bolj debele, zadnjica malo bolj zaobljena, hoja malo bolj nerodna... Hja, pravzaprav so bile vse punce čisto luštne, ampak ena pač mora biti najboljša. Za podajanje ocen pristojna komisija, sestavljena iz štirih moških ekspertov (fotograf, direktor, delavec ministrstva...) in predstavnice nežnega spola (novinarke in spikerke kranjskega radia), slednje že po naravi, kaj šele po poklicu ideala objektivnosti, je tako imela težko delo. A tekmovanje je pač tekmovanje, nekdo pač zmaga, čeprav po podaljških ali celo enajstmetrovkah. Najlepša med najlepšimi je tako postala Polona Leban iz Nove Gorice, s trakom druge spremljevalke, ki si ga je pripela Dinka Jogič, pa smo svojo lepotico dobili tudi kranjčani. En možakar, očitno pogosti obiskovalec tovrstnih prireditev je dejal: "Saj so zmeraj iste, samo vsakič druga zmaga." Mar ni pri nogometu podobno. • Igor K., foto: Janez P. Včasih se nam v teh turobnih časih dogodi tudi kaj /letnega in kaj prijetnega. Samo poglejte: zadnjič so se zajamčene plače povečale kar za 1 odstotek! Človeka od zadovoljstva kar pri srcu stisne, da država kdaj pa kdaj pomisli tudi na najmanj plačane in na uboge, ki morajo preriniti skozi mesec s 27 jurji ali koliko je ie znaša tisti zajamčeni drobil. Pa se sem in tja zadeva poviša, tako da tisti, ki ilvtjo na tej miloščini, brž lahko izračunajo, da bodo za povi-šek lahko kupili kakšno kilo moke ali cukra več! Oni namreč vse to stalno primerjajo z živilskimi artikli, kajti za tako mesečno napitnino kot je zajamčena plača sploh nima smisla razmišljati še o čem drugem. Druga struktura, o kateri sem in tja slišimo, da prejema poviške, je upokojenska struktura, ki pa v nobenem primeru ni tako tihotna, kot so zajamčenci. Zajamčenci so mirni in Jih v javnosti ni, medtem ko so upokojenci čisto druga pesem. Zadnjič jih je država spet hotela potolažiti z 0,7 odstotka povišanja pokojnin in to za dva meseca nazaj! Da so bili prejemniki kaj hvaležni? Cisto nič - prej nasprotno! Poslušam zadnjič upokojensko radijsko oddajo, ko se neki jezni upokojenec razhudi nad predstavnikom pokojninskega zavoda z grobim napadom: "Za božjo voljo, nehajte že objavljati, da so se pokojnine povišale za 0,7 odstotka! Saj niste pri brihti, da na dan, ko se tako odločite, objavljate po vse vesoljni Sloveniji, da bodo vsi upokojenci prejeli 0,7 odstotka! Koliko pa je teh vaših 0,7 odstotka? Saj se iz upokojencev norčujete, zato bodite rajši tiho! Ko grem po vasi, vaške goflje ob vsaki taki vaši famozni objavi, da bo šlo za 0,7 odstotka povišice, grulijo za mano: "Aha, spet upokojenci! Spet so jim zvišali pokojnine!" "Bodite In zadnjič je njihova, upokojenska stranka tudi nad parlamentom nekaj popenila. Češ: kar naprej in naprej vlačite po parlamentu upokojence in jih nekaj kopate, zgodi se pa nič. Zato tudi poslanci bodite odslej kar lepo tiho o upokojencih: mi bomo že sami šil na volitve pa bomo sami stranka in se ni hče ne bo onegavil in politične Tema tedna Vsak ima svoj faktor Naše življenje krojijo - faktorji. Država je upokojencem naračunala tak faktor povišanja, da so dobili cela 0,7 odstotka povišice, urad za žensko politiko pa se vtika v ritke, ki se mažejo vsak s svojim faktorjem... tiho, če pokojnin ne zmoreta povečati toliko, da bi večina upokojencev vsaj normalno živela!" Dobrota je sirota. Daš jim 0,7 odstotka, malo, pa ti vpijejo! Zato tudi velikega niso vredni! Ni govora, da bi jim ob takem rompompomu zvišali pokojnine za kakšna 2 procenta! Kdor ni z malim zadovoljen, velikega 2 procenta tudi približno ni vreden! točke dobival na naš račun! V tem slednjem Imajo kar prav, medtem ko je 0,7 procenta poviška pokojnin ali l procent poviška zajamčenih plač diskutabl zadeva. V mali slovenski pravni državi zasebnikom zares frčijo milijarde v žepe in na njihove račune, ampak zato, dragi moji, tudi zelo slabo spijo. Kar naprej in naprej se jim nekaj sanja in jih v sanjah proti jutru, ko se najbolj intenzivno sanja, najbolj meče po postelji Revčki! Kaj boš z nakradenimi milijardami in lumparijami, če pa odide duševni mir ali kar je najhuje: vse maščuje usoda in to na tvojih lastnih otrokih! Država to hudirjevo dobro ve in zato tudi igra po teh psiholoških notah. Naj kradejo, a več denarja ljudi samo kvari, zato je čisto dovolj in morda še preveč, da daje povišice samo v nula procentih in se spozabi kvečjemu do 1 celega odstotka. Dobro voljo pa le kaže, a ne da? In če smo že pri teh /letnih in razveseljujočih zadevah, v tem tednu nismo mogli mimo še ene, ki pa sodi v totalno drugo sfero. Saj ste videli tiste ritke v reklami na TV, s komentarjem: Vsaka ima svoj faktor. Divje je protestiral vladni urad za žensko politiko, da gre za napad na integriteto ženske, da žensko spreminja v spolni objekt. Me zanima, če vladni urad za žensko politiko ni bil še nikoli na kakšni javni plaži, kjer mrgoli takih ritk, ki se mažejo vsaka s svojim faktorjem. Ali kakorkoli že vzamete tale dvoumni "faktor" -kva pa poj, če vidimo tudi kakšne čedne ritke? It: če smo bili že prej pri faktorjih, na osnovi katerih se zajamčencem in upokojencem dajejo enoodstotne povišice, bi se urad za žensko politiko rajši vtaknil v te faktorje. Mar urad za žensko politiko ne vidi tudi teh sramotnih faktorjev, ki veliko bolj kot seks reklama ponižujejo ženske, ki živijo na zajamčeni plači ali pokojnini?. • D. Sedej GLASBA JE ZLVUENJE Kaj je, če gredo po cesti zdravniki? Bijelo dugme. Kaj je, če gredo po cesti policaji? Plavi orkestar. Kaj je, če gredo po cesti Gasilci? Crvena jabuka Kaj je, če gredo po cesti ribiči? Riblja čorba JESENIŠKE STOLPNICE IN KLAVIR Miha in Janez neseta klavir po stopnicah stolpnice na Jesenicah. Ko sta skoraj na cilju, Miha reče Janezu: "Imam eno dobro in eno slabo novico. Dobra je, da je do vrha samo še eno nadstropje, slaba pa je, da je napačna stolpnica!" Miha in Janez se obrneta in spodaj na cesti Janeza povozi kamion. Miha ga pride obiskat v bolnišnico in mu reče: "Imam eno slabo in dobro novico. Slaba je, da ti bodo odrezali nogo, dobra pa, da ti ne bo treba nesti klavirja v pravo stolpnico." Jure Arh, Mladinska 13 a, Bled OSLOVSKO RIGANJE Neka ženica je svojega oslička peljala na vrvici na pašo, zraven pa molila rožni venec. Pa jo sreča znanec in ravno takrat osliček zariga. Pa pravi: "Joj, kako vam lepo odgovarja." Žena pa reče: "Ne odgovarja meni, ampak zariga, ko sreča drugega osla!" Ana Eržen, Sovodenj 1, Sovodenj NA AVTOBUSNI Na avtobusni postaji se srečata Lojze in Ivo.. Lojze: "Kateri avtobus čakaš? Ivan: "Številko 1, pa ti?" Lojze: "Številko 2!" Mimo pripelje avtobus s številko 12. Lojze: "Tako, zdaj lahko greva gor kar oba!" PO TELEFONU Lojze pokliče Ivana po tele/onu. Nekaj časa klepeta, potem pa se Ivan ustavi: Lojze: "Zakaj si pa nehal govoriti?" Ivan: "Ker ti močno smrdi iz ust!" Janez Porenta, Hafnerjevo naselje 53, Škofja Loka, 14 let ZADETEK V PETEK V družini Štefana Benedičiča na Martinj vrhu 43 so v petek zvečer znali odgovore na vseh 10+1 vprašanje v družinskem kvizu Zadetek v petek. Odgovore so stresah iz rokava, da se je kar kadilo in si prislužili petnajst tisočakov vredno nagrado pokrovitelja oddaje, AVT avdio video TV trgovine in servisa Vika Oblaka iz Škofje Loke. Tudi v finalni oddaji, ko bo ena od sodelujočih družin prejela najnovejši pralni stroj Gorenje, bodo Benedičičevi nastopih. Na sliki: takole je Glasov fotoreporter Janez Pelko z objektivom zabeležil družinsko veselje v oddaji Zadetek v petek v petek zvečer na Martinj vrhu 43. AV^fp AUDIO VIDEO TV O^iSfU TRGOVINA eiecTRo-ooic S E RVIS VIKO OBLAK SpodnJ1 trS 2a- 64220 ŠKOFJA LOKA, tel./fax.: 064/620-205/ GLAVNI SPONZOR "DRUŽINSKEGA KVIZA" RADIA ŽIRI IN GORENJSKEGA GLASA gorenje LESCE, NAJVEČJI PRODAJNI CENTER NA GORENJSKEM; DA7M A ht\\ IMA Ali **•'* tehnika, mali gospodinjski aparati, nULNA «U, akustika, kuhinje, kopalnice, antenski material TEL: 064/718-502. * rezervni deli. cav 710 mi POPUST DO 45% rAA. 110 J C i Delovni čas: od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ura NAGRADA: NAJNOVEJŠI, IZVOZNI MODEL PRALNEGA STROJA GORENJE V VREDNOSTI 89.000,00 SIT A B C č D E F G H I J K L M N O P R S Š T u V Z Ž X VV E C O Pošilja: Pošljite ne RADIO ŽIRI, 64226 Žiri do 15. JUUJA1994 GORENJSKI GLAS • 10. STRAN Torek, 12. julija 1994 TA MESEC NA VRTU DOMAČI ZDRAVNl kakšnih 8 dni, da vsi zajedalci na maternico, zato je nosečnice poginejo ali jih telo zloči. ne smejo uživati, niti na njej Pazite! Praprot močno deluje ležati. Eno najvažnejših vrtnih opravil v vročem letnem času je prav gotovo rahljanje tal. To ne velja samo za zelenjadne grede, temveč za vse dele našega vrta. Po vsakem dežju ali namakanju prekopljemo takoj, ko se je vrhnica toliko osušila, da se zemlja ne prijemlje orodja. Ko rahljamo površino tal, zadržimo vlago v zemlji. V poletnem času moramo vsaj enkrat premetati kompostni kup. Če je le mogoče, naredimo to julija. Kup preme-čemo tako, da pride notranjost kupa na površino, površinski del pa v notranjost. Ne pozabimo, da bomo vsakemu novemu kompostnemu kupu dali za podlago 12 do 15 cm debelo plast šote. Kup naj ne bo visok več kot 1 m. Izpraznjene gredice ne pre-lopatimo globoko, temveč jih samo prerahljamo z vilasto lopato. Biovrtnarji imajo v ta namen posebno kljuko, ki jo vlečejo po gredah in tako zrahljajo zemljo. S preobraćanjem zemlje se namreč poleti poslabša struktura prsti in uniči se tudi precej talnih bakterij, ki so pomemben del življenja v prsti. Poleg tega pa brez potrebe zmanjšujemo zaloge vode v zemlji. Belušno zeleno redno pleve-mo, gnojimo in zalivamo. V naših krajih v nobenem primeru ne smemo sejati kitajskega ohrovta prej kot od sredine julija dalje. Kitajski ohrovt sodi med rastline, ki se najbolj bujno razvijajo v kratkih dnevih in dolgih nočeh, zato je to izrazito jesenska rastlina. Seje-mo ga na gredice, ki jih izpraznimo julija. Raste v vsaki srednje težki zemlji, kjer mu ne primanjkuje vlage. Sejemo ga v kupčke, da ne razsipavamo po nepotrebnem semena. Vrsta od vrste naj bo oddaljena po 40 cm, v vrsti pa posejemo 4 do 5 semen na vsakih 35 do 40 cm. Ko seme vzkali pustimo le po eno rastlino v skupini. Bogat pridelek nizkega stroč-jega fižola lahko pričakujemo samo takrat, če ne odlašamo s setvijo čez sredo julija. Vsaka zamuda povzroči, da bomo imeli malo pridelka in malov-redno stročje. Po 15. septembru so noči že premrzle in fižolovo stročje več ne dorašča. Fižolov-ko je najbolje požeti oziroma porezati nizko pri tleh. Tako ostanejo vse korenine v tleh in z njimi vred tudi ves dušik, ki so ga med rastjo nakopičile nitro-gene bakterije. Razpadajoče korenine pozneje obogatijo zemljo s humusom. Prav tako storimo s koreninami graha. Zimsko endivijo je najbolje saditi od srede julija naprej. Endivija se močno razraste in jo sadimo 30 x 30 cm narazen. Sadik ne smemo saditi globlje, kot so rastle prej, sicer nam bo šla prehitro v cvet ali pa bo zaostala v rasti. Kumare pobirajmo pogosto. Več ko jih bomo pobrali, več novih nastavkov bodo rastline pripravile za pozneje. Sicer pa se bo dogajalo, da nam bodo ob starih kumarah mladi plodiči odpadali. Moramo pa pri obiranju kumar paziti, da ne poškodujemo vrez. Če gre težko z roko, raje uporabimo nož. Plodovi melon radi gnijejo, če ležijo na zemlji brez suhe podlage. Najboljša podlaga je kos okenskega stekla. Uporabni so tudi kosi salonitnih plošč ali vinaz plošče, deske pa ne. Plodove položimo na podlago takoj, ko so velikikot kurje jajce. Praprot - najbolj zdravo ležišče Že včasih so ljudje s praprotjo preganjali najhujša revmatična obolenja. Dejstvo je, da je praprot radioaktivna in to lastnost ohranja dve leti. Praprot zanj eni o jeseni. Ko se posuši na steblu, jo osmukamo in z njo natlačimo blazino in slamnjačo. Slamnjača in blazina, natlačeni s praprotjo, je najbolj zdravo ležišče, kar si ga moremo misliti, pravi zeliščar Simon Ašič. Na njem si človek dobro odpočije, utrujenost kar izpuhti. Prav tako se na njem znebimo nadležnih bolh, stenic, uši, ker ne prenesejo praproti. Na takem ležišču se kar sami od sebe pozdravijo krči, trganje po udih, protin in revma, izgineta revmatični glavobol in revmatični zobobol. Korenika praproti odpravlja mučne bolečine v mečih. Če nas pogosto prime krč oziroma bolečina preseneča v spanju, imejmo čez noč kor-eniko kar pri mečih v postelji. Sveža praprot v blazini zdravi naglušnost, če jo je povzročil prehlad ali prepih. Pri tem moramo dobro odeti tudi glavo. Sveži listi praproti, navezani na čelo in oči, bistrijo oči in odpravljajo bleščavico. Suha praprot v čevljih odvzema ufm-jenost in greje noge. Usek -"heksenšus" hitro pozdravimo s šopkom sveže praproti, ki ga navežemo na prizadeto mesto. V začetku so sicer bolečine celo hujše, pa se kmalu poležejo in izgubijo. Pri useku pomaga tudi, če si bolno mesto večkrat namažemo s šentjanževim oljem. Tako postane tkivo elastično in voljno, s primerno masažo je prekrvavitev hitro boljša in stanje se normalizira. Žganje, v katerem so se namakale korenike praproti, je izborno sredstvo za natiranje ob protinu in revmi. Za natiranje bolnih udov, opeklin in oparin odlično pomaga praprotm izvleček v domačem jabolčnem kisu. Pripravimo ga tako, da velik šop praproti, listov in korenik sesekljamo, zalijemo s 4 do 5 1 domačega jabolčnega kisa, namakamo 3 dni, odcedi-mo v steklenice in dobro zamašimo. Moramo pa pri praproti paziti, ker je lahko tudi strupena. Notranje jo jemljemo zelo previdno. Praprot na primer odganja gliste in uniči celo trakuljo. Bolnik naj na tešče izpije 1 skodelico čaja praproti in ostane tešč še dve uri. To zdravljenje je treba nadaljevati Moda Mala večerna obleka Naš model male večerne obleke je črn, zelo enostavnega kroja, zato pa bolj prefinjenega dekorja. Krojena je v pole, da je v krilu širša, ob straneh ima obvezen visok razporek, posebnost pa je našito okrasje. Povedali smo že, da so letos z jIo modni dodatki iz naravnih materialov. Sami si lahko izdelamo našitke (kroglice, ploščice, paličice) iz lesa, plute, keramike in podobno. Z veliko spretnosti in domišljije si naredimo dekor večerne obleke, da nam bodo zavidali! Zelo moden je tudi slamnat klobuk. Naš model je obrobljen s črnimtrakom. STUDIO RAFAELA Trg Prešerno ve briga de 6/4, K ran j KO DOBRO NI DOVOLJ Ali niste zadovoljni s svojo zunanjosto ? I !t«iiio«^7-nUdim0: Fbmogati vam bomo mi • NEGO OBRAZU Znak pozcJ, ali samo ^sfmeni • ZDRAVLJENJE IN izgled in občutek ženske. ODPRAVLJANJE AKEN boste sebi in drugim postale lepše. • ODPRAVO ČELU UTIŠA Zato si omogočite oa^najočo nego. OZ. ODVZEM Trenutek je da začnete od začetka. MASCOBNEOA TKIVA • DEPILACIIOZIGLO IN PINCETO • UMFNO DRENAŽO •SOLART) Del. čas: od 9. do 12. in od 16. do 19. sobota od 8. do 13. ure 9 064/326-683 Iz šolskih klopi Bili smo na Debelem rtiču Da gremo za zaključek krožka na Debeli rtič, smo se krožkarji Rdečega križa zmenili že ob začetku šolskega leta. Končno je prišel dan odhoda in bili smo zelo veseli. Iz našega razreda nas je bilo kar pet. Do Škofje Loke smo se odpeljali z rednim avtobusom, tam pa nas je čakal naš mentor Damjan Slabe. Pot je bila dolga in predvsem mokra, saj je deževalo, da sem mislil, da pada toča. Prispeli smo brez nezgode. Iz avtobusa smo pobrali našo prtljago in se ustavili na recepciji. Sicer pa v avtobusu nismo bili sami, ker so bili tu tudi krožkarji Rdečega križa iz Gorenje vasi, Žirov in treh šol iz Škofje Loke. Direktorica Mladinskega zdravilišča Debeli rtič Tatjana Žigon nam je povedala veliko o samem zdravilišču; kdaj je nastalo, za kakšne bolnike je namenjeno, skratka, vse, kar nas je zanimalo. Razdelila nam je tudi zloženko o zdravilišču. Do kosila nas je čakalo še precej dela v delavnici krožkov. Moja skupina je sestavljala skeč, medtem ko so druge skupine pisale in izdelovale plakat. Bilo je zabavno. Ko smo končali, je bilo na vrsti težko pričakovano kosilo, potem pa smo bili še slabi dve uri prosti. Šli smo se kopat. Voda je bila precej mrzla, pa smo se je kmalu privadili. Ob teh smo imeli predstavitev delavnic. Druge skupine so pokazale svoje skeče in plakate, mi pa smo ob spremljavi kitare tudi zapeli. Ob peti uri smo se odpravili nazaj proti domu in čez tri ure bdi že v Skofji Loki. To je bil lep izlet. • Robert Andrevski, 7. c t OŠ Železniki Pozdrav z morja Nina Obid z Jesenic nas je prijetno presenetila z razglednico z Raba, na kateri je spesnila tele prikupne verze. Glej, počitnice smo pričakali, Oj, na morje se takoj podali Rab ponovno mi smo izbrali, Eno barko smo najeti, Na Pag ribarit odhiteli. Je rib bilo za polno vedro, Spekli so nam jih v gostilni, Kar preveč smo se najedli In veselo Še zapeli Goli otrok in Grgur, Loganj, Dolfin smo spoznali, A ke čas prehitro mine Smo Zal domov se odpeljali Nini, njeni mamici in očiju res lepa hvala za kartico. Ker bolj slabo poznamo zemljepis, upamo, da smo imeni zadnjih dveh otokov (saj sta otoka?) prav zapisali. Vabimo tudi druge r^itnikarje, da se nam oglasite s počitnic, pa Čeprav jih preživljate doma ali pri babicah, stricih, sestričnah in bratrancih. Doživetja šole v naravi V ponedeljek, 20. junija, smo prispeli v Fieso. Sonce je pripekalo in podali smo se proti obali Valovi so pljuskali čez skale in nas vabili Žalostno smo vzdihovali, ker se nismo smeli takoj kopati Počasi so minevale ure, ko smo iz kovčkov zlagali v omaro perilo. Potem pa smo popoldne teiko pričakovano zaplavali Supert V torek se je vreme poslabšalo, zato smo igrali igro med dvema ognjema. Premagali so nas le Bukovljani. Po vodi pa smo ponovno čofotali v sredo in v Četrtek. S Tino sva ribarili in ujeli štiri ribe. Res so bile potresne, ker so pogoltnile vabo. V četrtek zvečer je bil izbor za miss šole v naravi Tudi jaz sem nastopila. V petek je bila voda še toplejša, ampak bilo je manj sreče pri ribolovu. Hodili smo tudi k delavnicam. Izbrala sem iivahne ritme. Zvečer smo poslušali disko glasbo. Razigrano smo plesali Nas so na ples vabili tudi fantje, vendar smo odklonile. Komaj smo se zvlekli do postelje, kjer smo sladko zaspali V soboto je bilo na plati še bolj livahno. Vedno več ljudi je drlo v vodo. Morje je postalo te prava mlakula. Plavala sem tudi dolgi maraton, kjer sem bila peta. Takrat sem bila ponosna nase. Zvečer smo sladko zaspali in pričakovali veselja polno nedeljo. • Nika Jakšič, 4. b r. OŠ Ivana Groharja Skorja Loka FILMSKA NAGRADNA UGANKA Kranjski letni kino je na vrtu gostilne Stari Mayr. Med dopisnicami, ki ste jih poslali v naše uredništvo, smo za nagrado - po dve brezplačni kino vstopnici -izžrebali Ines Trškan iz Kranja, C. Jaka Platiše 3, in Primoža Bavdka iz Kranja, C. 1. maja 63. V Kino podjetju Kranj v veselje najstnikov že vrtijo drugi del simpatične romantične komedije Moja punca.. V prvem delu je vroče poletje glavni junakinji, prezgodaj odraščajoči Vadi, prineslo odločilne spremembe: prvi poljub, novo "mamico" in zorenje ob boleči izgubi najboljšega prijatelja. Moja punca 2 se nadaljuje dve leti kasneje. Vada doživlja nove spremembe: prihod dojenčka, prsi, fantov, za nameček pa je še ob sobo. V Los Angelesu, kjer obišče strica, spozna svojea neprostovoljnega "vodnika" Nicka... Nagradno vprašanje za vas: katera mlada igralka je v obeh delih filma Moja punca upodobila prikupno Vado? Odgovore pošljite do 21. julija na naslov: CP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. Spoznavali poklice in delo Sedmošolci iz Gorij so nam pred koncem šolskega leta poslali obširen zapis o majskih obiskih v podjetjih Elmont Sp. Gorje, LIP Rečica, Vezenine Bled, Perftech Bled in Žito Lesce. V sedmem razredu so namreč spoznavali različne poklice in se pogovarjali o srednjih šolah, v katerih si zanje lahko naberejo ustrezno znanje. V svojem poročilu so sedmošolci nanizali vtise z obiskov v podjetjih. Ker je zanje premalo prostora, zaključimo na kratko; gorjanski sedmošolci se predstavnikom vseh obiskanih podjetij zahvaljujejo za strokovno predstavitev, prijazen sprejem in čas, ki so jim ga odmerili. Vse, kar so slišali in videli, jim bo pomagalo pri poklicni odločitvi, ki jih čaka prihodnje leto, v osmem razredu. KRANJČAN Priloga Gorenjskega glasa o ljudeh in dogodkih v kranjski občini (6) Pred praznikom, 1, avgustom Kranjčani bomo 1. avgusta spet praznovali Tudi tokrat bosta osrednji dve tradicionalni prireditvi Na prvi slavnostni seji vseh zborov občinske skupščine, bodo podelili občinski nagradi za leto 1994 krajevni skupnosti Kokra in profesorju Francetu Avscu, ter listine o priznanju občine Branetu Jerebu, Alojzu Čimžarju in Antonu Jenku. Druga tradicionalna prireditev, ki ima bolj vese-lični značaj, pa je seveda Kranjska noč. V starem delu Kranja se bo odvijala 29. in 30. julija, predvsem turistični in gostinski delavci se nanjo že vneto pripravljajo. V letu, ko se na novo oblikuje lokalna samouprava, kranjska občina torej še ostaja pri prazniku, 1. avgustu, ki ima korenine v narodnoosvobodilnem boju. Znane so pobude (odbora liberalne stranke), naj bi Kranj, Prešernovo mesto, slavil 3. decembra, ob rojstni obletnici velikega pesnika, kije pokopan v našem mestu. Morda bo pobuda oživljena v novem statutu nove kranjske občine? Letošnji občinski nagrajenci Dve nagradi in tri listine o priznanju občine za leto 1994 Krajevna skupnost Kokra prejme nagrado občine Kranj za uspehe v zadnjih desetih letih Krajani Kokre žive v zaselkih, pomaknjenih v rob nad reko Kokro, v dolžini 20 kilometrov. Kljub temu so v zadnjih desetih letih s tem, ko so združili svoje znanje, izkušnje in denar, ogromno naredili za boljše življenje, razvoj pa tudi lepši, urejenejši videz doline. Bogatili so jo s prostovoljnim delom in prispevki. Zgradili so šest večjih m tri manjše mostove, posodobili ceste in kolovoze, napeljali javni električni vod do Suhadolnika, pomagali pri izgradnji manjših vodovodov, zgradili javno razsvetljavo in telefonsko omrežje. Obnovili so kapelico sv. Ane, obnovili streho na vaški cerkvi in zvoniku, zgradili mrliške vežice in postavili lične avtobusne čakalnice. Kokrjani pa so delavni tudi pri načrtovanju možnosti gospodarskega azvoja. Razvijajo kmečki turizem, male vodne elektrarne, trgovine in obrt. France Avsec prejme nagrado občine Kranj za 30-letno ustvarjalno delo na izobraževalnem področju Profesor France Avsec je kot gimnazijski učitelj matematike, fizike in računalništva dal temeljito podlago številnim dijakom, da so se usmerili v stroke, kjer so predmeti, ki jih je podajal, temelj znanja. To so zlasti stroke (elektronika, strojništvo, ekonomija pa tudi matematika), ki pomenijo dejansko dodajanje nove vrednosti, krepitev materialne osnove Kranja in Slovenije. Profesor France Avsec je na kranjsko gimnazijo prišel 1964. leta, torej je za njim polnih trideset let ustvarjalnega dela. Je velik sistematik, znanje podaja na videz enostavno, tudi težja poglavja. Obenem je strog in dosleden, posameznih primerih so njegovi pedagoški prijemi tudi numorni, z edinim ciljem, motivirati dijaka, da sprejema in dojema njegovo predavanje. Intenzivnost njegovega dela v vseh teh letih ni popustila, le metodika podajanja posameznih tem je iz Gradbeno podjetje in trgovina z gradbenim materialom Sedež: Kranj, Gregoričeva 19 Trgovina: SenCur. Kranjska c. 33 Tel./Fax: 064/41-208 GP GRADING GRADITELJI V naši trgovini vam nudimo ves gradbeni material. Izredna ponudba oken in balkonskih vrat ter lamelnega paketa Material vam lahko pripeljemo na dom, plačate pa lahko tudi z več čeki. SE PRIPOROČAMO TEL.: 41-208 leta v leto pridobivala na bogastvu.