List 14. i Izhajajo sako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70 kr., 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr četrt leta V Ljubljani 4. aprila 1888. Obseg: Kako bi kurili zoper slano. Nekaj o molži. Spimladnja paša po senožetih Vprašanja in odgovori. Zakaj moramo redno obrezovati pritlično drevje. Nasledki „šnopsa u Zemljepisni in narodopisni obrazi Trgovinska in obrtna zbornica. Iz deželnega zbora štajarskega. —Naši dopisi. Novičar Gospodarske stvari. žele zaviti v gost dim. Ko bi se trdoglavci prepričati Kako kurili zoper slano. Gospodarskem Glasniku u za Štajarsko piše hoteli! Potem bi ne ugovarjali toliko. Toda kako jih hočemo v to pripraviti. Menim, da z denarjem, ki ima toliko moč v sebi. Mislim si reč tako: finančni minister milostno dovoljuje odpisanje davkov po slani oškodova- * ------- " major Fr. Kaufmann o tej reči to le: Zopet se bliža čas njm kmetovalcem, časi precej znatno. spomladnji, ž njim pa tudi strah in boj da ne bi Država veliko žrtvuje, oškodovancem odpisanje tudi škodovala slana, ljudje deželah Škod e se j bati toliko bolj, ker naši prav hodi. nečejo posnemati v obče gospodarjev po drugih Z velikim uspehom kurijo zoper slano. dam Vendar vse to ni v nobeni razmeri k velikim ško katere trpijo posestniki po vsakoletnih slanah. Kedar kdo sproži eč v kakšnem gospodarskem in društvu, pravijo, to nikogar, ako pa ni mogoče pri nas; siliti ne moremo nekateii kurilo, ne pomaga nič. Tukaj velja zopet prislovica: pomagaj si sam, pomore, pa tudi finančni minister, t. j. zoper na Bog vadne, bolj lehke slane pomaga kurjenje > ob velikih Tega sem se prepričal uže večkrat __- 1 J a sem kuril slanah pa finančni minister, ker davek odpiše kot na- ter imel mnogo stroškov, a moj sosed"hasek. ker je ves grado za kurjenje, čeprav zaradi presilnega mraza ni dim veter potegnil k njemu, dobri nepremožni ljudj pa pomagalo. Lenuhi pa naj takega odpisovanja ne do- so dobili še posebne nagrade v podobi odpisane dače bivali, to je le zavržen denar. Ako bi sedaj morali oljo škode po slani. Občina ne postavlja poljskih ču- ves davek brez odpisa plačevati, udali se naposled vajev. Kar mi je torej še ostalo dja, to sem moral sam ter tudi kurili zoper slano. Saj pa ni treba veliko žrtvo čuvati sicer bi mi bili tatje vse pokradli vanja. Nekoliko treščic pa nekaj katranovca, pa zado Takšne izkušnje poparijo naposled najbolj vnetega stuje. Toliko vzmore tudi manj premožen posestnik. človeka in ga pripravijo v to, da roke križem drži Po tem takem bi od zgoraj izpodbujeni posestniki Če posamezniki kurijo, ne pomaga res nič ali pa morebiti le nekoliko škode po slani trpeli in vzmagali le malo- zelo drugače pa je, ako kurijo vsi posestniki, davek plačati ter dati državi, česar jej je treba. Tem Tedaj pokrij dim na debelo vso okolico. Zelo dobro je, bolj bi jim mogla država prizanašati ob velikih hudih če poškropimo katranovec z vodo, dim je namreč potem slanah. Naša c. kr. kmetijska družba pridobila bi si ve- debelejši in gostejši, ter ga veter ne zavleče kmalu likih zaslug, ako bi takšen predlog še za letošnjo spom- dru°am. podpirana od deželskih uradov, predložila finančnemu Da pa takšna dimnata odeja res pomaga, da vzha- ministru, Ta naj bi za poskušnjo dal po političnih uradih jajoče solnce ne odtali precej zmrzlih rastlin, prepričali razglasiti, da bodo milostno odpisovali davke le tistim smo se 1. 1886. Nekateremu posestniku je slana vse uni- občinam, koder so vsi posestniki obljubili kuriti, pa čila, a sosed je dobil mnogo sadja. Zvečer je namreč bodo tudi res kurili, če bi temu vkljub slana uničila dežilo. Kar je oblakov obviselo na nebi, ti so zjutra za- na primer: polovico pridelkov.. j Vsled tega bi marljivi posestniki vplivali na mudne in jih na razne načine silili kuriti, ker bi se jim sicer go- branili solncu, da ni moglo precej zmrzlih rastlin odtaliti. To je pomagalo, da jim slana ni škodovala. Ne morem zatorej popolnoma popustiti misli, da bi bilo bati, da jim nič davka ne odpišejo. Nekateri vendar mogoče ne bilo ob takih nevarnih dobah cele de- tovo tudi proti gospodarjevi volji na njegovem posesjU^Sl wm ¥fr . V © --' 1r >- c b '4 10« Marsikateri naših gospodarjev se bode nasmehnil zakurili. Časi kaže, da država sama glede na občne koristi vmes poseza. tej podobi, češ, dedec molze. A vendar ni to nič čudnega. Tako je pruski kralj Friderik II dragonce vojake le prav pametno je, saj pri izvrstnih švicarskih živino- poslal v občine na stanovanje, koder niso hoteli krom- rejcih tudi moški molzejo. Ženska je namreč veliko pre- pirja saditi, ter je ljudi tako prisilil, da so začeli pri- slabotna, da bi kravo izmolzla do čistega, zlasti, ako jih delovati krompir. Marsikateri kantoni na Švicarskem » potrošijo mnogo denarjev v nagrade za pokončevanje hroščev. mora po več na enkrat pomlesti. Večina vimenskih bo lezni, tod, kakor: otekliua, šen volčič i. t. d. prihajajo od ker ni vime do čistega molzeno; nekdanji vojaški granici, to