GDK 174.7 Pinus nigra (Arnold) : 114 : 542 : (497.12 Kras) Prispelo / Received: 01. 03. 1999 Izvirni znanstveni članek S^xeisio ! Accepted-. 21, 04. 1999 Original scientific paper proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na sežansko-komenskem krasu Mihej URBANČIČ*, Franc FERLIN", Lado KUTNAR*" Izvleček: Cilj raziskave je bil analizirati talne lastnosti, tla razvrstiti, oceniti rodovitnost rastišč in ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora. Terenski del raziskave je potekal leta 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana Di objektih Kobjeglava in Podgovec. Na vsakem objektu smo na 50 metrski mreži naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploske\ velikosti 20 x 20 m. Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in pnrastoslovno proučili. Pedološke preiskave sc pokazale, da so se (po FAO-Unesco klasifikaciji) na apnencih in dolomitih razvili litični in rendzični leptosoli, evtrični in kromični'kambisoli ter kromični luvisoli. Značilna je velika mikrorastiščna pestrost talnih tipov. Deleži talnih tipov, globina tal ter površinska kamnitost oziroma skalovitost so dobri kazalniki rodovitnosti rastišč. Povezanost rodovitnostnih rangov. določenih na podlagi talnih spremenljivk, z rangi, določenimi na podlagi prirastoslovnih spremenljivk (srednje visine dominantnih dreves črnih borov) so po ploskvah razmeroma tesne (rs = 0,62 - 0,65"), V borovih sestojih, ki jih porašča realna antropogena združba Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), smo ugotovili naslednje potencialne rastlinske združbe: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstič 1974, ki so slabše rodovitnosti, ter Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič 1997 (nom. prov.), ki so boljše rodovitnosti. Ključne besede: gozdna tla, talni tip, rodovitnost tal, rastišče, realna vegetacija, potencialna vegetacija, črni bor, Pinus nigra, nizki Kras INVESTIGATION OF DIVERSITY AND PRODUCTIVITY OF FOREST SITES IN THE SEŽANA-KOMEN KARST REGION Abstract: The goal of the research was to analyse soil properties, classify the soil, assess productivity of sites and ascertain the diversity of vegetation in older (95 - 105 years old) monocultures of black pine. The fieldworkfor this research was performed in 1998 in the forestry unit Sežana on the research location Kobjeglava and Podgovec. On each research location. 15 research plots (size 20 X 20 m) were randomly chosen on the 50-metre grid Pedological, pkytocenological and growth analyses were carried out on research plots. Pedological studies have shown (according to FAO-Unesco classification) that on limestones and dolomites, lithic and rendzic leptosils envolved, as well as eutric and chromic cambisols and chromic luvisols. Extensive microsite diversity of soil units is a distinctive feature. The proportional representation of soil types, depth of the soil and surface stoniness and rockiness are good indicators of site productivity. The correlation between productivity ranks of research plots,, determined on the basis of soil variables, with ranks, determined on the basis of growth variables (medium height of dominant black pine trees) is relatively close (r. = 0,62 - 0.65*'). In the pine stands covered with the antropogenic association Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), the follow ing potential vegetation have been found: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstič 1974, which have lower productivity, and Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 and Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič (1997) (nom. prov.), which have better productivity. Key words: forest soil, soil type, soil productivity, site, real vegetation, potential vegetation, Austrian pine, Pinus nigra, Low Karst ■ univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SVN '* mag., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SVN '** mag.. Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SVN VSEBINA contents [ UVOD introduction...............................................................................^ I ZGODOVINSKI RAZVOJ IN DANAŠNJE STANJE VEGETACIJE KRASA historical development and present state of the karst vegetation.....................................................................^ 3 RAZISKOVALNI OBJEKTI IN METODE research locations and methods................................10 4 REZULTATI RAZISKAVE research results....................................................................^^ 5 RAZPRAVA discussion...................................................................................^^ 6 POVZETEK.....................................................................................^^ 7 SUMMARY......................................................................................^^ 8 VIRI 40 references.................................................................................. 9 ZAHVALA acknowledgement.................................................................^^ 1 UVOD introduction Za uspešno načrtovanje in sonaravno usmerjanje razvoja novonastalega gozda na nizkem Krasu, ki mu po dobrem stoletju pogozdovalnih naporov, v novejšem obdobju pa ob potekajočih naravnih revitalizacijskih procesih daje pečat predvsem črni bor, je še posebej pomembno poznavanje talnih in drugih rastiščnih razmer ter rodovitnosti rastišč oziroma rastnosti sestojev. Kljub temu da je nizki Kras kot naravni fenomen in primer človekove »destruktivnosti« pomemben slovenski gozdarski raziskovalni laboratorij (MLINŠEK 1993), v katerem so bile že opravljene številne, med njimi tudi gozdnoekološke oziroma gozdnogojitvene raziskave (npr. ŽGAJNAR 1973, PREBEVŠEK 1981, ŠKULJ 1988, POČKAR 1992 a, b, KOŠIČEK 1993), pri obnovi starejših borovih sestojev pa že pridobljene tudi določene praktične izkušnje (PREBEVŠEK 1998), so temeljni problemi usmerjanja razvoja sestojev črnega bora na Krasu (ČEHOVIN 1993, KOŠIČEK 1998), ki so pravzaprav vseslovenski (GRECZ / JAKŠA 1998), še vedno odprti. Zlasti operativna gozdarska stroka je zato še vedno pred temeljnim vprašanjem, kako v prihodnje uspešno sonaravno načrtovati in usmerjati razvoj gozdov na Krasu. Zaradi tega smo v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije, posebej z območno in krajevno enoto Sežana, v letu 1998 zastavili raziskovalni projekt z naslovom »Rast in naravni razvoj starejših sestojev črnega bora na Sežansko-Komenskem Krasu«, ki je bil podlaga II. delavnici Javne gozdarske službe (FERLIN 1999). Pričujoča raziskava predstavlja del tega obsežnejšega projekta, in sicer njegov rastiščni sklop. V okviru splošnega cilja projekta, ki je usmerjen v proučevanje značilnosti gozdnih rastišč ter zakonitosti rasti in naravnega razvoja starejših sestojev črnega bora na Sežansko-Komenskem Krasu - kot podlaga za oblikovanje prilagojene strategije sonaravnega obnavljanja borovih sestojev (FERLIN 1998), je cilj te raziskave proučevanje pestrosti in razvrščanje tal, ocena rodovitnosti rastišč ter ugotavljanje potencialne naravne vegetacije. Pri ocenjevanju rodovitnosti poudarjamo predvsem preizkušanje indikatorske vrednosti različnih talnih spremenljivk (deleži talnih tipov, globina tal, kamnitost s skalovitostjo) oziroma analizo povezanosti pridobljenih ocen rodovitnosti z nekaterimi prirastoslovnim kazalniki (srednja višina in premer dominantnih dreves, vitkostni koeficient ter teko5i debelinski prirastek). Tovrstne analize rastiščnih razmer naj bi prispevale k celovitejšemu poznavanju oziroma pojasnjevanju vpliva ekoloških, gozdnogojitvemh in okoljskih dejavnikov na rast, obnovo m naravm razvoj borovih sestojev na Krasu. 