Številnim generacijam in posameznikom ostajajo v spominu in uporabi posamezna poglavja iz matematike, ki jih je vtisnil kot abecedo, ki so jo potem dograjevali na fakultetah. Številni njegovi dijaki so pridobili naziv magistra in doktorja znanosti. Branko Jereb prejme listino o priznanju za uspehe na izobraževalnem področju in vodenju društva orodjarjev Gorenjske Branko Jereb, diplomirani organizator, je zaposlen v Iskra OTC v Kranju in je že pet let predsednik društva orodjarjev Gorenjske. Društvo je bilo ustanovljeno 1988. leta in je edino regijsko društvo v Sloveniji, ki aktivno deluje pri izobraŽevanju orodjarjev. Branku Jerebu gre zasluga, da so orodjarji dobro povezani med seboj in skrbijo za izobraževanje ter tehnološki stik z razvitim svetom. Pod njegovim vodstvom je bilo več kot 60 strokovnih predavanj, seminarjev in ekskurzij. Ekskurzije so bile organizirane v tehnološko vodilna domača in evropska podjetja in strokovne sejme. V delo društva je Branko Jereb vložil ogromno energije in prostega časa ter dokazal, da se na ta način kljub skromnemu denarju da veliko doseči. Alojz Čimžar prejme listino o priznanju za 30-letno uspešno vodenje krajevne skupnosti Poženik Alojz Čimžar je postal predsednik krajevne skupnosti Poženik pred 30 leti. Čeprav je krajevna skupnost majhna, so imeli veliko problemov. Pod njegovim vodstvom so krajani uredili strugo reke Pšate, kolovozne poti in jih nekaj tudi asfaltirali. Postopno so gradili javno razsvetljavo. Zaupali so mu gradnjo večnamenskega doma krajevne skupnosti, v katerem so uredili tudi zbiralnico mleka. Alojz Čimžar je spodbudil krajane za prostovoljno delo in zbiranje denarja za mrliške vezice v Cerkljah in za krajevno telefonsko omrežje. Po njegovi zaslugi so se lotevali vedno bolj zahtevnih nalog, kot so asfaltiranje krajevnih cest, urejanje hudourniških vod in obnova cerkve v Šmart-nem. Posvetil se je tudi pospeševanju razvoja kmetijstva in mlekarstva na tem območju- Alojz Čimžar je dela vselej zelo skrbno načrtoval, zlasti pa je treba pohvaliti njegov posluh za varstvo okolja, saj mu je uspelo odstraniti več divjih odlagališč in zagotoviti organiziran odvoz smeti. Z njegovo pomočjo krajevna skupnost Poženik dobiva novo, lepšo podobo. Anton Jenko prejme listino o priznanju za 20-letno uspešno vodenje krajevne skupnosti Bitnje Pod njegovim vodstvom so krajani uspeh uresničiti vrsto komunalnih in drugih nalog. S krajevnim samoprispevkom so asfaltirali ceste, obnovili so javno razsvetljavo, zgradili telefonsko omrežje, obnovili gasilski dom in cerkve, postavili Učne avtobusne čakalnice in zaščitili nekdanji vaški vodnjak. Ljudje cenijo njegovo delo, zato so njegovim pobudam znali vselej prisluhniti in mu ob vseh večjih nalogah stali ob strani bodisi z denarjem ali delom. Največja naloga, ki pa jih še čaka, je ureditev odvod-nika Žabnica in speljava Štajne ter kanalizacije, kar je hkrati ena večjih nalog za kranjsko občino. Anton Jenko je tudi znal motivirati kmete za izpopolnjevanje tehnologije dela in druge krajane za razvoj trgovine in obrti. Tako krajevna skupnost Bitnje dobiva novo-podobo in z lepo zunanjo urejenostjo domačij ena najbolj urejenih krajevnih skupnosti v občini. • H. J. KOROŠKA C. 5 TRŽIČ Tel. 064/52-233 POSREDUJEMO PRI PRODAJI, NAKUPU, MENJAVI, ODDAJI IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN. OPRAVLJAMO SODNE CENITVE IN STROKOVNO SVETOVANJE. MED SAVO IN KOKRO Posojila trem Jezerjanom Spodbujanje razvoja d. mografsko ogroženih območij z ugodnimi repni liikimi posojili za indiv dual ne naložbe Natečaj ministrstva za ekonomske odnose in raz voj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji, na katerem je kandidirala kranjska občina, vključuje tudi sofinanciranje individualnih naložb na področju kmetijstva, dopolnilnih dejavnosti, maleg; in drugega gospodarstva Okvirna kvota za sofinanciranje individualnih naložb na demografsko ogroženih območjih kranjske občine (Jezersko, Ambrož pod Krvavcem, Planica in Pod blica), ki jo je določilo ministrstvo, letos znaša 1,9 milijona tolarjev. Občinski sekretariat za gospodarstvo je v natečaj-nem roku prejel štiri zahtevke za sofinanciranje individualnih naložb. Vsem pogojem sta zadoščala le dva: vloga Jožefa Tepine z Zg. Jezerskega, ki namerava v turistične sobe napeljati centralno ogrevanje, ter vloga Janeza Smrtnika, kmeta s Sp. Jezerskega, ki potrebuje denar za nakup profilirnega stroja za dopolnilno dejavnost, obdelavo lesa. Vloga Valerije Konečnik z Zg. Jezerskega, ki bi rada asfaltirala parkirišče pred gostiščem, ni bila popolna, vloga zasebnega podjetja Gostinstvo Cučnik iz Ljubljane, ki ima v najemu hotel Kazina na Jezerskem - žeti ga adaptirati - pa ne izpolnjuje pogojev natečaja. Ta namreč pravi, da investitorji, ki nimajo sedeža dejavnosti na demografsko ogroženem območju, denarja iz tega vira ne morejo dobiti. Sekretariat za gospodarstvo je Valerijo Konečnik opozoril, naj svoj zahtevek do 5. julija dopolni z investicijskim programom in priglasitvijo nameravanih del V tem primeru bi se 1,9 milijona tolarjev ugodnega republiškega posojila delilo na tri dele, sicer pa naj bi ga dobila le Tepina m Smrtnik. Konečnikova je dokumentacijo pravočasno preskrbela. Kam gre turistična taksa Občinska komisija za turizem predvideva, da se bo letos v kranjski občini nabralo za 2,5 milijona tolarjev krajevne turistične takse. Denar priteka na račun občinske turistične zveze, ki ga 40 odstotkov obdrži za svoje delo in za skupne akcije, 60 odstotkov pa vrne turističnim društvom v obliki sponzorstva neprofitnih prireditev. Tako so že bili oziroma še bodo letos s krajevno turistično takso sponzorirani: kmečki praznik pod Storži-čem, tekmovanje harmonikarjev v Besnici, razstava cvetja in izbor najtežjih pridelkov v Cerkljah, ovčarski bal in planšarska noč na Jezerskem, čajanke in večer ob bajerju na Kokri-ci, Kranjska noč in delo turističnih društev Kranj, Golnik in Naklo, kmečka ohcet v Preddvoru, dnevni narodnih noč v Šenčurju ter tekmovanje krajev pod naslovom Moja dežela - urejena in čista. Nad porabo krajevne turistične takse bdi občinska komisija za turizem. MED KOKRO IN SAVO Črne gostilne Na majski seji družbenopolitičnega zbora kranjske občinske skupščine so delegati dokaj kritično ocenili poro« čilo o delu Uprave inšpekcijskih služb. Bogdan Ankerst, denimo, je trdil, da v občini dela na Črno 22 gostiln. Od inšpektorjev je terjal spisek in odgovor, kaj v teh primerih počno. Tržna inšpektorica Tatjana Kobentar je odgovor pripravila za junijsko sejo skupščine. V njem pravi, da je tržna inšpekcija lani ukre-pala proti trinajstim črnim lokalom in enemu, ki se ukvarja z drugačno dejavnostjo, kot ji je dovoljena. Spiska ni priložila, ker se je stanje meo letom spreminjalo in bi to škodovalo učinkovitosti inšpekcije. V vseh primerih nedovol-jenjega poslovanja je inšpek-cija izdala odločbe o prepovedi dejavnosti, v sedmih primerih postopek nadaljevala z denarno izvršbo (90.000 tolarjev kazni za pekršek), en obrat pečatila, medtem ko so kršitelji v šestih primerih obrate zaprti sami, v štirih pridobili dovoljenje, v treh primerih pa so zaprt obrat ponovno odprli pod drugim imenom podjetja. Z uveljavitvijo Zakona o gospodarskih družbah je nehal veljati Zakon o podjetjih in delno Obrtni zakon. Novi zakon v kazenskih določbah nima sankcij za opravljanje dejavnosti brez dovoljenja, zato tržna inšpekcija lahko vodi le upravni postopek, katerega del je tudi izvršba. S tem skuša prisiliti kršitelje, da si bodisi preskrbijo dovoljenje ali pa črni lokal zaprejo. Trenutno veljavni predpisi inšpektorjem še precej vežejo roke. Zato so prek republiške tržne inšpekcije že predlagali spemembo Zakona o gospodarskih družbah, ki bi za kršitelje uvedel učinkovitejše kazni. Pred obnovo Oldhamske in Žagarjeve ceste Občina odkupuje Pred obnovami oziroma širitvami cest je pogosto se je dostikrat najtežje sporazumeti z lastniki mejnih zemljišč in stavb. No, delavci kranjske občine so se z dvema lastnikoma zemljišča in objektov na njem pred obnovo Oldhamske ceste in ceste Staneta Žagarja uspeti dogovoriti za ustrezno odškodnino, s katero bo občina njuno lastnino odkupila. Zanjo bo plačala okrog 113 milijona tolarjev. V Kranju samostojna carinarnica? Kranjski gospodarstveniki so prek občinskega parlamenta naslovili na odbor za gospodarstvo pri državnem zboru pobudo, da se v Kranju vzpostavi samostojna carinarnica. Odgovor republiške carinske uprave je za zdaj negativen. Do sprejema novega carinskega zakona namreč ne načrtuje nobenih večjih organizacijskih sprememb. Zakon, ki je v parlamentarni proceduri, bo gredvidoma sprejet okto-ra, veljati pa naj bi začel z naslednjim letom. Eden od ciljev novega zakona sledi hotenjem kranjskih gospodarstvenikov, namreč da se skrajša čakalna doba in postopek carinjenja blaga. Carinska uprava bo zato kranjsko pobudo ponovno obravnavala v sklopu prilagajanja organizacije novemu carinskemu zakonu. Dve domovini Petra Bašlja Vrtnice za gospo Ford Britof pri Kranju, julija - Ponoči mu je dež z močnim vetrom razkuštrol njegove g r mas te Juksije in vse druge sorte rož. ki so jih polna okna, dvorišče in vrt Vseje nekam čudno viselo in kot dober star vrtnar seje zjutraj najprej posvetil rožam. Postavil jih je spet pokonci, povezal, pritrdil, jim poravnal vejice in cvetove, da bodo spet dobile svojo obliko, obral od vode uničene cvetove vrtnic, pregledal zelenjadni vrt... Človek ima v vrtu kar naprej opraviti Peter ima kar z dvema: tu pri svoji hišici v Britoju in še pri oni drugi v Kanadi ki sijo delita s poljskim prijateljem Pol leta na Gorenjskem pol leta v Kanadi Dve domovini ima Peter Bašelj. rojstno in ono drugo, materialno, ki mu je dala kruh in kjer Je zaslužil pokojnino. Svoje družine sicer nima. Je pa pri kranjskem društvu upokojencev našel celo vrsto dobrih prijateljev, s katerimi hodi v hribe, kolesari se poveselt Z njimi je bil prvič na Triglavu in toliko lepih gorskih poti je prehodil. Zdaj, ko je upokojen, se mu kar gode, mora priznati, toda priti do pokoja in primerne pokojnine, je treba dolga leta dela, in na življenjski poti, kakršno si je izbral Peter, v tujini, je včasih še mnogo težje, kot doma, kjer si med svojimi, poznaš jezik, se imaš kje pritožiti. Tujina je pa tujina, zdržiš le, če si dovolj močan, trmast, se ne daš. Nič ti ne podari. O ja, tudi njega so grabile depresije, a je bil močnejši. Živel je z naravo in to ga je držalo pokonci. Kdo bi si kdaj tam na Cerkljanskem vrhu mislil, da bo mali Bašljev Peter, ki je po teh melinah pasel ovce in krave, kdaj videl toliko sveta, se sukal po holih vil najbogatejših ljudi tega sveta, sami gospe Ethel Ford, vdovi avtomobilskega mogotca, vzgajal vrtnice in ji vsak dan pripravil svež šopek. Pa se zgodi, če tako pravijo rojenice, sojenice... Droban fant je bil Peter Bašelj, tako da ga Italijani še k vojakom niso vzeli, partizan pa je bil, borec Vojkove brigade. Ko je nekoč zahajkal puško in nahrbtnik, so ga dali pred vojno sodišče in najhujšo kazen bi izrekli, pa še ni bil polnoleten. Ko danes razmišlja o tistih časih, pošteno pove, da so najboljši padli, tisti, ki so bežali, so pa preživeli. Če bi takrat pod Bevkovim vrhom ne popustil vsega in zbežal, bi ga tisti Nemec prerešetal tako, kot njegovega soborca. Tako pa je ostal živ. Bi mu kdo kdaj priznal, da je bil hraber borec, če bi se tam pustil pokončati za ceno ene puške in revnega nahrbtnika? Živeti je najbolj pomembno! Dočakal je svobodo in se potem kar ni mogel znajti v njej. Kot borec je imel razne možnosti, vendar je bil v njem neki drugi uporni duh, ki mu ni dal, da bi ga vkovali v neke norme. Poskušal je pri aviaciji, potem delal nekaj mesecev v Litostroju, pa ga je gnalo ven, v naravo. Spet je bil doma, fural s svojim konjičkom. Kaj mu je bilo, da je pri nekih volitvah sredi Cerknega strgal s stene plakat z maršalom, še danes ne ve. Včasih so mu popustili živci, vojna je le naredila svoje. Sledilo je prisilno delo v opekarni. Pri kmečki zadrugi v Idriji je potem pobiral krompir, tri mesece je kopal premog v kočevskem rudniku, gradil progo Šamac - Sarajevo. Na progo je šel rad in tu je tudi prvič poslušal predavanja mlade Bolgarke o vrtnarjenju. Potem na orožne vaje v Beograd, na delo na Jesenice... Železarna ni bila zanj. Spet ga je gnalo. Ven! Dvanajst se jih je je domenilo, da pobegnejo. Le Peter in Janez sta res šla. Naravnost iz Vrbe sta Sla v hrib in čez Stol... Potem se je začela kalvarija. O ne, niso bde kar takoj rožice pri gospe Ford! Štirinajst dni zapora v Avstriji med četniki in ustaši. Enajst dni vožnje proti Ni pozabljena Avsenikove viže za Danico Preddvor, 11. Julija - Ne, nobene obletnice ni nihče praznoval pretekli četrtek, ko se je oglasila poskočna muzika na dvorišču doma starostnikov v Preddvoru. Bilo je le lepo sončno popoldne, ki pa ga bodo stanovalci doma dolgo pomnili V tem domu namreč okreva znana slovenska pevka Danica FUipič, ki Je dolga leta pela pri Avsenikih. Spomnili so se Je fantje od Ski kvinteta iz Kranja, Ji prišli zaigrat ter njej in vsem v domu narediti lepo popoldne. Kar tako, iz dobre volje in veselega srca. "Takrat še ni bilo nobenih snemalnih trakov, nobenih plošč, le radio smo poslušali m ušesa napenjali. Vse je šlo le po posluhu," pripoveduje Stane Oblak, klarinetist Ski kvinteta iz Škofje Loke. "Natanko smo poslušali Avsenike in jih preigravali. Pa smo si dejali zadnjič: pojdimo zaigrat Danici v Preddvor, da ji popestrimo dan, da bo hitreje okrevala. Toliko lepih ur nam je včasih naredila, zdaj se ji lahko vsaj malo oddolžimo." Zares lepo so se spomnili in Danica, ki je trenutno še privezana na invalidski voziček, se ni mogla ubraniti solz. Sicer pa je še vedno taka, kot se je spomnimo, prijetna, mladostna in vesela. Da bi kmalu okrevala, ji od srca želimo, fantom od Ski kvinteta -Lojzetu, Stanetu, Sašu, Ladu in Franciju pa prisrčna hvala. Tudi zato, ker se oskrbovancev Doma Albina Drolca v Preddvoru spomnijo tudi za vsako novo leto. Ansambli, mar ni to posnemanja vredno?! • D. Dolenc Fantje v modrih majicah so se postavili pred grajsko kapelo, poprijeti inštrumente in vedno lepe Avsenikove viže so od grajskih zidov odmevale v pobočja Storžiča, da so se še "balonarji" v zraku začudeni ozirali, od kod zdaj to. Trije od kvinteta - Lojze Dežman, Sašo Demšar in Stane Oblak - so bili včasih člani "Jamnikovega kvinteta" iz Žabnice, ki je pred 35 leti prvi začel posnemati Avsenike. To je bil čas, ko sta pri ansamblu Avsenik pela še Danica Filipič in Franc koren in bila vsepovsod ljubljenca publike. Njun prešerni glas je množice vselej spravil na noge in navdušenje je bilo nepopisno. Ameriki je preživel kar v pod-palubju, ker so mu grozili, da živ ne bo prišel v Ameriko. Vojkovec med samo najhujšo bando! Pa je vendarle prišel živ v Ameriko, čeprav ne najbolj zdrav. Morska bolezen ga jedo-dobra zdelala, da se je v Halifaxu ves tresel. A v Ameriki ga nista čakala med in mleko, temveč baraka za kure, gašperček na sredini, lavor, stranišče na gnoju in trdo delo. Pšenico so ravno skladali. Takrat se je sredi tistega kumika zamislil nad seboj. Kaj je vendar tako hudega v življenju zagrešil, da se mu zdaj tako godi?! Toda zdaj je tu in kakor ve in zna, naj se reši. Kadar je le mogel, je slabše plačano delo zamenjal za boljše. Tudi hiše je podiral, v pekarni mazal pekače, delal v quebeškem rudniku. Nazadnje je le prišel do dela, ki mu je bil všeč: bil je vrtnar pri nekem velikem prevozniku v Torontu. Stari vrtnar, Anglež Sam, ga je v tistih letih naučil vrtnarjenja, cepiti vrtnice. To je bilo delo, kjer plača sploh ni bila pomembna, tako mu je bilo všeč. To je pravzaprav iskal vse življenje. Hišico si je tedaj kupil v Torontu, tudi na črno po malem vrtnaril in sobe oddajal. Trdo je delal, ob nedeljah pospravljal za stanovalci, preoblačil postelje. Vsak dolar je prišel prav. Pustil se pa ni! Ko se je kakšni gospe zahotelo, da ga posekira, češ da to ali ono ni prav, ji je hitro povedal svoje in - odšel. Tako je odpovedal ge. Day - njen mož je bil lastnik vse telefonije v Michiganu - ker ga je uporabila za vse, poleg vrtnarja je bil še hišna, sobarica, sploh deklica za vse. Ko je začela sitnariti, da ji bo obtolkel vso srebrnino, se ji je zahvalil in povedal, da Peter gre. Pa čeprav je bila prav ona tista, ki ga je iz Kanade spravila v Ameriko, kjer se je bolje zaslužilo. Vedel je, da bo delo dobil, če ne tako, pa drugačno. Enako je storil pri drugi, ki ga je ozrla, češ da so bile pri sprejemu v holu rože v aranžmajih na prekratkih pecljih in tudi šopki niso bili iz pravih rož. Le kaj je še hotela, je hud še danes. Naredil je najboljše iz tistega, kar je raslo v njenem vrtu! V zelo lepem spominu pa ima gospo Ford. Štiri leta je bil njen vrtnar in ji vzgajal vrtnice. Dobro je bil plačan, za vsak božič so zaposleni dobili bogata darila, celega purana, pijače in vse kar gre k prazniku. Sploh se mu je priljubil Michigan. Dvanajst let je ostal tu. 1986. leta je Peter imel dovolj let za pokojnino. Vrnil se je v Kanado, kjer ima v Ontariu hišico. Najraje je na Gorenjskem, gore imajo zanj poseben čar. Toda, ko se jeseni spustijo megle, ko z vrta vse pospravi, ko Storžič pobeli sneg, ptice odlete, ga nekaj zgrabi tu notri, pokaže na prsi, in mora na pot v ono drugo, materialno domovino. Da obišče stare znance in prijatelje, svoje gospe, ki jim je urejal vrtove. Povsod ga prisrčno sprejmejo. Sem mu pišejo, kako ga pogrešajo, naj se vendarle kmalu vrne. Nekakšna dvoživka je postal zadnja leta. V Ontanu si vsako leto privošči počitnice v toplih krajih. Na Floridi, v Kaliforniji, tudi v Mehiki in na Kubi je bil. Ko pa marca začne tam v Ontariu poganjati zelenje, se mu stoži po Sloveniji. Mora spet domov, na Cerkljanski vrh, kjer je nekoč pasel. Domače hiše ni več, le kamenje, a tam se mu vračajo spomini... In mora v svojo hišico v Britofu, polno drobnih spominkov iz Amerike, s popotovanj. Starih, ne novih. Le stare stvari so zanj zanimive. Zdi se mu, da ne živi v pravem času. Prehiter tempo življenja je zdaj. V času poštnih kočij bi moral biti na svetu... Nima telefona ne TV, tudi avta ni nikoli imel. Mir hoče, nič drugega. Politika ga nikoli ni zanimala. Priznati pa mora, da je bilo doma po vojni ogromno narejenega. Saj v vsako hribovsko vas drži asfaltirana pot! Zdaj je Slovenija osamosvojena, demokratična. Toda pravo demokracijo bo morala šele spoznati, pravi. Demokracija m to, da lahko vsak dela, kar hoče. Prava demokracija ima močno palico, ki tudi krepko udari. Boste že videli. Nekaj se pa zavedajte, požuga s prstom: dobri časi za delavca so mimo! • D. Dolenc PAJER TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM ODPRTO: PONEDELJEK - PETEK 8.