pa v zgornjem in slabo molzene krave popuščajo tudi mleko, sušnem delu, trpeli so veliko pomanjkanje krme. Vlada je potrošila pa ne samo to, mnogo denarjev v podpore. Naposled zvedela, da ljudje niti koru je pa niso pospravili, ampak potrgali roge, slamo pa pustili na polj da strohnela Zaukaže torej koruznico pospraviti in stradajoči živini za krmo polagati. Ljudje se ne zmenijo za ukaz. Nato nastavi strogi polkovnik 20 gld. nagrade onemu, kateri bode prvi polagal koruznico, mudnim pa veli 25 batin našteti. Od tiste dobe ni bilo več prejšnjega silnega pomanjkanja krme. Vsaka država izplačuje nagrade tistim, ki ubijejo Spomladnja paša po senožetih. Po nekod majo kmetovalci navado, da pasejo vinp od zgodnje spomladi do Jurij po senožetih Ta navada jim je pa zelo škodlj kakšno divjo zver, ki vendar le po posameznih okolicah škoduje, vsemu občestvu pa ni nevarna. sreči Hudi ter zveri podobna je slana, ki cele dežele one-jim vzame davčno moč. Poprej, ko še železnic iva, ker dajejo take senožeti potem dosti manj sena! Saj drugače ni mogoče! Senožeti pričenjajo zeleneti že meseca malega travna, večkrat celo že meseca sušca. Če pasemo po senožetih ob tem času, pomuli nam živina takoj prve travne bilke. Trava se tako v rašči tolikaj ovira in zadržuje, da ne more prav od tal. In vse to se godi ravno ob istem času, ni bilo, povzročila je navadno še glad in pomor. Zatorej ko ko ima trava dobivati največ moči. Ni čuda imela-vlaga največ pripomagati uspešni rasti, torej, bi jako umestno bilo, da bi vlada tukaj tudi nekaj storila. Kedar bodo v obče zoper slano kurili, ne bode državi trebalo mnogo žrtvovati za odpisavanje davkov. ID da nam dajejo potem take senožeti poprek za tretjino manj sena iu da trpijo še posebno ob suhem vremenu! Zaleže li toraj tista malovredna paša na spomlad za to Nekaj molži. listu Neki amerikanec je poslal ameriškemu kmetijskemu liko manjši pridelek? Bi li ne bilo bolje in ceneje, če bi pridelovali več krme na polji ter tako skrbeli za potrebni živež o zgodnji spomladi? Glejmo torej, da odpravimo toliko škodljivo spom-ladnjo pašo po senožetih povsod, koder je še v navadi! » Amerik. Agrikulist u podobo > kako on ravna krava ob molži miruje z repom > da podobi, katero tudi prinašamo pod. 19.), mi Vprašanja in odgovori. (glej Vprašanje 27. Kako dolgo naj sesajo teleta, katera spisal je nastop- bodo za rejo, in kakšna krma jim najbolj pristuje, kadar ne vrstice: Jaz so odstavljena. (U. W. na Zalemlogu.) vzamem 06 do Odgovor: Ako hočete zrediti tele za vola, tedaj preKo dolgo 7a 7 in zadostuje, da sesa kakih porabiti mlado za pleme, do tedaj tednov. Ako pa hočete naj sesa mesece, in roko cunjo od če mogoče, tudi delj. Odstavljajte pa počasi. Od začetka starega platna naj dobiva tele z vodo pomešanega mleka, kateremu Vrhu tega pa privajajte ali sukna, 8 ka- pridevajte po nekoliko otrobi, tero poprej kra- tele senu ali sploh suhi krmi. Prvo leto naj dobiva krepke vi obrišem vime. in bolj suhe krme, mešane toliko s senom ali slamo, da En konec cunje je želodec poln. Vodena krma škoduje mladi živini, ker privežem potem slabi prebavila in sploh ves život. Najbolje nam uspeva s preprostim vozlom na rep in sicer tik nad Podoba 19. kodrastim kon- mlado govedo ob kuhanem ječmenu ali ovsu, katerega mu ]m> pameti dajajmo poleg rezanice in sena. Vprašanje 28. Blagovolite mi naznaniti, kje bi dobil najboljših sadnih dreves, in katere vrste jabolk in hrušek cem. Cunjo potegnem potem kravi med nogama ter stis- priporočate za naš gorski kraj? (A. S. v Bolci.) nem drugi njen konec pod kolenov člen svoje noge, kjer Odgovor: Pravilno vzgojenih jablani ia hrušek do r ga na ta način trdno držim, kakor kaže to podoba, boste, ai*o jih nima oskrbnik Stiegler v St. Petru pri Tako ne more krava kar nič nagajati z repom. Gorici, še najboljših pri Klenert & Geiger-ji v Gradci. * t s 107 Bliže vas ne vemo za drugo zanesljivo tvrdko. V Gradci ker tako neobrezano drevo bi kmalu poginilo. Zakaj? so drevesa po 50 do 60 kr. Jeseni prihodnjega leta Te kratke mladike, ki imajo uže cvetne pope, porabljajo bodete mogli dobiti drevja tudi pri naši družbi v Ljubljani, ves sok za se, a drevo ne more tvoriti novega lesa. in sicer najdraže po 30 kr. drevesce. Katere vrste so za Vsled tega izgubi drevje listje, zato pa ne more iz zraka vaš kraj najboljše? Na to je težko odgovoriti, saj niti jemati dovolj živeža niti si ne more soka upodabljati ne poznamo vaše zemlje. Najboljše jabolčne vrste i ki (asimilovati), in slednjič pogine. Vzlic gnojenju? Vzlic! uspevajo povsod na vsaki zemlji in na vsaki legi, so: Kajti vsako drevo Angleška zimska zlata parmena, velika kaselska rejneta. jemlje hrano iz zemlje Izvrstno jabolko je čebular ali hlebčar (nemški rother in iz zraka. Ako e Stettiner), a rodi le v globoki in rodovitni zemlji. Na more hrane jemati iz Kranjskem uspeva povsod dobro mašanckar, ravno tako tofelj. Izmed hrušekje omeniti raznih moštnic, postrvenk zraka, mora poganiti > če raste v