2 ZGODOVINSKI RAZVOJ IN DANAŠNJE STANJE ffisto^ca^d^lopm and present state of the karst vegetation Vegetacija v submediteranskem območju Slovenije seje v preteklosti močno spreminjala S palinološkimi raziskavami (ŠERCELJ 1963, 1981, CULIBERG 1995, CULIBERG / ŠERCELJ 1995) so ugotovili stalno prisotnost bukovega peloda v poledenodobnem obdobju. Ob koncu boreala in v začetku atlantika (približno 5000 do 6000 let pred sedanjostjo) je bukev najbrž prevladovala tudi v precejšnjem delu območja, ki ga danes uvrščamo v slovenski submediteran. Bukov gozd se je verjetno ohranil vse do uničujočih človekovih posegov pred približno tisoč leti. Vrzelasto gozdno rastje z značilnimi submediteranskimi vrstami, ki ga običajno imenujemo kraška gmajna, je rezultat degradacijskih procesov. Njihov izvor sega morda že v bronasto dobo, ko sta se na našem območju prvič pojavila živinoreja m pašništvo (POLDINI 1972, POLDINI et al. 1980). Takrat (pred okoli 3500 leti pred sedanjostjo) se je, kot sta ugotovila Culiberg (1995) m Šercelj (1996) glavnima drevesnima vrstama (bukvi in hrastu) ter leski m gabru v večjem številu pridružil črni gaber (O.^rya) kot heliofilna vrsta na suhih in revnih pašnikih. Nekdanjo večjo razširjenost bukve v podgorskem pasu submediteranskega območja Slovenije potrjujejo tudi bukovi sestoji, skupine in posamezna drevesa, ki jih ponekod se najdemo v flišnem delu Slovenske Istre in še bolj redko na apnenčastem Krasu. Današnji gozdovi termofilnih listavcev so v glavnem pionirski ali degradacijski stadiji na rastiščih nekdanjih prvobitnih gozdov. Teh na območju Sežansko-Komenskega Krasa m več, zato je potencialno naravno vegetacijo težko ugotoviti. Stoletja trajajoči antropozoogeni vplivi so močno učinkovali na rastiščne razmere, tako da pogosto govorimo o realni vegetaciji in ciljih, ki jih narekujejo dane razmere. V fitogeografskem smislu Sežansko-Komenski Kras uvrščamo v submediteransko območje Slovenije (WRABER 1960, 1969, ZORN 1975, GREGORIC / KALAN / KOŠIR 1975, MARINČEK 1987). V podrobnejši delitvi so Zupančič in sodelavci (1987) območje Sežansko-Komenskega Krasa uvrstili v mediteransko flomo regijo, in sicer v kraško-vipavski distrikt slovensko primorskega sektorja jadranske province (ostali distrikti tega sektorja so briški, brkinski in koprsko-šavrinski). V najnovejšem času Zupančič (1997 a) ugotavlja, da moramo spremeniti mišljenje o zastopanosti mediteranske regije pri nas. Listopadno vegetacijo Slovenske Istre in Krasa bi po njegovem morali uvrstiti v evrosibirsko-sevemomoameriško in ne v mediteransko regijo. Podobno meni tudi palinolog Šercelj (1996). Sedanje gozdne sestoje nizkega Krasa, ki mu pripada tudi območje Sežansko-Komenskega Krasa, sintaksonomsko uvrščamo v skupino toploljubnih listopadnih submediteranskih gozdov hrastov in črnega gabra (red Quercetalia pubescentis Br.-Bl. (1931) 1932). Pravo mediteransko vednozeleno sklerofilno rastje (red Quercetalia ilicis Br.-Bl. (1931) 1936) je na Slovenskem razvito le v sledovih, še najbolj ob tržaški obali med Devinom in Nabrežino. Bukov gozd z jesensko vilovino (Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Borhidi 1963) uspeva na severovzhodnem robu Krasa, v dolini Raše ter višje na robovih bližnjih visokih kraških planot (DAKSKOBLER 1996, 1997). Tam rastejo tudi bolj mezofilni gorski in visokogorski bukovi in jelovo-bukovi gozdovi (uvraščamo jih v asociacije Lamio orvalae-Fagetum (Horvat 1938) Borhidi 1963, Omphalodo-Fagetum (Tregubov 1957) Marinček et al. 1993 = Abieti-Fagetum dinaricum Tregubov 1957 em. Puncer 1979 in Ranunculo platanifolii-Fagetum Marinček et al. 1993). Vodilne drevesne vrste močno spremenjenih kraških gozdov so puhasti hrast {Quercus pubescens), čmi gaber {Ostrya carpinifolia) in mali jesen {Fraxinus ornus). Od hrastov se v glavnem kot indikator degradiranih rastišč pojavlja cer {Quercus cerris). Poleg gradna [Quercus petraea), ki je graditelj nekaterih združb na globljih in bolj svežih tleh, se na kraškem območju pojavlja križanec hrastov (Quercus pubescens x Quercus petraea). Redkejše, a za sedanje gozdne združbe Krasa diagnostično pomembne drevesne vrste, so npr. trikrpi in topokrpi javor {Acer monspessulanum, A. obtusatum), poljski brest {Ulmus minor), brek, skorš {Sorbus torminalis, S. domestica) idr. Čmi bor {Pinus nigra), ki je na Krasu najbolj razširjena drevesna vrsta, tukaj ni samonikel. Najbližja naravna nahajališča te južnoevropske drevesne vrste so na severovzhodnem robu Trnovskega gozda nad dolino Trebuše. Čmi bor se na opuščenih pašnikih tudi naravno pomlajuje in že dolgo ni ve5 popoln tujec. Njegovo nepričakovano uspešno in nezadržno širjenje se je začelo po prvi uspešni ogozditvi Krasa leta 1859. 3 RAZISKOVALNI OBJEKTI IN METODE research locations and methods 3.1 RAZISKOVALNI OBJEKTI RESEARCH LOCATIONS V raziskavo smo vkljuöili dva kompleksa najstarejših borovih monokultur v gozdnogospodarski enoti Sežana (starost 95 - 105 let) na objektih »Kobjeglava« m »Podgovec«, ki se med seboj opazno razlikujeta v talnih razmerah. Starejši sestoji črnega bora na objektu »Kobjeglava« poraščajo predvsem plitvejša, rendzinasta tla na temnosivem apnencu, na objektu »Podgovec« pa zavzemajo precejšen delež tud. razvitejša, globlja pokarbonatna tla na matični podlagi iz apnenca, dolom.ta ter apnenčeve in dolomitne breče. Proučevani sestoji so nastali s pogozdovanjem kraških gmajn m pašnikov. V preteklosti so bih prizadeti zaradi vršnih, talnih m podtalnih požarov, vetrolomov, smolarjenja ter drugih biotskih in abiotskih dejavnikov. Zato so danes precej razredčeni, z razrahljanim do vrzelastim sklepom krošenj ter veliko osutostjo oziroma presvetljenostjo krošenj. V preteklosti so v teh sestojih opravih predvsem difozne, sanitarne sečnje, poskusi načrtne obnove pa so se pričel, šele v najnovejšem obdobju. Borovi sestoji tako marsikje že vsebujejo precejšen delež mladovja avtohtonih listavcev, ponekod pa je pomlajevanje slabo. V vrzelastih delih sestojev sta pogosto prisotni bogata grmovna in zeliščna plast. Objekt »Kobjeglava« obsega 42,5 ha sklenjene gozdne površine na položnem, gričastem in vrtačastem območju Tolstega (366 m mn. v.) in Krajnega vrha (352 m nm. v.), ki ležita severno od vasi Kobjeglava in Tupelče ter se dvigata okoli 50 metrov nad planoto. Ploskve so osnovane na zelo položnih pobočjih med 310 in 350 m nadmorske višme. Objekt »Podgovec« leži na vrtačasti ravnici Strane pod vzpetino Tomajski Govc (410 m nm. V.), južno od železniške proge Sežana - Kreplje, na nadmorski višini okoli 300 m. Obsega 17,5 ha površine. Na vsakem objektu smo naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 x 20 m in jih trajno označili. Raziskovalne ploskve smo izbrali znotraj treh poprej določenih sub-stratumov (z mladovjem malega jesena in črnega gabra, z mladovjem hrastov, z mladovjem drugih listavcev). Velikost vzorčnih ploskev in število ponovitev (5 na substratum) smo določili na podlagi predhodne izkustvene ocene variabilnosti sestojev ter prakse, kije pri nas uveljavljena pri sorodnih raziskavah (npr. KOTAR / ROBIČ 1990). Na objektu »Kobjeglava« smo v raziskavo vključili ploskve po istem sistemu izbire, kot gaje v predhodni raziskavi v letu 1985 uporabil Prebevšek (1986), Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in prirastoslovno analizirali. Fitocenološko analizo smo opravili na tretjini ploskev znotraj vsakega raziskovalnega objekta (KUTNAR / DAKSKOBLER 1998 c, 1998 f). Ploskve smo izbrali tako, da so relativno dobro zajele ekstreme glede na vegetacijske razmere. Na objektu »Kobjeglava« smo izbrali ploskve št. 1004, 1026, 1064, 1113 in 1119, na objektu »Podgovec« pa ploskve št. 2041, 2018, 2035, 2059 in dodatno ploskev (2_PROF) na območju enega od reprezentančnih talnih profilov. Poleg tega smo izbrali tudi referenčne ploskve na območju Sežansko-Komenskega Krasa, na katerih je avtohtona vegetacija relativno dobro ohranjena. To so ploskve z oznako »Kamnolom«, »Žekanecl«, »Žekanec2« in »Žekanec3« (KUTNAR / DAKSKOBLER 1998 b, 1998 d, 1998 e). Na vegetacijo referenčnih ploskev je človek vplival v preteklosti v manjši meri, zato sorazmerno dobro odraža rastlščne razmere tega območja. 