-20., SOBOTA 8.-17. NEDELJA 8.-12. PRI ZNESKU NAD 4.000 SIT DOBITE ZAVITEK KAVE. Belharjeva 6a, Šenčur, tel.: 064/41-392 VABLJENI foto bobnar) VSE ZA ŠOLO SPET NAJBOLJ UGODNO PRI KARUIMU zveski A4 od 72, do 89 SIT zveski A5 od 40, do 49 SIT vodene barvice 315 SIT tempera barvice od 474, do 496 SIT nalivna peresa od 290, do 1.369 SIT puščice polne od 735, do 1.939 SIT puščice prazne od 421, do 628 SIT nahrbtniki od 1.790, do 4.640 SIT in ves šolski program! Možnost plačila na 2 ali 3 čeke Pri nakupu nad vsakih 2.000 SIT dobite nagradni kupon, s katerim boste udeleženi v nagradnem žrebanju 16.9.1994. 1. nagrada BARVNI TV in še 9 lepih nagrad! Odprto od 8. do 14. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure! Gregorčičeva 6 (za Globusom) Kranj Telefon 064/213-162 Profesor France Avsec, letošnji občinski nagrajenec V razredu sem se vedno počutil doma 'Nagrada me je presi zdržali in se trudili.' Kranj, 12. julija - Dijaki kranjske gimnazije in njihovi profesorso odkgukali še eno šolsko leto, neuspešni bol/ ali manj uspešno prestali prvi rok za popravne izpite, in se prepustili zasluženim počitnicam. Profesorja Franceta Avs-ca, letošnjega nagrajenca kranjske občine, je poletna vročina pregnala iz stanovanja v nebotičniku v prijetno svežino Jezerskega kjer imata z ženo, prav tako gimnazijsko profesorico, počitniško hišico. . Za nagrado vašemu življenjskemu delu so vas predlagali nekdanji dijaki in člani odbora za šolstvo pri družbenopolitičnem zboru kranjske skupščine. Veste, kateri dijaki? "Približno že. Večkrat so mi omenjali, da bi morali priti v izbor za občinsko nagrado tudi prosvetni delavci. Mislim, da je to znak zrelosti Kranjčanov, saj ne nazadnje šola lahko bistveno prispeva k razvoju gospodarske moči občine." . Dijaki vas imajo za sistematika, dobrega razlagalca snovi, hkrati pa tudi za strogega in doslednega profesorja. Kako se ocenjujete sami? "Nikoh nisem želel biti pretirano strog. Moj glavni cilj je bil oziroma je še vedno dijake motivirati za sodelovanje. S silo se ne doseže ničesar. Mislim, da mi je to vsaj pri nekaterih predmetih, ki sem jih učil, uspelo. Dijaki so se učili in tudi naučili." . Kaj po vaše naredi dobrega učitelja? "Osnova je seveda strokovnost, drugo način podajanja znanja. Ves moj pouk je bil usmerjen v poudarjanje, da se dijaki morajo učiti zato, ker bodo znanje rabili. S tem sem dosegel njihovo pozornost. Za uspeh se moram zahvaliti tudi temu, da nisem vsa leta poučeval samo matematiko, pač pa tudi fiziko in računalništvo. Če bi ostajal le pri matematiki, bi jo morda sčasoma jemal, kot da je sama sebi namen, to pa je nevarno. Matematika je nastala iz prakse, njej je namenjena, uporabljajo jo v številnih vedah. Zato sem tudi pouk matematike skušal povezovati s primeri iz kemije, fizike, statistike. Posebno pri pouku fizike pa smo delali tudi številne poskuse. Dijakom ni dovolj samo povedati, da bodo nekaj razumeli, morajo tudi videti, otipati." . Poučevali ste matematiko, fiziko in računalništvo, v nekem obdobju celo astronomijo. Kaj ste pravzaprav študirali? "Na matematični in prirodoslovni fakulteti sem 1953. leta diplomiral iz matematike in fizike, eno leto delal na Zavodu za statistiko v Ljubljani, potem pa v Beogradu specializiral matematično statistiko." . Kaj vas je speljalo v pros-veto? "Beograd tedaj ni pustil, da bi v Ljubljani razvili kvalitetni statistični center, delati bi moral v Beogradu. Tega nisem hotel, zato sem službo pustil in presedlal v šolstvo. Najprej sem poučeval v Murski Soboti, pred tridesetimi leti pa prišel v Kranj. Takrat je imela gimnazija še osem razredov. Nekatere dijake sem učil po sedem let." . Za vami je dolgoletno uspešno delo, skozi vase roke je šlo lepo število kranjskih maturantov. Lahko bi se upokojili? "Še bom učil, vendar manj, le matematiko. V razredu sem se vedno počutil doma. Z dijaki sem se dobro razumel, veliko sem jih navdušil za študij in delo v tehniki, čeprav je precej mojih nekdanjih dijakov tudi zdravnikov." . Z nekdanjimi dijaki, zdaj uspešnimi ljudmi, strokovnjaki, se bržkone še srečujete na obletnicah matur? Kaj ob takšnih srečanjih razmišljate? "Pogosto se profesor niti ne zaveda, kaj razredu lahko da. Pogovori z nekdanjimi dijaki mi to povedo. Samo en primer. Na eni od obletnic nedavno tega mi je "moj dijak" dr. Norčič, specialist kirurg, pripovedoval, kako se je v operacijski dvorani znašel predvelikim problemom. Pred njim je umiral mlad fant, ki ga je povozil traktor. Ni mu znal pomagati. Tedaj se je spomnil nekega mojega poskusa pri fiziki in spoznal, da samo na tak način fanta lahko reši. Operacija je uspela, kasneje je o tem celo predaval. Ko je šel fanta obiskat domov in materi rekel, naj mu ga pokaže, je le-ta odvrnila: Saj ste ga videli, zunaj, kako se igra... Zame je bila zgodba dr. Norčiča največje zadoščenje, da z znanjem iz gimnazije moji dijaki uspevajo tudi kasneje. Podobnih zgodb, čeprav ne tako zelo ekstremnih, je več. Tudi dr. Štivan, moj dijak, mi je povedal zanimivo. Ko je na univerzi prišel na izpit k dr. Berčiču, ga je le-ta vprašal, kje se je navadil tako dobro računati. Ker sem prihajal iz Zavoda za statistiko, se mi ie znanje računstva zdelo zelo pomembno pri sami matematiki in njeni uporabi v praksi. To se je odražalo tudi v znanju dijakov. Primer dr. Štivana in številnih drugih dijakov kaže na to, da ni pomembno, iz katere gimnazije nekdo prihaja, pomembno je, kdo dijake uči. O tem mi pripovedujejo na maturantskih obletnicah. To je lep občutek." . Torej imate obletnice radi? "Najbolj zanimive so obletnice mojih zgodnejših maturantov. Nanje prihajajo iz Avstralije, Amerike, z vseh koncev Evrope. Človek kar strmi, kje vse so ljudje, ki so bili nekoč moji gimnazijci, in kaj vse so dosegli..." . Začeli ste pred štirimi desetletji, od tedaj se je ogrom- no spremenilo; kako ste lovili korake z razvojem strok oziroma predmetov, ld ste jih predavali? "Treba je študirati. Matematika in fizika se nenehno razvi-jata, spreminjata, brez spoznavanja novosti, ogromnih skokov, ki sta jih napraviti od časa mojega rednega študija, bi v šoli ne imel kaj iskati. Na kranjski gimnaziji smo začeli poučevati računalništvo pred Četrt stoletja, še preden so kranjska podjetja sploh imela računalnike. Bil sem na enoletnem izpopolnjevanju, vsa leta sem obiskoval tudi različne seminarje, ki jih je prirejal Zavod za šolstvo, študiral strokovno literaturo." . Ste tudi avtor številnih strokovnih člankov in soavtor nekaterih učbenikov. "Res je. Med drugim sem soavtor dveh Zbirk vaj iz verjetnostnega računa, učbenika astronomije, učbenika Z računalnikom v matematiko, avtor več deset člankov v strokovnih revijah, opravil sem tudi precej recenzij drugih učbenikov, skratka, imam nekaj pokazati." . Imate najvišji naziv svetnika. Menda zelo radi prebirate poezijo? "Zelo rad. Že v svojih gimnazijskih letih sem nosil v žepu pesmi Župančiča, Prešerna in drugih, tudi danes imam med strokovnimi knjigami vedno pri roki pesmi. V pesmih je snov, pripoved zelo zgoščena, tudi oblika me pritegne, sprosti." • H. Jelovčan Trgovski Center PrclCommercl VEUKO SEZONSKO ZNIŽANJE CEN TUDI DO SO % - OD 11.7.DALJE V VRHUNCU SEZONE NAJNIŽJE MOŽNE CENE Velika izbira otroških poletnih kompletov Majice T-shirt (za otroke in odrasle, bele ali barvne) Folo majice enobarvne Bermuda hlače"SCOTCH & SODA" »»»»» Kratke hlače"TOM TAYLOR": že od 990,00 SIT dalje SAMO 220,00 SIT že od 390,00 Sil dalje samo 1.290,00 SIT samo 1.315,00 SIT ZATO, DA NE BOSTE ŽIVELI IZ DNEVA V DAN SLABŠE, KUPUJTE V ćtut«, TRGOVSKEGA CENTRA PRO COMMERCE Ženske jeans hlače SAMO 475.00 SIT Ženske bluze SAMO 590,00 SIT Ženski kompleti SAMO 990,00 SIT Otroški športni nahrbtniki samo 1.190,00 SIT Šolske torbe samo 1.900,00 SIT ZATO, KER VEMO, DA JE CENA ZA VAS NAJPOMEMBNEJŠA, SMO CENEJŠI OD NAJCENEJŠIH Kuhinjski prtički (karo vzorec, modri ali rdeči, 45x45), IZJEMNA CENA tako poceni, da je njihovo pranje dražje od nakupa SAMO 59,00 SIT MED SAVO IN KOKRO Letos več za vzdrževanje stanovanj Večji del od 45,6 milijona tolarjev, kolikor ga je kranjska občina lani dobila z najemninami za občinska stanovanja, je usmerila v gradnjo in nakup stanovanje v nekdanjem dijaškem domu na Kidričevi (33,2 milijona tolarjev), medtem ko se je pri vzdrževanju stanovanjskega fonda omejila le na najnujnejša dela. Letos bo drugače. Od najemnin občinskih stanovanj se bo letos v blagajno nateklo predvidoma 28 milijonov tolarjev. Le sedem milijonov tolarjev je rezerviranih za gradnjo m nakup stanovanj (nakup enega enosobnega stanovanja), izdatnejša razlika pa za prenovo in moder-nizacijo izpraznjenih stanovanj (preden jih občina odda novemu najemniku), za vzdrževanje stanovanj, upravljanje, zavarovanje, deratizacije m podobne stroške. Program vzdrževanja zajema stanovanja, ki so evidenčno, do izdelave in opredelitve neprofitnih oziroma profitnih ter socialnih stanovanj, opredeljena kot stanovanja nekdanjega solidarnostnega sklada, splošnega ljudskega premoženja, sklada stavbnih zemljišč, upravnih organov in kadrovska stanovanja. Črna gradnja na Kokrškem bregu Delegat v kranjski skupščini Janez Hafner je od inšpekcijskih služb terjal poročilo o črni gradnji na Kokrškem bregu, o kateri je pred dvema letoma sklepal celo družbenopolitični zbor. Za osvežitev Somina povejmo, da se je Žerdž Ljucovič brez lokacijskega dovoljenja polotil obnove in prizidavanja gospodarskega objekta v stanovanjsko poslovnega. Maja 1992 je urbanistična inšpekcija izdala ustavitveno odločbo, graditelju pa naložila, da zaprosi za lokacijsko dovoljenje. Ljucovič je tedaj Kadnjo ustavil in zaprosil za kacijsko dovoljenje za-gradnjo prizidka. Tega je Domplan izdelal decembra 1992, upoštevaje zazidalni načrt revitalizacije starega mestnega jedra Kranja, mnenje strokovne komisije za revitalizacijo in poročilo Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana. Sanacijski ukepi obravnavajo celoten sklop objektov. Za objekt, ki ga je Ljucovič gradil 1991. in 1992. leta in enoetažni objekt na jugozahodni strani stanovanjske hiše je predlagano rušenje, za osrednji stanovanjski del objekta, ki ga je Ljucovič prav tako brez dovoljenja nadzidal že_ 1974. leta, pa znižanje, izravnavo slemena s slemenom severnega dela objekta ter streho dvokapnico. Upoštevaje te zahteve je občinski sekretariat za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Liucoviču aprila letos izdal lokacijsko dovoljenje, na katero pa se je graditelj pritožil. Pritožbo zdaj rešuje republiška urbanistična inšpekcija. Poseg v Šmarjetno goro Urbanistični inšpektor Jože Kočevar odgovarja tudi na vprašanje delegata Saša Go-vekarja, kije opozoril na cesto in ograjo na južnem delu Smarjetne gore ter ju označil za nedopusten poseg v naravo. Dovozno pot je graditelj obnovil po pogojih iz dovoljenja o priglasitvi del, inšpekcija je zahtevala le odstranitev racdposcstne ograje. Lastnik je ograjo podrl 19. junija. Zaradi kršitve je urbanistični inšpektorat izdal odločbo o vzpostavitvi izkopa v prejšnje stanje brezine in odstranitvi nasipa deponije izkopanega materiala. Obenem je v obeh primerih graditelja prijavil tudi sodniku za prekrške. Olimpijski plavalni bazen ali šest let trajajoča gradnja Konec leta otvoritveni plavalni zamahi? /t a dokončanje bazena manjka še 125,7 milijona tolarjev, izvzemši merilno tehniko pa 73,5 lilijona. Konec leta je dokaj realni rok. Kaj pa potem?r Kranj, 12. Julija - V pasje vročih poletnih dneh, ko Kranjčani iščemo senco in vodo, v kateri bi se ohladili, z vzdihom večkrat pomislimo tudi na olimpijski plavalni bazen. Graditi so ga začeli pred davnimi šestimi leti kot republiški plavalni center, torej v času še aktivnih odličnih plavalcev bratov Petrič in drugih, ki noj bi jim bil prvenstveno namenjen. Potem se je ustavilo pri denarju. Občina ga po letu 1990 ni več zbirala s posebno prispevno stopnjo, postala je uporabnik republiškega proračuna, republika pa tudi ni priznavala posebnih obveznosti. Tako je občina vsako leto sicer primaknila nekaj denarja za bazen, vendar je šlo počasi. Za dokončanje bazena bi potrebovali še 125,7 milijona tolarjev. V tej vsoti je upoštevana tudi merilna tehnika, vredna 36,8 milijona tolarjev, brez katere pa bi bazen v začetku menda lahko shajal. Torej bi za odprtje rabili 73,5 milijona tolarjev, ki jih investitor namerava dobiti iz treh virov: 45 milijonov tolarjev od ministrstva za šolstvo in šport, 12,5 milijona od športne zveze Kranj (Giro d'Italia) in 16 milijonov od kranjske občine z rebalansom letošnjega proračuna. Če bo res tako, bo pokrit olimpijski bazen do konca leta lahko zgrajen in odprt. V trboveljskem Rudisu Inženiring, ki je 1989. leta pre- vzel investitorstvo, sicer pravijo, da bodo bazen predvidoma septembra že napolnili s toplo vodo, tedaj bi ga za kopalce tudi že lahko odprli, medtem ko bi tekmovalni del dograjevali postopno. Vendar se s takšnim načinom v kranjski vladi ne strinjajo. Dokler objekt ne bo imel vseh potrebnih dovoljenj, naj ostane zaprt, pravijo. Nekaj mesecev gor ali dol je v šest let trajajoči gradnji pravzaprav res vseeno. Drug zadržek, ki ga je tudi treba resno upoštevati, je namreč vzdrževanje bazena. V letošnjem občinskem proračunu za vzdrževanje ni predvidenega denarja. Po izračunu športne zveze Kanj bi namreč za vzdrževanje bazena potrebovali na leto 941.800 mark. Občina naj bi pokrila tretjino stroškov, torej 314.000 mark na leto. Dve tretjini denarja pa naj bi zbrali od uporabnikov bazena (plavalni m vater-polski klub Triglav, tekmovanja, vstopnine, plavalne šole, eksperimentalne šole idr.), od ministrstva za šolstvo in šport, ministrstva za obrambo m ministrstva za notranje zadeve ter od najemnin za oddajo prostorov v kleti, pasaži in nadstropju. Bazen bi bil odprt po šestnajst ur na dan, kar pomeni, da bi bil na leto izkoriščen kar 5600 ur. Še pred odprtjem bazena pa bo treba rešiti nekaj statusnih in organizacijskih vprašanj. Predsedstvo športne zveze Kranj namerava skupščini športne zveze predlagati ustanovitev javnega zavoda - ustanovila naj bi ga občina - ki naj bi prevzel v upravljanje novi bazen, stadion, letno kopališče in športno dvorano na Planini. Seveda se bodo morali o tem jeseni izreči tudi delegati kranjske občinske skupščine. Drugo, na kar je treba že zdaj resno misliti, je nastavitev profesionalnega delavca, ki bo za bazen vodil poslovne niti, skrbel, da se bo v njem čim več dogajalo, saj bodo le tako stroški vzdrževanja ukrotljivi. Pa še beseda Kranjčanom, ki razmišljajo o čofotanju po novem olimpijskem bazenu. Bazen je prvenstveno namenjen športu in športnikom. Torej brez pretiranih pričakovanj! • H. Jelovčan, foto: G. Šinik Veterinarska inšpekcija o spornem pasjem azilu Milene Močivnik Psi se selijo z Visokega akaj nasilna izvršba, če se problem lahko reši sporazum to, humano Visoko, 12. julija - Z odločbo republiške veterinarske inšpekcije seje konec aprila Mileni Močivnik iztekel rok, ko nelegalnega zavetišča psov in mačk na svojem posestvu na Visokem ne bi smela več imeti. Spoštovanje odločbe nadzoruje gorenjska veterinarska inšpekcija, izvršba pa je poverjena Živinorejsko veterinarskemu zavodu Gorenjske v Kranju. Izvršba na posestvu Milene Močivnik se je začela 3. maja. Inšpektorji so tedaj ugotovili, da je Močivnikova 35 psov že sama odpeljala drugam, preostalih 35 pa naj bi, kot jim je povedala, odpeljala postopno, saj posestvo prodaja in se namerava preseliti v drugo občino. Zato so inšpektorji izvršbo odložili za en mesec. Pred nadaljevanjem izvršbe je Močivnikova veterinarski inšpekciji predložila potrdilo podjetja za promet z nepremičninami, da je posestvo na Visokem prodala in da je kupila drugega na Vrhniki. Ob obisku na Visokem 3. junija inšpektorji niso našteli niti 30 psov, opazili so tudi, da je higiensko stanje boljše. Enako je bilo ob pregledu sredi junija. Zato so izvršbo začasno zadržali. Navkljub nezadovoljstvu Visočanom, ki inšpektorjem očitajo, da so preveč mili. Takšno ravnanje inšpektorji opravičujejo z zakonom o splošnem upravnem postopku, ki med drugim pravi, da se izvršba lahko opravi na način, ki je za zavezanca najmilejši, če se z njim vendarle doseže namen. Namen očitno bo dosežen, točnega dneva, kdaj spornega pasjega azila na Visokem ne bo več, pa bržkone ne ve nihče. Seveda pa to ne pomeni, pravijo inšpektorji, da bodo z izvršbo čakali v nedogled. • H. J. Kokrški most bo zaprt dlje Ko so v začetku leta gradbeniki SCT Ljubljana zaprli most prek Kokre na C. Staneta Žagarja, niso pričakovali, da bodo imeli tolikšne težave zaradi nestabilnih brežin ob obeh straneh reke. Nov most naj bi odprli avgusta, Že nekaj časa pa je jasno, da se bo gradnja zavlekla za nekaj mesecev, bržčas celo v novo leto. Izdelali so projekt geološke sanacije tal, ta še ni končana. Hkrati se na občini, ki gradnjo sofinancira, z republikanci pogovarjajo tudi o dodatnem denarju, saj se bo naložba zaradi nepredvidenih del precej podražila. • H. J., foto: G. šinik VZGOJNI ZAVOD PREDDVOR Dvorski trg 6, 64205 Preddvor razpisuje prosta delovna mesta za: 3 VZGOJITELJE ZA DELO V VZGOJNI SKUPINI OTROK V MVO za določen čas s polnim delovnim časom 1 VZGOJITELJA ZA NOČNO VZGOJNO DELO za določen čas s polnim delovnim časom 1 VZGOJITELJA ZA NOČNO VZGOJNO DELO za določen čas z nepolnim delovnim časom Pogoji: - višja ali visoka strokovna izobrazba, specialne pedagoške smeri MVO - opravljen strokovni izpit Začetek dela 1. 9. 1994. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Vzgojni zavod Preddvor, Dvorski trg 6, 64205 Preddvor. Kandidati bodo o izbiri seznanjeni v 15 dneh po odločitvi. KOKRA KRANJ SEKTOR PRODAJE NA DROBNO Koroška 4, 64000 Kranj objavlja JAVNO DRAŽBO osnovnih sredstev V četrtek, 14. 7. 1994, bo ob 15. uri na parkirni hiši Veleblagovnice Globus dražba naslednjih osnovnih sredstev: 1. Osebni avto Lada Riva, letnik 1989, KR 184-201, registriran do 18. 9. 1994, izklicna cena 143.000 SIT; 2. Osebni avto Lada Riva, letnik 1989, KR 181-409, registriran 8. 6. 1994, izklicna cena 81.000 SIT; 3. Osebni avto Peugeot 309 Magnum, letnik 1992, kr LI-104, registriran do 13. 2.1995, izklicna cena 1.300.000 SIT; Kupci morajo pred licitacijo plačati 10 % varščino. Na navedene cene bo moral kupec plačati še 5 % prometnega davka. Rok plačila in prevzem vozil je 5 dni po licitaciji vozil. Informacije dobite po telefonu 218-479. Vozila so na ogled na parkirni hiši Veleblagovnice Globus. 15. STRAN • GORENJSKI GLAS - ... ^ . J ...-j ----- - - SREDA, 13. JULIJA | | ČETRTEK, 14. JULUA j PETEK, 15. JULUA 10.00 Otroški program 10.25 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo 11.25 Zgodovina 12 evropskih držav, angleška dokumentarna serija 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Studio Citv, ponovitev 14.35 Videostrani 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Cobi in prijatelji, španska risana serija 18.50 Kronika, kanadska dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Iz parlamenta 20.35 Film tedna: Potni list za Pimlico, angleški (čb) film 21.50 Glasbeni utrinek 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.42 Šport 22.45 Sova; Popolna tujca, ameriška nanizanka; Delo na črno, ameriška nanizanka 16.35 Mladički v divjini 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Čas v sliki 18.30 Zlata dekleta 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Zadeva s figovim listom, komedija 21.50 Šport 0.00 Hallo Austria, Hello Vienna 0.30 Šport 1.25 SP v nogometu 0.50 Poročila/ 1000 mojstrovin TELETU 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 iskanja: Vrta Mavric 20.40 Anka Senčar: Pot do uspeha 21.10 Impulzove karaoke v Life 23.00 Kolesarska dirka za Veliko nagrado Kranja: Krožna dirka za amaterje (ponovitev) 24.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I 15.00 Videostrani 16.15 Potovanje v grozo, koprodukcijska nadaljevanka 17.00 Intervju 18.00 Sova, ponovitev 18.30 Delo na črno, ameriška nanizanka 19.30 TV Dnevnik, vreme 20.05 Omizje 21.50 športna sreda 19.00 Prazniki v Davči '92 (3. del) 20.00 Moda in mi - T. Prezelj (20. oddaja) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. url. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 10.00 Poročila 10.05 Poglejte življenju v oči 10.35 Orkan 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Monofon13.20 Elitne bojne enote 14.10Murphy Brown 14.35 Dokazi 15.25 Jutro potem, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.30 Loto 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.45 Poročila 21.50 Ekran brez okvirja 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Sanje brez meja 16.30 TV koledar 16.45 Skrivnosti, nadaljevanka 17.35 Vrnitev v Paradiž, avstralka nadaljevanka 18.25 Od pola do pola, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Zakonca Fields v Franciji, angleška nanizanka 20.45 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.35 SP v nogometu 23.45 Občutek svobode, angleški film 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.25 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.15 Rodeo 13.55 S pot tedna 14.30 Borza dela 14.45 CTM 15.20 Spot tedna 15.50 Elizije - z besedo in peresom 17.00 Državnik novega kova. ponovitev 17.30 Ponovno zaljubljena, ameriški film 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 20.00 Call selection 20.30 Beverlv Hills 90210, 11. del ameriške nadaljevanke 21.20 Poročila 21.30 Album show, glasbena oddaja 22.20 Elizije - somrak jezuitov 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Od goloba do rakete 10.30 Afrika pošilja pozdrave, ameriški glasbeni film 12.00 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Stan in Olio 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Doktor Trapper John 20.15 Skrivno ime Caliph 21.45 Pogledi od strani 21.55 Lepa sovražnica, nemški film 22.45 Mona Lisa, angleška kriminalka 0.25 Čas v sliki 0.30 Hudič v angelski podobi, francoska kriminalka 2.20 Poročila/Ex libris 8.00 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Moje podvodne dogodivščine 13.45 Fantastične zgodbe Stevena Spielberga 14.10 Gozdarski inšektor Buchholz 15.00 Vohun preveč, ameriški film 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf radio triglav V96MHz 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva; Ob dnevu šoferjev in avtomehanikov 10.40 Informacije - zaposlovanje 11.40 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 večerni program: Oddaja o kulturi Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Ob 16.10 prisluhnite obvestilom, nato aktualnim informacijam, ob 17. uri bomo pobrskali po novostih v tržiških videotekah, pa po dobrih knjigah, nato pa nadaljevali z izbranim glasbenim programom. Ne pozabite na temo o sončenju. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Zbiramo kuharske ideje 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni utrinki 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi -čestitke 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Za srečen danes in zdrav jutri 17.00 Glasbeno popoldne: zabavno alasbena lestvica in klepet ob glasbi 19.00 Odpoved programa KINO, SREDA CENTER amerrom kom. M^A PUNCA 2 cg^n 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film ALASKA V PLAMENIH ob 20. ur. _ 9.45 Tedenski izbor: Tudi to je Amerika, Slikajte se z nami, Videošpon 11.20 Kronika, kanadska dokumentarna serija 11.45 Dobra volja, švedska nadaljevanka 13.00 Poročila 16.30 Gospodarska oddaja 17.20 Slovenski v zamejstvu 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Zmigaj se, športna oddaja za mlade 18.40 Že veste 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 21.05 Tednik 21.50 Poletni navdih, turistična oddaja TV Maribor 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.32 Šport 22.40 Sova: To je ljubezen, angleška nanizanka: ■ > Delo na črno, ameriška nanizanka 12.00 Kinoteka - Topper, ameriški film 13.30 SP v nogometu, polfi-nale 15.40 Svet poroča 16.10lz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 17.00 Osmi dan 17.50 Sova, ponovitev 18.20 Delo na črno 19.30 TV dnevnik 18.55 šport 19.10 Poslovna borza 19.30 TV Dnevnik 2, vreme 20.05 Krila nad svetom, dokumentarna oddaja 20.55 Portret Majde Poto-kar, ponovitev 22.20 Alica, evrops-ki kulturni magazin 23.15 Videostrani 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.00 Poletni šolski program 12.00Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Monofon 13.21 National geographic, dokumentarna serija 14.00 Murphy Brovvn, nanizanka 14.25 Dokazi 15.10 Korziška brata, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 21.00TV parlament 23.00 Poročila 23.05 Slika na sliko 0.50 Poročila v angleščini 0.10 Sanje brez meja 15.35 TV koledar 15.45 Skrivnosti 16.35 Vrnitev v Paradiž 17.25 SP v nogometu 19.30 TV dnevnik 20.15 Ko se srca vnamejo, humoristična serija 20.50 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.45 Sedma žrtev ameriški čb film 23.00 Metalmnia 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.25 Luč svetlobe, ponovitev 13.15 Call selection, ponovitev 13.45 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.20 Spot tedna 16.25 Na velikem platnu 16.50 Album show, ponovitev 18.10 Beverlv Hills, 90210, ponovitev 1. dela ameriške nadaljevanke 19.10 Luč svetlobe 20.00 Magnetoskop 20.40 Drakula, ameriška nadaljevanka 21.10 Poročila 21.20 Pet dni v juniju, francoski film 22.50 Zdrava videoglava 23.35 Spot tedna 23.40 Na velikem platnu 0.05 CTM 0.45 Borza dela 9.00 čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30Zemlja in ljudje, ponovitev 10.00 Slika Avstrije 10.30 Kapetan Fracass, film 12.15 Nespametnost mogočnih 13.00 Čas v sliki 13.10 Felipe in modre oči, film 14.40 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Dr. Trapper John 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.00 šport 20.15 Iris in Violeta 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 MacGvver 22.00 Igla, ameriška srhljivka 23.50 čas v sliki 23.55 Skrivno ime Caliph 1.20 High Chaparral 2.05 Poročila/1000 mojstrovin 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Čas v sliki 13.10 Šport 13.45 Fantastične zgodbe Stevena Spielberga 14.10 Gozdarski inšpektor Buchholz 15.00 Scampolo, nemška komedija 17.00 Mongolski vihar 18.00 Zlata dekleta 18.30 Pa smo vas 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Ybbsiade 1994 21.30 Jolly Joker 22.00 čas v sliki 22.35 Černobil - tempirana bomba 23.20 Nočni studio 0.20 Twin peaks TELETU 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 Miha Pavliha (v živo -otroška oddaja) 21.00 Novo: Mesni center Luka v Križah pri Tržiču 21.30 3 - 2 - 1 gremo (v živo - videospoti) 24.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene (19. oddaja) 20.00 VII. Groharjev teden v Sorici (1. del) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 In 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telearaf 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga? 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.00 Poročilo z Ljubljanske borze 15.30 Dogodki in odmevi 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem vali 1584 od 16. do 19. ure. Najprej boste lahko prisluhnili obvestilom, ob 16.30 oddaji Spremljamo in komentiramo na Radiu Tržič, ob 16.40 se začenja oddaja Pokličite nas, nagrada vas čaka. Ob 18. bomo zaplesali v oddaji Pod kozolcem. Na koncu bomo dodali še novosti iz uredništva Gorenjskega glasa. 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Oddaja za upokojence 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Vprašanje in pobude 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Vse o cvetju 17.00 Novice 17.30 Oddaja iz kulturno verske zgodovine 18.30 Iz zgodovine naših krajev 19.00 Odpoved programa KINO, ČETRTEK CENTER amer. rom. kom. MOJA PUNCA 2 ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. GLEJ, KDO SE ZDAJ OGLASA ob 18. in 20. uri LETNI KINO prem. amer. akcij. kom. NOVA ZASEDA ob 21.30 uri BLED amer. kom. NUNE POJEJO II. del ob 20.30 uri 10.40 Pasja pripoved ali kako je bilo..., češka nanizanka 11.05Murphyjev udarec, angleški film 12.20 Že veste 12.50 Poslovna borza 16.05 Omizje, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 18.10 Otroški program 18.40 Znanje za znanje 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Korenine slovenske lipe: Romanja od sv. Višarij doBar-bane, Sv. Višarje - Gora, ki združuje 20.45Na begu, avstralski film 22.30 TV dnevnik 22.55 Sova: Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka; Zgodbe Ruth Rendell, angleška nanizanka 0.10 Brane Rončel izza odra i Ž Ži 15.00 Videostrani 16.40 Film tedna: Potni list za Pimlico, angleški film (čb) 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Podeželski utrip, angleška nanizanka 21.05 Moški, ženske 22.00 Posnetek koncerta iz Sarajeva 23.00 Tenis za Daviso pokal 0.00 Videostrani 8.00 Poročila 10.05 Mali veliki svet, oddaja za otroke 10.35 Hurricans, risana serija 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Monofon 13.00 Nacional Geographic, dokumentarna serija 13.50 Murphy Brovvn, humoristična serija 14.15 Dokaži, serija 15.00 Iz oči v oči, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Latinica 21.00 Prijateljstvo na Dunaju, ameriški film 22.45 S sliko na sliko 23.40 Poročila v nemščini 23.45 Truplo na asfaltu, brazilski film v 16.35 TV koledar 16.45 Skrivnosti, serija 17.45 Vrnitev v Eden, serija 18.25 Vojne v mini 19.30 Dnevnik 20.15 Beverlv Hills 21.00 Ročk koncert 22.00 Look of teh Year 23.15 Shanonova igra, serijski film 0.05 Hit depo 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.25 Luč svetlobe, ponovitev 13.15 Magnetoskop 14.00 CTM 14.30 Borza dela 14.45 CTM 15.55 Na velikem platnu 16.20 Ameriških deset, glasbena oddaja 16.55 Drakula, nanizanka 17.25 Pet dni v juniju, ponovitev filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, glasbena oddaja 20.30 Beverly Hills 90210, 2. del 21.20 Poročila 21.30 Teden na borzi 21.40 Izgubljena deklica, ameriška drama 23.20 Spot tedna 23.25 Devlinova zveza 0.10 Album show, glasbena oddaja 1.00 Erotični film 9.00 čas v sliki 9.05 Zlata dekleta, zabavna nanizanka 9.30 Dvojica v Avstriji 10.15 Predsednik 11.45 Inšpektor Hooperman 12.10 Loto studio 13.00 čas v sliki 13.10 Felipe in modre oči 15.00 Gašper-ček 15.25 Babar 15.45 Nekoč je bilo življenje 16.10 Deklica iz mesta 17.00 Mini ČVS 17.10 VVuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.10 Mi 18.30 Glavni zdravnik dr. Trapper John 19.22 Aktualna znanost 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Aktni znaki XY, nerešeno... 21.20 Pogledi vstran 21.30 Safari smrti 23.10 Večerni šport 23.45 Zadnjega zagrabijo ribe 2.00 Aktualni teletekst 2.05 1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 9.00 Gašperček 9.45 Nekoč je bilo življenje 10.10 Deklica iz mesta 11.00 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Moje pustolovščine in raziskovanja v morju 13.45 Fantastične zgodbe Stevena Spielberga 14.10 Gozdni inšpektor Buchholz 15.00 Visoka družba 16.40 Izlet v včeraj 16.45 Družina Merian 17.30 Podvig Noetova Arka 18.00 Čas v sliki 18.05 Zlata dekleta, zabavna nadaljevanka 18.30Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Teleskop 22.30 Trailer 22.45 Popolnoma nora TV 23.25 X-large Nightline 1.40 Aktualni teletekst 1.45 1000 mojstrovin TELETV ZAČETEK POLETNE TELEVIZIJSKE SHEME Z IZBOROM NAJZANIMIVEJŠIH ODDAJ 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Otvoritev Petrolovega bencinskega servisa Zlato polje 20.30 Kolovrat domačih viž: Tržič '93-1. del 21.20 Film: Ne čakaj na maj 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 19.00 Tedenski pregled dogodkov - izmenjava oddaj z LOKA TV (2. del) 20.00 Letni koncert '94 - Komorni pevski zbor "Loka" iz škofje Loke (4. del) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.00 Dobro jutro (vreme, ves-ti)7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Ko sem še majhen bil 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni spored: Taki smol Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Najprej bomo obveščali, ob 16.30 spremljali in komentirali, nekaj več povedali o kulturnih dogodkih. S pravilnim odgovorom na nagradno vprašanje so bodo poslušalci prislužili Dražgoški kruhek, ob 18.30 pa glasovali za Gorenjca meseca. 0% 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Od tu in tam 11.00 Filmske zanimivosti 13.00 Vročih 11 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Do- §odkidanes - jutri 15.30 RA lovenija 16.15 Nasvet za izlet 17.00 Zbiramo Gorenjca meseca 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa KINO, PETEK CENTER amer. rom. kom. MOJA PUNCA 2 ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, film ALASKA V PLAMENIH ob 18. in 20. uri LETNI KINO amer. akcij. kom. NOVA ZASEDA ob 21.30 uri KOMENTAR Kriza ne/zaupanja Nekaj je povsem jasno: Slovenci, hvalabogu, nismo le nevoščljiva, ampak imamo v svoji kolektivni zavesti vcepljen izrazit čut za pravičnost. Zlasti, ko gre za politiko in politike. Nobena afera nas ni toliko prizadela, kakor prav stanovanjska, in še ta predvsem zaradi sumov podkupljivosti med "bolj enakimi". In takšen predstavnik ljudstva, bolj enak med enakimi, ki je recimo, dobil posojilo 90.000 DEM (tolarske protivrednosti) z obrestno mero R+3%, je že naslednji dan po odkritju govoril na tiskovni konferenci o vsem mogočem, le o posojilu ne. Ne njemu ne stranki, ki jo je predstavljal, se ni zdelo vredno komentirati te izrazito nemoralne pogruntavščine, čeprav je znano, da se stranka zelo deklarativno zavzema prav za poštenost v politiki, "posojilojemalec" pa še posebej za zaupanja volivcev do politikov. In, seveda, ne gre zamolčati, da sta mišljena stranka SKD in njen poslanski vodja! Anonimne klevete "poštenihpolicistov" so bile prednostna tema, torej namišljen problem pred resničnim. Nič nezakonitega ni storil poslanec Polajnar, ko je zaprosil za kredit. Morda celo ni vedel za nedodelanost poslovnika stanovanjske komisije, ki jo je vodil vendar pravosodni minister Kozinc, vsekakor pa so mu morale biti znane običajne obresti. Janez Poštrak Zavestno se je odločil za privilegirano motnost - in "nikome ništa". Znajdi se. Kakor so se tudi še nekateri drugi poslanci in ministri, tudi bivši Seznam niti ni več toliko pomemben, ker je tako ali tako po vsej verjetnosti naključen. "Obrobni" poslanci desnice in večina kreditirancev iz LDS pač naj ne bi predstavljalo ravno "stebrov" morale in človeške občutljive tankovest-nosti - kakor se jim rado poočita iz "krščanskega" tabora. Seveda so vsi enako nedolini, ker se jim krivde ne bo dokazalo. Vest, morala, etična drla pa so pojmi, ki si jih lahko posamezniki poljubno prikrojujejo. Kaj lahko rečemo o hišah predsednikov Kučana in Drnovška? Bila sta protokolarna objekta, državna tako kot tisoče stanovanj, ki so se lahko odkupovala, pa vendar... Razumljive so nekatere bonitete poslancev in visokih driavnih uradnikov, celo nujne so, vendar ne pretirano razkošne in sploh ne, da si jih sami postavljajo in celo uzakonjajo. Še posebej, ker so zelo dosledni in trdi, ko je treba omejevati javno porabo, zamrzniti pokojnine in plače, zmanjševati otroške doklade ali štipendije, ko nas - brez lastnega vzgleda - prepričujejo o nujnosti in potrebnosti zategovanja pasu. Kar pomeni tako priljubljen izraz tranzicija samo golo sprenevedanje? Zlorabo pluralizma, splošnih moralnih vrednot in tudi državnega proračuna? To ni več prehod iz komunizma v demokracijo, ampak je vračanje v socialni dar-winizem in goli liberalistični kapitalizem prejšnjega stoletja, kar pa, se zdi, nekateri tako ali tako enačijo z "demokracijo". Samo, da ni "komunizem". Državljani in davkoplačevalci bodo po osamosvojitveni evfor-iji kaj hitro začeli razmišljati o smislu političnih sprememb in o nesmislih nosilcev teh sprememb. Pravičnost je temelj demokracije. Ne le "tržno" Gospodarstvo, državo in druž-o pogojujeta kot demokratično predvsem tudi pravni red in socialna pravičnost - brez izjem. Večstrankarski sistem namreč ni samemu sebi - stranki ali politikom - namen, ampak v tej konjunkturi garant demokracije. Prav tako tudi koalicije. PREJELI SMO Najemanje posojil v Gorenjski banki, dA, Kranj in njihovo odplačevanje Gorenjska banka, d. d., Kranj je s 1. julijem mesečne obroke za odplačevanje posojil prilagodila inflaciji Banka anuitete menja enkrat ali dvakrat na leto -zadnjič jih je aprila lani. Ker v javnosti krožijo tudi drugačne razlage, so v banki pripravili razlago omenjenih sprememb. Osnovno pri načinu obračuna in plačila obresti v Gorenjski banki, d.d., Kranj je dejstvo, da banka šteje obresti kot skupne, ki so sestavljene iz zneska revalorizacije in obresti. Tako je obrestna merta sestavljena iz revalorizacijske stopnje in obresne mere po sicer kar komplicirani formuli. Revalorizacijska stopnja se določa mesečno, skupna obrestna mera pa se določa na letnem nivoju. Osnova za obračun revalorizacije je vsakokratno revalor- izirano stanje posojila na dan vsakokratne spremembe, povečana za neplačane obresti in neplačano revalorizacijo. Revalorizacijo banka obračunava mesečno, oz. ob zapadlosti ob vsaki spremembi obrestne mere, revalorizacijske stopnje in ob spremembi stanja posojila. Nadalje v banki obračunavajo obresti od vsakokratnega revaloriziranega stanja glavnice, ob vsaki spremembi obrestne mere, revalorizacijske stopnje in stanja glavnice. Obračunavane in neplačane obresti in revalorizacija se seštevajo v osnovo za nadaljnje izračunavanje obresti Za obresti od posojil v izkoriščanju se revalorizacija in obresti obračunavajo mesečno ob prenosu posojila v odplačilo od vsakokratnega revaloriziranega stanja posojila. Občani plačujejo posojilo v mesečnih anuitetah, ki zapadejo v plačilo zadnjega v mesecu. Mesečno anuiteto ob prenosu posojila v odplačilo določi banka na podlagi izkoriščenega zneska posojila (brez upoštevanja pripisane revalorizacije v času izkoriščanja), pogodbene odpla- čilne dobe in konformne mesečne realne obrestne mere ter jo množi s faktorjem pričakovane revalorizacije. Banka lahko določi novo višino anuitete v primeru sprememb stopnje rasti cen na drobno, koeficienta pričakovane revalorizacije ali realne obrestne mere, oziroma v primeru, če ne zadošča za pokrivanje realnih obresti. Koeficient pričakovane revalorizacije je zmnožek mesečne stopnje rasti cen na drobno v R Sloveniji v določenem obdobju. V primeru, da banka ne bi preračunala in spremenila odplačilnega roka, bi se lahko Zgodilo, da bi glavnica kredita kljub odplačilom naraščala in bi kredit ne bil odplačan v predvidenem roku. Razlog je v tem, da je bila revalorizacija (rast do-broprodajnih cen) višja od tiste, ki je bila pričakovana ob sklenitvi kreditne pogodbe. Tako je Gorenjska banka, d.d., Kranj zadnjič, pred sedanjo spremembo, spremenila višino anuitete aprila lani. Obe spremembi so narekovali izračuni, katerim osnove so zgoraj našteti principi in določila, ter je vsaka povezava z ostalimi aktivnostmi v banki, tudi promocijskimi, zgolj naključna. Finančno denarnemu aspektu poslovne politike banke je v Gorenjski banki, d.d., Kranj namenjena največja pozornost. Res pa je, da • bomo skušali ustrezno spremeniti oz. dograditi informacijsko - računalniško podporo temu delu poslovanja, ki bo zagotavljala še ustreznejši način izvajanja takih sprememb. Spreminjanje le-teh sicer ni preprosto, saj imamo računalniško podporo zagotovljeno izven banke. Gorenjska banka, d.d. Kranj Morda je članek pomagal?! V Gorenjskem glasu, št. 42, z dnem 31. maja letos, je bil objavljen članek pod naslovom "Red samo pri položnicah" pod rubriko "Pritožno knjigo, prosim!", zaradi odvoza komunalnih odpadkov. V uradnem listu, št. 31/93, od 11. junija 1993, je bil objavljen odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. Z 21. členom tega odloka je Komunala Radovljica dolžna obračunavati stroške odvoza komunalnih odpadkov iz stanovanjskih prostorov po številu oseb, ki prebivajo v stanovanju. Doslej se je obračunavalo po kvadraturi stanovanjskih površin. Komunala v Radovljici je prav te dni začela izvajati točno evidenco stalno stanujočih v radovljiški občini, ki je pooblaščena za izvajanje tega odloka. Čeprav je poteklo že dobro leto od sprejetja uradnega odloka te spremembe plačevanja odvoza komunalnih odpadkov, je še vedno bolje, da kdaj, kot pa nikoli. Res je, da bodo s to spremembo nekatere stranke na boljšem, druge na slabšem, le pa tudi res in prav, da komunalnih odpadkov ne ustvarjajo stanovanjske površine, pač pa šteivlo uporabnikov le teh. • Jože Ambrožič Past V belini majhne sobe ljubimec ji je NIKOTIN... Odetega v obleko belo ga hlastno vzame v roke; z ljubeznijo, skoraj strastjo s plamenom milim ga prižge: "Moj si, tja v bronhij blizu srca te povabim, (najbolj strastna še kam dlje) moj si, NIKOTIN. Te rabim, rabim." NIKOTIN za sinjim dimom skrit poln divje sle mirno zaljubljenih oči in ust v nežna dekliška nedra vdre. Intimni stiki, strastni vdihi; ljubezen traja, traja. Čez leta... Dekliški obraz je tih, ljubimec izžrl je nedra in odhaja- V bolniški sobi plah korak, na listu tam zapisan: PLJUČNI RAK. Marjan Štempihar HOTEL JELOVICA Vabimo vas, da nas obiščete NA KOSTANJEVEM VRTU ali vBISTROJU. NUDIMO: velik izbor odličnih pizz, sladic, sladoledov in drugih dobrot. Zabava vas ansambel TIK TAK S PEVKO DAM J ANO GOLAVŠEK. Rezervacije po telefonu 79-60 ali \telefax 741-550, Sobotna sreča z novimi nagradami V soboto je bilo na Sobotni sreči z agencijo Odisej, TELE TV Kranj in Gorenjskim glasom spet veselo. V znanju In zabavnih igrah so se pomerili četrtošolci iz