še tako Pod. 20 Pod. 21. Pod. 22 koperčaric itd. Glede vrst velja le izkušnja. V Ljubljani plodnji zemlji, bodemo letos napravli sadno razstavo samo zato, aa Ako kedo pritlič- spoznamo. kako ravuajmo v prihodnje glede sadnih vrst. nega drevesa, ki ima uže Vprašanje 29. V neki starejši pratiki sem bral, da lesno obliko, ne obrezoval, izdeluje ne*i Miha Lakota na Dovjem napravo, s katero zgodilo bi se to le: V prvem more en človek goniti mlatilnico, ki jo drugače morajo letu bi drevo nekoliko ro-štirje možje. Kaj je s to rečjo? (Fr. G. v Višnji vasi.) Odgovor: Dotičoa naprava nam je dobro znana, saj dilo, a razvilo bi prav malo Pod. 23. Pod. 24. Pod. 25. lesnih poganjkov. drugem letu bilo obsuto s sad je njen model pri kmetijski družbi v Ljubljani. Naprava nim lesom, cvelo bi močno, rodilo pa ne, ker bi mu pa nima nobene vrednosti, ter je še nihče ni rabil, tudi vsled slabosti odpadalo cvetj Miha Lakota sam ne. Vprašanje 30. našem kraji bolehajo sedaj zelo tretjem letu bi pa začelo hitro' hirati ter potlej bi tudi kmalu poginilo. Sadjarju, ki goji pritlično drevje, tvo- konji za boleznijo, ki jo imenujemo grče. Kaj je vzrok riti je drevesu z režat vi jo les in sadje. To je tej bolezni, in kako zdraviti od nje? (J. P. v Bledu.) najvažnejše pravilo! Ako ni moči uže lesa tvoriti, potem Odgovor: Ker niste natančno popisali bolezni, in je drevo izgubljeno; rešiš je le, če je prav močno skraj-ker ne vemo, katero bolezen imenujete grče, zato ne šaš, s tem pa izgubi obliko, ki si mu jo prej pridobil z moremo odgovoriti na to vprašanje. velikim trudom. Kratka rezatev (na dva ali tri pope) dela les, dolga pet do šest popov) dela pa sad Zakaj ? Ako kraj Zakaj moramo redno obrezovati pritlično drevje? šamo na pet popov, dasta zgornja popa kakega močnega drevesca dva kratka lesna poganjka, iz tretjega popa naredi se sadni les, četrti pop izpremeni se v cvetni Vsako pritlično drevo je treba obrezavati. obre- pop, in peti pop ostane gluh. Pri slabem drevescu se zavanjem dosezamo različne namene. Narejajo se tako lesne mladike, na katerih so organi, t. j. listje, da vzpre- naredi morda poganjek samo iz zgornjega popa drugi jemajo hrano iz zraka. V obče smemo trditi, da se drevo kolikor več listja ima, toliko bolje hrani in da je toliko krepkejše. Kako se torej delajo lesne mladike, ki razvi- se izpremene v sadni les, ki prihodnje leto rabi toliko soka, da zelo oslabi drevo. jajo samo listje? Z močnim skrajšavanjem na dva do tri pope! Zakaj? Drevesne veje so v popolnem soglasji s koreninami. Vsaka veja ali mladika ima svoj delež od korenin če tega vzameš, ne more uspevati, t more novega lesa delati, dokler se ne nadomestijo ko- Za rezatev je rabiti vedno le dober in oster nož. Kadar obrezuješ dre\je, bodi si na vrtu ali v drevesnici, pritlično ali visokodebelno, odreži mladike vselej tikoma enega popa. Podobi 21. in 22. kažeta nepravilno rezatev, podoba 20. pa pravilno. Tudi kadar odrezuješ les tikoma kakega debla, moraš pravilno rezati. Podobi 24. in 25. nepravilno odrezano mladiko, podoba 23. pa renine. kažeta pravilno. e torej skrajšamo mladiko na dva popa dobodeta ona dva od njima namenjenih korenin ves sok, ki ga je imela dobivati vsa mladika. Kaj se zgodi? Iz teh dveh popov vzrasteta močna poganjka, katera povečata drevo. Kaj se pa zgodi, če ne skrajšamo mladike? Mladiki Podučite stvari. namenjene korenine bi morale potem 20 ali še več po Nasledki v snop sa u pov preskrbovati s sokom, vzrasli pa bi kratki in (Dalje.) slabotni poganjki, in ker tišči sok le proti vrhu, ostali Pravemu vinu so slovo dali, malo da ne, popolnoma, spodnji popi gluhi. Ti kratki poganjki so potem na- To pa ni bilo še vse; ne le, da so si z plesom in ime-vaduo sadni les ali se vsaj v kratkem izpremene v ta- novano strupenino pričeli Zaleščani, med njimi tudi kega. To je prav, rekel bi marsikedo. Ne ? to ni prav, nekateri bolj lahkomišljeni možje in žene, pole cr o gmot * 10* nega premoženja tudi zlati čas in ljubo zdravje še bolj vija v gube zapravljati, kot se je to tu do sedaj hoji. Vele tej obleki godilo, nego pol- ji haik u 1 in nosijo vsi stanovi od sultana do zadnj delavca Pod nili so tudi Naduharjev žep prav pridno; kar bilo je pa haikom nosijo široke bele svitice, pa kaftan, ki ga pas pri tem najbritkeje, pričeli so tudi v moralnem oziru paše. Obuvajo se v babuše, ali v škornj od očitno hirati in propadati. Zares žalostno, britko in usenja. Pokrivajo se s turbanom rumenega Tako se tužno! Uže med pl osijo bo vajami sta vražja Plahtač in gati Beta njegova marsikateremu preje sramožljivemu mla trda Obleka kmetova ali preprostega meščana pa halj deniču in marsikaterej čisti dekl od platna ali volne, potegne jo čez ogenj nesrečne po- kakor vrečo, in gre mu samo do kolen željivosti v srcu zasvetila, kateri razplamteval se je potem Judj eko nosijo še od dne do dne veduo bolj toliko časa da posebno obleko, da se razločujejo od domači enemu ali in hoditi morajo skriti. Tudi ženske nosijo haik ki drugemu slednjič belo obleko krstne nedolžnosti popolno od lepše robe kot mošk popalil Marsika preje cvetoča in krasna cvetka za- leška, bila je v trušu in hrušu plesnem za vselej pomendrana in vničena; marsikateri mladenič, preje ponosen na svojo čast, dobro ime in poštenje, je v posledici padel od padca do padca, dokler se ni — dušno in telesno vničen za vselej zgrudil. javnimi plesi se v Zalesji dotičnega predpusta še ni bilo pričelo; stopili so pa prec po velikej noči ž njimi tem silneje na dan. (DaJje prihodnjič.) Zemljepisni in narodopisni obrazi. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) IX. Gospod zbornični svetnik Ivan Perdan poroča o vprašanju, ali je brinova esencija žgana opojna pijača. Odsek se izraža o tem predmetu tako-le : Brinova esencija žge se iz brinovih jagod ter se rabi kot domače zdravilo; po kapljicah spusti se na sladkor ter se tako použiva. Ponajveč pa se dela iz nje brinjevec, in sicer tako-le: Malo brinjeve esencije se dene v sirotko ali pa se pomeša s špiritom in vodo, in brinjevec je gotov. za pravo zmatrali, da brinova esencija ne spada Ako Nabral Fr. J a r o s 1 a v. (Dalje) žganim opojnim tekočinam, morali bi isto trditi o pun-čevini, če tudi se prišteva v razglasilu gospoda c. kr. Nekemu kristj pa je drugokrat pripetilo to-le Srečal je dolgobradatega in skoro golega Santona. Arabci nBH iBrnjS j^H^^R fii 5 i^feA1.m- d^Of '^vjff .ffij H ki so kristjana spremljevali, poskakali so s konj ter po nižno šli poljubit roko Santonu. Naš potnik pa, deželnega predsednika od 12. januarija 1885, dež. zak. št tekočinam. Glede na rešeno pred- žganim opojnim laga odsek: »Slavna zbornica da se brzo znebil čudaka, vrgel mu je veliko vreden novec Santon je pobral dar, resnobno topil hvaležnosti in tujcu ter mu s posebne Blago tebi naklonjenosti pljunil v obraz naj se izjavi v dopisu do c. kr. deželne vlade, da je brinjevo esencijo prištevati žganim opojnim tekočinam". Predlog se sprejme. X. Gosp. zbornični svetnik Baumgartner po 5 Nazarejec", zavpili so Arabci, „Santon te roča 0 dopisih c. kr. deželne vlade in c. kr. deželnega je poblagoslovil za vselej! Zamaknjeni Sidi Mamoh je pljunil roka." šolskega sveta o doneskih za obrtni nadaljevalni šoli, vate. Kar je Bog dal, nima zbrisati človeška ki 8e imata ustanoviti v Postojni in Radovljici. Da je po- Rad ali nerad je potnik robec pomašil nazaj v treba take šole v Postojini, jasno je iz tega, ker se na žep, ter počakal, da se je pljunek sam posušil. Maroka- haJa v Postojini 23 obrtnih pomožnih delavcev, nec meni, da so topi in blazni Santoni za čudo ki so sveti Bog jim je um pri veli ti. in ga od kedaj pa kedaj jim tam v nauku in od tedaj pa zinejo po katero besedo. Te besede smatra ljudstvo kot razodenj božj Tudi stanišče pu-vo. Da se more stinjakovo je sveto, zato tudi nedoteklj spoznati, namazano je z rudečo barvo. Kedar Jud mimo gre, mora se izzuti, kakor mimo mošeje. Tudi je tako po določilih § 75. in 100. zakona marcija 1885 (drž. zak., br. 22) morali obiskavati nadaljevalne šole ter so do zdaj brez vsakega dopolnil- - - - - - • . * i nje 80 nega obrtnega pouka. Takisto je v Radovljici m okolici v nauku 42 obrtnih pomožnih delavcev, ki tudi dolžni obiskavati take šole, a so do zdaj vsa kega obrtnega pouka. Ker odsek pripoznaje potrebo stanišče zavetje zločincem. Kedor stopi čez Santonov obrtnih nadaljevalnih šol in je v ta namen že drugod prag, varen je in otet. In kakor je stanišče pustinjakovo zbornica do zdaj dovolila znatne doneske, misli, da mora nedotekljivo, prav tako nedotekljiv je tudi grob njegov, ustreči tema opravičenima prošnjama in predlaga: „Slavna Santovem grobu plapola rudeča zastava da se ve, čegav je grob. Tudi so taki grobi priljubljeni božji potje pravovernikom. v arabskih mestih vleče nase oči Evropejčeve. zbornica naj dovoli obema rečenima obrtnima nadalj valnima šolama podporo po 50 gld., odnosno naj pozneje prosi potrjila temu sklepu pri visokem c. kr. trgovinskem Noša ministerstvu". Algi je noša dragocena in sijajna, v Maroku pa Predlog se jednoglasno sprejme jako malerična. Marokanec se oblači v dolgo jako ohlapno haljo od bele volne, katera je lepo urezana, da se pre 109 Politične sttari » da se dal visoki deželni zbor saj mi je predobro znana zgodo- deželnega zbora štajarskega. zadevi slovenskih zemljiških uknjižeb. Govor deželnega poslanca dr. los. Serneca v deželnem zboru šta- jarskem dne 17. januarija 1888. (Konec) Deželni odbor je oblastvo za celo Štajersko; zarad tega bi se pa tudi moral obnašati jednako ne pristranski proti Slovencem kakor Nemcem, Slovenci kakor Nemci nanj ozirati z jednakim Kolikor najmanje smemo terjati, je, da de- w pritožba! Te iluzije prepričati, nemam, vina te zbornice. Vendar jedno Vam rečem, in zdaj ne govorim sam zase, nego v imenu blizu 400.000 štajerskih Slovencev: mestu, kakor v Danes stojimo Slovenci na drugem i 1860. letih. Dandenes ne more nobena večina tukajšnje zbornice Slovencev predrugačiti. Vi nas