3.2 RAZISKOVALNE METODE RESEARCH METHODS 3.2.1 Metodologija raziskave na raziskovalnih ploskvah Research methodology on the research plots Metodologija, ki smo jo uporabili pri meritvah in ocenjevanju kazalnikov na vzorčnih ploskvah, je bila dvostopenjska, in sicer na posamični oziroma točkovni (sondažna mesta, dominantna drevesa) ter na ploskovni ravni. Talne razmere na ploskvah smo preiskali s polkrožno sondo, ki sega do 110 cm globoko, na sondažnih mestih, med seboj oddaljenih okoli 5 m. V terenski obrazec smo za vsako sondažno mesto vpisali (za krog s premerom 5 m) tip tal, ugotovljen na izvrtku, nagib, nebesno stran, skalovitost in kamnitost terena ter pokrovnost zeliščne plasti. Zabeležili smo tudi na sondažnem izvrtku ugotovljeni tip tal oznake in globme talnih (pod)honzontov, njihovo z otipom in ogledom ugotovljeno konsistenco, strukturo, teksturo, vlažnost, skeletnost, obliko organske snov,, prekoreninjenost, pojave novotvorb, talno favno, propustnost za vodo, morebitoo karbonatnost (z 10 % HCl) m barvo (z Munsellovim barvnim atlasom). Te podatke posameznih sondažnih mest smo v kabinetu preračunali v povprečja za celotno ploskev. Pri treh dominantmh drevesih (razred 2 po Kraftu) na ploskev smo za potrebe te raziskave izmerili višino in premer dreves ter odvzeli izvrtek do stržena za dendrokronološke analize (slednje niso predmet tega članka). Po ploskvah smo v anahzo vključili naslednje rastiščne kazalnike: ekspozicijo, naklon terena (v «/o), ka^.tos oziroma skalovitost terena (na 5 <>/„ natančno), globino organskega in mineralnega dela tal (v cm) površinske deleže talnih tipov (v »/o). Prirastoslovni kazalniki, ki smo jih vključili v analizo (za črni bor) pa so naslednji so: povprečna višina in prsni premer domin^tmh dreves ter njihov vitkostai koeficient in letni debelinski prirastek (za zadnje desetletje). Glede na to, da je starost sestojev po ploskvah zelo homogena, priraščanje v v.šmo pa pn tej starosti sestojev praktično končano, predstavlja srednja višina dominantnih dreves po ploskvah hkrati tudi t.i. rastiščni Indeks (za čmi bor). 3.2.2 Razvrščanje tal Soil classification Pri pedoloških proučevanjih smo uporabili podatke petih reprezentančnih tabih profilov (rendzine, rjavih pokarbonatmh tal, jerovice in izpranih tal - izprane ilovke m izprane kremenice), ki smo jih izkopali leta 1998 (URBANČIČ 1998). Na teh profilih smo opisali morfološke lastnosti tal m iz njihovih (pod)horizontov odvzeli talne vzorce, ki smo jih v analizirali' v pedološkem laboratoriju Gozdarskega inštituta Slovenije. Pri raziskavi talnih razmer in klasifikaciji preiskanih tal smo upoštevali tudi že obstoječe vire s podrobnejšimi podatki o morfoloških, kemijskih, mehanskih in drugih lastnostih obravnavanih tal: pedologa Kalan in Urbančič sva v območju objekta "Kobjeglava opisala 4 profile rendzin (ŠKULJ 1988); Tomaž Prus je v bližini Komna opisal protil pokarbonatnih kambičnih tal in dva profila rendzin (POČKAR 1992 b); tu smo opisah profil pokarbonatnih kambičnih tal in 4 profile rendzin (LEBEZ-LOZEJ / URBANCIC •Laboratorijske analize tal sta opraviU tehnični sodelavki Nina Rotar in Magda Špenko. 13 Urbančič M., F erlin F., Kutnar L: Proučevanje pestrosti... 1998); v delih Jurharja in sodelavcev (1963) ter Miklavžiča in sodelavcev (1963) je predstavljena starejša klasifikacija tal na Krasu; Sušin (1964) je v svoji doktorski disertaciji proučil jerino; Lobnik in sodelavci (1991) so za to področje izdelali pedološko karto 1 : 25.000 s komentarjem; Stritar (1990) v svoji knjigi obravnava pedosekvence idr. Preiskana avtomorfna tla na apnencih in dolomitih smo razvrstili takole: Nerazvita tla (kamnišča in inicialna humusno akumulativna tla), plitvejša od 11 cm, smo uvrstili v litosole. Ta talni tip se po lastnostih ujema s talno enoto litični leptosoli v FAO-Unesco (1989) klasifikaciji tal. Humusno akumulativna tla s profilom 0-A-AC-CR in z moličnim humusnoakumulacijskim horizontom Amo smo po slovenski pedološki tradiciji uvrstili v rendzine. Po FAO-Unesco (1989) so to rendzični leptosoli. Če so vsebovala tudi inicialni kambični horizont (B)rz, tanjši od horizonta A, smo jih uvrstili med rjave rendzine. - Pokarbonatna kambična tla s profilom 0-A-(B)rz-C, ki so imela horizont (B)rz evtričen ter rumenorjave, rjave ali rdečerjave barve, smo uvrstili v rjava pokarbonatna tla. Tla, ki so imela (vsaj v globini 20 do 50 cm) ta horizont »rjavo rdeče« obarvan (po Munsellovem barvnem atlasu so morala imeti oznako barve 2,5YR ali/in lOR, vrednosti value in chroma pa več kot 3), smo uvrstili v pokarbonatna rjavo rdeča tla {terra rossa). Po FAO-Unesco (1989) klasifikaciji tal spadajo pokarbonatna rumenorjava tla v talno enoto evtrični kambisoli, pokarbonatna rdečerjava in rjavo rdeča tla (oziroma tla s kambičnim horizontom močno rjave do rdeče barve, z vrednostjo hue 7,5YR in chroma večjo od 4 ali s hue večjo od 7,5YR) pa v talno enoto kromični kambisoli. - Na objektu »Podgovec« okoli 9 % površine zavzemajo pokarbonatna izprana tla s profilom O-A-E-Bt-C. Večinoma imajo argiluvični horizont Bt rdečerjave do rdeče barve, s stopnjo nasičenosti z bazami nad 50 % in s kationsko izmenjahio kapaciteto > 24 cmol(+) kg"^ gline. Izprana tla s takimi lastnostmi spadajo v FAO-Unesco talno enoto kromični luvisoli. 