kranjskih in škofjeloških šol, za prijetno razpoloženje pa je bilo poskrbljeno z živo glasbo. Učenci in tisti, ki so pravilno izpolnili naš kupon, so se veselili tudi nagrad, ki so Jih prispevali Metronic Komet iz Trbovelj, Mladinska knjiga, Urarstvo Roblek, HI-FI center Jamo in Živila, z degus-tacijo mesnih izdelkov in osvežilnih pijač pa sta tokrat sodelovala Mesoizdelki iz škofje Loke in Vipi z Brezij. Tokrat pa vam pripravljamo novo nagradno vprašanje, na katerega odgovorite z našim kuponom. Tokrat vas sprašujemo po imenih treh novinarjev kranjske TELE TV, ponovno pa se vidimo na sobotni sreči. TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ MAISTROV TRG 2, 64000 KRANJ, TEL: 064/213-261, 218-586 CD ODGOVOR O CL Ime in priimek: Naslov: ZDRAVILIŠČE MORAVSKE TOPLICE Vabimo vas v ZELENO OAZO TERMALNIH VRELCEV V juliju in avgustu smo vam pripravili ATRAKTIVNE POČITNIŠKE programe (jutranji jogging pod strokovnim vodstvom, pregled pri zdravniku, kopanje v 9 bazenih, otroški počitniški klub, tenis, fitness, kolesarjenje, izleti, večerna zabava). Cena tedenskega paketa ie od 419 DEM (polpenzion) naprej. POSEBENI POPUSTI ZA OTROKE. MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE (čeki LB). INFORMACIJE IN REZERVACIJE tel.: 069/48-030,48-106 Gradim si Živuenje po Svoji Voui Pošteno in Pridno Svoj certifikat bom vložil v investicijsko družbo, ki jo upravlja S HRAM, ker ji zaupam. V S HRAMU bodo moj certifikat vrednotili kot kapital, s enim samim namenom - povečati vrednost moje odločitve in s tem mojega premoženja. Strokovnost, izkušnje in etika so tiste vrednote, ki so ustanovitelj e zbrale v S HRAMU - družbi za upravljanje. V S HRAMU nam je skupen interes, da bi čim uspešneje prispevali k blaginji Slovenije in njenih ljudi. S HRAM je moja družba. Informacije dobite: S HRAM, Oosposvetska 6 teL 061/ 133 40 89; 8VEMA, LJubljana teL 061/ 126 62 93; Medvesek Puflnlk, LJubljana teL 061/ 140 30 10; Gospodarski forum, LJubljana teL 061/ 126 80 01; Consulting Koper teL 066/ 61 690, 67 272, 67 273; ABE Marketing, Trbovlje teL 0601/ 24 066, 27 333; Odvetnik Logar, Ljutomer tel. 069/ 83 116 POSLI IN FINANCE Torek, 12. julija 1994 UREJA MARIJA VOLČJAK 17. STRAN • GORENJSKI GLAS ZAŠČITA POTROŠNIKOV ZASTARANJE TERJATVE Že večkrat smo ugotovili, da so potrošniki premalo poučeni o pravilih zastaranja terjatev in pomembnosti shranjevnaja ie plačanih računov. Kaj sploh pomeni zastaralni rok? To je obdobje, v katerm lahko upnik preko sodišča iztoii neporavnano obveznost, po izteku tega roka pa lahko dolžnik (kupec) na sodišču ugovarja, da je nastopilo zastaranje in sodišče bo zahtevek zavrnilo. Vedeti pa morate, da če po poteku zastaralnega roka plačate nekaj, kar ste bili resnično dolžni, tega kasneje ne morete zahtevati nazaj in tudi sodišče se na-zastaralni rok ne sme ozirati, če se nanj ne sklicujete. Splošni zastaralni rok je pet let. Zakon pa določa posebne zastaralne roke v primeru občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve). V tem primeru je zastaralni rok tri leta. Za potrošnike je posebej pomembno zakonsko določilo o enoletnem zastarelnem roku. Tako v enem letu zastarajo terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage, če je bila dobava oziroma storitev izvršena za potrebe gospodinjstva. Enoletni zastaralni rok je določen tudi za terjate radija in televizije, za terjatve pošte, telegrafa in telefona, za uporabo telefonov in poštnih predalov, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih. V enem letu zastarajo tudi naročnine na občasne publikacije, šteto od takrat, ko je potekel čas, za katerega je bila publikacija naročena. Kot je razvidno iz napisanega, morate do zastaranja terjatve hraniti račune posameznih nakupov. To je pomembno, saj račun predstavlja dokazilo o plačilu in boste morali če vas ponovno terjajo, dokazati, da je blago ali storitev že plačana ali pa že plačano plačati ponovno. Pravna pisarna ZPS Jure Markič ©®H31]F!cJJ©IES GLAS ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM Strokovnjak odgovarja informacije na tel.: 064 218-381 Od česa je odvisna uspešnost pooblaščenih investicijskih družb? Uspešnost pooblaščenih investicijskih družb in s tem seveda varnost naložbe in donos delnice, ki jih boste pri njih dobili v zamenjavo za vrednost certifikata, bodo v veliki meri odvisni od števila certifikatov, ki jih bo posamezna tovrstna družba uspela zbrati. Z večjim obsegom zbranih certifikatov bo investicijska družba lahko bolje razpršila svoje naložbe, kar prispeva k večji varnosti. Večji obseg zbranih certifikatov bo investicijski družbi omogočal tudi nakupe večjih paketov delnic podjetij in bo s tem omogočal tudi večji vpliv in pritisk na doseganje boljših rezultatov poslovanja. Nedvomno je pomembno tudi to, za kakšno vrsto naložb se bo družba odločila. Pooblaščene investicijske družbe bodo namreč z zbranimi certifikati odkupovale delnice od Sklada za razvoj, na katerega morajo posamezna podjetja obvezno prenesti za 20 odstotkov svojih delnic. Odkup teh prenesenih delnic bo potekal s posebnimi načini prodaje, ki jih bo organiziral Sklad za ravzoj. Iz povedanega lahko ugotovimo, da je varnost naložbe certifikata v pooblaščeni investicijski družbi odvisna od obsega zbranih certifikatov, višine ustanovnega kapitala družbe za upravljanje in strokovnjakov, ki bodo delali v pooblaščeni družbi za upravljanje in pooblaščenih investicijskih družbah. Ti bodo namreč upravljali s portfeljem (zbirko delnic) pooblaščene investicijske družbe. Trgovanje z delnicami torej zaupamo znanju, strokovnosti, preudarnosti in podjetnosti strokovnjakov posamezne družbe za upravljanje. Sem državljan Republike Slovenije, vendar obvestila o odprtju certifikatnega računa še vedno nisem prejel. Na koga naj se obrnem? Certifikatne račune vodijo uslužbenci Službe družbenega knjigovodstva. Ti so seznam državljanov dobili od ministrstva za notranje zadeve. Pri približno dveh milijonih poslanih obvestil se kaj hitro lahko zgodi, da se je obvestilo na poti do vas izgubilo, mogoče pa je tudi, da seznam Ministrstva za notranje zadeve ni popoloma brez napak. Če ste bili 5. decembra 1992 slovenski državljan, ste do certifikata upravičeni. Ker ga očitno niste prejeli, je najbolje, da se obrnete na najbližjo podružnico Službe družbenega knjigovodstva in zahtevate izpis stanja evidenčnega računa lastninskega certifikata. Omenjeni izpis vam bodo uslužbenci SDK-ja izdali na podlagi vaše enotne matične številke (EMSO), ki je enaka številki vašega evidenčnega računa. Lahko se zgodi, da v podružnici SDK-ja ugotovijo, da certifikatnega računa sploh nimate odprtega. V tem primeru morate vložiti zahtevo za preverbo podatkov na občinskem oz. mestnem upravnem organu, pristojnem za notranje zadeve v občini vašega stalnega prebivališča. Na podlagi vaše zahteve bodo tamkajšnji uslužbenci preverili, ali ste do lastninskega certifikata upravičeni, če ste, bodo vaše podatke ustrezno ažurirali, obvestilo o odprtem evidenčnem računu pa boste najkasneje v mesecu dni prejeli po pošti. Opisani postopek morate opraviti tudi v primeru, ko se višina certifikatne vrednosti, zapisane na obvestilu, ne ujema s tisto, ki bi vam po lestvici morala pripadati. 88 Triglav ► Pooblaščena investicijska družba za Gorenjsko d.d. v ustanavljanju BORZNI KOMENTAR Po več kot mesecu in pol so se tečaji delnic počasi le umirili in začeli dobivati pozitiven predznak, torej je naskok bika končno le pregnal z borznega parketa lomastenje medveda. Vendar je bila negotovost, v katero smer in v kolikšni meri se bodo tečaji korigirali, precejšnja, tako da je rast tečajev delnic ob koncu junija pomenila kar precejšnje olajšanje za investitorje. Reinvestiranje dela zapadlih kuponov republiških obveznic prve emisije in obveznic Pošte Ljubljana na delniški trg, precej visoka rast drobnoprodajnih cen v preteklem mesecu (R = 1,6 %) in zaostajanje rasti tečaja marke proti tolarju je rezultiralo v ustvaritvi padanja tečajev delnic in v postopnem obračanju trenda navzgor. Vendar je padec delniškega trga v povprečju za 20 do25 odstotkov v preteklem mesecu pustil za seboj precje velike izgube, ki jih bo verjetno v teh poletnih mesecih težko nadoknaditi. Vzajemni skladi, ki so se v kritičnih trenutkih pojavljali kot povpraševalci po delnicah, so sicer ublažili še večji padec delniškega trga, negativnim predznakom pa se večina vzajemnih skladov ni mogla izogniti, ne glede na to, da ima večina vzajemnih skladov precej konzervativno naložbeno politiko in imajo v svojih portfeljih v povprečju le od 15 do 30 odstotkov delnic. Čisti delniški skladi, kijih je v slovenskem finančnem prostoru tudi že nekaj, pa so ob visokem padcu celotnega delniškega trga ublažili riziko investitorjev in zabeležili približno 10 dol5-odstotni padec vrednosti investicijskih kuponov vzajemnih skladov. Tako so se dobri donosi iz preteklega obdobja spremenili v povprečne, naložba pa je še vedno bolj donosni od klasičnih nerizičnih oblik nalaganja kapitala. Ob predpostavki, da je povprečni nominalni donos vzajemnih skladov v prvem polletju znašal 15 odstotkov in da je kumulativna rast drobnoprodajnih cen v tem obdobju 8,8-odstotna, bi to pomenilo leltno realno obrestno mero v višini 12 odstotkov, kar pa je glede na tendence zniževanja obrestnih mer v bankah kar lep donos. Zaostajanje rasti tečaja marke proti tolarju je ob presežni ponudbi deviz in visokih rezervah razumljiva in bistvenih sprememb vsaj v teh poletnih dneh ni pričakovati Vrednost nemške marke se je v prvem polletju letošnjega leta povečala le za 4,2 odstotka, in zato je nezanimanje za naložbe z devizno klavzulo, ker so brez dvoma tudi vse obveznice nominirane v tujem denarju, povsem razumljivo. Najnovejši ukrepi Banke Slovenije, s katerimi želi znižati višino pasivnih obrestnih mer v bankah, kar je ena ključnih prednosti pri boju za nove komitente, bo verjetno prisililo predvsem večje institucionalne vlagatelje, da bodo svoje presežke nalagali drugam. Donosi obveznic so se ob padcih tečajev v zadnjem času sicer popravili, a glede na drsenje nemške marke in dobre donose pri tolarskih vezavah, je vprašanje, kam se bo kapital trenu*no selil, še vedno zelo aktualno. Omenimo naj še nekaj novosti na Ljubljanski borzi Potem ko sta bili iz rednega trgovanja na borzi izključeni obe delnici Hipotekarne banke Brežice se z njima dokaj Živahno trguje na neuradnem oz. OTC trgu, kjer se dosegajo vrednosti okoli 2.800 SIT za delnico, sklenjenih pa je bilo tudi nekaj put opcij po ceni 3.500 SIT za delnico, zapadlost september. Druga novost je uvrstitev delnic SKB banke in delnic Probanke v višjo kotacijo. Z 29. junijem 94 so se delnice SKB -redne preselile v uvrščeno kotacijo I, prednostne delnice SKB in redne delnice Probanke na prinosnika pa v uvrščeno kotacijo II. Tretja novost pa predstavlja uvrstitev dveh novih vrednostnih paprijev na Ljubljansko borzo od 28. junija 94 dalje. To so prednostne delnice in obveznice Banke Vipa, a bodo 150 tolarjev. S temi nakaznicami in vpisnicami bodo astniki certifikatov vplačevali delnice, ki jih bodo razpisale investicijske družbe. 8-odstotne obresti za obrtnike in podjetnike Kranj, 11. julija - Poleg običajnih posojil za obrtnike in malo gospodarstvo je Gorenjska banka iz Kranja uvedla ugodnejša posojila za financiranje razvojnih programov obrti in podjetništva v gorenjskih občinah. Poleg običajnih kratkoročnih posojil za tekoče poslo-vanje in dolgoročnih investicijskih posojil, se je Gorenjska banka z ugodnejšimi posojili vključila v programe razvoja obrti in podjetništva gorenjskih občin. Skladno s pohtiko občinskega izvršnega sveta, ki zagotavlja sredstva za subvencioniranje obrestne mere, banka oblikuje potrebno višino sredstev za posojila pod ugodnejšimi pogoji, ki jih na podlagi javnega razpisa pridobijo investitorji za uresničitev svojih razvojnih programov, po 8-odstotni fiksni letni obrestni meri, ne glede na poslovno sodelovanje z banko. Gorenjs- ka banka se je tako že vključila v programe spodbujanja razvoja obrti in podjetništva v radovljiški in jeseniški občini, svojo ponudbo pa namerava razširiti tudi na občini Škofja Loka in Tržič. mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 ZALOŽNIK SERVISNE STORITVE Kokra 32 A, 64206 Jezersko, tel d.o.o. 064 45 671 Cenjene stranke obvejčamo, da smo odprli še eno poslovalnico za popravilo vseh vrst motornih žag, gozdarskih metrov, lahke fozdne in gradbene mehanizacije na relaciji POKOPALIŠKA 8, KRANJ KOKRICA - BIVŠA PRAŽARNA. Nudimo vam tudi prodajo novih motornih žag in rezervnih delov. Hkrati vas obveščamo, da imamo pooblaščene servise za: - ALPINA - motorne žage, motorne kose, vrtne kosilnice - SOLO - motorne žage, motorne kose, vrtne kosilnice - M1D - vrtne kosilnice Delovni čas poslovanja: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure vsak dan. Vse informacije dobite po telefonu: 064/45-671 in 064/217-584. SE PRIPOROČAMO ZA OBISK! txMtS4 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Na 40. mednarodnem ocenjevanju vin v Ljubljani Ocenjeni vinski šampioni Ljubljana, 9. julija - V soboto dopoldne so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer je v teh dneh potekalo štirideseto mednarodno ocenjevanje vin, podelili vinske šampione in tudi naslove slovenskih prvakov ter prvakov posameznih držav. V kategoriji 1/1 (bela suha vina) je šampionski naslov prejelo vino Bennger Knights Vallev Meritage iz ZDA, letnik 1992. Naslov šampion v kategoriji 1/4 (bela vina z ostankom sladkorja) je bil podeljen slovenskemu vinu laški rizling - suhi jagodni izbor, ki ga je pridelalo Vinag - vinarstvo in sadjarstvo, letnik 1992. Tretji naziv šampiona je v kategoriji 3/17 (rdeča suha vina) prejelo čilsko vino cabernet sauvignon, letnik 1993. Hkrati s šampioni so degustatorji uradno razglasili tudi prvake med slovenskimi vini. Prvak Slovenije je kot najboljšemu slovenskemu vinu, po ocenah degustatorjev, pripadel slovenskemu šampionu iz Maribora. Podeljenih je bilo še sedem drugih prvakov in sicer Avstrije, ZDA, Švice, Italije, Španije, Hrvaške in Portugalske. Okoli 1300 vin iz kar enaindvajsetih držav je od prejšnjega ponedeljka ocenjevala mednarodna komisija petinštiridesetih degustatorjev. Ocenjevanje je potekalo pod pokroviteljstvom OIV, Mednarodnega urada za trto in vino s sedežem v Parizu, na ljubljansko ocenjevanje pa je prispel tudi generalni direktor urada. Degustatorji so svoje bivanje v sloveniji izkoristili tudi za ogled slovenskih znamenitosti, že prvi dan je bil zanje prirejen sprejem na Ljubljanskem gradu, v sredo so si ogledah jamo Vilenico, v petek pa jim je na Brdu pri Kranju sprejem priredil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Zunanji minister in podpredsednik vlade je hkrati tudi prevzel pokroviteljstvo nad jubilejnim štiridesetim ocenjevanjem vin in tudi nad sejmom Vino, ki se bo začel ob koncu avgusta in bo trajjal do 3. septembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Gospod Tinlot, generalni sekretar OIV je Ljubljanskemu sejmu, ki je pripravil letošnje ocenjevanje, za organizacijo in izvedbo ocenjevanj podelil častno medaljo ob 40- letnici vinskega ocenjevanja. • M. G. 4^li;iiiiiiiiiiilliililllll;lllillllillliliUil]My KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA z.0.0. KRANJ, Jezerska t 41 Vse naše člane, poslovne partnerje in kupce obveščamo, da smo se s 1. 7. 1994 preselili na Šucevo 27, Kranj, ki se nahaja na vzhodnem delu Kranja - komunalna cona Primskovo. Nove telefonske številke: -centrala (064) 268-500, fax (064) 268-510 - komerciala (064) 268-505, 268-506 - trgovina s kmetijsko mehanizacijo in rezervnimi deli (064)268-521,268-522 Za obisk se priporočamo! pekmna^piamHa Triglm sita 4i Bled teL 064,78-465 Kruh, kot so ga pekle naše babice Iz blejske pekarne Planika je po kruhu prvič zadišalo natanko pred štirimi leti. Danes spečejo v njej dnevno tono in sto kilogramov kruha in 4500 kosov raznovrstnega peciva. Deset zaposlenih se trudi, da bi spekli kar čimbolj domač kruh, takega, kot so ga pekle že naše babice. Prav zato ni v njem, razen moke, kvasa, vode, soli in sladkorja, nobenih drugih dodatkov. Kruh tako ostane dolgo svež, se ne drobi in kot pravijo kmetje, je takšen, da je nanj mogoče namazati zaseko. V pekarni Planika so se odločili, da bodo pekli dober kruh. Zato so v Kopru kupili 17 let staro, obnovljeno parno pekovsko peč in 23 let star mešalec za testo, ki testo meša natanko tako kot roke naših babic. Potem ko po mešanju testo počiva, se kruh "vsaja", kot pravijo peki, ga z loparji dajo v peč in na prav takšen način tudi poberejo iz nje, ko je pečen. V Planiki po kruhu diši vsak dan, tudi ob nedeljah. Vozijo ga v Kranj, na Jezersko, v Bohinj in seveda na Bled z okolico. Pečejo vse vrste kruha od navadnega belega in črnega do posebno zdravih bio črnih kruhkov, domačih rženih hlebčkov, polnozrnatih in koruznih hlebnčkov, v kratkem pa se jim bodo pridružili še polnozrnati. Poleg kruha spečejo v Planiki tudi vse vrste peciva: od koruznega do kornspitza in raznih vrst rogljičkov. Prejšnji torek nam jo je v zapisu o pekarni Planika zagodel tiskarski škrat in zapisal, da je tam dvesto zaposlenih, kar pa še zdaleč ne drži. Pravilno se glasi deset zaposlenih, za neljubo napako pa se pekarni Planika iskreno opravičujemo. Tretji zbor razlaščenih vasi Gorenjske Agrarnim skupnostim vračajo zemljo Več kot štirideset predstavnikov agrarnih skupnosti se je zbralo na tretjem zboru Zveze razlaščenih vasi za Gorenjsko. Zakon o agrarnih skupnosti je zapleten. Skupni pogovor s Triglavskim narodnim parkom. Kmetje, lastniki gozdov, zahtevajo lovske pravice. Dovje, 11. julija - Na tretjem zboru Zveze razlaščenih vasi so se v zadružnem domu na Dovjem zbrali številni predstavniki gorenjskih agrarnih skupnosti in razpravljali o uresničevanju zakona o agrarnih skupnostih in njihovi registraciji, v problemih, ki jih imajo s Triglavskim nardnim parkom ter o zakonu o lovu. Vračajo le manjšim skupnostim Že takoj v začetku so ugto-vili, da se od njihovega zadnjega zbora do danes v bistvu ni nič spremenilo: zakon o agrarnih skupnostih je zapleten in postopki, da bi agrarne skupnosti pridobile nazaj njihova zemljišča, ki so jim bila po vojni odvzeta, se več ali manj namerno zavlačujejo. V jeseniški občini so vrnili zemljo kmetom le v Vrbi, saj je šlo za manjše površine, prav tako pa so jo vrnili tudi v Policah, kjer gre spet za malo hektarov. Večje agrarne skupnosti, ki so nekdaj upravljale in razpolagale z veliko hektarov, pa zaman čakajo, da bi jim zemljo vrnili. Na zboru so predstavnike agrarnih skupnosti opozorili, da je zakon o agrarnih skup-' nostih res sprejet, vendar sam po sebi zemlje ne vrača. Zato se morajo kmetje po vaseh sami organizirati in potruditi, da jim postopki uspejo, ne pa že v začetku obupati. Danes se v Sloveniji okoli 1.500 slovenskih vasi trudi in zahteva, da se vrne podržavljena zemlja. Do avgusta letos naj bi imeli v vsaki občini registrirano vsaj eno agrarno skupnost. Tudi povsod drugje bi morali pohiteti, kajti ob novem letu bodo nastale nove občine, upravna reforma bo dolga, nedoumno bo večja težnja po centralizaciji, ki se bo kazala tudi v odnosu do zemlje. Zemlja mora ostati v vaseh kmetom, ne pa da jo poberejo neki državni skladi. Članski status v skupnostih V razpravi so spregovorili o problemih, ki jih imajo nekatere agrarne skupnosti pri registraciji. Tam, kjer nimajo vse dokumentacije za registracijo, morajo vztrajati pri tem, zevali pa so se nad novi odlokom, ki je uvedel plačevanje najemnine za pašnike in drugo zemljo, ne glede na to, kakšno je dejansko zemljiško stanje. Zemljiški sklad torej pobira najemnino, kar so ne-' kateri označili za največjo zaplembo v novi slovenski državi. Na zboru so govorih še o o-mejitvah pri nakupu in prodaji vaške zemlje, o pašnih pravi- Zakon o agrarnih skupnostih je sprejet, vendar so postopki za registracijo dolgotrajni, tako da se nekatere agrarne skupnosti srečujejo s številnimi problemi. Težave pa imajo tudi tiste, katerih zemlja je v območju Triglavskega narodnega parka. Tako tudi agrarna skupnost Dovje, ki ima od Aljaževega doma do vrh Triglava okoli 3.000 hektarov. Foto: J. Pelko da se v takih primerih uporabi zakon o upravnem postopku. Kar pomeni, da je enako veljavno tudi zaslišanje prič. Govorili so tudi o članskem imeniku in o drugih lastnikih v agrarnih skupnostih. V agrarni skupnosti Dovje, denimo, je bila lastnica zemlje tudi nekdanja občina Dovje - zdaj je njena pravna naslednica krajevna skupnost. Predstavnike agrarnih skupnosti so zanimale služnostne pravice, ki so po novem zakonu priznane pravice - tudi na gozdu. Prito- cah, zakonu o gozdovih. Slovenski kmetje, ki so lastniki 80 odstotkov slovenskih gozdov, nimajo pri gozdarski politiki nič besede. Vzemimo samo gozdne ceste, za katere naj bi Elačevali po katastrskem do-odku kmetje največji delež, medtem ko je vsem jasno, da ceste