ne bodete prepričali, da se potegujete za napredek, ako nas skušate da se mo rejo zaupanjem oropati maternega jezika v šoli in v uradu ! Sklepajte kar hočete! Vi nas sicer lahko ranite, nas lahko žalite in zavirate v našem napredku, več našega naroda, niti zadržali pa zadušili ne boste neprestanega napredka! njegovega vidnega in Kljubu vsakemu pritisku želni odbor v katerem sedijo Nemci, ki se ponašajo liociili bodemo svojo pot in si konečno priborili jednako-s svojo narodno zavestjo, ne pozablja da tudi Slovenec praynost v vrsti avstrijskih narodov! čisla svojo narodnost, ter da je ponosen da je slo venske krvi Deželni odbor mora znati, da ima Slo Obžalovati pa i da se od str dež odbora in venec jako nežen čut za svoje pr katerim tudi dež zbora ponavljajo taka žalje Ravno ta deželni spada pravica da sme v svojem jeziku nastopati pri \ sodnijah, borjene pravice se v poštev jemat jako ter da si ne bode dal odvzeti te teško pri Pi obravnavi te zadeve moralo bi ? da imajo prebivalci na Spodnjem zbor in večina deželnega odbora poudarjata vedno, da je Štajerska celokupna in da se ne sme razdeliti. Ako Vam je res na tem kaj ležeče, pa ne trgajte sami vedno vezi, ki nas spaja; ta vez se trga najbolje s tem, če Štajerskem globoko užaliti živ naroden čut, da jih moi pr kater ako jim vidijo da davajo državne postave a torej se jim skuša odvzeti katero se žali naša narodnost, če se govori o „novoslovenskem u in priznava vlada > katera je pri sodnijah v veljavi ter „windisch", če se sklepajo taki predlogi, kakor je predstoječi, v katerih se pravi, da zasluži obsojeno postopanje deželnega odbora »hvaležno priznanje u ima ajboljše nasledke Kako prijetno je za slovenskega posestnika, ki Razumi se, da bodem glasoval za predlog manjšine (Živahno odobravanje in ploskanje na desni.) zna pisati in brati da more sam v zemljiških knjigah prečitati, kaj je pri njegovem zemljišči in da se mu ni treba zanašati, kaj in pogledati in uknjiženega; kako se mu uknjižbe raztolmačijo Naši dopisi. Zakaj ne privoščite Slovencem tega? Ali je za- Iz Ljubljane radi tega nemštvo na škodi, če se na prošnjo, katero uloži Slovenec sam ali pa njegov pooblaščenec zanj v slovenskem jeziku, izvrši uknjižba pri njegovem lastnem zemljišči v slovenskem jeziku ? Pr nas spodaj občevanje mej Nemci in Slovenci Velki petek popolud ob zatisnil je svoje oči ni tako napeto, poznam nemške trgovce v Celj j ki Valenti Zarnik, mož, čegar spomin bode v zgodovini razpošiljajo po deželi slovenska pisma, druge zopet, ki slovenskih narodnih borb živel na veke. dajo 1 pride n Slov Gospodarji" tiskati svoje anonse ? če kdo nemškim trgovcem in govori slovenski, postreže vbog Zarnik bil toda znal kakor večinoma vsi slovenski dijaki to preko premagati z želez se mu v pravilnej slovenščini j zatorej ni res, da bi v ljivostjo tako, da si je že na gimnaziji v Ljublj ? mar kas mejsobnem občevanji vladalo mej obema narodoma nej pa na Dunajskem vseučilišči s privatnim poduč toliko sovraštvo. Zagotavljam Vas, da samo nekateri vanjem prislužil za obstanek potrebnega denarj > zagrizenci in zakotni lističi skušajo zasejati terorizem tega pa se je pridno učil stroke svojega poklic vrh ptujih in sovraštvo > in da tisti najbolje ravna, ki se za to jezikov in ptujega slovstva tako, da je stopivši v de] ne zmeni, nego mirno naravno gre svojo pot sko življenje imel velik zaklad vednosti Ko je svoje Nemam iluzije i da bode večina visokega dežel nega zboi a odstopila od svojega predloga, v katerem ahajajo globoko nas žaleče besede; naj se izreče hvala deželnemu odboru za njegovo zgoraj obsojeno študije dovršil, vstopil je pri hrvatskem banu Rauch-u za hišaega učenika, kjer si je ^pridobil temeljito poznanje se hrvatskega politič in socijalnega življenj Dalj pripravljal se je naj pred na Štajerskem in ravnanje » katero sega tako daleč da nam se skuša kratiti naša pravica, namreč da se v zemljiške knjige glede naših zemljišč upisuje v našem jeziku, ter da konečno v Ljubljani v advokaturskih pisarnah za svoj prihodnji poklic. Samostojni odvetnik postal je pred 11 leti: se hoče celo zaradi tega pri državnem sodu ; muogo pred že je deloma z živo, deloma s pisano uložiti besedo pomenjljivo segal v slovensko politično življenje Največje vspehe dosegel je za probudo našega naroda gotovo s svojimi živahnimi — ognjevitimi govori na slovenskih taborih. Gotovo mu ne bode nihče skušal kratiti zaslužene slave prvega slovenskega taborskega govornika. Tudi Zarnikovi govori v deželnem zboru imeli so posebno lice v drastičnem pobijanji nasprotnikov, v ojstri šali, s katero je belil svoje govore, in kdor prebera stenografične zapisnike dotične dobe, našel bode, da mu je nasprotnik Deschmann vedno podajal največ in naj-izdatnejšega gradiva za osoljene odgovore. S Hrvaškega prinesel je saboj nekoliko naglasa in pa splošnega načinu tam navadnega političnega govora. Dr. Zarnik pripomogel je prav izdatno v to, da je slovenska stranka kranjskega deželnega zbora