DELO LOGOPEDOV
Da bi otrok bolje govoril
V današnjem sodobno razvi-tem svetu ima govor osrednje mesto. Človek se mora v vedno večji meri javno predstavljati in dokazovati neposredno z go-vorom. Torej je funkcija in po-men   verbalne   komunikacije vedno večji; govor je dejansko vedno bolj potreben, zato ni vseeno, kako ga vzpodbujamo, kam ga usmerjamo, kako ga negujemo in kako ga poprav-ljamo v primeru govorne mot-nje. Dobro zgrajen govor skozi predšolsko obdobje je zdrava osnova za uspešen napredek v šoli glede na to, da poteka prenos  informacij   in  šolsko učenje v glavnem v verbalnem kodu.
Govorne motnje so zelo raz-šiijene, vedno več jih je opaziti med otroki in škodljivo vpliva-jo na otrtokov razvoj doma in v šoli. Govor je namreč pove-zan z mišljenjem, z jezikom, z branjem in pisanjem in še z mnogimi drugimi človekovi-mi funkcyami in procesi, zato lahko vpliva na vsa področja človekovega funkcionarja.
V naši občini, ki šteje 28.441 prebivalcev  in  ima  od  tega 1.042 predšolskih (samo otroci vključeni v WO in MŠ) in 3.340 šolskih otrok, smo začeli z logopedsko dejavnostjo leta 1982, ko je OIS za področje ce-le občine Grosuplje zaposlila
enega logopeda (samo za šol-ske otroke). Že na prvi pogled je razvidno, da je bilo s tem področje občine res pokrito s to dejavnostjo, vendar samo na papirju. Dejansko je na-mreč nemogoče z enim samim človekom pokriti tako veliko področje (tako v geografskem kot v poklicno-strokovnem ob-segu). V obravnavo so bili po sistematskem pregledu zajeti le najnujnejši in najtežji pri-meri.
Po nekajletnih razgovorih. statističnih dokazovanjih in strokovnih utemeljitvah o po-trebi in smotrnosti razširitve logopedske dejavnosti v pred-šolsko obdobje, to je v čas, ka je otrok najbolj prilagodljiv in sprejemljiv za spremembe in za učenje govora, ko govorna motnja še ni utrjena v preveli-ki meri, smo končno uspeli na-rediti korak naprej v tej smeri. Žal pa je bil ta korak naprej narejen le v kraju Grosuplje, medtem ko so v Šentvidu. Stični in Vidmu takrat stopili celo korak nazaj (ostali so brez logopeda). Mislim, da bi se mo-rali vprašati, po čigavi krivdi, kajti možnosti za razvoj na tem področju so takrat gotovo bile.
Kako je potekalo delo v Gro-suplju v zadnjih nekaj letih, bi najbolje vedeli povedati starši otrok, ki so imeli težave z go-
vorom. Glede na veliko število šolskih in predšolskih otrok, s katerimi sem se ukvaijala, sem mnenja, da je ta dejavnost dosegla velik napredek. Po-sebno dobro je steklo sodelo-vanje z vodstvom in delavci WO Grosuplje, ki so pokzali veliko pripravljenosti in željo po pridobitvi čimveč zanj, ki bi jim bila v pomoč pri vzgoji njim zaupanih otrok.
In kako bo v prihodnje? To boste spoznali in čutili prav kmalu, kajti namesto nadalj-njega razvoja bomo kar za več korakov stopili nazaj. Po mne-nju občinskih strokovnih de-lavcev naj bi en človek opravil ves tretman logopedskega dela (ki zajema logopedsko preven-tivo, logopedsko diagnostiko, logopedsko terapijo in logo-pedsko protetiko) za vse pred-šolske in šolske otroke v naši občini, to je za več kot 4.382 otrok. Rada bi vedela, na pod-lagi kakšnih strkovnih uteme-ljitev so sprejeli tak sklep. Res, da je denarja malo in je potreb-no varčevati povsod, vendar bi lahko marsikje prej kaj odteg-nili. kot da vedno odtegujemo in jemljemo le otrokom - otro-kom, ki bodo čez nekaj let odrasli, ki bodo čez nekaj let predstavljali našo občino, našo državo, in vprašam vas, kako?! I. KOGOVŠEK