uporabljajo tudi drugi. Kmetje kot soupravljalci parka V zadnjem času se je precej zaostrilo stališče agrarnih skupnosti do Triglavskega narodnega parka, predvsem na Tolminskem, kjer so kmetje nasprotovali šintvi parka. Predstavniki agrarnih skupnosti so prepričani, da je zakon o TNP pomanjkljiv in da bi v Triglavskem parku morah sou-pravljati tudi kmetje, saj v parku vendarle živijo in imajo svojo lastnino. Kmetom naj bi omogočili lokalno samoupravo v parku in potem ne bi prihajalo do nesporazumov kot na Dovjem, saj imajo kmetje agrarne skupnosti Dovje v ožjem območju parka, od Aljaževega doma do vrha Triglava, okoli 3 tisoč hektarov zemlje. Od tega ie res 2.500 hektarov skalovja m druge neuporabne površine, vendar je to njihova lastnina, ki bi jo v Triglavskem parku morah upoštevati. Zato so se domenili, da skličejo skupni sestanek agrarnih skupnosti, ki so v parku in se s predstavniki Triglavskega parka pogovorijo o problemih. Prav tako kot bi morah v Triglavskem narodnem parku bolj upoštevati zasebno lastnino, bi jo morali tudi pri novem zakonu o lovu, ki se v Sloveniji pripravlja. Zakon je seveda popolnoma odrinil lastnika gozdov od lovskih pravic, ki jih je imel nekdaj. V Sloveniji smo še daleč od zahodnih držav, ki lastnika in vaške skupnosti pri lovu še kako upoštevajo, saj je lovska pravica od nekdaj povezana z lastnino. Pri nas pa lovci kar naprej branijo svoje pridobljene lovske privilegije in se izgovarjajo, da so varstveni ki. Tudi kmetje, lastniki gozdov so varstveniki narave, za povrh vsega pa je divjad v njihovih gozdovih. O divjadi in lovu naj zatorej odločajo lastniki gozdov, strokovnjaki in gozdarji - ne pa izključno samo lovci. • D.Sedej Kmetijska mehanizacija Prekucnik krompirja s podajalnim trakom Pobiranje poznih sort krompirja je tako rekoč pred vrati. Pobiranje in spravilo lahko v precejšnji meri olajšajo nekateri stroji, med njuni tudi prebiralnik s podajalnim trakom, ki so ga razvili v podjetju za izdelavo in popravilo kmetijske mehanizacije Kozina. Prekucnik krompirja s podajalnim trakom je namenjen za pomoč pri skladiščenju krompirja, poleg stroja pa je potreben tudi viličar, ki podaja do 800 kilogramov težke zaboje s krompirjem na podajalni trak. Podajalni trak zatem enakomerno prenaša krompir na sortirnik, prikolico ali drug zaboj. Viličar zaboj najprej dvigne na prekucnik in skupaj s prekucnikom, ki je del stroja krompir strese na podajalni trak. Hitrost podajalnega traka je mogoče uravnavati s petimi hitrostmi, je pa tudi nastavljiv po višini glede na to ah krompir nalagamo na sortirnik ali traktorsko prikolico. Med bistvene prednosti sodi enako-mernost pri sortiranju krompirja, zato sta ri tem opravilu potrebni dve roki manj. ri enakomernem nanosu na sortirnik je P' kapaciteta stroja približno 800 kilogramov krompirja na deset minut. To z drugimi besedami pomeni, da je delo opravljeno približno enkrat hitreje kot brez stroja. Poleg tega je podajalnemu traku prekucni-ka mogoče ukazovati tudi z ročicami ob sortirni mizi. Sortirni prekucnik meri dva metra v dolžino in dva v širino, zdrži pa težo do 1200 kilogramov. Pri prenašanju zabojnikov stroj ne poškoduje zabojev. V zimskem času, ko se prekucnik s podajalnim trakom ne uporablja, se podajalni trak dvigne skoraj navpično (okoli 80 stopinj), zato zasede kar najmanj prostora. Prekucnik je pri pretresanju krompirja koristen tudi, če krompir pozimi požene kalčke, saj pri pretresanju ti povsem odpadejo. Pravzaprav je edina pomanjkljivost tega stroja v tem, da je za delo z njim potreben tudi viličar. Prekucnik s podajalnim trakom je domaČ izum in ga, razen v podjetju Kozina, ne izdelujejo nikjer drugje. • M.G. Sporno vračanje gozdov cerkvi Na sestanku upravnega odbora Gospodarske zbornice prejšnji teden je Milan Zajner iz Splošnega združenja gozdarstva, predsednika vlade dr. Janeza Drnovška opozoril na probleme gozdarstva, ki nastajajo zaradi izvajanja zakona o o denacionalizaciji. S tem je povezano tudi vračanje gozdov, Zajner pa je še posebej izpostavil nesprejemljivost vračanja gozdov s posebnim pomenom. Za zgodovinsko sporno je označil tudi odločitev, da se gozdovi vrnejo tudi Cerkvi, saj bi v njene roke tako pnšia več kot polovica slovenskega naravnega bogastva. Poleg tega je Zajner spregovoril tudi o slabem izvajanju določila zakona o gozdovih, za kar je po njegovem najbolj odgovoren kmetijski minister dr. Jože Osterc. Predsednik vlade dr. Drnovšek sicer ni podal takojšnjega odgovora na Zajnerjeve pripombe, kot pa je kasneje povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar Šuster, je obljubil, da se bo z gozdarji sešel na posebnem sestanku. • M. G. E"TOP ■ SPIN - teniški tečaji •teniška šola 7 -14 let -teniški vrtci 4-6 let - oddaja teniškega igrišča po urah na teden Mitja KERMAVNAR 9 064/213-515 URE TA: V Ima Stanovnik Prijetno branje JHO S Y S T E M S i**. podjetje za razvoj in proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 GORSKO HITROSTNA DIRKA GOLICA MAALBO AVTOMOBILIZEM ZANIMIVEJŠI OD HOKEJA Po več kot dvajsetih letih oživitev gorenjskega avtomobilističnega športa - Stojan Pirjevec zmagal s fenomenalno zadnjo vožnjo - Kranjčan Strikovič odlično, Jeseničan Lumpert prvič in ne zadnjič Jesenice, 10. julija - Po več kot dvajsetih letih je bil v nedeljo na Gorenjskem spet pravi avtom ob Mistični praznik. Na gorsko hitrostni dirki avtomobilistov od Plavža na Jesenicah do Planine pod Golico so se za točke državnega prvenstva pomerili vsi naši najboljši, veliko število gledalcev, odlična organizacija in lepo vreme pa so najboljša potrditev za atraktivnost avtomobilskega Športa. Na listi prijavljenih je bilo 46 voznikov v skupini N in A ter v pokalnih tekmovanjih Daihatsu m Renault Clio. Zanimivo je bilo že na dopoldanskih treningih skupin N in A, kjer je prvič najboljši čas presenetljivo postavil rallvjist Anton Grum z lancio, samo sekundo za njim pa Miran Strikovič iz kranjskega Mazda Y.C.C. teama. Šele na tretjem mestu je bil Samo Valant z nissanom. V obeh ostalih treningih je prišlo do sprememb. Hitrejši od G ruma je bil Luccio Stolli z odlično pripravljenim fordom escortom, visoko se je prebil Slavko Komel, tokrat s svojim legendarnim oplom kadettom, medtem ko sta bila favorizirana Deideva in Pirjevec nekoliko slabša. Štirikilometrska proga s povprečnim 9-odstotnim naklonom je bila sicer nekoliko primernejša za vozila pripravljena za rally, še posebej za tista s štirikolesnim pogonom. Prvo tekmovalno vožnjo je najbolje odvozil Stolli, skoraj dve sekundi je zaostajal Pirjevec, odličen tretji pa ponovno Grum. Strikovič, ki je v drugem treningu zdrsnil s proge ter uničil polos in homokinetični zglob, je bil v Razburljivo do konca: Pirjevec si je priboril zmago šele v tretji vožnji. PRODAJNI SALON Jesenice, C. v Rovte 12a, Tel./fax: (064) 861-551 Domačin Uroš Lumpert je odvozil svojo prvo dirko prvi vožnji šesti, v drugi je zaradi ponovnega zdrsa zaostal, v tretji pa se potrudil in obdržal sedmo mesto. Na vrhu je bilo napeto do konca: po dveh vožnjah je samo z nekaj stotinkami prednosti vodil Stolli, vendar ga je Pirjevec s fenomenalno zadnjo vožnjo prehitel in njegova prednost je bila na koncu skoraj sekundo. Gorenjci smo imeli še enega tekmovalca, Uroša Lumperta, ki je vozil z yugom skupine A, svoj tekmovalni začetek pa je sicer zaključil z zadnjim mestom, vendar z iz vožnje v vožnjo boljšim časom. V pokalu Daihatsu je z veliko prednostjo zmagal Domen Staut, presenetljivo pred Denisem Boštjan-čičem, v pokalu Clio pa z minimalno prednostjo Martin Črtalič, pred zmagovalcem z Vrtojbe Alojzem Pavlicem in Andrejem Fabijanom. Odlično organizirano dirko, ki jo je na lepi in atraktivni progi prvič in upamo, da ne zadnjič pripravil AMD Integral z Jesenic, je spremljalo blizu 10.000 obiskovalcev, kar je precej več, kot se jih zbere na sicer tradicionalno dobro obiskanih hokejskih tekmah. REZULTATI, generalna razvrstitev: 1. Pirjevec (WO, BMW M3, A6) 7:25.522, 2. Stolli (WO, ford escort, N3) 7:26.438, 3. Grum(Lizzy, lancia delta, A6) 7:28.595, 4. Valant (WO, nissan sunny GTI R, N3), 5. Dekleva (WO, BMW M3, N3), 6. Šuster (WO, BMW 318i, D), 7. Strikovič (Mazda Y.C.C, mazda 323 GTR, N3)... Pokal Daihatsu: 1. Staut (WO) 9:11.750, 2. Boštjančič (A.B.C.) 9:18.585, 3. Očko (Motocom) 9:18.600... Pokal Clio: L Črtalič (Lam-ko) 8:52.026, 2. Pavlic (Pleško Cars) 8:52.220, 3. Fabijan (Pionir Avtohiša) 8:57.969... • Besedilo in foto: M.G. V Preddvoru končali 3. evropsko prvenstvo v jadralnem padalstvu FRANCOZI NAJUSPEŠNEJŠI Naši jadralni padalci tokrat niso bili tako uspešni kot na drugem prvenstvu. Najboljši od naših je Domen Slana na 22. mestu. Preddvor, 10. julija - Po sedmih regularnih tekmovalnih dneh, zadnji štirje dnevi prvenstva jadranja niso dopuščali, so v nedeljo v Preddvoru, kjer je bil sedež 3. evropskega prvenstva v jadralnem padalstvu, to mednarodno športno prireditev uradno zaprli. Tako kot otvoritvena je tudi sklepna čast pripadla predsedniku organizacijskega odbora prvenstva Ivu Bizjaku, ki se je zahvalil tekmovalcem in organizatorjem ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri prvenstvu. Nad 100 tekmovalcev iz 25 držav sta nagovorila tudi predsednik Letalske zveze Slovenije Danijel Nar-din in generalni sekretar Mednarodne letalske organizacije Maks Bischoff. Slednji je zelo naklonjeno govoril o Sloveniji in zato je bil zaprošen, da nas podpre pri morebitnih na- slednjih kandidaturah za evropska ali celo svetovna prvenstva v jadralnem padalstvu. Najboljšim so podelili kolajne in pokale. In kdo so to? Novi evropski prvak v jadralnem padalstvu je Italijan Lu-ciano Pacher. Drugi je Švicar Hans Bollinger, tretji pa Francoz Richard Gallon. Naši so bili slabši kot na zadnjem evropskem prvenstvu. Naš OCENA PRVENSTVA Fantje so bili letos nekoliko presenečeni, saj niso pričakovali napadalnih tekmovalcev. Posebej to velja za Švicarje in Francoze, ki so leteli s svojimi skupinami nizko in izredno hitro. Naši so leteli premalo timsko, preveč zase, in pogosto preveč z nabiranjem zaloge rezervne višine, kar pa pomeni preveliko izgubo časa. To se je predvsem videlo na preskokih preko dolin. Discipline so bile večinoma relativno kratke 40 do 80 km, vendar hitre. Starti so bili večinoma skupinski, zato ni bilo taktiziranja na startu. Vse pomembnejše odločitve so se dogajale med letom, kar seveda dobro obvladajo vsi, ki stalno tekmujejo na svetovnem pokalu in ostalih mednarodnih tekmah. Le ti so tudi večinoma profesionalci, ki delajo za proizvajalce letalne opreme. Precej drugačen pogled je na tekmovalce iz spodnjega dela rezultatov. Tu so večinoma Člani bivših vzhodnoevropskih držav. Za njih je izreden rezultat, če preletijo nekaj deset kilometrov. Nekateri so bili res pravi eksotiki. Njihova oprema je narejena doma, iz materialov, ki so tam dostopni. Neki ruski tekmovalec je s svojim, doma narejenim padalom kar štirikrat predčasno pristal v krošnjah dreves. Njegovo padalo, narejeno iz blaga za vetrovke, res ni moglo konkurirati drugim. Drugi pilot, prav tako iz bivše SZ, je bil na primer opremljem kar s starimi mehanskimi instrumenti iz letala. S takimi letalci je imel veliko dela tudi organizator, saj je imel obilico dela z reševanjem in pobiranjem po terenu. V dveh tednih tekmovanj si je prvenstvo ogledalo precej znanih ljudi s področja letalskih športov. Za konec tudi sam generalni sekretar FAI (mednarodna letalska organizacija) Max Bishop. Organizacijo tekmovanja je vodila dokaj majhna, a vendar uspešna ekipa 25 ljudi, ki si je izkušnje nabrala že na prejšnjih mednarodnih tekmovanjih. V naslednjem letu bo verjetno Slovenija zopet sodelovala, tokrat z organizacijo svtov-nega pokala. ♦ Janez Žibert *1 RMfiu Domen Slana je bil tudi na tokratnem evropskem prvenstvu naš najbolje uvrščeni jadralni padalec Žal se ni približal uspehu, ki ga je dosegel lani, ko je bil drugi Letos je bil 22. najboljši je po pričakovanju Domen Slana na 22. mestu, Matej Jocif je 38. in Marko Novak 52. Med dekleti so imele največ uspeha Francozinje. Evropska prvakinja je postala Claire Bernier iz Francije. Tudi srebro gre po zaslugi Nanou Berger v Francijo, tretja pa je Britanka Sarah Fernvrick. Ekipno je bila najboljša Francija. • J. Košnjek Blejci so jedro slovenskega veslanja NAJPREJ LUZERN, NATO INDIANAPOLIS Veslače pestijo težave, od gmotnih, ko jim za udeležbo na svetovnem prvenstvu še manjka 60.000 mark, do "kadrovskih", kot je nepričakovana poškodba Denisa Žveglja. Razveseljujeta pa množičnost in napredek mladin veslačev. Takih sponzorjev, kot sta SKB banka in zavarovalnica Adriatic, si želijo še več. Ljubljana, 7. julija - V prostorih SKB banke Ljubljana, ki je sponzor Veslaškega kluba Bled in posredno tudi vsega veslaškega športa, kar po besedah predsednika Veslaškega kluba Bled Franca Čopa omogoča blejskemu klubu kolikorto-liko normalno delo, je bila predstavitev trenutnega stanja in načrtov slovenskega veslanja, ki nam je v zadnjih petnajstih letih prineslo s svetovnih in evropskih prvenstev ter olimpijskih iger kopico kolajn. Tudi na prihodnji olimpiadi v Atlanti bo po mnenju generalnega sekretarja slovenskega olimpijskega komiteja Toneta Jagodica veslanje tisti šport, v katerem računa naša država na kolajno. Žal finančna plat tega športa ni rešena. Za odhod na svetovno prvenstvo od 12. do 18. septembra v Indianapolisu še vedno manjka blizu 60.000 mark, kar je posebej težko breme za blejski klub, ki ima večino reprezentantov, za vsa večja tekmovanja, razen za olimpiado, pa krijejo stroške matični klubi. Zato bi lahko SKB banko, ki je sponzor Veslaškega kluba Bled, lahko posnemal še kdo drug. Predsednik Veslaške zveze Slovenije Slobodan Radujko je kot novega donatorja navedel zavarovalno družbo Adriatic iz Kopra, vendar kljub finančni stiski veslači uresničujejo program in je tokratno svetovno prvenstvo le etapa v programu, ki ima za konec olimpiado v Atlanti. Tudi mladi napredujejo. Pred dvema letoma smo imeli na mladinskem svetovnem prvenstvu le enega veslača, na tokratnega v Muenchen pa jih odhaja kar 16. MLAJŠI V PARIZU IN MUENCHENU Erik Tki (Izola) v enojcu in Geršak in Fatur (Ljubljana) bodo 24. in 25. julija nastopili na svetovnem prvenstvu mlajših članov do 22 let v Parizu, na mladinsko svetovno prvenstvo v Muencehn (med 4. in 8. avgustom) pa bo odšlo kar 16 naših. V četvercu s krmarjem bodo veslali Koprčani Radujko, Sulčič in Rok ter Mariborčan levševar, v dvojnem dvojcu Mariborčana Katrašnik in Dobaj, v četvercu brez krmarja Blejci Dolar, Slivnik, Šimnic in lanša, v dvojnem četvercu Blejci Kajdii, Torkar, Slivnik in Muian, v enojcu pa 15 - letni Blejec Luka Špik in Ljubljančanka Romana Stefančič. Trener Blejcev in reprezentance Miloš Janša je naštel težave in kombinacije, ki jih imajo pri sestavi posadk, tudi zato, ker je odšel Denis Žvegelj na študij v Amenko. Dokončne posadke niso formirane. Tako sta Iztok Čop in Jani Klemenčič veslala v enojcih, ob njiju pa tudi Erik Tul iz Izole, ki vadi občasno na Bledu, Sašo Mirjanič in Sadik Mujkič sta poskusila v dvojcu, vsi ti veslači pa so skupaj z Milanom Janšo sestavljali četverce. Izkazalo se je, da se klasični četverec z Janšo, Mujkičem, Mirjaničem in Klemenčičem spet odlično ujema, in da je Čop fantastičen v enojcu. Ko. se je Žvegelj vrnil iz ZDA, sta s Čopom v dvojcu veslala kot v starih časih in na Dunaju so Blejci veslali v dvojcu, enojcu in Četvercu v olimpijski sestavi. S takšnimi postavami so hoteli iti tudi na regato v Luzern konec tega tedna, vendar je torkova prometna nesreča Denisa Žveglja načrte prekrižala. V Luzernu tako ne bo treh posadk,ampak dve: Čop v enojcu ter Janša, Klemenčič, Mujkič in Mirjanič v četvercu. Ker je ozdravitev Žveglja do svetovnega prvenstva negotova, naj bi bile luzernske posadke tudi "temeljne" za svetovno prvenstvo, vendar ima Erik Tul v primeru uspeha na svetovnem prvenstvu za mlajše člane konec julija v Parizu (veslači do 22 let) še možnost vključitve v "prvo postavo". Blejski vesklači imajo sedaj organizirano pravo športno prehrano. Zanjo skrbijo v blejskem hotelu Toplice. • J.Košnjek Denis Žvegelj v petek v jeseniški bolnišnici. Med drugimi ga je obiskal tudi hokejist Toni Tišler. Sicer pa so Blejci hvaležni Zdravstvenemu domu Bled za hitro oskrbo ponesrečenega Denisa in jeseniški bolnišnici za vzorno nego. Ocene poškodb na glavi, kolenu in gležnju kažejo, da Denisova tekmovalna kariera ni ogrožena. Rehabilitacija bo zahtevna in razmeroma dolga, je zapisal kurirg specialist dr. Matej Andoljšek. Denis, ki je v ZDA vadil in bi! Član osmerca, ki ni poznal poraza, še vedno upa, da bo hitro ozdravel in da svetovno prvenstvo zanj ni zgubljeno. Sotekmovalcem je zaželel veliko uspeha v Luzernu. Prepričan je, da bodo tako Čop kot četverec med dobitniki kolajn. - Slika G. Šinik UREJA: Vilm« Stanovnik i 9 MET TRIGLAV - CREINA: KLUB TRADICIJE IN PRIHODNOSTI NARAVNA POT PREOBRAZBE NOGOMETA Kranj - Nogometni klub Triglav-Creina je v "nogometni pomladi" doživel take pretrese kot le malokateri kolektiv. Združitev dveh klubov je prinesla urejenost in organizacijo, poenotenje kadrovske politike in tudi boljše pogoje za delo. Klub je vodil predsednik Miran Šubic, do konca poletja pa naj bi dobili novega predsednika. V igralskem smislu so napravili v prestopnem roku "očiščenje": nekateri igralci so se vrnili v rekreacijske lige, k Živilom sta prestopila nadarjeni Verbič in Blagojevič, ki v "novem klubu" ni igral. Pri mladincih ostaja kader domala enak, pristopil je nadarjeni Šubic (Hrastje), pri kadetih pa so novi Člani Mlakar (Jesenice), Šilar in Berger (Sava). Zelo dobro sodelujejo z Britofom, Zarico, Savo in Šenčurjem, s prvoligašem so odnosi korektni. Mladinci in kadeti začno s pripravami že čez 14 dni, računajo na uvrstitev blizu vrha prve slovenske lige. Največ pričakujejo od reprezentantov: Andreja Tasiča, Dejana Marklja, Jalna Pokorna, Oliverja Bogatinova in drugih. Z Bogatinovom in Tasičem bodo sklenili štipendijske pogodbe, saj v klubu ocenjujejo, da gre za bisera gorenjskega nogometa. Pionirski center v Kokrškem logu je dal in daje odlične rezultate, vse ekipe so v gorenjskem in slovenskem ospredju. Športna zveza bo v kratkem zaposlila profesionalnega trenerja, nogometna organizacija pa je enoglasno podprla Triglav-Creino, da dobi strokovnjaka za delo z mladimi. Marko Trebeč je zelo resen kandidat za to mesto in pravi: "Gorenjski in kranjski nogomet zaostaja za slovenskim vrhom prav zaradi slabšega dela z mladino. Vesel bom, če bomo lahko to stanje spremenili in pripravljen sem pomagati vsem klubom v občini po svojih močeh." V klubu ocenjujejo, da jim bodo nekateri novi marketinški prijemi in zlasti novi ljudje pomagali pri preobrazbi. Sekretar Iztok Kužnik, prvi "operativec" kluba, pravi: "Klub praznuje prihodnje leto 75-ietnico dela. Menim, da smo v pol leta ubrali pravo pot. Naša prihodnost sloni na doma vzgojenih igralcih, člansko moštvo bo mlado kot nobeno v Sloveniji. To je izhodišče. Želimo prodor naprej, a ne za vsako ceno. Prva naloga v prihodnje bo okrepljeno delo vseh služb v klubu in zlasti pozornost članskemu moštvu. Smo klub, ki je doma na kranjskem stadionu in odlično sodelujemo s Športno zvezo Kranj. Preobrazba našega kluba temelji na zdravih športnih odnosih in spoznanju, da je Triglav tradicija in osnova kranjskega nogometa, skupaj s Creino pa tudi eden od vodilnih klubov pri delu z mladimi. Poduk iz bližnje f>reteklosti, a tudi stvarnosti, da neki klub tvori le "tujska egija" igralcev, je Triglav-Creina plačal s tretjo ligo, kamor je izapdel. Toda čas dela za nas in zato ostajamo enotni v hotenju in delu." Že po tradiciji bodo domala vsa moštva Triglava - Creine priprave izvedla v Bohinju, pionirji so se pomerili tudi z reprezentanco Koroške, 40 otrok pa je končalo nogometno šolo STOTINKA, ki nosi ime po športni prilogi Gorenjskega glasa. Prva trening tekma Živil NEODLOČENO S SAK Naklo, 9. julija - Precej spremenjeno moštvo Živil iz Naklega je v soboto v Žitari vasi na avstrijskem Koroškem odigralo prvo tekmo za trening med pripravami na novo prvenstvo. Nasprotnik je bil koroški nogometni prvak in novi Član regionalne lige Slovenski atletski klub SAK iz Celovca. Tekma se je končala neodločeno 2 : 2. Gola za Živila sta zabila Andrej Jošt in Robi Marušič. Novi trener Nikica Cukrov je prvič lahko ocenil igralske sposobnosti svojih igralcev, od katerih terja borbenost in veliko tekanja. Pri Živilih sta manjkala le še poškodovana Ahčin in Jerina. Danes odhajajo Naklanci na priprave v Kobarid, kjer bodo konec tedna igrah trening tekmo s Primorjem iz Ajdovščine. Sicer pa so bili nad sprejemom v Žitari vasi navdušeni, prav tako pa nad športnimi objekti, ki jih ima ta koroška občina z okrog 2000 prebivalci. V parku zunaj vasi imajo eno veliko in dve manjši nogometni igrišči, kopališče in druge naprave. Za vzdrževanje skrbi občina, ki je imela glavno besedo tudi pri izgradnji. Vse to imajo, čeprav igra njihovo