dejansko vpeljala slovenski parlamentarni jezik. - Tudi spisi Zarnikovi, raztreseni po različnih novinah, knjigah in knjižicah pridobili so si hitro veliko priznanja. Naj pred oglasil se je z večjim uspehom v »Novicah" s svojimi slikami iz državnega zbora; o teh opisozai je takrat najbolj sloveče kolovodje ustavoverne stranke. Dalje spominjamo na znano, Deschmannu posvečeno brošuro „Don Quixote della Blatna vas", da ne omenjamo še posebej mnogih spisov v „S1 N". Zadnje tri leta odtegnil se je dr. Zarnik popolnoma političnemu in sploh javnemu delovanju zarad mučne bolezni, ki mu je bila tudi konečno uzrok prerane smrti. Kot politik bil je doktor Zarnik pogumen in ognjevit boritelj, v podrobnih vprašanjih prišel je pa nekoliko-krat v nasprotje s svojimi tovariši. Pokojni sklenil je svoje življenje, še le 51 let star, zapustivši žalujočo udovo, dva dečka — v srcih naroda slovenskega pa večno hvaležnost, Žemljica bodi mu lahka! Pogreb dr. Zamikov bilje velikonočno nedeljo popoludne ob V*6 z Resselnove ceste, čez mesarski most, Vodnikovo cesto, dalje po velikem trgu, špitalsko, in slonovo ulico in po dunajski cesti. — Spremstva bilo je sila veliko v prvi vrsti se ve da iz narodnih krogov: držayni in deželni poslanci, mestni odborniki in zelo veliko meščanstva. Dalje : gg. c. kr. deželni predsednik s predsednikom c. kr. deželne sodnije, mnogo svetovalcev c. kr. deželne sodnije, pa tudi več nemških zastopnikov odvetniške komore. V prav obilnem številu vdeleževale so se pogreba tudi dame iz narodnih krogov. Vence doposlala so vsa narodna društva, klub deželnih poslancev in pa slovenski državni poslanci, mestni odbor, narodna tiskarna itd. Ker je vstop na pokopališče še vedno prepovedan, smelo je spremstvo iti samo do cerkve sv. Krištofa. Pred razhodom govoril je dr. Vošnjak na dvorišči, med cerkvijo in mežnarijo, mrtvaški govor. — Poslanca dr. Ferjančič-a zadela je jako težka, britka zguba: Veliko soboto popoludne ob 2 umrla mu je njegova še le 29 let stara soproga zajetiko. Pogreb njen bil je v ponedeljek popoludne. Ranjka, rojena Ptuj-čanka, zapustila je troje otrok v nježni starosti; v grob spremlja jo splošno srčno milovanje. — Klub slovenskih poslancev ima jutri, četrtek popoludne ob 3 v čitalnični dvorani ljubljanski shod v ta namen, da se posvetuje o tekočih važnejših vprašanjih. — Velikonočni prazniki letošnji bili so jako lepi Veliko soboto dopoludne je sicer še nekoliko deževalo, popoludne pa nastalo je zopet solčno, gorko vreme, trate dobile so že lepo zeleno barvo, procesije vstajenja bile so lepo — veličastne in prav tako tudi oba velikonočna praznika. — Jos. Stritarjevih zbranih spisov prišli so na svitlo snopič št. 38, 39 in 40. — Vabilo na XXIII. redni veliki zbor „Matice Slovenske" v sredo 18. aprila 1888. 1. ob 4. uri popoludne v mestni dvorani. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov ogovor. 2. Račun o društvenem novčnem gospodarstvu v dobi od 1. jan. do 31. dec. 1887. 1. 3. Volitev treh računskih presojevalcev. (§. 9. a. dr. pravil.) 4. Proračun za 1. 1889 *) 5. Letno poročilo o odborovem delovanji v dobi od 1. aprila 1887. do 1. aprila 1888. 1. 6. Dopolnilna volitev društvenih odbornikov. Vsled smrti, odpovedi in po §. 12. dr. pravil imajo letos izstopiti iz odbora: G g.-f Einspieler Andrej, dr. Jarc Anton, Kaspret Anton, Majciger v Ivan, Pletersnik Maks, Suklje Franc, Vilhar Ivan, ■ y Zupančič Vilibald, dr. Zupanec Jernej in Zolgar Mikati V odboru pa še ostanejo: Gg. Cigale Matej, dr. Dolenec Hinko, Flis Ivan, Grasselli Peter, dr. Gregorčič Anton, Gregorčič Simon, Hubad Franc, Kermavner Valentin, Kersnik Janko, Kržič Anton, dr. Lampe Franc, Leveč Franc, Maru Josip, dr. Poklukar Josip, dr. Požar Lovro, Praprotnik Andrej, Raič Anton, Robič Luka, Senekovič Andrej, Stegnar Feliks, Svetec Luka, Šubic Ivan, Šuman Josip, dr. Šust Ivan, dr. Tavčar Ivan, Tomšič Ivan, Vavru Ivan, Vo- 4 dušek Matej, Wiesthaler Franc in Zupančič Anton. Vsaj 16 odbornikov mora po §. 12 dr. pravil navadno bivati v Ljubljani. Izstopivši smejo biti zopet voljeni. Pri volitvi odbornikov in istotako pri volitvi treh računskih presojevalcev (3. točka) se vštevajo tudi volilni listki tacih društvenikov, ki sicer niso mogli priti sami k zboru, ki so pa vendar volilne listke poslali odboru z lastnoroč- *) Računski sklep in proračun sta gg. društvenikom v društveni pisarni na ogled in jim bosta pri velikem zboru tiskana na razpolaganje. Dim podpisom tako, da ni suma zaradi kake prevare. Samostojni predlog odborov: Redni veliki zbor naj sklene, da se ima opravilnega reda, ki se je doslej glasil: .36 Taj- zoper državno vlast, kalenja javnega reda, žalenja vradnikov, tiskovnih prestopkov in pa zarad prestopkov zoper družbenske zakone. Knez Bismark praznoval je 1. dan aprila svoj 73 rojsni dan, cesarjevič Nemški čestital mu je osebno nikovo službo odbor razpisu oddaje za tri cesar pa po svojem adjutantu. leta u } spremeniti in po glasiti v prihodnje tako: odbor po večletnem tajnikovem službovanji „Tajni*ovo službo odbor po razpisu oddaje praviloma na tri leta (§. 