14 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 58 3.2.3 Fitocenološke metode Phytocoenological methods Vegetacijo na vseh ploskvah smo popisali po standardni srednjeevropski metodi (BRAUN-BLANQUET 1964), ki smo jo dopolnili z nekaterimi kasnejšimi dognanji (WESTHOFF / Van der MAAREL 1978). Kot nomenklatumi vir za poimenovanje rastlinskih taksonov smo uporabili Register flore Slovenije (TRPIN / VREŠ 1995). Fitocenološke popise vseh ploskev smo zaradi primerljivosti izdelali v približno istem obdobju. V popise smo zajeh pozno poletni oziroma zgodnje jesenski aspekt vegetacije, ki je na Krasu za razliko od poletnega vrstno bogatejši. Vegetacijo smo popisali po vertikalnih plasteh, ločeno zgornjo in spodnjo drevesno plast, zgornjo in spodnjo grmovno ter zgornjo in spodnjo zeliščno plast. V analizo smo zajeli samo mahove, ki se pojavljajo na globljih, razvitih tleh. Za posamezne rastlinske vrste smo izdelaU kombinirano oceno zastiranja m pogostnosti. Ocene smo v nadaljevanju modificirali po van der Maarelu (1979). Uporabili smo jih kot podlago za primerjalne analize med ploskvami. Pri proučevanju vegetacije smo upoštevali novejšo sinsistematiko gozdnovegetacijskih tipov za nizki Kras. Značilnejši gozdno vegetacij ski tipi Sežansko-Komenskega Krasa (POLDINI 1989, ZUPANČIČ 1997 b, KALIGARIČ 1997, KUTNAR / DAKSKOBLER 1998 a), ki se lahko potencialno pojavljajo na raziskovalnih objektih, so naslednji; - Toploljubni submediteranski gozd črnega gabra in puhastega hrasta {Ost>yo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstič 1974). Na Krasu sta prisotni dve subasociaciji; z rumenim drenom (- cornetosum maris) in s terebintom (- pistacietosum terebinthi). - Sekundami gozd črnega gabra z jesensko vilovino {Seslerio autumnalis-Ostryetum HT. & H-ič 1950 (corr.)) je degradacijska oblika sestojev primarnih asociacij Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstič 1974 (v nižjih in toplejših legah) ali sestojev asociacije Seslerio autumnalis-Fagetum (HT.) M. Wraber ex Borhidi 1963 (navadno v gorskem pasu). - Dno kraških dolin, vrtače, globeli, senčna pobočja z vlažnimi tlemi, kjer se zadržuje hladnejši zrak in so zračne temperature nižje od okolja, porašča kraški gozd belega gabra s kopitnikom (Asaro-Carpinetum betuli Lausi 1964). 15 Urbančič M., F erlin F., Kutnar L: Proučevanje pestrosti. Kraški gozd belega gabra z jesensko vilovino (Seslerio autumnalis-Carpinetum Zupančič 1997 {nam. prav.)) se pojavlja v bolj odprtih, toplejših vrtačah in ima manj sencovzdržnih rastlin kot gornji tip. Submediteranski gozd gradna z jesensko vilovino {Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982) porašča obrobja vrtač. Na Krasu se pojavlja z dvema subasociacijama: na globljih, zakisanih tleh uspeva subasociacija z vijugasto masnico {-avenelletosum flexuosae); na plitvejših tleh pa subasociacija s črnim gabrom {-ostryetosum). 3.2.4 Statistične metode Statistical methods V prispevku smo uporabili predvsem statistične metode hierarhičnga kopičenja, in sicer po Wardu za oblikovanje t.i. talno-rastiščnih tipov ter preko CLC {Complete Linkage Clustering) pri primerjavi fitocenoloških popisov, oboje s pomočjo paketa STATISTICA for Windows (STATSOFT 1995). V obeh primerih smo kot merilo podobnosti oziroma različnosti uporabili Evklidovo razdaljo. Poleg teh smo uporabili še standardne statistične metode, in sicer neparametrično analizo variance po Kruskall-Wallisu, Spearmanovo korelacijo rangov ter linearno regresijsko analizo prav tako s pomočjo paketa STATISTICA for Windows (STATSOFT 1995). 4 REZULTATI RAZISKAVE research results 4.1 PESTROST TALNIH TIPOV IN RODOVITNOST RASTIŠČ DIVERSITY OF SOIL TYPES AND SITE PRODUCTIVITY 4.1.1 Variabilnost talnih tipov in primerjava talnih razmer med objektoma Variability of soil types and comparison of soil conditions between research locations Na ploskvah smo s sondiranjem ugotovili številne podtipe, različice in oblike naslednjih petih talnih tipov (preglednica 1 in 2): litosola, rendzine, rjavih pokarbonatnih (evtričnih 16 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 58 kambisolov) in pokarbonatnih rjavo rdečih tal {terra rosse) ter pokarbonatnih izpranih tal (luvisola). Le na eni ploskvi smo na vseh sondažnih mestih našli samo en talni tip (rendzino). Na 19 ploskvah smo ugotovili po dva talna tipa, na 8 ploskvah po tri in na dveh ploskvah po štiri talne tipe. Na ploskvah objekta »Kobjeglava« po naših ugotovitvah okoli 11 % površine zavzemajo nerazvita tla (litosoli), ki so ponekod sestavljena le iz organskega horizonta O, ali pa imajo pod njim tudi inicialni humusnoakumulacijski horizont (A), praviloma močno skeleten in plitvejši od 11 cm. Največji površinski delež pripada rendzinam, ki imajo pod horizontom O več ali manj skeleten, praviloma molični humusnoakumulacijski horizont Arno- Vsebujejo različne oblike humusa. Pojavljajo se phminaste, prhninasto-sprsteninaste, sprsteninaste rendzine. Precej razširjene so tudi rjave rendzine, ki imajo že inicialni kambični horizont (B)i-2, ki pa je tanjši od Ajno nad njim. Ponekod je pod borovim opadom okoli 1 do 5 cm (izjemoma do 1 dm) debela plast surovega humusa, ki (domnevno) zaradi biomeliorativnega vpliva listavcev v sestojih ne zavzema večjih površin. Pokarbonatna kambična tla, ki zavzemajo okoli 10 % površin ploskev, imajo pod horizontoma O in A kambični horizont (B)rz. Nastal je predvsem iz preperine (netopnega ostanka) karbonatne matične podlage, ima ilovnato do glinasto teksturo in je rumenorjave, rjave do (prevladujoče) rdečerjave barve. Pojavljata se tipični in lesivirani podtip teh tal. V primerjavi z objektom »Kobjeglava« imajo ploskve objekta »Podgovec« v povprečju manjšo površinsko kamnitost in skalovitost ter globlja (ponekod zelo globoka), bolj razvita in bolj rodovitna tla. Poleg že obravnavanih talnih tipov se tu pojavlja tudi terra rossa z horizontom (B)i-z rjavo rdeče barve (po Munsellovem barvnem atlasu z oznako 2.5YR ali lOR in vrednostmi value in chroma več kot 3) in pokarbonatna izprana tla (luvisol), ki imajo pod horizontoma O in A še eluvialni E in argiluvični horizont Bt (v katerem je nakopičena glina, izprana iz horizonta E). --- VrbančičM., F erlin F., Kutnar L: Proučevanje pestrosti.. Preglednica 1: Številčne oznake ploskev, povprečni nagibi, prevladujoče lege, povprečna debelina organskega horizonta (O), povprečna globina mineralnega dela tal (M), povprečna dolžina profila (O+M), površinski deleži kamenja in skal (K/S), talnih tipov (litosola - LIT, rendzin - RZ, rjavih pokarbonatnih tal -KK, terra rosse - TR, in luvisola - LU) ter število talnih tipov (št. t. t). Ploskve so razvrščene po izkustveno določenih rangih rodovitnosti (RR). Table 1: Plot denotation number, average slopes, dominant positions, average thickness of the organic horizon (O), average depth* of the mineral part of the soil (M), average length of profile (O+M), surface proportions of stones and rocks (K/S), soil types (lithosol - LIT, rendzina - RZ, brown soil on limestone - KK, terra rossa - TR, and luvisol - LU) and the number of soil types (št. t. t). Plots are classified according to empirically determined productivity ranks (RR). OZNAKA PL. DENO. OF PL. S NAGIB SLOPE LEGA POSITION 0 M O+M K/S LIT RZ KK TR LU št. 1.1 RR n (cm) (cm) (cm) (%) (%) (%) (%) (%) (%) 1113 9 US 17,0 10,1 27,1 75 10 15 0 0 0 2 1 1101 10 US 8,0 12 20,0 55 25 15 5 0 0 3 2 1028 10 y/E 8,7 12,1 20,8 50 20 30 0 0 0 2 3 1020 6 z/w 9,9 14 23,9 45 10 45 0 0 0 2 4 1041 2 ravno / flat 4,9 15,4 20,3 20 25 55 0 0 0 2 5 1045 5 Z/W 6,3 22,3 28,6 35 10 55 0 0 0 2 6 1064 3 ZJZ / WSW 6,8 14 20,8 20 10 70 0 0 0 2 7 1004 6 WIE 5,8 14,7 20,5 5 15 80 0 0 0 2 8 2017 9 HS 5,2 15,8 21,0 45 0 50 5 0 0 2 _ 9 1026 8 V/E 5,4 16,6 22,0 25 5 70 0 0 0 2 10 2028 4 S/N 3,2 18,6 21,8 40 0 55 5 0 0 2 11 1103 4 3Z/SW 5,1 20,1 25,2 40 15 30 15 0 0 3 12 1093 9 i/S 5,1 19,6 24,7 35 15 35 15 0 0 3 13 1056 5 S/N 5,0 25,3 30,3 5 0 95 0 0 0 1 14 2040 9 SZ/NW 3,6 18,1 21,7 15 0 55 30 0 0 2 15 1155 12 V/E 3,1 22,6 25,7 25 0 40 35 0 0 2 16 1119 4 /SE 3,7 24,3 28,0 10 0 60 30 0 0 2 17 2042 18 SSZ/NNW 4,1 28,9 33,0 40 15 20 15 15 0 4 18 2003 7 S/N 2,0 19,7 21,7 10 10 20 50 10 0 4 19 2013 12 Z/W 4,3 29,3 33,6 35 5 30 30 0 0 3 20 2037 7 SV /NE 4,3 29,1 33,4 5 5 45 45 0 0 3 21 18 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 58 Preglednica 1: Nadal OZNAKA PL. DENO. OF PL. S NAGIB SLOPE LEGA POSITION 0 M O+M K/S LIT RZ KK TR LU Št. 1.1 RR 1168 11 JZ/SfV 10,0 31,6 41,6 40 0 15 45 0 0 2 22 2023 20 J/S 3,8 30,6 34,4 25 10 0 65 0 0 2 23 2029 9 JV/SE 6,2 38,4 44,6 5 0 40 55 0 0 2 24 2041 20 S/N 3,8 39,3 43,1 25 0 15 35 25 0 3 25 2018 11 JV/SE 5,7 49,6 55,3 10 0 30 30 30 0 3 26 2047 13 S/N 4,7 36,8 41,5 20 0 25 30 0 25 2 27 2033 4 JZ/SE 3,7 38,4 42,1 5 20 20 20 0 35 3 28 2035 30 S/N 2,7 54,6 57,3 20 0 0 45 0 35 2 29 2059 10 S/N 1,8 66 67,8 0 0 0 65 0 35 2 30 Povpr. Average 10 5,5 26,3 31,7 26 8 37 22 3 4 16 ♦Opomba: Merili smo do (fiziološke) globine 1 m, ker globlje zaradi zbitosti tal skoraj ni več korenin. Mineralni del tal (M) vsebuje manj kot 35 % organske snovi. *Note: Measurements were made up to Im in (effective) depth, since due to the compactness of the soil the roots rarely go deeper. The mineral part of the soil (M) contains less than 35% of organic matter. Preglednica 2: Povprečni nagibi (N.), povprečna debelina organskega horizonta (O), povprečna globina mineralnega dela tal (M), povprečna dolžina profila (0+M), odstotni površinski deleži kamenja in skal (K/S) ter talnih tipov (glej preglednico 1) in povprečja rangov rodovitnosti (RR) ploskev za objekta Podgovec in Kobjeglava. Table 2: Average slopes (N.), average thickness of the organic horizon (O), average depth of the mineral part of the soil (M), average length of the profüe (O+M), percentile surface proportions of stones and rocks (K/S) as well as soil types (see Table 1); and the productivity rank averages (RR) for the plots on the research locations Podgovec and Kobjeglava. OZNAKA OBJEKTA SREDNJE VREDNOSTI N. 0 M O+M K/S LIT RZ KK TR LU RR LOCATION MEAN VALUES (st) (cm) (cm) (cm) (%) (%) (%) (%) (%) (%) rang Kobjegl. Najmanjša Lowest 2 3,1 10,1 20,0 5 0 15 0 0 0 1 1000 Največja Highest 12 17,0 31,6 41,6 75 25 95 45 0 0 22 Povprečna 7 7,0 18,3 25,3 32 11 47 10 0 0 8 Average 19 Urbančič M., F erlin F., Kutnar L: Proučevanje pestrosti. Preglednica 2: Nadaljevanje / Table 2: Continued OZNAKA OBJEKTA LOCATION Podgovec 2000 Skupaj SREDNJE VREDNOSTI MEAN VALUES Najmanjša Lowest Največja Highest Povprečna Average Povprečna Average N. (st) 30 12 10 O (cm) 1,8 6,2 3,9 5,5 M (cm) 15,8 66,0 34,2 26,3 0+M (cm) 21,0 67,8 38,2 3!,7 K/S (%) O 45 20 LIT (%) O 20 26 RZ (%) O 55 27 37 KK (%) 65 35 22 TR (%) O 30 LU (%) O 35 RR rang 30 23 15 4.1.2 Statistično razvrščanje ploskev po podobnosti rastiščnih razmer Statistical classification of plots according to similarities of site conditions m Grafikon 1: Dendrogram podobnosti ploskev glede na kamnitost in skalovitost, globino tipe tal. Ploskve so oštevilčnene tako, da na prvem mestu vsebujejo tudi šifro objekta (1 = Kobjeglava, 2 = Podgovec). Graph 1: Dendrogram of plot similarity according to stoniness and rockiness, depth and type of soil The plots are numbered in such a way that the first digit of the number represents the research location's denotation number (1 = Kobjeglava, 2 = Podgovec). 20 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 58 Grafikon 1 prikazuje dendrogram podobnosti oziroma različnosti ploskev glede na naslednje rastiščne spremenljivke: kamnitost in skalovitost ter tipi tal, ki so bili izraženi v površinskih deležih ploskve, ter debelina tal. Dendrogram kaže zelo jasno razlikovanje ploskev glede na kamnitost in skalovitost, globino in tip tal v analiziranih borovih sestojih. Na najvišji ravni gre za dve jasno ločeni skupini ploskev, ki pripadata pretežno enemu raziskovalnemu objektu. Med objektoma so torej očitne rastiščne razlike, kar potrjuje našo izbiro objektov, ki smo jo zasnovali na okvirni oceni rastiščnih oziroma talnih razlik. Nadaljnje razločevanje ploskev v dendrogramu kaže, da je pestrost rastiščnih razmer večja v drugem (desnem) klastru, ki ga pretežno tvorijo ploskve z objekta »Kobjeglava« (ploskve št. 1004 do 1155), in ki se jasno deli na dve neenaki podskupini (z 12 oziroma 5 ploskvami), V prvem (levem), homogenejšem klastru, ki ga pretežno tvorijo ploskve z objekta »Podgovec« (št. 2003 do 2059) se razločevanje med ploskvami (na 8 oziroma 5 ploskev) začne precej kasneje. Ob kriteriju, da naj bi bilo število vzorčnih ploskev v posamezni skupini (klastru) zaradi statističnih primerjav najmanj 4 - 5, dobimo štiri neenake skupine (klastre) ploskev oziroma štiri značilne talno-rastiščne tipe. Značilnosti tako oblikovanih skupin ploskev oziroma talno-rastiščnih tipov, ki se med seboj glede na uporabljene talne oziroma rastiščne spremenljivke tudi statistično značilno razlikujejo, z izjemo deleža terre rosse (preglednica 3), so naslednje: • V prvi skupini prevladujejo ploskve z največjimi povprečnimi globinami tal (49 cm), najmanjšimi deleži rendzin (povprečno 12 %) in največjimi deleži terra rosse (8 %) ter luvisolov (14 %), pri čemer se slednji pojavljajo le v tem klastru. • Za drugo skupino ploskev je značilen najmanjši delež kamnitosti oziroma skalovitosti (9 %) in litosolov (1 %) ter velik delež rendzin (50 %) in rjavih pokarbonatnih tal (40 %), terra rosse in luvisolov pa v tem talno-rastiščnem tipu ni. • Tretja skupina izstopa predvsem po največji kamnitosti oziroma skalovitosti rastišča (43 %) in relativno velikem deležu litosolov (10 %). Ima podoben povprečni delež kambisolov (11 %) in 35 % rendzin. • Za četrto skupino ploskev so značilni razmeroma majhna kamnitost s skalovitostjo (15 %) najmanjša povprečna globina tal (23 cm) ter največji delež rendzin (74 %) in litosolov (11 %), drugih tal pa na teh ploskvah nismo ugotovili. Preglednica 3: Značilnosti posameznih skupin ploskevT^ ^ -- povprečno globino organskega t ' tal (KK), ... ..... luLloT" ' lable 1: Characteristics of individual groups of nL average deptH of tke organic anTr^L , ' proportion of UtHosols ^UTf r lZ^L T ^^ ^^^^^^ ^oil on Umestone (KK), Opomba: ----r ■ ly /»»» 4.1.3 Ocenjevanje rodovilnosti rasIKČ Assessment of site produclivily Na podlagi opisane razvrstitve ploskev »leH, spremenljivi, smo sl rodovimosriL »i „^^ ^ .di na rodovitnost, smo primeriali sredn . "'«"'«Mfne tipe preiiusili glede ^or (preglednic. , ^aZ^ njihov vitkosm, koeficient ,„ dei^^im w ° "»">«1, dreves, vse pri prtmerljiv -i Skupinami primerjali „ v'd " ' ^^ rodovitnosti ta, oziroma rasti« po plo' rterl " ' uvrstitve s pomo.o Evklid vi r^I^Ird'Iv?""?" 24 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 58 Preglednica 5: Soodvisnosti med rodovitnostnimi in rastnostnimi spremenljivkami (rangi) po ploskvah Table 5: Interdependence between productivity and growth ability variables (ranks) by plot ^^peannan rang oc rang cl rang d rang_h rang_hd rang cl 0,85** rang d 0,08 -0,09 rang h 0,62*» 0,65»* 0,10 rang hd 0,49*» 0,56*» -0,70** 0,51*» rang ir 0,18 0,11 0,33 0,22 0,17 Opomba: Uporabili smo Spearmanovo korelacijo rangov (N = 28). Note: Spearman's rank correlations was used (N = 28). 10 16 22 RANG_CL (KLASTER / CLUSTER) RANG_OC = 1,9586 + 0,8736 * RANG_CL (r =0,874* Grafikon 3: Odvisnost med izkustveno (RANG OC) in statistično (RANG_CL) določenima rangoma rodovitnosti rastišč po ploskvah Graph 3: Relationship between empirically (RANG OC) and statistically (RANG_CL) determined site productivity ranks by plots --- UrbančičM., FerlinF., KutnarL: Proučevanje pestrost. Ze glede na podoben potek srednjih vrednosti izkustveno in statistično določenih rangov rodovitnostnih tal oziroma rastišč ter rastnosti sestojev, posebej na podlagi povprečne višine dominantnih dreves kot najboljšega kazalnika rodovitnosti rastišč, lahko zaključimo, da gre za povezanost rodovitnostnih in rastnostnih spremenljivk. Natančnejša analiza obeh spremenljivk (preglednica 5) kaže, da so njune odvisnosti zelo značilne in pn izkustveno oziroma statistično določenih rangih rodovitnosti tal oziroma rastišča in višine dominantnih dreves po ploskvah tudi razmeroma tesne (rs=0 62** oziroma 0,65**). Očitno je, da se izkustvene ocene rodovitnosti tal oziroma rastišča dobro ujemajo s statistično določenimi (rs=0,85**, rp= 0,87**). Nekoliko večja odstopanja so le pri ploskvah z nižjimi rangi (grafikon 3). Slabše od pričakovanih pa je ujemanje (izkustvenih m statističnih) rangov rodovitnosti rastišč ter rangov rastnosti sestojev, kar med drugim kaže tudi na to, da ocene rodovitnosti, pridobljene na podlagi prirastoslovnih kazalnikov, odražajo predvsem rodovitnost rastišča za črni bor oziroma rastnost črnega bora, ki se' razlikuje od rastnosti avtohtonih drevesnih vrst. Rastnosti le-teh v proučevanih monokulturah ne moremo oceniti, ker je delež avtohtonih drevesnih vrst premajhen. 4.2 VEGETACIJSKE RAZMERE VEGETATION CONDITIONS 4.2.1 Zastiranje vegetacije po vertikalnih plasteh Vegetation cover by vertical layers Preglednica 6 kaže, da je zgornja drevesna plast mnogo bolj ohranjena na objektu »Podgovec«, kjer so nasadi črnega bora mlajši kot nasadi na »Kobjeglavi«. V skladu s tem pa je na objektu »Podgovec« spodnja drevesna plast manj razvita kot na drugem. Izjema je le ploskev 2_PROF, kjer se v spodnjih drevesni plasti pojavlja podsajena bukev. V povprečju je tudi grmovna plast nekoliko bolj razvita na objektu «Kobjeglava«. Izrazito obrnjeno pa je to razmerje glede na zastiranje zeliščne plasti. Ploskve na objektu »Kobjeglava« imajo namreč v povprečju mnogo manj razvito zeliščno plast kot ploskve na objektu »Podgovec«. Povprečna stopnja zastiranja je pri prvi skupini le 38 %, medtem ko so ploskve na drugem objektu zastrte z zelišno plastjo kar 82 %. 28 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 58 Posamično ali v šopih rastejo z relativno majhno stopnjo zastiranja tudi: istrski teloh {Helleborus multifidus subsp. istriacus), dišeči Salomonov pečat (Polygonatum odoratum), navadna medenika {Melittis melissophyllum), grozdasta škržolica (Hieracium racemosum) in druge vrste škržolic, lepljiva kadulja {Salvia glutinosä), lasasti beluš {Asparagus tenuifolius), jesenček {Dictamnus albus), nizki šaš {Carex humilis), širokolistna močvimica (Epipactis helleborine), kokoševec {Vincetoxicum hirundinaria), navadni jagodnjak (Fragaria vesca), konjska griva {Eupatorium cannabinum). 4.2.3 Opredelitev realne in potencialne vegetacije Definition of real and potential vegetation Realna in potencialna vegetacija na raziskovalnih objektih sta naslednji: 1) Objekt »Kobjeglava«: • realna vegetacija: gozdovi črnega bora z jesensko vilovino Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 {nam. prav.) • potencialna vegetacija: na boljših, manj skalnatih, vlažnejših rastiščih z globljimi pokarbonatnimi rjavimi tlemi gozd gradna z jesensko vilovino {Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982), na najbolj skalnatih rastiščih gozd črnega gabra in puhastega hrasta {Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstič 1974). 2) Objekt »Podgovec«: • realna vegetacija: gozdovi črnega bora z jesensko vilovino Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 {nam. prov.) • potencialna vegetacija: gozdovi gradna in (ali) belega gabra {Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum Zupančič 1997 {nom. prav.)), na ekstremnejših rastiščih submediteranski toploljubni gozd črnega gabra in puhastega hrasta {Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstič 1974). 29 -^'■bančičM., Ferlin F., Kutnar L: Proučevanje pestrosti... 4.2.4 Primerjava popisnih ploskev z referenčnimi popisi Comparison of surveyed plots with reference surveys V analizi smo zajeli samo vrste grmovne in zeliščne plasti, ker nanje manj vpliva gospodarjenje kot na drevesno plast, kjer prevladuje črni bor. Na podlagi hierarhičnega kopičenja so se popisi razvrstili v dve večji skupini (grafikon 4). Prva zajema večino popisov ploskev z raziskovalnih objektov črnega bora. Skupina predstavlja značilna rastišča gozdov toploljubnih listopadnih submediteranskih gozdov iz zveze Ostryo- Carpinion orientalis HT. 1954 em. 1958 reda Quercetalia pubescentis BR.-BL. (1931) 1932. Popisi se v tej skupini hierarhično združujejo v dve izraziti podskupini, pridružje pa se jima tudi popis referenčne ploskve »Kamnolom«; to porašča termofilna submediteranska združba črnega gabra in puhastega hrasta, oblika z rumenim drenom {Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstič 1974 cornetosum maris Poldini 1982). V drugi skupini (grafikon 4) so ploskve, ki imajo v vegetacijski sestavi poleg termofihiih elementov tudi več mezofilnejših, karpinetalnih elementov. To so kraški gozdovi gradna in belega gabra, ki jih najdemo na boljših, nekoliko bolj vlažnih in relativno hladnejših rastiščih, v vrtačah, njihovih obrobjih in manj izpostavljenih senčnejših legah. Uvrščamo jih v zvezi Quercion pubescentis-petraeae BR.-BL. 1931 in Erythronio-Carpinion betuli (HT. 1958) Marinček 1993. V tej skupini je tudi ploskev št. 2035 z objekta »Podgovec«, ki se nahaja na robu globlje vrtače. Na predelih, kot je ta ploskev, uspevajo tudi bolj mezofilne vrste, značilne za gozdove belega gabra in bukve, med njimi kopitnik {Asarum europaeum), ciklama {Cyclamen purpurascens), trobentica {Primula vulgaris), kovačnik {Lonicera caprifolium), jetmik {Hepatica nobilis) in druge. Na splošno pa ni prav veliko vrst, ki bi izrazito delile obe skupini ploskev. V prvi skupini lahko tako v pritalni vegetaciji najdemo nekaj več črnega gabra (Ost^'a carpinifolia), navadnega srobota {Clematis vitalba), skalne krhlike {Frangula rupestris) m skalne glote {Brachypodium rupestre). Poleg že omenjenih mezofilnejših elementov je v drugi skupini tudi nekaj več maklena {Acer campestre) in leske {Corylus avellana). Značilni floristični elementi se pojavljajo v močno spremenjenih borovih in tudi v relativno ohranjenih kraških gozdovih. V grmovni in zeliščni plasti vseh proučevanih ploskev se z veliko stopnjo zastiranja pojavljajo mali jesen {Fraxinus ornus), navadni bršljan {Hedera helix) in jesenska vilovina {Sesleria autumnalis). 30 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 58 16 15 LU O Z < 14 1- (n D z 13 S Q _i 12 O D UJ < 11 < Q 10 $ 9 8 1064 1113 1004 1119 1026 p 2059 PROF 2041 2018 ZEK_3 ZEK_2 KAMNO 2035 ZEK_1 Grafikon 4: Dendrogram popisov ploskev z objektov »Kobjeglava«, »Podgovec« in referenčnih ploskev s Sežansko-Komenskega Krasa Legenda in pojasnilo k grafikonu 4: • KAMNO - objekt »Kamnolom« - toploljubni submediteranski gozd črnega gabra in puhastega hrasta, oblika z rumenim drenom {Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstič 1974 cornetosum maris Poldini 1982) • ZEK_1 - submediteranski gozd gradna z jesensko vilovino, (Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae POLDINI (1964) 1982 - boljše rastišče, z več karpinetalnih elementov • ZEK_2 - submediteranski gozd gradna z jesensko vilovino, oblika z vijugasto mastnico (Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 avenelletosum flexuosae - slabše rastišče, z več aeidofilnih elementov • ZEK_3 - kraški gozd belega gabra z jesensko vilovino {Seslerio autumnalis-Carpinetum Zupančič 1997 (nom. prov.) - v manjši vrtači Graph 4: Dendrogram of plot surveys on the research locations »Kobjeglava«, »Podgovec« and reference plots from the Sežana-Komen Karst Legend and explanation to Graph 4: • KAMNO - research location »Kamnolom« - thermophile submediterranean forest Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstič 1974 cornetosum maris Poldini 1982 • ZEKJ - submediterranean forest Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 - better site with more carpinetal elements • ZEK_2 - submediterranean forest Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 avenelletosum flexuosae - lower productivity site with more acidophile elements • ZEKJ - kar St forest Seslerio autumnalis-Carpinetum Zupančič 199 7 (nom. prov.) - in a small sinkhole Urbančič M.. F erlin F., Kutnar L: Proučevanje pestrostih Skupine, ki so nastale na osnovi podobnosti v vegetacijski sestavi (grafikon 4) se dobro ujemajo s skupinami na osnovi podobnosti po skalovitosti, globini in vrsti tal (grafikon 1). Ploskve 1064, 1004 in 1113 pripadajo drugi skupini talnih razmer. Vse ostale so uvrščene v prvo skupino talnih razmer. Med njimi je tudi ploskev 2035, ki kaže nekoliko boljše rastiščne razmere kot ostale izbrane ploskve. Odstopanje te ploskve od ostalih je posledica ugodnejših mezoklimatskih razmer zaradi njene ugodne lege na robu vrtače. Floristična sestava in vertikalna zgradba pritalne vegetacije je pogojena z mnogimi dejavniki. Iz analiz strukture sestojev raziskovalnih ploskev je razvidno, daje pomemben dejavnik tudi večja ali manjša osvetljenost kot posledica različne stopnje razgrajenosti zgornje drevesne plasti v borovih nasadih. S tem so povezani tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na razraščanje vrst v pritalnih plasteh. To so npr. vlažnost in toplota. Poleg tega pa ima vpliv na zgradbo in sestavo vertikalnih plasti še mnogo drugih rastiščnih dejavnikov, med njimi tudi človek. 5 RAZPRAVA discussion 5.1 PEDOSEKVENCA IN TALNE ZDRUŽBE NA OBJEKTIH PEDOSEQUENCE AND SOIL ASSOCIATIONS ON RESEARCH LOCATIONS Matično kamnino objekta »Kobjeglava« tvorijo čisti, (na svežem prelomu) temnosivi apnenci iz zgornje kredne dobe. Na objektu »Podgovec« sestavljajo matično podlago zgomjekredni apnenci, dolomiti, apnene in dolomitne breče (JURKOVŠEK et al. 1996). Mestoma, (npr. v nekaterih vrtačah) pa se pojavljajo tudi do nekaj metrov debeli nanosi rjavo rdeče »kraške ilovice«. Na teh matičnih podlagah smo ugotovili naslednje genetsko zaporedje tal (pedosekvenco): nerazvita tla (litosole) - rendzine - rjave rendzine - tipični podtip pokarbonatnih kambičnih tal rumenorjave, rjave, rdečerjave in rdeče barve -lesiviran podtip pokarbonatnih kambičnih tal - tipična pokarbonatna izprana tla (luvisoli) z argiličnim horizontom rdečerjave do rdeče barve. Po Stritarju (1990) se na trdih karbonatnih kamninah pojavljata dve talni asociaciji: združba rendzinastih in združba pokarbonatnih tal. V združbo rendzinastih tal lahko 32 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 58 uvrstimo tla devetih ploskev, na katerih smo s sondiranjem našli le litosole in/ali rendzine, ter dve ploskvi, na katerih se poleg litosolov in rendzin pojavljajo tudi kambisoli, vendar z manj kot 10 % deležem. Vseh teh 11 ploskev (ploskve št. 1004 do 1020 in ploskev št. 1113) leže v desni tretjini dendrograma podobnosti ploskev po rastiščnih razmerah (grafikon 1). V združbo pokarbonatnih tal lahko uvrstimo tla dveh ploskev (št. 2059 in 2035, ki ležita na skrajnem levem robu dendrograma), na katerih smo ugotovili le kambisole in luvisole ter ploskev (št. 2023), na kateri prevladujejo rjava pokarbonatna tla, litosoli pa imajo 10 % delež predvsem zaradi precejšnje (25 %) skalovitosti in kamnitosti. Na ostalih 16 ploskvah imajo rendzična (litosoli in rendzine, ki so recentne starosti in pretežno organogenega porekla) in pokarbonatna tla (rjava pokarbonatna tla, terra rosse, luvisoli - katerih solum je sestavljen pretežno iz reliktne preperine matične podlage) tako visoke površinske deleže in so tako malopovršinsko prepletena med seboj, da jih uvrščamo v združbo rendzičnih in pokarbonatnih tal. V slovenskih pedoloških in drugih (geoloških, geografskih) virih najdemo tudi drugačne pristope k razvrščanju obravnavanih tal in pojmovanju terra rosse (npr. v: PRUS 1998): »Digitalna pedološka karta je bila narejena za liste Gorjansko, Branik in Vipava v letu 1990, list Trst 1993 in Divača 1995. Na apnencih in dolomitih najdemo na tem območju sledeče talne tipe: litosol, rendzina, rjava pokarbonatna tla in rdeče rjava tla oz. terra rosso. Recentni talni razvoj se nedvomno odraža v rendzini, prav tako, kot se reliktni razvoj tal odraža v nastanku rdeče rjavih tal oz. terra rossi, jerini ali jerovici. Pri rjavih pokarbonatnih tleh je reliktni značaj bolj zabrisan. Nedvomno je, da zaradi dolge dobe nastajanja obstaja tudi reliktni značaj teh tal, vendar pa se ta talna oblika pojavlja tudi v številnih asociacijah in prostorskem mozaičnem prepletanju s precej mlajšo rendzino. Ne nazadnje preko rjave rendzine sledimo genetsko povezani seriji tal, ki se začne z litosolom, nadaljuje z rendzino, rjavo rendzino, rjavimi pokarbonatnimi tlemi (tipičnimi) in konča z izpranimi rjavimi pokarbonatnimi tlemi. Take serije v primeru rdeče rjavih tal ne zasledimo in tudi ni predstavljena na pedološki karti. Terra rossa nastopa namreč le kot ilovka ali kremenica v podtipu ter v tipični ali izprani obliki. Tudi kartografske enote zajemajo le te kombinacije«. V citiranem besedilu pojem jerovica oziroma terra rossa obsega več FAO-Unesco talnih enot. V našem prispevku obravnavana pokarbonatna kambična in pokarbonatna sprana tla rjavo rdeče barve in evtričnih lastnosti uvrščamo v zgoraj citirano tipično in izprano - ^rbančičM., F erlin F., Kutnar L: Proučevanje pestrostL. obliko ilovke. Tal, ki bi ustrezala podtipu »kremenica«, na preiskanih ploskvah nismo našli. 5.2 RODOVITNOST RASTIŠČ SITE PRODUCTIVITY Povezovanje prirastoslovnih in talno-rastiščnih spremenljivk pri ocenjevanju rodovitnosti gozdnih rastišč v gozdarstvu pri nas ni uveljavljeno. Manjka predvsem pedološki del, vključno z bonitiranjem rodovitnosti tal. Poskus proučevanja povezanosti prirastnih in (mikro)rastiščnih spremenljivk, in sicer proizvodne sposobnosti sestojev ter skalovitosti rastišča in lege (KOTAR / ROBIČ 1990), predstavlja začetek, čeprav brez pedoloških analiz. Za rastišča, ki jih poraščajo monokulture črnega bora na Krasu, so bile v najnovejšem obdobju že narejene nekatere ocene rodovitnosti na podlagi prirastoslovnih kazalnikov za črni bor (REBEC 1998). Te ocene zato odražajo predvsem rodovitnost rastišč za črni bor. Naše ocenjevanje rodovitnosti rastišč na podlagi pedoloških kazalnikov in kamnitosti s skalovitosjo, ki smo jih tudi statistično preizkusili oziroma utemeljili (grafikon 1), pa naj bi odsevalo splošno rodovitnost rastišča, ne glede na drevesno vrsto. Zato je razumljivo, da med pedološko ter prirastoslovno oceno rodovitnosti rastišč (na podlagi povprečne višine dominantnih dreves), ki smo jo pridobili sočasno (preglednica 5), ni najbolj tesne povezanosti. Del tega neskladja gotovo nastaja tudi zaradi velike prostorske variabilnosti v tleh in sestojih in z njo povezane »poskusne« variabilnosti. Nekoliko presenetljivo pa je, da pedološke ocene rodovitnosti rastišč niso značilno povezane s srednjim premerom dominantnih dreves (niti z njihovim prirastkom) kot kazalnikom t.i. horizontalnih vplivov rastišča (preglednica 5). Šibkejša, kot smo pričakovali, je tudi povezava naših ocen rodovitnosti z vitkostnim koeficientom dominantnih dreves, ki naj bi bil hkrati kazalnik »vertikalnih« in »horizontalnih« rastiščnih vplivov. Zanimivo je, da povprečna višina dominantnih dreves na ploskvi ni značilno povezana s povprečnim premerom teh dreves (preglednica 5). Slednje med drugim posredno kaže, daje priraščanje črnega bora v višino pri tej starosti praktično zaključeno. Povedano daje slutiti, da črni bor zaradi skromnih ekoloških zahtev ni najbolj občutljiv kazalnik naravne rodovitnosti rastišč oziroma variabilnosti rastišč v pogledu rodovitnosti, ker odlično (»predobro«) izkorišča najslabša rastišča, najboljša pa v mnogo manjši meri (»preslabo«). Pri iskanju ustreznih kazalnikov 34 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 58 rodovitnosti rastišč na Krasu, ki jih poraščajo borovi sestoji, bi bilo zato najbolj priporočljivo kombinirati ocene rodovitnosti rastišč na podlagi pedoloških (vsaj globine tal in talnih tipov) ter prirastoslovnih spremenljivk (zgornja višina dreves pri primerljivi starosti). 5.3 BODOČI RAZVOJ VEGETACIJE NA OBJEKTIH FUTURE VEGETATION DEVELOPMENT ON RESEARCH LOCATIONS Območje objekta »Kobjeglava« v rastiščnem smislu ni enotno. Oblika površja, skalnatost in globina tal dajejo različne možnosti za uspevanje vegetacije. Potencialno naravno rastje na boljših, manj skalnatih, vlažnejših rastiščih z globljimi pokarbonatnimi rjavimi tlemi naj bi bili domnevno sestoji asociacije Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982, na najbolj skrajnih, skalnatih rastiščih pa sestoji asociacije Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstič 1974. V predelu »Podgovec« smo našli mozaik različnih rastišč, na katerih bi potencialno lahko rastlo več gozdnih združb. Možnosti, da bi na tem območju nekoč rasel celo bukov gozd, ne moremo povsem izključiti. Bolj realna je domneva, da so to rastišča gozdov gradna in (ali) belega gabra (npr. rastišča asociacij Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum Zupančič 1997 {nom. prov.)), le na manjših, najbolj skrajnih delih rastišča submediteranskega toploljubnega gozda črnega gabra in puhastega hrasta {Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstič 1974). Primerjava raziskovalnih ploskev objektov črnega bora z referenčnimi je nakazala relativno veliko podobnost v vegetacijski strukturi. Kljub temu, da so bili proučevani objekti v preteklosti pogozdeni s črnim borom, lahko na osnovi vrst sklepamo na podobne degradacijske procese pred zaraščanjem oziroma ogozditvijo. Za večino raziskovalnih površin bi lahko z veliko verjetnostjo sklepali (in je tudi dobro znano), da so bile to nekoč z gozdom neporaščene pašne površine. Na osnovi pojavljanja nekaterih rastlinskih vrst lahko sklepamo na progresiven razvoj v smeri stabilnejših gozdov. Pot do klimaksnega stanja verjetno vodi preko gozdov termofilnih listavcev v smer prevladujočih hrastovih gozdov z vključki gozdov belega gabra v vrtačah in ugodnejših depresijah na eni in stabilnih termofilnih gozdov na ekstremnejših rastiščih na drugi strani. Ob ugodnem progresivnem razvoju in ob vseh ---UrbančičM., Ferlin F.. Kutnar L: Proučevanje pestrosti.. znanih dejstvih tudi prevladujoč klimaksen bukov gozd v perspektivi ni povsem izključen. 6 POVZETEK Cilj raziskave je bil analizirati lastnosti in razvrstiti tla, oceniti rodovitnost rastišč ter ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora na Sežansko-Komenskem Krasu. Terenski del raziskave smo opravili v letu 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana na objektih »Kobjeglava« in »Podgovec«. Objekt «Kobjeglava« leži na apnencu in obsega 42,5 ha, na kateri prevladujejo plitvejša, manj razvita, recentna rendzinasta tla. Na objektu »Podgovec« s površino 17,5 ha tvorijo matično podlago apnenci, dolomiti, apnenčeve in dolomitne breče. Tu prevladujejo globlja, bolj razvita, reliktna pokarbonatna tla. Na vsakem objektu smo naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 x 20 m in jih trajno označili. Raziskovalne ploskve smo izbrali znotraj poprej postavljenih sub-stratumov (z mladovjem malega jesena in črnega gabra, z mladovjem hrastov, z mladovjem drugih listavcev). Talne razmere na ploskvah smo preiskali s polkrožno sondo (9 sondažnih mest), ki sega do 110 cm globoko. Po ploskvah smo dobili naslednje talno-rastiščne kazalnike: ekspozicijo, naklon terena (v %), kamnitost oziroma skalovitost terena (na 5 % natančno), globino organskega in mineralnega dela tal (v cm), površinske deleže talnih tipov (v %). Naredili smo bile tudi izkustvene ocene rodovitnosti rastišč na podlagi pedoloških kazalnikov ter kamnitosti in skalovitosti rastišč. Na podlagi analize drevja smo za potrebe raziskave pridobili naslednje prirastoslovne kazahiiki (za črni bor): srednjo višino in prsni premer dreves, vitkostni koeficient in letni debelinski prirastek (kot povprečje treh dominantnih dreves na plosvi). V vegetacijsko analizo smo zajeli tretjino tako izbranih raziskovalnih ploskev znotraj vsakega raziskovalnega objekta. Poleg teh smo izbrali tudi štiri referenčne ploskve na območju Sežansko-Komenskega Krasa, na katerih je vegetacija relativno dobro ohranjena. Popisali smo jo po standardni srednjeevropski metodi (BRAUN-BLANQUET 1964). Ocene zastiranja smo za statistične analize modificirali po van der Maarelu (1979). Za statistično razvrščanje talno-rastiščnih tipov smo uporabili metode hierarhičnga kopičenja po Wardu, za 36 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 58 primerjavo fitocenoloških popisov pa po načinu CLC {Complete Linkage Clustering). V obeh primerih je bila kot merilo podobnosti oziroma različnosti Evklidova razdalja. Pedološke analize so pokazale naslednje genetsko zaporedje talnih tipov: nerazvita tla (litosoli) - rendzine - pokarbonatna kambična tla rjave (rjava pokarbonatna tla) in rjavo rdeče barve {terra rossa) - pokarbonatna sprana tla (luvisoli). Po FAO-Unesco klasifikaciji so to naslednje talne enote: litični leptosoli - rendzični leptosoli - evtrični in kromični kambisoli - kromični luvisoli. Ugotovili smo številne podtipe, različice in oblike teh petih talnih tipov. Na 19 ploskvah smo ugotovili po dva talna tipa, na 8 ploskvah po tri, in na dveh ploskvah po štiri tipe tal. Ploskve smo statistično razvrstili v štiri glavne skupine oziroma talno-rastiščne tipe. Prva skupina zajema ploskve z največjimi globinami tal, najmanjšimi deleži rendzin ter največjimi deleži terre rosse in luvisola. Na teh rastiščih so dominantna drevesa v povprečju dosegala največje višine (Hdoni=21,7 m) in največjo stopnjo vitkosti (HD=62,3). Za drugo skupino ploskev (Hdom=20,9 m in HD=57,9) je značilen najmanjši delež kamnitosti s skalovitostjo, najmanjši delež litosolov, največji delež rjavih pokarbonatnih tal ter povprečna globina tal. Tretja skupina (Hdom=19,3 m in HD=53,9) izstopa predvsem po največji (43 %) kamnitosti in skalovitosti rastišča. Za četrto skupino ploskev (H