moštvo "samo" v koroški podligi. • J.K. TRIJE NASLOVI KRANJČANOM Letošnje DP v tenisu za posameznike je bilo v znamenju Kranjčanov. Prvaki so Triglavani ostali le v igri moških dvojic. Tako so poravnani tudi nekateri računi z DP moških ekip. Pri moških so se v četrtfinale uvrstili trije Kranjčani, ki so bili tudi prvi trije nosilci na prvenstvu. Spodletelo je le Janškovcu. Por in Urh pa sta se potem pomerila v finalu. Boljši je bil Urh, ki je po lanskem drugem mestu zdaj osvojil še neslov. Tudi v igri dvojic sta bila v finalu Janškovec in Urh, vendar sta finalni obračun izgubila. Med dekleti je bila razred zase Barbara Mulej, ki je po porazu v Italiji uspela priti na DP in osvojila dva naslova prvakinje. Prva je bila posamezno in v dvojicah skupaj z Lušnicevo. Zanimivost letošnjega prvenstva je, da so imela dekleta višji nagradni sklad od fantov, ker so pač bolje uvrščene na svetovnih lestvicah. Rezultati Kranjčanov od četrtfinala naprej: moški: Urh : Marovt (Br) 6:1, 6:3; Por : Turin (SI) 6:1, 6:3; Stražar (Ol) : Janškovec 6:4, 6:4; polfinale: Urh : Senk (Ol) 6:0, 6:2; Por : Stražar 7 : 6, 6:4; finale: Urh : Por 6:0, 6:2. Dvojice - polfinale: Janškovec/Urh : Pavlinič/Tkalec (Br) 6:1, 6:2; finale: Stražar/ Turin : Janškovec/Urh 6:4, 6:2. Ženske: Mulej : Kovač (SI) 6:0, 6:1; polfinale: Mulej : Florjančič (Ol) 6:1, 6:2; finale: Mulej : LuŠnic 6:2, 6:2. Dvojice - polfinale: Mulej/Lušnič : Florjančič/ Radanovič 6:1, 6:1 finale: Mulej/Lušnic : Tina Vukasovič/ Manja Simonič 6:6, 6:0. • Martin Dolanc Konjske dirke na hipodromu v Lescah PRVA LETOŠNJA ZMAGA ZUK0VA Sedemletni žrebec Žukov je na vajetih Jožeta Hartmana iz Žabnice, ki tekmuje za Konjeniški klub Komenda, zmagal v najhitrejši dirki in dosegel kilometrski čas 1,20,9. Sicer pa so nedeljske kasaške dirke pod Lescami minile v znamenju številnih diskvalifikacij. Lesce, 10. julija - Konjeniški klub Triglav Bled je po nedeljski kasaški prireditvi na obnovljeni 700 metrov dolgi stezi lahko zadovoljen tako s potekom in kakovostjo prireditve kot z udeležbo občinstva. Rekord steze oziroma rekordni kilometrski čas ni padel. Še naprej ga drži žrebec Karlo Frost Mihe Kovačiča iz Maribora s časom 1,17,8. še najbolj se mu je približal zmagovalec zadnje osme dirke žrebec Žukov lastnika in voznika Jožeta Hartmana. V tej dirki je bila druga kobila Que B z voznikom Zvonetom Vidicem iz Rejskega centra Brdo, tretji pa je bil Sax z voznikom Francem Lovrenči-čem iz Maribora. Skozi cilj je sicer prvi pritekel žrebec Di Efendi Mariborčana Ivana Debelaka, vendar je bil diskvalificiran zaradi nepravilnega kasa v ciljni ravnini. Pritožba voznika ni zalegla. Razen te je bilo na sporedu še sedem dirk. V prvi dirki najmanj izkušenih in najmlajših konj je zmaga ostala doma. Pritekla sta jo žrebec Rosso B in voznik domačega kluba Pero Cmkovič. Tudi v drugi dirki je ostala zmaga na Gorenjskem, tokrat v Rejnem centru Brdo. Zmagala je triletna kobila Noč B na vajetih Zvoneta Vidica. To je bila prva zmaga te kobile. Sicer pa ie bilo v tej dirki več diskvalifikacij zaradi nepravilnega teka in nevarne vožnje med dirko. Tudi v tretji dirki zmaga na Brdo. Dosegla sta jo štiriletna kobila Miranka na vajetih Marka Dolinarja. Tudi za Miranko je bila to prva letošnja zmaga. V Četrti dirki kasačev z nekoliko višjim zaslužkom zmaga za Konjeniški klub Visoko v Poljanski dolini. Pritekla sta jo triletna kobila Alija D in voznik Marko Skube. Kilometrski čas 1,23,5 ni tako EKOLOŠKA KONFERENCA PZS ODSLEJ V HRIBIH OBVEZNE EKOLOŠKE SPALNE VREČE Ljubljana, 7. julija - Za varovanje okolja v gorah potekata dva projekta Planinske zveze Slovenije: uveljavitev ekoloških spalnih vreč oziroma rjuh ter okolje varstvena vzgoja gorskega sveta. Za dosego slednjega so izdali šest naravovarstvenih prospektov. Predsedstvo PZS se je na pobudo gospodarske komisije odločilo za uvoz ekoloških spalnih vreč, ki bodo nadomestile rjuhe v planinskih kočah. Glavni razlog je omejitev porabe vode iz podtalnic, zato se bo v postojankah prenehalo s pranjem posteljnine. "Problem pitne vode bo po letu 2000 postal svetovni Croblem," je dejal predsednik PZ Andrej Brvar. Spalne vreče naj i v nekaj letih postale obvezne v vseh kočah. Že nekaj časa jih uporabljajo tudi avstrijska, nemška in južnotirolska zveza. Naslovi izdanih prospektov so: - Gorniške postojanke in varstvo okolja - Gorniške poti in varstvo narave - Plezanje in varstvo narave - Gorsko kolesarjenje, gorništvo in varstvo narave - Gorništvo, promet in varstvo okolja - Turno smučanje in varstvo narave ESV so tetke 400 gramov, izdelane so iz 100-odstotnega bombala, namenjene so večkratni uporabi (so pralne!). So enobarvne ali večbarvne. Kupijo se lahko pri planinskih društvih ali v planinskih postojankah. S to spalno vrečo ima vsak planinec najmanj 10-odstotni popust, ponekod celo 40- odstotni. Cena ESV na Planinski zvezi je 1.250 SIT, v postojankah pa 1.400 SIT. Vzgoja planincev Osnovni cilj drugega projekta je dvig ozaveščenosti obiskovalcev gora o problemih, ki jih s svojim obiskom povzročajo. Komisija za varstvo gorske narave je pripravila šest naravovarstvenih prospektov, ki predstavljajo osnovne in nekatere alternativne dejavnosti gorniške organizacije, njihove vplive na okolje in predloge za reševanje problemov. Prospekti se dobijo brezplačno v turističnih uradih in na 50 najbolj obiskanih lokacijah v gorah. Če bodo rezultati akcije ugodni, bi jo v naslednjih letih razširili na vse planinske postojanke, pripravili pa bi tudi nove prospekte, ki bi obravnavali še druge dejavnosti v gorskem svetu. • Sandra Brankovič MARKIRANJE SLOVENSKE PLANINSKE POTI V preteklih letih je bilo opravljenih precej akcij markiranja slovenske transverzale. Letošnje markiranje primorskega dela te poti je že skoraj končano. Ljubljana, 7. julija - Na tiskovni konferenci Planinske zveze Slovenije je strokovni sodelavec PZS Danilo Sbrizaj govoril o ekološkemu vzdrževanju in obnovi planinskih poti Komisije za planinska pota. V zadnjih štirih letih je obnovila veliko zahtevnejših gorskih poti.v letošnjem načrtu pa je še pet akcij. Namen obnavljanja je doseči maksimalno varnost vsakega planinca, zato so zamenjali nekaj starih klinov in jeklenk ter zmanjšali njihovo število. Po besedah Danila Sbrizaja odstranitev klinov ne pomeni manjše varnosti poti. V vzdrževanje in obnovo poti sodijo še odvodnjavanje, da voda ne uniči poti in iz njih ne dela hudourniških strug, ukinitev bližnjic, ki povzročajo erozijo, odstranitev košev za smeti ob poteh, kajti planinci naj nosijo odpadke s seboj v dolino, in postavitev smernih tabel, ki planince usmerjajo in obveščajo o težavnosti poti. Člani komisije za pota že končujejo markiranje primorskega dela Slovenske planinske poti od Razdrtega do Ankarana. Kot je dejal predsednik PZS, Andrej Brvar, bi radi povečali obisk tega dela poti. • Sandra Brankovič Kako hitro so tekli Marsikoga zanima, kako hitro tečejo kasaški konji. Osnova za hitrost je kilometrski čas, ki je doseženi čas dirke, preračunan na kilometer. Če doseže konj kilometrski čas 1,15,0, teče 48 kilometrov na uro. Če doseže 1,20,0 (blizu temu je tekel Hartmanov Žukov), je hiter za okrog 45 kilometrov na uro, če pa doseže kilometrski čas 1,25, 0, pa je njegova hitrost 42,35 kilometra na uro. Takih časov je bilo v nedeljo v Lesca največ in tolikšne so bile tudi hitrosti kasaških konj. slab. V peti dirki trojna zmaga za domači klub Triglav Bled. Prva sta bila triletni žrebec Faer rtFlETIKfl in voznik Damjan Oražem, druga štiriletna kobila Maraska in voznik Janko Šepetavc in tretja triletni žrebec Larox in voznik Aleš Pavšič. V šesti dirki spet zmaga za Komendo. Dosegla sta jo štiriletna kobila Sonja B in voznik Tine Jagodic, v sedmi dirki pa zmagovalec po diskvalifikacijah in pritožbah kar nekaj časa ni bil znan. Z dobrim kilometrskim časom 1,23,0 je zmagal petletni žrebec Firos, ki ga je imel nt vajetih Miro Kovacič. Vsaka dirkale imela svojega pokrovitelja. Ti so bili Agencija Albatros Congress Bled, Mizarstvo Stanko Erman Lancovo, Azur Kamnik Vrhpolje, Donit Laminati Medvode, Konjeniški klub Triglav Bled, Avtoservis in prodaja Renault vozil Peter Primožič Jesenice, Casino Bled in občina tef izvršni svet Radovljica. Med dirkami je bil tudi prikaz vozil-Renault. • J. Košnjek Tri kolajne Kranjčanom na državnem prvenstvu OBETAVNA DALJAVA MARCELE UMNIK Jutri potujeta Marcela Umnik in Brigita Langerholc na članski peteroboj na Slovaško, Mirjana Idžanovič, Mojca Golob in Tina Čarman pa na troboj mlajših mladink na Češko. Kranj, 12. julija - Trener kranjskih atletov Dobrivoje Vučkovič je zadovoljen sporočal izide kranjskih atletov na ?etkovem in sobotnem državnem atletskem prvenstvu v Velenju, riglavova odprava je osvojila eno zlato, eno srebrno in eno bronasto kolajno, razen tega pa še nekaj petih in šestih mest, kar je za mlado ekipo uspeh. Državna prvakinja v skoku v daljavo je postala Marcela Umnik. Dosegla je 610 centimetrov, kar je izreden rezultat glede na nasprotni veter. Marcela ima tako sedaj vse državne naslove, od pionirskega do članskega, tokratna daljava pa je dober obet pred svetovnim mladinskim prvenstvom v Lizboni. Brigita Langerholc je bila srebrna v teku va 400 metrov. Tekla je 55,57 in dokazala, da se počasi vleče iz krize-Tomaž Janežič je bil bronasti v metu diska. Vrgel ga je 44,92 metra, kar je manj od osebnega rekorda 47 metrov. Tomaža pesti poškodba. Kranjčani so osvojili štiri peta mesta. Matjaž Polak je bil peti v teku na 110 metrov ovire s časom 15,63 in v metu diska z 39,26 metra. Andrej Babic, po dveh letih povratnik v kranjsko ekipo, je vrgel kopje 65,62 metra daleč, kar je glede na daljši odmor zelo dobro. Veteranka Ana Jerman pa je bda peta v teku na 800 metrov s časom 2,20,54.V Kranj prihaja tudi pet šestih mest. Ivo Oljačič je bil peti v teku na 1500 metrov s časom 4,01,09, Tina Čarman v troskoku z 11,36, Mirjana Idžanovič v disku z 32,56 metra, kar je njen osebni rekord, Una Bergant v I teku na 800 metrov s časom 2,21,39 in Boštjan Sinko v teku na 5000 metrov s časom 15,02,29. Marcela in Brigita odhajata jutri v Hitri na Slovaško, kjer bo članski atletski peteroboj Slovaške, Hrvaške, Madžarske, Velike Britanije in Slovenije, Idžanovičeva, Golobova in Čarmanova pa v Košice, kjer bo atletski troboj mlajših mladink. • J.Košnjek TRIGLAVU SPET ZIMSKI NASLOV Kranj, 10. julija - Letno kopališče v Kranju je minuli konec tedna gostilo vaterpoliste sedmih ekip, ki so se potegovali za naslov prvaka Slovenije. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini in v prvi so nastopili vaterpolisti Triglav I, Triglav II, Ljubljane in Kamnika, v drugi skupini pa so nastopili dečki Micom Kopra, Kranja 90 in Maribora. Favorit je bila ekipa Triglav I, ki je že na zimskem prvenstvu osvojila prvo mesto in je prav zato na letnem grvenstvu morala braniti naslov. V finalni tekmi proti Micom iopru je to le formalno potrdila in zmagala z 12 : 4. Rezultati - predtekmovanje: Kranj 90 : Maribor 22 : 7; Triglav I : Ljubljana 20 : 0; Kranj 90 : Micom Koper 8:11, Kamnik ■ Ljubljana 3 :17; Micom Koper : Maribor 17 : 7; Kamnik : Triglav II 5 : 13; Triglav I : Kamnik 30 : 1; Ljubljana : Triglav II 3 : 7; Triglav I : Triglav II 19 : 4. Tako je po predtekmovanju bila lestvica naslednja: Skupina A: 1. Triglav I, 2. Triglav II, 3. Ljubljana, 4. Kamnik; skupina B: 1. Micom Koper, 2. Krani 90, 3. Maribor Tekma za 5. mesto: Ljubljana : Maribor 10 :11 (1 : 2, 3 : 3, 3 1,3 : 4); tekma za 3. mesto: Kranj 90 : Triglav II 7 : 6 (1 : 2, 2 : 2, 1,2 :1); tekma za 1. mesto: Triglav I: Micom Koper 12 : 4 (0 : 0. S : 1,3:2,4:1) Ekipa prvaka Slovenije Triglav I je nastopila v postavi: Kerft šifrer, Košir, Nastran, Gostiša, Puškar, Pancur, Ramovši Potočnik, Gantar, Likozar. Po oceni trenerjev je bil najboljši igralec prvenstva Matej Nastran (Triglav I), najboljši vratar pa Jure Kern (Triglav I)-Tekme so sodili Boris Stariha, Vojko Podvršček, Miro Čeklič, Igor Terzič, Blaž Radonjič, Tomaž Polšak in Marjan Pičulin ml. Že I soboto pa bo v Mariboru prvenstvo kadetov, kjer Triglav ponovn<* brani zimski naslov. Pokrovitelj turnirja je bilo Graverstvo Primožič. • Jož« Marinček HALS, HALS, GORENJSKI GLAS a®0S®STRELSTVO Samo Medved, naš najboljši lokostrelec SILAK MED LOKOSTRELCI Samo Medved je edini slovenski lokostrelec, ki je bil na olimpijskih igrah v Barceloni, v svoji disciplini tarčnega lokostrelstva Hl A pa se redno uvršča med najboljše na svetu. Glede na telesno moč uporablja najmočnejši lok med lokostrelci. Gorenjci vas, razen lokostrel-cev seveda, posebej dobro ne poznajo. Se lahko predstavite? "Sem Samo Medved, rojen leta 1960 v Ljubljani, član Kluba lokostrelcev Moste, ki sem ga tudi sam ustanovil. V njem sem tekmovalec in trener, prav tako pa vodim lokostrelsko šolo z mojim imenom. Odločen sem lokostrelstvo v okviru moje šole predstavljati tudi v drugih krajih Slovenije. Kot prvi slovenski lokostrelec sem se udeležil olimpijskih iger v Barceloni leta 1992, kjer sem bil 33. Sem športnik mednarodnega razreda in redno zaposlen v športni četi Teritorialne obrambe Slovenije kot inštruktor lokostrelstva." Po postavi ste pravi silak in bi človek presodil, da ste vse kaj drugega kot lokostrelec. "Drži. Ker sem tak, imam največjo vlečno moč in zato uporabljam najmočnejši lok. Svoji moči in telesu je prilagojen stil streljanja. Rojen sem v znaku ovna in sem zato trmast, vsaj v športu. Prav hitro ne popustim. Sploh pa je lokostrelstvo šport, v katerem si lahko hitro v krizi. Sam sebi sem tudi trener. Ker že nad 20 let gojim ta šport, imam nekaj izkušenj. Veliko mi pomaga psiholog prof. Matej Tušak. Na strelišču v Bizoviku sem povprečno od 6 do 8 ur, veliko pa delam tudi z utežmi." Tekmujete v disciplini Ml A. Jo lahko opišete? "To je disciplina tarčnega lokostrelstva. Streljamo na ravnem terenu v tarče, oddaljene 90, 70, 50 in 30 metrov. Jaz uporabljam običajni lok s stabilizatorjem in merilno napravo. V vsako tarčo je treba v štirih minutah izstreliti 6 puščic, tekmovanje pa obsega 6 serij. Tekmovanje poteka dokaj hitro, vendar vseeno traja dan ali dva. Maksimalno je mogoče nastreljati 1440 krogov. Svetovni rekord je 1358 krogov, moj najboljši rezultat nasploh je 1326 krogov, najboljši letošnji rezultat pa je 1311 krogov doseženih v Zagrebu. Da bi Samo Medved, mojster lokostrelstva postalo lokostrelstvo zanimivejše, so že za olimpijske igre v Barceloni sprememb pravda. Po novem gre 64 najbolje uvrščenih strelcev iz predtek-movanja v finale, kjer se prvi v predtekmovanju sreča s 64., drugi s 63. itd. Na olimpiadah gre v finale 32 najboljših in meni je v Barceloni finale ušel, saj sem bil 33. V finalnih dvobojih se strelja v 70 metrov oddaljeno tarčo trikrat po šest puščic. Tekmovanje postaja tako medijsko res bolj zanimivo in bodo sčasoma mogoče stave na posamezne pare, vendar je tak način za tekmovalca hudo tvegan. Zmagovalec v [predtekmovanju je v finalu ahkozadnji. V lokostrelstvu je Rjstala konkurenca zelo huda. a grand prixih nastopa okrog 100 lokostrelcev in ogromno jih prihaja iz novih držav bivše Sovjetske zveze. To so zelo dobri strelci, prav tako kot Američani. Na poljskem grand prixu je bilo med 90 lokostrelci kar 30 lokostrelcev iz džav bivše Sovjetske zveze." Letos ste dosegli nekaj izvrstnih rezultatov. "Bil sem na treh grand prixih: v Larnaci na Cipru, v Hannovru v Nemčiji in v Kolobrzegu na Poljskem. Na Cipru sem bil osmi, v Nemčiji 10. in na Poljskem četrti. Na Cipru sem v prvem krogu finala streljal evropski rekord 165 krogov. Na tekmovanju v Zagrebu sem dosegel odličnih 1311 krogov in zmagal, na povabilo ari-zonske federacije pa sem odšel v Phoenix in dosegel peto mesto in peti najboljši rezultat na svetu. Udeležil sem se tudi treh seminarjev, ki jih je organiziral znani izdelovalec lokostrelske opreme Easton. Sedaj sem član njihove ekipe, uporabljam njihovo opremo, še naprej pa tudi opremo nemške firme Beiter. Vrhunski lokostrelec mora imeti vsaj dva kompleta opreme. Vsak stane nad 4.000 mark." Kako pokrivate finančno plat treninga in tekmovanj? "Kot športnik mednarodnega razreda nekaj dobim od države, vendar je to le 5 odstotkov potrebnih sredstev. Pomagam si s sponzorji, kot so Biofit z Bleda, Pink projekt iz Ljubljane, Dag Grafika iz Ljubljane, okrepčevalnica Luka iz Ljubljane, občina Moste, teritorialna obramba Slovenije, MMTV Ljubljana in Moya iz Ljubljane, ki skrbi tudi za mojo promocijo. Sedaj odhajam na priprave v Biofit na Bled. Prišel bo tudi Bolgar Yotov, njihov državni prvak, s katerim veliko vadiva skupaj. Pripravljava se na evropsko prvenstvo, ki bo od 16. do 25. julija v češkem mestu Nvmburg. Glede na formo so naša pričakovanja velika. V vsakem primeru je to uvrstitev v finale, tam pa boj za kolajne. Evropsko prvenstvo je del priprav na druga večja tekmovanja s končnim ciljem visoke uvrstitve leta 1996 na olimpijskih igrah v Atlanti. Velike ambicije imam tudi v evropskem in svetovnem pokalu. V evropskem pokalu bomo tekmovali v disciplini FJTA, v svetovnem Eokalu pa v disciplini Arrow-ead. Povabljen sem na dvoranska tekmovanja v Holandiii, na Škotskem, v Nemčiji, Italiji in Avstriji, prihodnje leto pa bo v Angliji tudi svetovno dvoransko prvenstvo ob tekmah grand prix in svetovnega prvenstva v Fiti v Indoneziji." • J.Košnjek, slika G. Šinik tfRSTVO POKAL MLADINCEM TOMA ZUPANA Radovljica - Šahovsko društvo Murka iz Lesc je v parku pred hotelom Grajski dvor organiziralo že 21. poletni mednarodni ekipni festival. Nastopilo je 17 ekip iz Slovenije in tri iz Avstrije, ki so se pomerile v dveh skupinah. V prvi je zmagala mladinska ekipa SS Tomo Zupan iz Kranja (Boštjan Markun, Pete Kovačič, Klemen Klavčič in Martin Kovačič). Zmagali so vse dvoboje. Drugo mesto so z 12 točkami osvojili igralci ŠD Murke iz Lesc, tretje pa z 11 točkami ŠD BMP (Drago Buha, Ivo Korpar, Marjan Žagar in Matjaž Dolenc), druga je bila ekipa ŠD Kočevje s 16 točkami in tretja ŠD Radovljica s 14 točkami. Po prve tri ekipe so prejele pokale. • Aleš Drinovec MENCINGER ODLIČEN V VRBI Vrba, 9. julija - V Vrbi ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem se je v soboto končal 2. odprti turnir Casino Velden 1994. Sodelovalo je 180 igralcev in igralk iz 23 držav, med njimi tudi 6 Slovencev. Turnir je bil izredno močan: 12 velemojstrov, 20 mednarodnih mojstrov in mojstrov FIDE. Vlogo favorita je zanesljivo upravičil hrvaški velemojster Eingorn, imel pa je nekoliko slabši turnir. Tretje mesto je pripadlo madžarskemu velemojstru j. Horvathu. Odlično je igral tudi Vojko Mencinger, član Murke iz Lesc, ki je v zadnjem krogu premagal ruskega velemojstra Sergeja Zagrebelnega in s 6,5 točke zasedel odlično 13. mesto ter bil najboljši mojster FIDE. Vrstni red: 1. Z. Kožul (VM, CRO, 7,5), 2. V. Eingorn (VM, UKR, 7,5), 3. J. Horvath (VM, HUN, 7), 4. A. Kosten (VM, ENG, 7), 5. M. Kaminski (MM), POL, 7), 6. Giorgadze (VM, GEO, 7), 7. J. Klinger (VM, AUT, 7), 8. P. Murdzia (POL, 6,5), 9. R. Skomorokhin (MM, RUS, 6,5), 10. M. Palac (VM, CRO, 6,5), 13. V. Mencinger (FM, SLO, 6,5), 28. G. Mohr (MM, SLO, 6), 44. A. Praznik (FM, SLO, 5,5), 59. R Šoln (SLO, 5), 68. N. Mihevc (wFM, SLO, 5), 85. N. Praznik (SLO, 4,5)... • Aleš Drinovec iiilM !F@ KOMET ZMAGALI SO ČLANI Duplje, 9. julija - Prijetno klubsko popoldne in večer so pripravili elani TVD Partizan Duplje, ki bo prihodnje leto slavil 40. obletnico delovanja. Pred večernim sporedom, ki ga je popestril ansambel Rožmarin, je bil skoraj triurni rokometni spored, tradicionalni že 22. turnir generacij. Nastopile so štiri moške in ženska ekipa. V prvi tekmi so mladinci premagali veterane z 18 :16, nato pa člani kadete s 13 : 7. V tekmi za tretje mesto so veterani premagali kadete s 13 : 9, v finalu pa so člani premagali mladince z 12 : 9 in osvojili prehodni pokal. Uspešno so nastopile tudi članice. Premagale so mladince z 9 : 8. • J.K. R0VSCEK V REPREZENTANCI Svetovno kolesarsko prvenstvo bo konec avgusta na Siciliji Ljubljana, 9. julija • Na svetovnem kolesarskem prvenstvu bo nastopilo šest Slovencev, sta po posvetovanju s klubi odločila direktor reprezentance Franc Hvasti in trener Andrej Cimprič. Sedaj so na reprezentančnem seznamu Borut Rovšček (Sava), Boštjan Mervar, Sandi Papež in Gorazd Štangelj (vsi Krka) ter člana Roga Andrej Hauptman in Robi Pintarič. Slovenski kolesarji na svetovnem prvenstvu v ekipnem kronometru ne bodo vozili, ampak v posamičnem in na cestni dirki. Do začetka svetovnega prvenstva čaka slovensko moštvo nekaj tekem in priprav. V nedeljo so bili na izbirni tekmi Italijanov v Are-zzu. Sedaj se vračajo na priprave na Pokljuko, potem pa odhajajo na etapno dirko po Umbriji. Pred sklepnimi pripravami v Preddvoru bodo sodelovali na še nekaterih enodnevnih dirkah. Rezerve za reprezentanco so člana Krke Branko Filip in Bogdan Fink ter član Roga Igor Kranjec. • J.K. MMAMILK Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na I| Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ue dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. KARNISE DORNIK Izdelujemo več vrst plastičnih kamis. SE PRIPOROČAMO! Tel., m fax: 421-060 ROLETARSTVO NOGRAŠEK Cenjene kupce obveščamo, da ne poslujemo več na Miljah 13. Lamelne piise zavese, žaluzije in rolete lahko naročite na našem novem naslovu v Notranjih Goricah, kjer imamo tudi razstavni prostor. Tel.: 061/651-246, SE PRIPOROČAMO! FOTO BOBNAR za hotelom Jelen Fotografije za dokumente v 3 minutah. 4 fotografije 650 SIT, 8 i fotografij 1.100 SfT. Tel.: 221-112 DOM V KAMNIŠKI BISTRICI VAS VABI da v njem preživite letni dopust Iz vročih mest v čudovito okolje s številnimi možnostmi za aktivnosti v planinskem okolju. Popusti za planince in mladino! Informacije - rezervacije: 061/825-544. 111 _______________...................................................... Ši GOSTINCI IN TRGOVCI Sprejemamo naročila za večje količine svežih "graha" PIŠČANCEV po 350 Srr/kg. Tel.: 48-729 ETNOGRAFSKA PRIREDITEV V SELCIH Turistično društvo Selca vabi v nedeljo, 17. julija, na tradicionalno 9 pnreditev KOSEC VABI Po tekmovanju koscev bodo sledile šaljive i igre. Pričetek ob 15. uri. Igral bo ansambel Strmina. sss ŽELITE DOBRO JESTI? Pridite v gostilno JAMA v Šenčurju, kjer Vam bomo postregli z dobrotami domače kuhinje, specialitetami z žara, sladicami in .. sladoledi! LEKER O RAZSTAVNO PRODAJNI SALON Milje pri Kranju %kl: 43-345 Pričakujemo Vas z razširjeno ponudbo keramičnih in granrtogres ploščic ter sanitarne opreme. Lahko izberete tudi kopalniško opremo, različne barvne fugirnih mas ter lepila in keramiko. STAVBNO POHIŠTVO - okna, vrata. SENČILA VSEH VRST, LESNE OBLOGE - lamelni in klasični parket, opaž, ladijski pod in vse vrste 1 zaključnih letev. SVETOVANJE, MONTAŽA, PREVOZI! PLAVA LAGUNA POSEBNA PONUDBA 7-dnevni počitniški aranžmaji - VELIKI POPUSTI ZA OTROKE, TUDI i! DO 100 %. Informacije: Vaša agencija ali Plava Laguna Poreč, tel.: 00 385 531 351-122, fax: 351-044. To je tam, kjer je dobro razpoloženje domaiCENE POLPENZIONA NA OSEBO V SIT: od 9.7. do 23. 7.: hoteli Galeb, Albatros, Lotos in Delfin - 23.100 SIT; hotel Materada - 25.200 SIT. Doplačilo za polni penzion je 2.800 SIT. V ceno je vključeno: 7 pol ali polnih penzionov, turistična taksa, dnevna animacija in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle. DOBRODOŠLI! GORENJSKA od petka do torka GLASOV KAŽIPOT AMZS je v tem koncu tedna opravila 17 prevozov poškodovanih vozil in pri 8 manjših prometnih nesrečah nudila svojo pomoč. GASILCI so imeli miren konec tedna. Kranjski poklicni gasilci so gasili požar v kontejnerju in dvakrat posredovali pri zapiranju vode v stanovanju; reševali pa so tudi pri prometni nesreči na Zlatem polju. Radovljiški gasilci še vedno vozijo pitno vodo na Upnico in tabornikom. Jeseniški gasilci so odpeljali poškodovano vozilo v prometni nesreči, njihov pirotehnik pa je odšel po eksplozivno telo v Dav-čo. Prepeljal ga je na Jesenice, kjer ga bodo uničili. Škofjeloški in tržiški gasilci pa so imeli miren teden, brez intervencij. URGENCA V bolnišnici Jesenice je bilo ta konec tedna urgentno oskrbljenih 93 pacientov na kirurgiji, 47 na internem odd., 18 na pediatriji in 6 pacientov na ostali urgenci. GORENJSKI DOJENČKI Ta konec tedna zopet prednjačijo dečki, in sicer 13 : 10. Najtežji je bil seveda deček s 4250 grami v kranjski porodnišnici, najlažja pa je bila deklica s 2530 grami v jeseniški porodnišnici. TURIZEM Na Gorenjskem turizem dobro kaže. V blejskih hotelih se lahko pohvalijo s 35-odstotnim povečanjem nočitev glede na isto obdobje lani. Zabeležili so 1.174 nočitev, od tega 360 domačih in 814 tujih gostov. Tudi v bohinjskem koncu je zasedenost hotelov in zasebnih sob boljša kot lani. V tem koncu tedna so beležili od 610 do 730 nočitev, in sicer polovica domačih in polovica tujih gostov. GORENJSKA od petka & torka Prireditve Lahovška noč Lahovče - Mladi iz Lahovč organizirajo v soboto tradicionalno prireditev Lahovška noč. Od 20. ure dalje bo za ples skrbel Pop Design, v nedeljo, od 17. ure dalje pa skupina Čuki. Mladi iz Lahovč pripravljajo tudi srečelov in kegljanje za lepe nagrade, z denarjem pa želijo dograditi športno igrišče v Lahovčah. Cvetje na vasi Gorenja vas - Turistično društvo Hotavlje Slajka bo v nedeljo, 17. julija, že četrtič organiziralo prireditev Cvetje na vasi. Na prireditvenem prostoru nasproti Gostišča Lipan na Šubcovem travniku bodo prikazali stara kmečka opravila v Ulici domače obrti pa različne obrtne dejavnosti. Osrednja rdeča nit bo mlačva s cepci in delo na slamoreznici z geplom. Prireditev se bo začela ob 14. uri, na veselici pa bodo igrali vaški godci, (až) Planinsko praznovanje Kranj - Planinsko društvo Kranj, Krajevna skupnost Bela in Krajevna skupnost Preddvor vabita na skromno planinsko praznovanje planincev ob 95. letnici, ko je bila v Kranju ustanovljena kranjska podružnica slovenskega planinskega društva. Zbrali se bodo v soboto, 16. julija, ob 11. uri na Kališču. Slavnostni govornik bo predsednik IS SO Kranj, g. Peter Orehar. Sledila bo sveta maša za ponesrečene v gorah. Maše val bo g. škof Alojzij Uran. Po maši bo blagoslov planinskega doma na Kališču. Praznovanje na Kališču bo ob vsakem vremenu, zato ne pozabite na primerno planinsko obleko in obutev. Razstave Razstava ob obletnici Begunj Begunje - V galeriji Avsenik je ob 940. letnici obstoja Begunj na ogled razstava Stavbna dediščina Begunj. Vabljeni! Pretresla nas je žalostna vest, da nas je nepričakovano zapustil naš sodelavec ZVONE ALJANČIČ Na zadnjo pot ga bomo pospremili jutri, v sredo, 13. julija 1994, na pokopališču v Podbrezjah. Prijaznega sodelavca, polnega optimizma in mladostne sproščenosti, bomo ohranili v trajnem spominu. Sodelavci Gorenjske mlekarne Kranj MALI OGLASI m 223-444 APARATI STROJI GLASBILA Kupim novo ali malo rabljeno sobno PEČ na olje Alfa. O 78-879 16152 Prodam COMMODORE 64, v odličnem stanju, cena po dogovoru. O 64-093 16156 PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. B632-595 i4ies Prodam PC 486/50 4 MBRAM, 340 MBHD 1.2 + 1.4 vga color + printer + miška. O 403-622 Andraž 15751 Prodam MLATILNICO za žito. Glinje 4, Cerklje 15929 Prodam 120 - litersko SKRINJO Ledenka Končar. Cena 15.000,00 SIT. B 57-547 zvečer 1593« Prodam AKUMULATOR 12 V, 36 Ah, nov. S 77-462 15962 Nerabljen ELEKTRIČNI BOJLER, 50 litrov, prodam. O 241-845 15969 Prodam nerabljeno ČRPALKO s škropilnico z trofaznim motorjem. O 861-365 15963 Prodam PEČ na drva za centralno kurjavo. 0 217-975 15989 Ugodno prodam BOJLER Tiki 50 literski, stoječi. S 718-226 15990 Prodam 4 valjno ROTACIJSKO KOSILNICO Velger SM 4. Podbrezje 41, Duplje 15999 Prodam rabljeni BARVNI TV, po ugodni ceni. B 46-355 po 20. uri Prodam malo rabljen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in KUPPERBUSCH. B 310-519 16006 Prodam TRAKTOR TV 18 KS in lahki enoosni VOZ, 16 col. Pogačnik, Sp. Besnica 55 15012 ŠIVALNI STROJI, novi in rabljeni, ugodno Ower1ock, Brother 546 D, 750 DEM + PD. B 061/13-16-112 od 8. do 16. ure imie BARVNI TV Gorenje, ekran 62 cm, z daljinskim upravljalcem, v brezhibnem stanju, star 8 let in VIDEORE-CORDER Toshiba, popolnoma nov, prodam za 60.000,00 SIT. S 621-495 vsak dan od 7. do 9. ure 16038 Ugodno prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO 320 litrov. O 67-306 16050 SAT ANTENE - Pace, Lasat, z montažo, garancijo, 379 DEM. B 76-026 16058 Za samo 998,00 SIT prodam ŽEPNI RADIO. B 631-009 ieo64 Prodam TRAKTOR Pasquali In KOSILNICO. S 70-009 16074 Prodam VENTILATOR za sušenje sene, z motorjem, a 46-410 1*075 Prodam RIDGiT STROJ za rezanje navojev do 2 cole in HILTI STROJ T 72. a 328-449 16O81 Prodam KOMBAJN za krompir, a 422-689 16111 Električni oblic Iskra, nerabljen, za 170 DEM. B 57-633 16129 Prodam PIANINO Lina. a 310-692 15945_ Prodam PIANINO Petrof in HARMONIKO Melodija, a 697-018 15977 GR. MATERIAL 550 novih BOBROVCEV prodam po 35,00 SIT. B 78-113_15959 Prodam 1500 kosov betonske STRESNE OPEKE, cena 16.000,00 SIT. B 310-519 16007 Prodam suhe hrastove PLOHE. B 681-092 16052 Ugodno prodam STIRNOL in BA-VALIT. B 58-149 ieose Prodam 2500 kosov rabljene cementne STREŠNE OPEKE Folc. B 401-415 popoldne 16084 Prodam ali menjam za les, ravni salonit. B 061/611-373 16133 IZOBRAŽEVANJE Instruiram MATEMATIKO in FIZIKO za srednje šole. B 58-300 15940 Študenta matematika inštruirata MATEMATIKO in RAČUNALNIŠTVO. B 213-656 15943 Prodam KNJIGE za 7. razred OŠ. B 70-115 Grega 15965 Uspešno instruiram MATEMATIKO in FIZIKO. Đ 241-278 16023 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, B221-037 ali 48-545 10642 @©ieiim©i£h GLAS ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM ODKUPUJEMO hlodovnino, smreke, jelke, celulozni les ter bukova in kostanjeva drva. KGZ ŠKOFJA LOKA. B 620-749 in 621-849 15649 Kupim KARAVAN PASSAT, OMEGA, KADETT, od 1988 do 1990 letnik, prvega lastnika, dobro ohranjen. B 622-723 zjutraj 15971 Kupim suhe hruškove PLOHE. B 241-723_16048 LESPROMETodkupuje les na panju. B 621-779 po 15. uri 16138 Republika Slovenija OBČINA TRŽIČ Izvršni svet razpisuje JAVNO ZBIRANJE PISNIH PONUDB ZA NAKUP MANSARDE V POSLOVNEM OBJEKTU DISKONTA V KRIŽAH Stoječem na zemljišču pare. št. 281/17, vložek št. k.o. Križe objekt v izmeri 411,50 m2, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v izmeri 576,8 m2, na kateri ima vknjiženo pravico uporabe Občina Tržič. Izklicna cena je 227.585,00 DEM izračunana po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 31. 5. 1994. Pogoji: 1. Kot ponudniki lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. (Pravne osebe se izkažejo z izpiskom iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da imajo sedež v Republiki Sloveniji. Fizične osebe se izkažejo s potrdilom o državljanstvu Republike Slovenije). 2. Prednost pri izbiri bo imel tisti ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno in boljše plačilne pogoje. 3. Ponudbe pošljite v zaprti ovojnici z oznako "Ponudba za nakup poslovnih prostorov v mansardi diskonta v Križah - ne odpiraj" na sedež razpisovalca Občina Tržič, Izvršni svet, Trg svobode 18, Tržič. 4. Rok za zbiranje ponudb je (8) dni od objave v časopisu Gorenjski glas. 5. Razpisovalec si pridržuje pravico, da v primeru neustreznih ponudb ne opravi izbire med ponudniki. 6. Izbrani ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih (8) dneh po prejemu pisnega obvestila prodajalca, da je bil izbran, če uspeli ponudnik ne bo sklenil ustrezne pogodbe v določenem roku, se izbira razveljavi. 7. Z dnem plačila celotne kupnine pridobi kupec pravico do uporabe poslovnih prostorov. 8. Prometni davek in vse stroške v zvezi s prodajo poslovnih prostorov plača kupec. 9. Vse informacije v zvezi s prodajo se dobijo na Občini Tržič, Oddelek za prostor in okolje, tel. 53-051 int. 42. LOKALI Oddam prostor primeren za skladišče, ogled popoldan. B 45-488 15493 V središču Tržiča oddamo LOKAL, primeren za trgovsko dejavnost ali karkoli drugega. B 52-164 od 18. do 19. ure 16071 V KRANJU na Primskovem oddamo 68 m2 neopremljenoga lokala za živilsko trgovino. APRON, B 331-292 lene V središču KRANJA oddamo pisarniške prostore 126 m2 v I nad. in dva lokala po 50m2 za trgovino v pritličju. APRON, B 331-292 16117 Na Primskovem oddamo ali prodamo pisarniške prostore v I. nad. APRON, B 331-292 16118 KOLESA Ugodno prodam ATX 50 C, letnik 1990, rdeče barve. B 58-476 15953 MOTOR JAWA 350 TS, zelo ugodno prodam, ohranjen. B 83-040 15954 Ugodno prodam OTROŠKO KOLO Kekec. B 50-376 15974 Ugodno prodam MOPED TOMOS AvTOMATIK. B 733-437 15978 OTROŠKI KOLESI BMX in Pony 20 col, prodam, a 715-167 leoeo Prodam DIRKALNO KOLO Pinarello z opremo, e 876-136 zvečer isoea Prodam DEŠKO KOLO na 5 prestav, za 7.000,00 SIR. B 242-417 16070 APN 6 S, skoraj nerabljen, star 2 leti, prodam. B 242-469 16158 Poceni prodam PONI KOLO, dobro ohranjeno. B 733-437 16160 Prodam kompletne prve vilice za BT 50. B 57-786 16162 Ugodno prodam moško DIRKALNO KOLO, 12 prestav. B 48-077 16165 Ugodno prodam MOTOR Tomos AvTOMATIK. Cena po dogovoru. B 77-386 16169 Ugodno prodam APN 6, letnik 1989, za 500 DEM. B 64-081 16170 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni izlet na MADŽARSKO. B 49-442 16003 Enodnevni nakupovalni izlet v UDINE. B 49-442 16009 Skupinski izlet 8 oseb v GARDA-LAND. B 49-442 I6O11 KMETJE POZORI Samopostrežna restavracija v Kranju nudi brezplačen odvoz kuhinjskih ostankov hrane, primeren za krmo živine. B 224-087 16020 OBLAČILA VERfTAS izposoja poročnih oblačil zadnjih modnih trendov. Dobite tudi komplete in vabila. Jenkova 1. B 312-207 1S946 SALON DIANA-POROČNE OBLEKE Prodaja in izposoja poročnih oblek z vsemi dodatki na CANKARJEVI 6 v Ljubljani. OTR. OPREMA Ugodno prodam skoraj nov OTROŠKI VOZIČEK PEG. B 214-531 15941 Kupim OTROŠKI STOL Trip - Trap. B 713-238 15955 Prodam lepo ohranjeno HOJCO. B 49-472 15966 Prodam eno leto star OTROŠKI JOGI in 40 bombažnih PLENIC. B 422-035 18024 Prodam OTROŠKO POSTELJICO (belo) z jogijem. B 76-951 isoee Prodam KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK Dino (kot nov), športnik voziček Marela in kenguru. Plačilo na 2 čeka. B 83-113 16150 Prodam KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK. B 692-768 16161 OSTALO Prodam BUTARE. B 632-714 15957 Prodam VALILNIK za 50 jajc, italijanski. B 66-797 15958 Ugodno prodam HOBI ORODJE Iskra Klip - Klap v kovčku. B 70-003 Prodam 8 m macesnove BALKONSKE OGRAJE - alpski stil. B 41-083 15987 Prodam strojeno črno belo BIKOVO KOŽO. B 422-136_15991 Prodam rabljena VRATNA KRILA -mahagonij. B 310-519 16006 LAVENDEL ali sivko - cvetje, ugodno prodam, a 78-659 16030 Novo vezano OKNO 140 x 90, prodam 50 % ceneje. B 323-135 16047_ Prodam dve nerabljena JOGIJA za 10.000,00 SIT in dve ODEJI iz 100 % volne za 8.000,00 SIT. B 621-314 16080 Prodam kletko za KOKOŠI nesnice. B 70-045 16104 CVETJE GLADIOL več barv, prodamo. Luže 22 a, Visoko. B 43-016 16113 Prodam PLANINSKE VESTNIKE letnik 1976-1992. Javorniško nabrežje 7, Jesenice 16123 SLIKARSKO STOJALO novo, prodam za 13.000,00 SIT. B 70-697 Borut 16141 Poceni prodam več večjih OKVIRJENIH GOBELINOV, stare. Svetino-va 8 b, Jesenice 16144 GOBELIN Družina jelenov 92/64, prodam. B 714-519 16154 Zelo ugodno prodam dva INVALIDSKA VOZIČKA, sanitarnega in terenskega. B 422-492 16166 Prodam GARAŽNA VRATA Lip Bled, dvižna, dobro ohranjena. B 49-152 16167 Prodam GORENJSKE NAGELJNE, temno rdeče. B 78-598 16172 PRIDELKI Prodam domače ŽGANJE. B 733- 087 15981 Prodam domači JABOLČNI KIS iz neškropljenih jabolk - bobovec. B 47-607 16021 Prodam balirano SENO za konje. B 061/651-625_16041 Poceni prodam 3 tone SENA. B 691-611 16049 Prodam kvalitetno domače HRUŠ-KOVO ŽGANJE. B 65-133 16137 Prodam DOMAČE ŽGANJE. B 631-637 1615$ Prodajamo FIŽOL in KUMARICE za vlaganje, ugodno. B 218-941 16159 POSESTI Novo HIŠO 280 m2 površine, PARCELO 610 m v Ljubnem (med Kranjem in Radovljico) zelo ugodno prodam. B061/1255-022, ob delavnikih dO 17. Ure 13512 Poceni prodam starejšo HIŠO na Koroški Beli. B 83-274 ali 83-056 15982_ Slovenska družina kupi zazidljivo parcelo med Kranjem in Radovljico, lahko hišo. B 261-203 Suzana, dopoldne 16090 Prodamo HIŠO z vrtom v Bohinju -Bistrici. B 801-535 16124 Starejšo HIŠO na parceli s površino 500 m2 v Gorenji vasi št. 119 v Poljanski dolini, prodam. B 620-730 16134_ Zazidljivo PARCELO - Štajerska, zamenjam za nepremičnino na Gorenjskem. B 77-815 16142 PRIREDITVE TRIO vam igra za ohceti, v lokalih, ali sam s harmoniko po izletih, piknikih. B 70-015 15964 POSLOVNI STIKI DOKAPITALIZIRANO PODJETJE, poceni prodam. B 736-418 od 8. do 14. ure 15930 Podjetniki! Ekskluziven, večji artikel, primeren za vašo LOGO propagando! B 311-078_16017 Prodam CERTIFIKATE v vrednosti 900.000,00 SIT za 600.000,00 SIT. B 46-507 16032 Prodam CERTIFIKAT 300.000,00 SIT za 200.000,00 SIT. B 633-030 zvečer 16126 Prodam CERTIFIKAT vreden 350.000,00 SIT za 50.000,00 SIT. B 85-592 16140 RAZNO PRODAM Prodam suha drva in pšenično slamo ob žetvi. Kropivnik, Pšata 3, Cerklje 15968 Hlr TV - video - hi-fi SONT §*aa*M»«M£wrBJc» -JODBaSfiT1 AKCIJA: GORENJE 51 TTX 42.990 SONY 55TTX 99.900 SONV E-180 «30 SONY UX-60 240 ODPRTO 00 9M DO 12.h IN OD 15.hdo 19.h OB SOBOTAH OO 9.M 0012.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tal.: 222-4108 Brako prikolico, kuhinja, predpros-tor, prodam. Kovač, Taleška 6, Lesce. 15975 Prodam 4 KOZLIČKE in TRAKTOR Universal 445 DT 4 x 4. B 622-191 15976 Prodam novejše ŽENSKO KOLO na 5 prestav in litoželezno kupperbusch PEČ. S 241-509 1604S Prodam MEŠANA DRVA, nerjaveče korito, strešno kritino Špičak in Zareznik. B 242-433 ieogi STAN. OPREMA Ugodno prodam manjšo okroglo MIZO in štiri STOLE (še zapakirano), za 20.000,00 SIT. B 329-319 15779 Prodam manjšo SEDEŽNO GARNITURO. Cena po dogovoru. B 310- 045 15927 Ugodno prodam dobro ohranjeno zakonsko SPALNICO, svetlo, ter PEČ Emo 5. B 57-782 15956 Ugodno prodam dobro ohranjeno PREPROGA, 3 x 2 m. Cena po dogovoru. B 241-176 16000 POZOR! Nova pozlačena šestdelna kuhinjska posoda samo za 1.900 SIT. B 312-385 16019 Zelo ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO, primerno za vikend. B 57-425 ieose Kompletno samsko SOBO in sedežno garnituro, lepo ohranjeno, prodam. B 78-736 18143 ŠPORT JADRALNO PADALO Twist s sedežema, prodam. B 327-570 15947 N' 9 ZADRUŽNI DOM PRIMSKOVO Prodam večji BAZEN. Ogled torek, sreda. Novak, T. Vidmarja 12, Kranj, B 325-041 15950 Poceni prodam JADRALNO PADA-LO. B 331-382_iei* Prodam JADRALNO PADALO z vso dodatno opremo. B 061/611-373 ^00852-1723-3512W»852-1723-3606 00852-1723-3613 00852-1723-3607 00852-1723-3514 00852-1723-3610, STORITVE Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna in vrata ter elemente za vse vrste ograj. B45- 346 14670 PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji • popravilo, obnavljanje, čiščenje. 0 325-815_1497* NOVO! MORSKE SPECIALITETE Pl BIP DOSTAVA. B 221-051 PIZZER; IJA DARE, VABLJENI - POKLIČITE' Dostava od 8. do 02. ure isotf ŽAGANJE drv, hitro in poceni. Žagar. Senično 60. B 57-214, zvečer 155* — SATELITSKE ANTENE garancija. servis, dograditev A kanala, M MTV kanala. B 310-223 158«« - NUDIM VAM NEGO OBRAZA. DEPILACIJO, PEDIKURO, LIMFNO DRENAŽO, MASAŽO. B 58-337 15951 ^ TRAKOVE od hmezadoveg sortirni' ka, popravljam. B 328-238 lattjj NUDIM NEGO NA DOMU, masažo. razgibavanje, pedikuro, merjen)« krvnega pritiska, po ugodni ceni' MEDICINSKI TEHNIK. B 46-355 P° .20. uri 16002 ■a SMETNJAKE iz pocinkane pločevin« in CISTERNE, izdelujem. B 324-457 16036_ AVTOKLEPARSKA OBNOVA DiarV Spačkov in ostalih vozil. Lacko. Radovljica B 713-071_ieo»s SERVIS gospodinjskih strojev. ^ 211-140_«*j Hitro in kvalitetno popravim pralni, šivalni stroj, štedilnik, mobitel. * 0609/615-616 ien» Presnemavamo filme super 8 i normal 8 na VHS kasete. B 50-852 16125_ Vzdrževanje stanovanj, lakiranj« poslikave, restavriranje, vitraž, p0" pravila vozil. B 57-719 lij4 Popravljam vse vrste ELEKTRO m TELEFONSKIH INSTALACIJ. B 21* 935 t«l*J KOZMETIKA CANARl ■ MAKE UP ZA NEVESTE ■ ODPRAVA AKEN ■ NEGA OBRAZA ■DEPILACIJA NOG IR0ČNA LIMFNA DRENAŽA za odpravo celulita in drugih nevšečnosti TEL: 214-341 STANOVANJA Najamem 2-sobno STANOVANJE Kranju, za več let, nudim predplačil B 327-443_tali SOBO (25 m2) v pritličju, s posebnli* vhodom v centru Ljubljane, oddan1 B 84-351 dopoldan_i6 Žveh popoldne r križiMu p* enčurju, je takoj umri povzročitelj, 46-letni Franc Grošelj iz Glinj pri Cerkljah. 65-letni Anton Morela iz Zaboršta pri Domžalah, s katerim ie trčil, pa je zaradi hudih posledic umri to soboto ponoči v Kliničnem centru. Po trku zbil še pešakinjo Kranj - V soboto ob 2.15 je 22-letni Gregor K. iz Preddvora vozil od Kranja proti Brdu. V desnem nepreglednem ovinku je avto zaneslo na nasprotni vozni pas. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal 29-letni Branislav J. iz Škofje Loke, ki se je umikal skrajno desno na neutrjeno bankino. Kljub temu sta avtomobila oplazila. Gregor K. je peljal še približno 50 metrov naprej, kjer je avto zasukalo in je vzvratno drsel po cesti, nato pa je trčil v pločnik, po katerem je hodila 22-letna Urša V. iz Tržiča. Gregor K. jo je zbil, podrl še nekaj stebričkov, medtem ko je voznik Branislav J. po oplaženju obrnil svoj avto in zapeljal pred avto Gregorja K. ter mu tako preprečil nadaljevati vožnjo. Urša V. je bila v nesreči zelo hudo ranjena, v Kliničnem centru se bori za življenje. Usodno prečkanje magistralke Podtabor - V nedeljo ob 2.10 je v prometni nesreči na magis-tralki v Podtaboru pri Podbrez-jah umrl 20-letni domačin Zvone Aljančič. Trojica se je z avtom pripeljala iz kranjske smeri in ga parkirala na počivališču ob desni strani magistralke, nato pa stekli prek nje na drugo stran, k okrepčevalnici. Dva sta srečno pritekla, medtem ko je Zvoneta Aljančiča zbil 27-letni Nehmet Z., ki je tedaj pripeljal iz radovljiške smeri in pešca ni pravočasno opazil • H. Jelovčan RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN! ?i\DiO