13. mat. pravil). Ako se je pa uveril o njegovi popolni sposobnosti, sme ga tudi brez razpisa potrditi za daljšo dobo44. Posamezni predlogi in nasveti. (Prav. Francoska. Parlament francoski imel je n Ve- . 4. a.) Ljubljani dne 27. marca 1888. liki petek", ki unanjemu svetu prav živo kaže, kako onemoglost republikanske ustave moč in veljavo francoskega naroda porušava. Ministerstvo Tirard-ovo storilo je možate korake zoper generala B o ul a ng e r - ja, pa beseda „o pre-vstrojenji ustave" katera se njemu poklada v usta Predsednik: Josip Mam Odbornik in blagajnik Ivan Vilhar. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. , padla je v zbornici poslancev na rodovitna tla pri različnih strankah iz različnih uzrokov in Veliki petek koncem seje iznenadi poslanec L a g u err e zbornico s predlogom na prevstrojenje ustave. Za predlagateljem oglasi se poslanec Pelletan z izjavo, da je on s svojimi prijatelji tudi izročil predlog na premembo ustave, za to ker so načeloma bili vedno za tak predlog. Prazniki Velike noči imajo tudi Dalje oglasi se bonapartist Jolibois rekoč, da bode za politično gibanje nekaj pomirlivega, zato se opazuje 0n s svojimi prijatelji tudi glasoval za premembo ustave mir tudi še sedaj po minulem Velikem tednu in praz- jn to načeloma, ne pa kakor republikanci s strahu. nikih. — Cesarjevič Rudolf podal se je z dvema bra- Poslanec Vandry svoj govor sson govoril je potem ter trancema v Opatijo k svoji soprogi nadvojvodici Šte- faniji Tam se je visoka družba s spremstvom na ladiji stvo!" V) Greif" podala na morje in z Reke se brzojavlj severvo-izhodnem delu otoka Pag o na je ladija čala na pesku, nevarnosti ni nikakor Reški odposlal je tje takoj parni čoln soko gospodo pripelje nazaj v Opatijo. , da obti- sklenil z besedami: „Živila kot kralje-Po teh besedah plane minister za poljedelstvo Viette na oder ter izjavlja, da na take uporniške in veleizdajske izreke, katere tukaj izreči se je go- in govorner vornik ravnokar predrznil, ne bode odgovarjal ničesar. Dely U t da vi- imenu vlade, kateri predlog ni bil oglašen, nima pravice govoriti, naj se počaka, da pride ministerski Velikonočne praznike praznovali so v dvorni cerkvi predsednik v zbornico, ki je sedaj v senatu > on za tudi vsi na Dunaji navzoči členi cesarske rodbine. svojo osebo nasprotuje z vso silo • # Dalje besede Cesar vdeležil se je s cesarjevičem in nadvojvodi pro- se niso mogle več slišati zaradi velikega hrupa. Potem cesije vstajenja. Ravno tako se je vdeležil cesar velike je zopet bonapartist Jolibois imel dalji zelo zbadljiv maše v dvorni cerkvi z vsemi nadvojvodi in pa drugimi govor, katerega je končal z besedami: republika je vlada katera je nastala iz uporo očigled sovražnika. Bivši minister Bris s on. na Dunaji navzočimi členi višjih redov. Povodom zadnjih velikih nesreč vsled požarov in Bivši minister Bris s on, ki je potem skušal re- povodenj pokazal se je cesar zopet pravega očeta publikance zbrati k složnemu glasovanju, izrekel seje svojim ponesrečnim državljanom, na Ogrsko, v Galicijo > enako per nujnost, kakor zoper predlog sam ? ekoč i Tirole nakazal je cesar prav naj vendar vsi prijatelji naroda pazijo na to, od kod Tudi v kranjski deželi po- in pri kakošni priliki prihajajo ti predlogi, in naj ne na Češko, Koroško in velike denarne podpore. nesrečlih spominjal se je cesar s prav milosrčno roko prezirajo, da se bouapartist drzne republikancem oči-s tem, da je ukazal pogorelcem v Vinici doposlati tati, da so napravili upor nasproti zbornici, katera še obrt- med saboj vidi priče dogodb z dne 2. decembra (ko se je Napoleon III. proglasil za cesarja.) Clemenceau je potem izrekel, da sicer pritrjuje izdatno podporo 1000 gld. Nadvojvoda Karol Ludwig pokrovitelj nijske razstave, katera se poipravlja v slavljenje ^letnice vladanja cesarjevega v rotundi v Praterju, ogledal besedam Brisson-ovem, da pa vendar podpira predlog v očigled nemira v deželi, ker se rnora ustava popraviti ne glede na to, od kod predlog prihaja. Dalje govorili so še pristaši in nasprotniki vladini, si je v pondeljek priprave za to razstavo. Vpokojen vseučilišni profesor vitez Z hi s h man imenovan je za vodjo cesarjeve fideikomisne knjižnice. Znani dvorni igralec pl. Bukovič, v prejšnjih časih, konečno tudi ministerski predsednik rekoč, da naspro-vodja mestnega gledališča, je nanagloma umrl. Nemška. Cesar Friderik pomilostil je z tuje nujnosti predloga. Pri glasovanji pa je bil predlog Pelletan-ov To pomenja pri žalenja veličanstva zarad hudodelstev in prestopkov parlamentarnih vladah nezaupnico, vslel katere mora To razpisom z dne 31. marca vse, ki so bili obsojeni zarad sprejet z 268 glasovi zoper 237. glede izvrševanja državnopravnih pravic, zavolj upora vlada odstopiti. se je tudi zgodilo. Tirard dal je z vsemi ministri vred ostavko in predsednik repu Laška. Papež sprejel je v Rimu navzoče kar blike Carnot je ta odstop sprejel. Sploh se pričakuje, dinale, nadškofe in škofe v zasebni biblioteki, da somu da predsednik zbornice Floquet prevzame težko čestitali povodom velikonočnih praznikov. nalogo sostaviti ministerstvo, katero bi znalo zopet hirati nekoliko mesecev. Ob kratkem bode v zbornico izvoljene Boulanger, ta bode potem gotovo dobil priliko, kmalu stopati višje Neguš-om Abisinskim in višje > prevzame vlado na čelu ministrov, Uradni list razglaša potrdilne zapisnike o trgovinski pogodbi med Laško in Avstrijsko. «4 Massaui pogaja se laški* vojskovodja še vedno z trenutku mir ali in razprave so v tem ki bodo take, da se ne more soditi ali se z njih sčini njemu poslušni in tako bede gotovo našel priliko, vojska, vendar pa upanje na miruo poravnavo še da on ali pa kedo za nj i m s t o j eči „r e š i" Fran- zgubljeno, cosko tako, kakor je to svoj čas storil Napoleon. ni Rumunska. Bukareštu prišla ste si večina mnoge krajih Laške napravili so plazovi snega velike škode, pokončali so tudi več ljudi. in manjšina ravnokar na novo izvoljene zbornice v toliko nasprotje, da se je deloma uže s pravico govorilo o uporu v Bukareštu. Manjšina prišla je v zbornico z revolverji, nekdo je pred zbornico streljal ter vstrelil enega čuvaja, govorilo se je, daje manjšina nameravala umoriti ministerskega predsednika Bratianu-a, ki ima uže 12 let in to z veliko pohvaljenim uspehom v rokah ■uB^HitHI Jfm B BI i JBI^SbbbSm^j 1 i^ŽB^vK^KI^i^^ \ V^b^I ^ffil^B^BR^^fi vfiHŽtf'»uv fl t BBfljnO" ^^^^Dffr&j -j j^i >• ' y iR&jjn S^fe1 krmilo mladega kraljestva. Opozicija mu očita, da proti- Najnovejše vesti. Francoska.. Videti- je, da bode zborniški pred sednik Floquet sostavil ministerstvo zgol iz skrajnih republikanskih krogov. Floauet prevzel sestavo nove francoske vlade in je postavno vpliva na izid volitev in zato tolik upor baj novo ministerstvo tako sestavil Floqet Sploh pa se pričakuje, da vsa ta rabuka ne bode imela daljih posledic. (pred- Goblet Bukarest. Izvestje Havasovo: Bratiamo dal svojo ostavko, Ki je menda nepriklicljiva. Kneza Ghiko pok'icalo so v kraljevo palačo* sedstvo in notranje zadeve), Freycinet (vojsko), (pravosodje), Bertholet (nauk), senator Boulanger (finance), Kranz (mornarico), Lockroy (trgovino), Viette (poljedelstvo). Nova vlada bode baje predlagala zbornicama, da se spremeni volilni red za senat in da se bodo volitve Srbska. Kralj Milan sprejel je v ponedeljek člene Skupčine v svoji palači ter je na nagovor nje nega predsednika odgovoril, da se bode on ravnal strogo po dogovoru, kateri je bil vlansko leto dogovorjen z vodji radikalne stranke in z njim, in da je ta dogovor za zbornico vršile po okrajih. Z novim volilnim redom se bode uvela splošna volilna pravica za senat. Ce bode tak volilni red vsprejet, kmalu ne bode senat nič zmernejši. nego vlada. Laška. Abesinski kralj je Italijanom naznanil, da je pripravljen skleniti ako ostavijo svoje postojanke i prav za prav program delovanja Skupčine. okviru razen Massaue. Italij pa neso zadovoljni s temi po tega dogovora more se Skupčina zanašati na dobrohotnost kraljevo, kralj pa pričakuje, da bode tudi radikalna stranka svoje dotične dolžnosti strogo spolnovala. Ker so v Skupčini skoraj sami radikalci, toraj je njena odgovornost toliko večja nasproti kralju in domovini. prvi vrsti je vprašanje financijelno, katero mora ampak zahtevajo, da je jim puste vse njih pozicije goji, ter dovolijo še razne trgovske ugodnosti. Potem takem se mir ne bode sklenil, vojna se pa tudi morda še ne bode takoj začela. Abesinci ne marajo Italij v njih utrdbah, Italijani se pa tudi boj dalj i napasti v deželi. Skupčina vrediti. Glede tega kralj tudi ne zahteva ničesar, kar bi se ne bilo uže doseglo po soglasji. Dalje omenjal je kralj notranjih strankarskih razmer in pa postopanja radikalnega časništva nasproti ino- Zitrift cena v Ljubljani 31. marca 1888. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 17 kr. banašk? zemstvu ter je naglašal da v interesu dežele in 7 gold. 20 kr turšice 5 gold. 80 kr soršice gold 6 stranke, postopati pomirljivo in zmerno ter se zdržati izšolanja. kr. rži 5 gold. 50 kr ječmena 4 gold. 20 kr prosa 4 gold. 80 kr ajde 5 gold. 55 kr ovsa 2 gold Površno omenjajoč gotovih dogodb zadnjega časa, 44 kr. Krompir 2 gold. 67 kr. 100 kilogramov. izjavil je kralj, da bode z vso silo pobijal ono teženje, katero hoče zunaj Skupčine in vlade gospodariti. Konečno dal je kralj naprednjaški stranki spričevalo, da se ji vkljub nasprotovanja radikalcev ne more in ne sme odrekavati zmožnosti in dobre volje, služiti kralju in domovini. Tudi liberalna stranka ima zmožnih in sku-šenih mož in kralj se nadja, da se bode tudi radikalna kot najmlajša stranka, skazala sposobno za vladanje. V Kranj i 3. marca. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen 4 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 54 kr. Ajd 4 gold. 22 kr Seno 2 gold kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani