GLASILO OBČINE DOMŽALE 9. marec 2007 - letnik XLVII, št. 3 8. Gostičevl dnevi - slavnostni koncert solistov Opere HNK Zagreb In SNG Opera In balet Ljubljana v Kulturnem domu Franca Bernlka Domžale. Mednarodni gorniški filmski festival Zgodil se je prvi resnično obsežen mednarodni gorniški filmski festival pri nas, kot se je izrazil njegov direktor in idejni oče, vrhunski alpinist Silvo Karo. Silvo je o takem festivalu sanjal že leta in letos celo uresničil svoje sanje. S pomočjo mladega društva za gorsko kulturo in Občino Domžale, Cankarjevega doma v Ljubljani ter seveda sponzorjev, je tako izpeljal zahtevni program in nam pripeljal odličen filmski festival. Kulturni dom Franca Bernlka Domžale je poskrbel, da smo se tudi v našem prostoru srečali z Izvrstno umetnico, mezzosopranlstko Marjano Lipovšek, ki je skupaj z basistom Alfredom Burgstallerjem In pianistom Antonvjem Sprlrljem pripravila napozabno doživetje v polni dvorani našega osrednjega kulturnega hrama. Svoje glasovne In muzlkalne kvalitete je največja zvezda med slovenskimi opornimi In koncertnimi pevkami predstavila tudi z Izvedbo slovenskih narodnih pesmi njenega očeta Marijana Li-povška. Uredništvo Slamnika se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste kakorkoli prispevali, da uspešno zaključujemo svoj mandat. Uredništvo Kulturno društvo Groblje Petek, 23. marec, ob 20. uri Sobota, 24. marec ob 20. uri Kulturni dom Groblje Domača komedija STANOVALCI V upanju, da ste lepo praznovale 8. marec - dan žena, vam želimo veliko prijetnih trenutkov tudi ob 25. marcu - materinskem dnevu. Pogovor z nagrajencem za življenjsko delo na področju športa Dober dan, Jože Rape, st Pred kratkim je Zavod za šport in rekreacijo Domžale letošnjo nagrado za življenjsko delo na področju športa in rekreacije podelil Jožetu Rapetu, st., sprva telovadcu, nato pa nogometašu, funkcionarju in ljubitelju nogometa, kije zaznamoval vse njegovo življenje in mu še danes pomeni popestritev življenja v prijetni hiši v Zaborštvu, kjer z ženo Marijo ob številnih obiskih otrok, vnukov in pravnukov lepo preživljata svojo starost. Nadaljevanje na strani 4. NOVA BREZPLAČNA ŠTEVILKA PROMETNIH INFORMACIJ! modra Številka (((•080 88 18") Naslednja številka Slamnika po TERMINSKEM PLANU za leto 2007 izide 9. aprila, torej bo potrebno prispevke oddati do 26. marca 2007, ne pozabite, da jih pričakujemo na elektronskem naslovu info@kd-domzale.si. Vabila Osnovna šola Dragomelj torek, 13. marec, ob 18.30 uri gabrov gaj za šolo Gregorjevanje Turistično društvo Jarše - Rodica Gregorjevanje nedelja, II. marec, ob J8. uri pri Osolinovem mlinu v Srednjih Jaršah Praznovanje dneva žena in materinskega dneva petek, 16. marec, ob 18. uri Kulturni dom Groblje ******* Po nagelj na Limbarsko goro nedelja, 18. marec, ob 11. uri Kulturno društvo Ihan petek, 23. marec, ob 19. uri Dom krajanov Ihan tradicionalna pomladna prireditev Valček za mamo k Š5************'* Športno rekreativno društvo Konfin - Sveta Trojica nedelja, 25. marec, ob 17. uri Dom krajanov Žeje prireditev ob materinskem dnevu in dnevu žena Mamici moji Župnijska Karitas Domžale Ponedeljek, 26. marec, ob 17. in 19. uri Kulturni dom Franca Bernika Domžale Prireditev ob materinskem dnevu Vabljeni ELEGANCE Cankarjeva ulica 13, Domžale Že 17 let največja ponudba obutve v Domžalah! Objavljamo akcijo določenih otroških, ženskih in moških modelov obutve, Cveta ZALOKAR ORAŽEM, poslanka v Državnem zboru RS, vabim na poslanski večer z Natašo Pire - Musar v četrtek, 15. marca, ob 18. uri v Knjižnici Domžale informacijsko pooblaščenko, odgovorno za dostop do javnih informacij in varstvo osebnih podatkov,'občanko Domžal, motoristko, pravnico in bivšo novinarko ... Pridite, če vas zanima, kjer vas lahko snemajo z varnostnimi kamerami in kje ne, kako so varovani vaši zdravstveni podatki, ali je prav, da so evidence nepremičnin javno dostopne ... Kje je meja med varnostjo in zasebnostjo? Prijazno vabljeni! znižanih od evra do evrov! Akcija velja od 12.3. do 31.3.2007 oziroma do razprodaje zalog! pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, od 26. do 30. marca 2007 zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov od 16. do 21. aprila 2007. HALO PIZZA 01/729 11 11 01/723 "7~7 -7\7 f? T fV M7 i !% A JL> M M^nMii/Tk HAMFHIÊi d.o,o. Perovo 20, Kamnik Dežurni tel.: 051/626941 Tel. ambulante: 01/83095 77 Nov delovni čas: pon - pet: 7h - ISh; sob: 7h - lih Spoštovani bralci, drage bralke Ob koncu Vsega lepega je enkrat konec, pravi slovenski pregovor. S sklepom Občinskega sveta Občine Domžale o novem vodstvu Slamnika se je zaključil mandat sedanjemu vodstvu občinskega glasila. Nekateri bi rekli, da je to predolgo obdobje, za druge ravno prav, tretji pa bi predlagali še eno mandatno obdobje. Sama sem se že pred časom odločila, da je slabih osem let opravljanja funkcije odgovorne urednice ravno prav in nisem želela več kandidirati za to funkcijo. Lagala bi sami sebi, pa tudi tistim, ki me malo bolj poznajo, da je bila moja odločitev lahka. Kot je rekel eden od mojih prijateljev, tudi sam dolga leta urednik: ko enkrat s Slamnikom resno delaš, ti zleze pod kožo. In meni je zlezel in ko se poslavljam od ured-nikovanja, tudi za to slovo kot za vsa druga, velja, da ti vzame s seboj košček srca. Verjamem, da ste, spoštovani bralci in bralke, opazili, da smo Slamnik delali s srcem: sama kot odgovorna urednica, oba moja pomočnika, pa tudi člani uredništva, tehnični urednik in lektorica, pa naša tajnica in vodstvo Kulturnega doma Franca Bernika. Nikoli, ampak prav res nikoli nam ni bilo vseeno, kakšen bo naš časopis. In če so se včasih med nami kresale iskrice nerazumevanja, smo jih znali spreminjati v iskrice prizadevanj, da bi bilo naše glasilo še boljše. Naša želja, da vsaj poskušamo narediti naše glasilo aktualnejše, seje uresničila tako, daje Slamnik postal tritednik; skušali smo ga popestriti s kar največ fotografijami, v vseh letnikih boste našli na desetine, da ne rečem stotine obrazov, ki so na tak način iztrgani iz pozabe, saj bodo tudi ko bodo strani starih številk porumenele, njihove zgodbe in podobe ostale zapisane. V dobro si štejem, da smo v vseh letih dela za objavo zavrnili zelo majhno število prispevkov, da smo večini avtorjev ustno ali pisno predlagali, kako bi prispevek oblikovali, da bi ga lahko objavili. Včasih so se avtorji odzvali, včasih ne in verjemite, da mi v primerih, ko sem morala odkloniti objavo prispevka, ni bilo lahko. O vzrokih ne-objav smo redno poročali občinskemu svetu, kjer navadno odmevov ni bilo. Glede nato. da izdajateljski svet v vseh letih nt prejel nobene pritožbe, si upam trditi, da z neobjavami nismo prizadeli njihovih avtorjev, temveč so razloge razumeli. Če ni tako, potem tistim, ki sem jih ali smo jih na tak način prizadeli, zadnje opravičilo. Pred vami je torej zadnja številka, v kateri so v kolofonu naša imena. Mislim, da lahko v imenu uredništva rečem, da s ponosom zapiramo zadnjo številko, pa tudi s hvaležnostjo do vseh, ki SO v vseh teh letih sodelovali /. nami; do vseh tistih, ki so našli za naše delo pohvalno ali pa kritično besedo ter so naše delo cenili; malo manj hvaležnosti ostaja za tiste, ki v Slamniku vidijo le nizanje prispevkov, ki pridejo ali pa tudi ne, drugega dela pa po njihovem mnenju s časopisom pravzaprav ni. Naslednja številka Slamnika po TERMINSKEM PLANU za leto 2007 izide 9. aprila, torej bo potrebno prispevke oddati do 26. marca 2007, ne pozabite, da jih pričakujejo na elektronskem naslovu ¡nfo@kd-domzale.si. Čeprav sem v prejšnji številki obljubila tudi imena tistih, ki se jim želim zahvaliti, sem ugotovila, da jih je preveč, da bi jih naštevala. Prepričana sem, da bodo sami ugotovili, da prav posebej njim namenjam veliki HVALA za vse, čeprav sem bila v preteklih letih deležna od vsakega posebej, verjamem pa tudi. da bomo ostali iskreni prijatelji in prijateljice čeprav ne bom odgovorna urednica. Na svidenje, Slamnik in naj te prijazne poti vodijo v prihodnost. Verjamem v to, še bolj pa v naslednjo misel: »Ko si tlakujemo pot, po kateri hodimo, se spomnimo na stezo, kjer smo bili srečni«. Še enkrat hvala in lepo se imejte! Vera Vojska, odgovorna urednica Ob 1. marcu -dnevu civilne zaščite Letošnja dobitnika priznanj: Ladislav Hacein Gasilska zveza Domžale Med številnimi dnevi, ki obeležujejo posamezne aktivnosti, ima 1. marec kot dan civilne zaščite posebno mesto, saj se tedaj spomnimo posameznikov, društev in organizacij, ki v okviru sistema zaščite in reševanja pomagajo pri preventivnih aktivnostih, še pomembnejša pa je njihova naloga v primeru različnih naravnih in drugih nesreč. Letošnji tradicionalni sprejem za vse, ki na tem področju delujejo v Občini Domžale, je pripravil župan Toni Dra-gar. Prisotnim je čestital ob dnevu civilne zaščite ter spregovoril o pomenu tega področja, za katerega lahko rečemo, da je v naši občini dobro organizirano, pa tudi, da so ekipe dobro usposobljene in primerno opremljene. K OBČINSKI SVET temu veliko prispevajo različne vaje, z zadnjo smo preverjali uporabnost nove gasilske lestve za posredovanje v višjih nadstropjih poslovno stanovanjskih blokov, pa tudi tekmovanja, na katerih uspešno sodelujejo tudi ekipe iz naše občine. Vsem, ki kakorkoli delajo na področju zaščite in reševanja se je za^j hvalil za delo in jim tudi v prihodnje zaželel veliko uspehov pri preventivnih dejavnostih ter čim manj posredovanj ob različnih nesrečah. Posebna pozornost na tokratnem srečanju je bila namenjena letošnjima prejemnikoma priznanj poveljnika civilne zaščite RS, za katera ju je predlagal domžalski poveljnik CZ, Franc Anžin. Tako je bronasti znak civilne zaščite za prizadevanja v okviru Občinskega štaba za civilno zaščito, kjer je zadolžen za zagotavljanje nujne medicinske pomoči, prejel zdravnik Ladislav Hace, ki že vrsto let deluje na področju prve medicinske pomoči, zadnje več kot 10 let pa uspešno opravlja naloge na področju civilne zaščite ter sodeluje pri pripravah zaščitno-reševalnih vaj in pri drugih oblikah usposabljanja ter preverjanja enot za prvo pomoč. S svojo dejavnostjo je pomembno prispeval k razvoju in krepitvi usposobljenosti in pripravljenosti civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, » reševanje in pomoč v občini. Gasilska zveza Domžale je srebrni znak CZ prejela za več kot 50-letno opravljanje pomembnega dela organiziranja, usmerjanja in usklajevanja aktivnosti prostovoljnih gasilskih društev ter s svojo dejavnostjo predstavlja steber zaščitno-reševalnega sistema v občini. S svojim delom prispeva k učinkovitem delovanju občinskega zaščitno reševalnega sistema in ima izjemne zasluge pri razvijanju in krepitvi varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter reševanju občanov in njihovega premoženja v občini Domžale. Skrbi za strokovno usposabljanje in opremljanje operativnih gasilcev ter zagotavljala učinkovite intervencije ob požarih, poplavah, neurjih ter drugih nesrečah, s preventivnimi in propagandnimi akcijami pa preprečuje nastajanje požarov ter drugih nesreč. Sodeluje pri pripravi in izvedbi občinskih zaščitno-reševalnih vaj ter drugih oblik usposabljanja. Posebej pomembno je, da veliko časa namenja delu z mladimi in si za prihodnost zagotavlja zadostno število usposobljenih kadrov. Glede na navedeno bo gasilska zveza s svojimi društvi tudi v bodoče pomenila steber občinskega zaščitno-reševalnega sistema. Čestitamo! stran 2 3. seja Občinskega sveta Občine Domžale Kadrovske zadeve, proslave in proračun v prvem branju 3. sejo Občinskega sveta Občine Domžale, 21. februarja 2007, je s pozdravom ter predlogom zapisnika 2. seje pričel predsedujoči, Toni Dragar, župan Občine Domžale. O predlogu zapisnika so razpravljali Janez Limbek, N.Si, Bogdan Zupan, Peter Verbič - Lista za Domžale, ter Franc Gerbec, SD, slednja sta bila mnenja, da je potrebno v zapisnik vključiti pomembnejše ugotovitve ter ključne poudarke razpravljavcev ter ločena mnenja. Na predlog predsedujočega se bo zapisnik dopolnil ter obravnaval na naslednji seji. Na predlog Roberta Hrovata, SDS, se je običajno zadnja točka dnevnega reda Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve prestavila na začetek seje. Tej odločitvi pa je sledila kopica vprašanj, predlogov, pobud pa tudi nezadovoljstva z nekaterimi odgovori. Vprašanja, pobude, predlogi In zahteve Tako je Janez Stibrič, SDS, postavil vprašanje v zvezi z uresničevanjem pogodbe o spletni kavami z Makijatom; predlagal je sanacijo luknjastega makadama sredi Domžal; zahteval popravek v Delu, kjer so bili v prispevku o deponiji navedeni neresnični podatki ter predlagal, da se za potrebe svetnikov in svetnic uredi računalnik. Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale, je predlagal, da se na spletno stran uvrstijo zapisniki vseh odborov in komisij; predlagal je čimprejšnje reševanje problematike TEN TENA ter njegovo preureditev v večnamensko športno dvorano ter se zavzel za ureditev sanitarij na domžalskem pokopališču; Janez Limbek, N.Si, je predlagal, da se uredi levo zavijanje v Depalo vas, ki je prometno nevarno; zahteval je ureditev poškodovane ceste iz krožišča v Radomljah proti Kamniku ter postavitev informativnih tabel pred Domžalski dom ter vprašal, zakaj se cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu izvaja le v ZD Domžale in ne pri vseh izbranih zdravnikih; Franc Černagoj, Zelena stranka, je izrazil nezadovoljstvo z odgovori na njegova vprašanja ter zahteval ponovne odgovore v zvezi z gradnjo Lidla.urejanjem parkov, ureditvijo meja funkcionalnih zemljišč, sodelovanja gozdarjev ter zmanjševanjem varovalnih pasov ob cestah (npr. Šumberk). Lovro Lončar, SDS, je predlagal, da se ob zapisnikih vodijo pregledi nerealiziranih sklepov ter neodgovorjenih svetniških vprašanj; zanimalo gaje čiščenje in zniževanje nasipov ob Kamniški Bistrici. Maj-da Pučnik Rudi, SDS, je vprašala o nadaljnji gradnji plinifikacije ter o možnostih sanacije Prešernove in Hujske ceste zaradi udarnih jam. Franc Gerbec, SD, je predlagal, da se s posebnimi prometnimi znaki prepove jahanje ob obrežjih Kamniške Bistrice; zanimalo gaje, kaj je z naročeno študijo o dvigu nasipov ob obrežjih za zaščito pred stoletnimi vodami. Pavel Ce-rar, LDSJe opozoril na nepreglednost novega uvoza na Skrjančevem, Robert Hrovat, SDS, pa se je želel seznaniti z vsemi pogodbami v zvezi z nameravano gradnjo doma starejših občanov na Viru (Vital Senior), zanimal gaje terminski plan ureditve cest po gradnji kanalizacije ter aktivnosti v zvezi s Podjetniško cono Želodnik. Sonja Heine, N.Si, pa je postavila vprašanje v zvezi z nameravano reorganizacijo banke ter posledicami za skupno podjetje ICJ, zanimalo jo je, ali Občina razmišlja o prodaji oz. nakupu deleža v ICJ; Roman kurman-šek, SDS, je opozoril na protipoplavne ukrepe v zvezi z AC, kjer še ni sprejetih dogovorov o upravljanju in vzdrževanju zapornic, zahteval je sanacijo mostu čez AC na cesti Dob - Gor-juša ter zaprosil za podatke o čiščenju robov strug v letu 2006. Kadrovske zadeve Po kratki obrazložitvi predsednika KVIAZ, Vinka Juharta, so svetniki in svetnice soglasno imenovali še manjkajočo komisijo in odbor Občinskega sveta Občine Domžale: Komisija za vloge In pritožbe 1. HROVAT Robert /SDS/, Ulica 7. avgusta štev. 15, 1233 Dob, predsednik 2. KOS Saša /LDS/, Ljubljanska cesta štev. 22, 1230 Domžale, članica 3. mag. ZABRET Florjan /Peter Verbič-Lista za Domžale/, Krtina štev. 28 B, 1233 Dob, član 4. ROVANŠEK (iregor/SD/, Vir, Bukovčeva ulica štev. 6, 1230 Domžale, član 5. RAVNIKAR Rok /SLS/, Sveta Trojica št. 8, 1233 Dob, član Odbor za varstvo okolja I. ULČAR Miha /Lista moje Domžale - varne in uspešne/. Partizanska ul. št. 3, 1230 Domžale, predsednik 2. CERAR Pavle /LDS/, Gubčeva ulica štev. 14, 1233 Dob, član 3. KOROŠEC Matjaž /LDS/, Ulica Antona Skoka štev. 14, 1230 Domžale, član 4. HROVAT Robert/SDS/, Ulica 7. avgusta štev. 15, 1233 Dob, član 5. KURMANŠEK Roman / SDS/, Gorjuša štev. 2, 1233 Dob, član 6. GRADIŠAR Robert /Peter Verbič-Lista /a Domžale/ Srednje Jarše, Golčajska ul. štev. 17, 1230 Domžale, član 7. dr. HABE Franc /SD/, Rojska cesta štev. 31, 1230 Domžale, član Novo vodstvo lokalnega glasila Slamnik Uvodno informacijo o predlogu novega vodstva lokalnega glasila Slamnik je podal Vinko Juhart, predsednik KVIAZA. V razpravi so sodelovali: Robert Hrovat, SDS, ki je v imenu svetniške skupine SDS poudaril, da bi morali občinsko glasilo voditi ljudje iz občine Domžale ter predlagal prekinitev točke, ker so vložili predlog spremembe Odloka o glasilu Slamnik, pohvalil je tudi delo dosedanje odgovorne urednice. F,nako se s kandidatko i/ druge občine ni strinjal Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale, ter se zavzel, da bi bil pomočnik odgovorne urednice iz »opozicije«. I ,<>vro Lončar, SDS, je pogrešal osnovne poda-Ike o predlaganih kandidatih ter se zahvalil dosedanji odgovorni urednici; poudaril je, da ne nasprotuje kandidatom, pač pa zaradi pomanjkanja osnovnih podatkov predlaga prestavitev odločanja; Franc Gerbec, SD, je prestavil reference kandidatke za pomočnico odgovorne urednice ter menil, da je dovolj podatkov za odločanje, stalno prebivališče v občini ne more biti pogoj za imenovanje. Rok Ravnikar, SLS, je menil, daje dosedanji Slamnik, ki ga lahko ocenjuje tudi kot član uredništva, v primerjavi z drugimi tovrstnimi časopisi dober ter je postavil visoka merila tudi prihodnjemu vodstvu, strinjal seje s pomisleki, daje za odločanje premalo podatkov; enakega mnenja je bil tudi Janez Stibrič, SDS, tudi dosedanji član uredništva, ki je zaradi pomanjkanja podatkov in neprestavitve kandidatk podprl prekinitev točke. Sledila je razprava mag. Jožice Polanc, LDS, ki je govorila o glasovanju na KVIAZ, mag. Marko Vresk, LDS, je povedal, da se je dosedanja odgovorna urednica odločila, da ne kandidira več, postavil pa je vprašanje, ali lahko predpišemo, daje kandidat za odgovornega urednika iz občine Domžale. Miha Ulčar, Lista Moje Domžale - vame in uspešne, je podprl imenovanje, opozoril pa na predhodno usklajevanje, katerega se svetniške skupine ne držijo. Sledile so številne replike, v kaki ili so sodelovali Franc Gerbec, SD, Lovro Lončar, SDS, Robert Hrovat, SDS, Rok Ravnikar, SLS, Janez Stibrič, SDS. Na predlog Franca Gerbca, S D, je bil odmor, po katerem je poročal, da seje njihova svetniška skupina odločila za podporo predlaganim organom Slamnika. Po predstavitvi kandidatke za odgovorno urednico, ki jo je opravil Vinko Juhart, predsednik KVIAZ, so svetniki in svetnice zavrnili predlog Roberta Hrovata, SDS, da se točka iz razloga, ker kandidatki nista imeli priložnosti, da se predstavita, prekine, ter s 16 glasovi /A in enim PROTI potrdili novo vodstvo Slamnika, in sicer: 1. Za odgovorno urednico glasila »SLAMNIK« se imenuje Tina ŽELEZN1K /LDS/, Janševa ul. št. i I, 1234 Mengeš 2. Za pomočnico odgovorne urednice glasila »Slamnik« se imenuje Mateja A. KEGEL /SD/, Miklošičeva 15, 1230 DOMŽALE 3. Za člane uredništva glasila »Slamnik« se imenujejo : 1. Katarina KARLOVŠEK /Peter Verbič - Lista za Domžale/, Ulica Antona Skoka, št. 7, 1230 Domžale 2. Janez STIBRIČ /SDS/, Rodiea, Perkova ulica 12, 1230 Domžale 3. Špela KOČAR/Lista moje Domžale varne in uspešne/, Rova, Kolovška c. št. 2, 1235 Radomlje 4. Marija PUKL/DeSUS/, Vir, Hubadova ul. št. 2, 1230 Domžale 5. Špela DRAGAR /N.Si/, Kovačeva la, 1000 Ljubljana 6. Vera VOJSKA /LDS/, Dob, Prešernova ul. št. 10, 1233 Dob 7. Jure FLI.RIN /Zelena stranka/. Ljubljanska c. št. 59, 1230 Domžale 4. Za predsednika in člane Izdajateljskega sveta glasila »SLAMNIK« se imenujejo: 1. mag. Milan PIRMAN /LDS/, Podrečje št. 46A, 1230 Domžale - predsednik 2. Miroslav ZIDAR /Pet« Verbič - Lista za Domžale/, Zaboršt, Pot za Bistrico št. 19, 1230 Domžale-član Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domža-lec, kije izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (I številka), 1935 (1 Številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.II.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednici VERA V()JSKA Tel.: 72-20-100 (041) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice /KiA('AMI K NIK, člani uredništva: SAŠA KOS, JANI i/. SIIHKK , BOGDAN OSOI.IN, DARJA ANDRFJK A, JURE Fl.liRIN, METKA ZUPANliK in ROK RAVNIKAR. Tehnični urednik: JANEZ DEMŠAR. Lektorica: IRENA STARIČ Uredništvo glasila SLAMNIK jena Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo ERNAŽABJEK, to].: 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: infofatkd-domzale.si URADNI: URI;: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. X9/98) sodi časopis med proizvode, /a katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Podgorje 61 b, 1241 Kamnik. Tisk: Sctd.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana- Polje. stran 3 OBČINSKI SVET 3. Matjaž GERČAR /SDS/, Vir.Ču-farjeva lil. št. 14, 1230 Domžale - član 4. Ljubica GABER /Lista obrtnikov - podjetnikov/, Finžgarjeva ul. št. 20, 1233 Dob-član 5. Taja GUBENŠEK /SD/. Miklošičeva ul. št. 19, 1230 Domžale - član 6. Rok RAVNIKAR /SLS/, Sveta Trojica št. 8, 1233 Dob - član 7. Marjeta RODE /Lista moje Domžale - varne in uspešne/, Homec, Gostičeva c. št. 19, 1235 Radomlje - član 8. mag. Marko VRESK /LDS/, Miklošičeva ul. št. 1E, 1230 Domžale - član 9. Saša KOS /LDS/, Ljubljanska c. št. 22, 1230 Domžale-član Nadzorni odbor Po razpravi Franca Černagoja, Zelena stranka, Antona Preskarja, LDS, je župan Toni Dragar pojasnil, da se koalicijska pogodba, h kateri so povabljeni SD, Lista Moje Domžale - varne in uspešne, DeSUS, Demokratična stranka upokojencev ter Lista obrtnikov - podjetnikov, šele oblikuje in še ni dokončna. Sledila je razprava mag. Milana Pirmana, LDS, Andreje Jarc Pogačnik, SD, Franca Gerbca, SD, Roberta Hrova-ta, SDS, nato pa so na predlog predsedujočega točko prekinili in bo po usklajevanju na KVIAZ obravnavana na naslednji seji. Po razpravah Petra Vcrbiča, Peter Verbič - Lista za Domžale, in mag. Milana Pirmana, LDS, ter pojasnilu Vinka Juharta, predsednika KVIAZ, je sledilo imenovanje Občinske volilne komisije Občine Domžale v naslednji sestavi: predsednik: Peter PRIMOŽIČ, Prečna ul. št. 16, 1230 Domžale namestnik predsednika: Bojan ARI I, Ulica Matije Tomca št. 4, 1230 Domžale član: Miroslav NAGLIC, Ihan, Goričica pri Ihanu, št. 44, 1230 Domžale namestnica člana: Ivica BIRK, Levstikova ul. št. 2, 1230 Domžale Urška ILIČ V1DRGAR, Pot pod hribom št. 10, 1230 Domžale namestnik člana: Gorazd KRIŽAN1Č, Prešernova cesta št. 33, 1230 Domžale članica: Jana VAJDA, Podrečjc št. 88, 12.30 Domžale namestnika člana: Franc OVSEC, Gorjuša št. 31, 1233 Dob Predstavniki javnih zavoda občine v svetih lov Po uvodni informaciji Vinka Juharta, predsednika KVIAZ. in razpravi Petra Verbiča, Peter Verbič in Lista za Domžale, Janeza Stibriča, SDS, Franca Gerbca, SD, Andreje Jarc Pogačnik, SD, mag. Milana Pirmana.LDS, mag. Marka Vreska, LSD, so bili sprejeti naslednji sklepi: I ■ Za predstavnike Občine Domžale v Svet uporabnikov pri Občini Domžale sc imenujejo: 1. Miroslav ZIDAR, Zaboršt, Pot za Bistrico št. 19, 1230 Domžale 2. Roman KIIRMANŠEK, Gorjuša št. 2, 1233 Dob 3. Darko JENKO, Študljanska c. št. 33A, 1230 Domžale 4. Rok RODE, Homec, VIII. Ulica št. 12, 1235 Radomlje 5. Maksimiljan KARBA, Področje št. 22, 1230 Domžale 2. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Osnovne šole Domžale se imenujejo: 1. Romana KARNER, Vir, Saranovi-čeva e. št. 31B, 1230 Domžale 2. Darka BITENC, Sejmiška ul. št. 36, 1230 Domžale 3. Marko FATUR, Smoletova ul. št. 7, 1230 Domžale 3. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Osnovne šole Dob se imenujejo: 1. Marija CVETKO, Trdinova ul. št. 4, 1233 Dob 2. Robert 1IROVAT, Ul. 7. avgusta št. 15, 1233 Dob 3. Pavel CERAR, Gubčeva ul. št. 14, 1233 Dob 4. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Osnovne šole Vcnclja Perka se imenujejo: 1. Katarina KARLOVŠEK, Ul. Antona Skoka št. 7, 1230 Domžale 2. Urška KABA.I, Mačkovci št. 67, 1230 Domžale 3. Saša KOS, Ljubljanska c. št. 22, 1230 Domžale 5. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Osnovne šole Rodica se imenujejo: 1. Janez ST1BR1Č, Rodica, Perkova ul. št. 12,1230 Domžale 2. Mohor PODBEVŠEK, Miševa ul. št. 22, 1230 Domžale 3. mag. Tanja GRUENFELD, Trdinova ul. št. 6, 1230 Domžale 6. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Osnovne šole Preserje pri Radomljah se imenujejo: 1. Viktor MARINŠEK, Kamniška c. št. 32A, 1235 Radomlje 2. I ima ŠKR.IANC OGOREVC, Škr-jančevo št. 21, 1235 Radomlje 3. Damjana KOROŠFX\ Ljubljanska c. št. 80, 1230 Domžale ' 7. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Osnovne šole Dragomclj se imenujeta: 1. mag. Jožica POLANC, Zaboršt, Šumberška c. št. 32, 1230 Domžale 2. Kristina SLAPAR, Ljubljanska c. št. 81, 1230 Domžale 8. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Osnovne šole Roje se imenujeta: 1. Jožica NAROBE, Srednje Jarše, Volfova ul. št. 2,1230 Domžale 2. Vera VOJSKA, Prešernova ul. št. 10, 1233 Dob 9. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Glasbene šole Domžale se imenujeta: 1. Tanja ZAJC ZUPAN, Nožice, < io-stičevaul. 48 A, 1235 Radomlje 2. Liljana JUIIART MASIIKOSA, Cesta borcev št. 5A, 1235 Radomlje 10. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Vrtca Domžale se imenujejo: 1. Martina URBANIJA, Rova, Rov-skac. št. 44, 1235 Radomlje 2. Aleš SAZONOV, Miklošičeva 2B, 1230 Domžale 3. mag. Jožica POLANC, Zaboršt, Šumberška c. št. 32, 1230 Domžale 11. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Vrtca »Urša« se imenujejo: 1. Doroteja GRMEK, Savska c. št. 31, 1230 Domžale 2. Kristina SLAPAR, Ljubljanska c. št. 81, 1230 Domžale 3. Dragica BAC, Ljubljanska c. št. 90, 1230 Domžale 12. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Zdravstvenega doma Domžale se imenujeta: 1. Franci GERBEC, Masarvkova ul. št. 12, 1230 Domžale 2. mag. Milan PIRMAN, Podrečje št. 46 A, 1230 Domžale 13. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Mestnih lekarn se imenuje: I. mag. Marko VRESK, Miklošičeva ul.št. 1E, 1230 Domžale 14. Za predstavnika Občine Domžale v Svet zavoda KTV Vir, Dob, Domžale se imenuje: 1. Roman LENASSI, Zaboršt, Pot za Bistrico št. 40, 1230 Domžale 15. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Javnega zavoda Center za mlade Domžale se imenujeta: 1. Primož Ž1BERT, Prečna ul. št. 14, 1230 Domžale 2. Jani NOVLJAN, Obrtniška ul. št. 1, 1230 Domžale 16. Za predstavnico Občine Domžale v Svet Centra za socialno delo Domžale se imenuje: 1. Dragica BAC, Ljubljanska e. št. OO, 1230 Domžale ' 17. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Doma upokojencev Domžale se imenuje: I. Nande STARIN. Ihan, Breznikova ul.št. 66, 1230 Domžale 18. Za predstavnika Občine Domžale v Svet Srednje šole Domžale se imenuje: 1. Vinko JUHART, Cesta borcev št. 5 A, 1235 Radomlje 19. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Knjižnice Domžale se imenujejo: 1. Mojiceja PODGORŠEK, Ihan, Selo pri Ihanu št. 55, 1230 Domžale- kot predstavnica ustanovitelja 2. Cveta ZALOKAR ORAŽEM, Poljska pot 10B, 1230 Domžale -kot predstavnica ustanovitelja 3. Andreja POGAČNIK JARC, Prešernova c. št. 43, 1230 Domžale - kot predstavnica zainteresirane javnosti 4. Marija KODERMAN, Sveta Trojica št. 11, 1233 Dob- kot predstavnica zainteresirane javnosti 20. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Javnega zavoda za šport in rekreacijo Domžale se imenujejo: 1. Peter VERBIČ, Srednje Jarše, Kamniška c. št. 11, 1230 Domžale 2. Janez LIMBEK, Rova, Hrastičje št. 16, 1235 Radomlje 3. Anton PRESKAR, Mačkovci št. 49, 1230 Domžale 4. loško KOROŠEC, Preserje, Tovarniška c. št. 23, 1235 Radomljah 21. Za predstavnike Občine Domžale v Svet Kulturnega doma Franca Kemika Domžale se imenujejo: 1. Viljem MA.IHEN1Č, Bemikova ul. št.6A, 1230 Domžale 2. Liljana JUHART MASTIKOSA, Cesta borcev št. 5A, 1235 Radom-Ije 3. Vera VOJSKA, Prešernova ul. št. 10, 1233 Dob - predlaga župan 22. Za predstavnico Občine Domžale kot koordinatorja za enake možnosti se imenuje: I. mag. Majda PUČNIK RJUDL, Hudo, Potočna ul. št. 2, 1235 Radomlje II. Predstavniki Občine Domžale v javnih zavodih nastopijo mandat s 01. 04. 2007 - po sprejetih zaključnih računih za leto 2006 z izjemo predstavnic v Svetu Osnovne šole Dragomelj, ki nastopita mandat takoj. Za predstavnike Občine Domžale v Svet javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - Območne izpostave Domžale, se imenujejo: 1. Anton PAVLIN, Na zavrteh št. 12, 1230 Domžale - predstavnik društev 2. Mihael STARBEK, Aškerčeva ul. št. 13, 1233 Dob-predstavnik društev 3. Janez HAFNER, Preserje, Gajeva ulica št. 23, 1235 Radomlje - predstavnik društev 4. Franci VELEPEC, Preserje, Vaška pot št. 10, 1235 Radomlje - predstavnik društev 5. JanaGREGORC, Taborska št. 10, 1230 Domžale - predstavnica društev 6. Danica ŠRAJ, Prešernova št. 36, 1235 Radomlje predstavnica društev 7. Lojze STRAŽAR, Vir, Valvazor-jeva ulica št. 8, 1230 Domžale - predstavnik društev 8. Aleš SAZONOV. Miklošičeva ulica št. 2B, 1230 Domžale - predstavnik lokalne skupnosti V svet javne zdravstvene službe se imenujejo: 1. mag. Rajko KREFT, Žeje št. 17A, 1233 Dob - kot predstavnik Občine Domžale 2. Cveta ZALOKAR-ORAŽEM, Poljska pot št. I OB, 1230 Domžale - kot predstavnica Občine Domžale 3. Kristina SLAPAR. Ljubljanska c. št. 81, 1230 Domžale - kot predstavnica župana 4. Barbara ŠKRLJ-GOLOB, Zdravstveni dom. Mestni trg št. 2, 1230 Domžale - kot predstavnica konce-sionarjev 5. Olga LOŽAR, Kamniška ul. št. 24, 1235 Radomlje - kot predstavnica koncesionarjev 6. Mira AŽMAN, Prešernova ul. št. 51, 12.30 Domžale - kot predstavnica Zdravstvenega doma Domžale ' 7. Mojca KOGOJ, Cesta v Podboršt št. 22,1231 Ljubljana-Črnuče-kot predstavnica Zdravstvenega doma Domžale 8. Dean KLANČIČ. St. Jurij št. 43, 1290 Grosuplje - kot predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije 9. Tatjana ISKRA, Groharjeva ul. št. 6,1241 Kamnik kot predstavnica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Nalo je Občinski svet Občine Domžale po razpravi Pavla Cerarja, LDS, in Lovra Lončarja, SDS, dal pozitivno mnenje k imenovanju Barbke DROBNIČ. stan. Pristavška c. št. 109, 4290 Tržič za imenovanje ravnateljice Osnovne šole Dob, nato pa brez razprave sprejel naslednji program proslav in prireditev občinskega pomena za leto 2007 : 8. februar - PREŠERNOV DAN (SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK) 19. april - PRAZNIK OBČINE DOMŽALE 27. april - DAN UPORA PROTI OKUPATORJU 9. maj - DAN EVROPE 25. junij - DAN DRŽAVNOSTI 26. december - DAN SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI Proračun za leto 2007 gre v razpravo Predlog proračuna Občine Domžale za leto 2007, ki je izšel v posebni knjižici, ki obsega več kot 200 strani, sta predstavila župan Toni Dragar in Dino Bolčina, načelnik Oddelka za finance. Načrtovani prihodki v letu 2007 so 17.988.008 evrov, odhodki pa 19.742.270, bo pa do sprejema predlagani proračun doživel kar nekaj sprememb, zato ga bomo predstavili ob njegovem sprejemu, tokrat pa le nekatera mnenja razpravljavcev ter zagotovilo, daje novi sistem financiranja občin ugodnejši za našo občino, vendar »velja biti previden«. Najprej so svetniki in svetnice prisluhniji pripombam posameznih odborov, ki sojin na seji podali njihovi predsedniki. Večina se s predlaganim proračunom strinja, je bila pa podana tudi vrsta pripomb, ki jih bo občinska uprava preučila in do druge obravnave nanje tudi podala odgovore. V razpravi so sodelovali: Janez Lim-bek, N.Si, je poudaril, da pričakuje. da bo proračun razvojno naravnan, kar pa v tem trenulku ne more biti, ker ni sprejetih razvojnih planov; opozoril je na dejavnost Zavoda za šport in rekreacijo Domžale na področju vzdrževanja športnih objektov, na poglobitev železniške proge v centru Domžal, obvoznico Krtina - Moste ter predlog svetniških skupin SDS, NSi in SLS, da se v KS Rova v prostorih nekdanje šole uredi vrtec; Anton Preskar, LDS, je predlagal, da se predvidi za področje cestne infrastrukture bančne kredite in evropska sredstva; da se več denarja zagotovi za investicije v mestu Domžale, hkrati je predlagal, da se v proračun uvrstijo naslednje investicije: gradnja povezovalne ceste skozi športni park ter ceste proti pokopališču ter rekonstrukcijo ceste v Studi od Savske ceste do nadvoza Ihan ter cesto mimo Ribo bara do mostu; zahteval je program porabe amortizacijskih sredstev, zbranih pri Prodniku, ter informacijo o sredstvih za sanacijo odlagališča. Franc Černagoj, Zelena stranka, je želel pojasnila v zvezi s povečanjem oz. zmanjšanjem postavk mednarodno sodelovanje, turizem, stanovanjska dejavnost, varstvo okolja, sanacija okolj-skih bremen, Češminov park, deponija v Dobu ter v zvezi z načrtom prodaje stvarnega premoženja in okoljske merilne postaje; Gregor Rovanšek je v imenu svetniške skupine SD opozoril na potrebo po pripravi projektov, za katere bi lahko pridobili evropska sredstva ter se morda zanje tudi zadolžili; na zmanjšanje prihodkov na posameznih segmentih; po njegovem mnenju ima proračun cca 1 mio evrov rezerve; predlagal pa je tudi povečanje postavk: za delovanje KS, lokalni podjetniški center (novo oblikovanje), sofinanciranje preventive v zdravstvu, cepljenje proti raku na materničnem vratu, MKC, muzejsko dejavnost, predlagal pa je tudi zagotovitev enakih pogojev za razvoj športa. Lovro Lončar, SDS, je opozoril na ureditev problematike Ko-liške ceste, gradnjo jezička pri Tosami. ukrepe na Bukovčevi cesti, povečanje sredstev za dejavnost KS ter predlagal, da se uprava opredeli do vseh zaključkov delovnih teles; Majda Pučnik Rudi, SDS, je menila, da proračun ni razvojno naravnan ter predlagala, da se upoštevajo potrebe vseh KS, zagotovi možnost evropskih sredstev, sprejme strategija, proračun pa naj bi bil tudi trajnostno naravnan; Rok Ravnikar, SLS, je opozoril na potrebne investicije v zagotovitev vodovoda za Goropeče, ureditev ceste med Žicami in Zagorico, ureditev klanca na Gorjuši, odmero občinskih cest, povečanje postavke MSD, preučitev možnosti TV prenosov s sej Občinskega sveta; Miha Ulčar je kot predsednik Odbora za varstvo okolja povedal, da bo odbor proračun obravnaval in svoje pripombe posredoval v okviru razstave; Bogdan Zupan, Peter Verbič - Lista za Domžale, je predlagal znižanje sredstev za delovanje javne uprave na račun razvojnih projektov, postavil vprašanje v zvezi s financiranjem Kulturnega doma Franca Bernika ter v zvezi z višino sredstev za delovanje oz. dejavnost javnih zavodov; Roman Kurmanšek, SDS, je predlagal nekatere teme, ki bi jih morali uvrstiti: ureditev centra mesta, skrb za starejše in umrle (pokopališče), rekreacijska os Kamniške Bistrice, odprava arhitektonskih ovir, gradnja stanovanj, avtobusno železniško postajališče, kolesarnice. Pred sklepanjem je najpomembnejše investicije oz. razvojne programe predstavil župan Toni Dragar: ureditev centra mesta; Podjetniška cona Želodnik, ureditev cest in javnega prometa; realizacija investicij v okviru AC (jeziček Tosama), ureditev križišča Deteljica ter vstopa v Depalo vas; gradnja telovadnice pri Srednji šoli Domžale, ureditev problematike TEN TEN in Universale, klinike, TUŠ zabaviščnega centra in druge, nato pa so svetniki in svetnice sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o proračunu Občine Domžale za leto 2007 v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primerna osnova za nadaljnjo obravnavo. Ker se je bližala 22. ura, je bila seja prekinjena in seje nadaljevala 7 marca 2007, tako da boste o razpravi in sprejetih sklepih v zvezi s točkami Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu območja D21/1 Športni park - sever v drugi obravnavi, seznanitev z zaključki Prometne študije ter Poročilo o izvajanju Odloka o štipendiranju dijakov in študentov v občini Domžale lahko brali v naslednji številki. 0. u. Sprehod po občini v besedi in fotografiji Pohvale pa tudi kakšno opozorilo Na pobudo Komisije za turizem Oddelka za finance In gospodarstvo Občine Domžale so bile celovito urejene ob-vestilne table na avtobusni postaji v Domžalah. Kar več bralcev, ki se sprehajajo ob Kamniški Bistrici, Je pohvalilo, da se poti urejajo in omogočajo prijetno sprehajanje in kolesarjenje po nabrežju, opozorili pa so na moteče Jahanje In obilico smeti pa tudi pasjih Iztrebkov, ki motijo sicer lepo urejene poti. I ul """"Mm J" h (h 4h Domžalska pošta dobiva novo podobo. Dokler ne bo vse urejeno, Jih najdete v nekdanjem Universale. Kar 16 novih obvestilnlh tabel Je našlo svoje mesto iirom po občini. Tudi te so bile nameščene na predlog Komisije za turizem. Upamo, da pomagajo obiskovalcem čim hitreje najti želen kraj. Te, M smo jih ml fotografirali, vodijo proti Železni jami In Jamarskemu domu na Gorjušo. Pogovor z nagrajencem za življenjsko delo na področju športa Dober dan, Jože Rape, st Nadaljevanje s 1. strani Iskrene čestitke, gospod Rape. Se lahko vrneva za nekaj več kot osem desetletij in poveva nekaj o vašem otroštvu in mladosti? Rojen sem 29. maja 1924 v vasi Domžale, saj so bile Domžale za trg razglašene po mojem rojstvu, po domače »pri Rapet«. Oče je imel trgovino z manufakturo, obenem je bil žnidar in je skupaj s tremi pomočniki in dvema vajencema šival obleke in cajgaste hlače. Otroci smo skupaj z ljubečo materjo prijetno živeli vse do gospodarske krize, ko je manufaktura propadla, hiša je prišla v druge roke, sami pa smo se preselili k teti Francki Blatnikovi v Dob, kasneje pa v Zaborštu začeli delati hišo in se vanjo na silo vselili 1937. leta. Po končani osnovni šoli. nekaj v Domžalah, nato pa v Dobu, sva z bratom ob denarni pomoči tete Rezke, učiteljice, začela obiskovati meščansko šolo Kralja Aleksandra za Bežigradom. Sledila je okupacija in vojna, v kateri sem izgubil dva brata, sam bil mobiliziran v nemško vojsko, prehodil vso Evropo in se zaradi hude rane vrnil v domovino šele 1946. leta. Sledila je zaposlitev. Kdaj ste se prvič srečali s športom? Otroci, stari štiri do pet let, smo med seboj igrali nogomet z žogo iz cunj, kaj kmalu pa sem začel nogomet igrati na nogometnem igrišču ob Kebru in se vključil v Nogometni klub Domžale, medtem ko je podoben klub igral na nekdanjem igrišču med sedanjim Vele in zdravstvenim domom. Vmes sem bil tudi član Sokola, kjer smo telovadili na bradlji, konju, krogih in parterju, se udeleževali različnih tekmovanj, se veselili miklavže-vanja ipd. Z odhodom v Dob se je moje članstvo v Sokolu končalo, saj ni bilo več časa. Tako sva z bratom Ladom zjutraj vozila opeko na gradbišče, nato tekla na vlak, kjer sem navadno delal naloge, popoldne pa je bilo spet namenjeno gradnji hiše. V Nogometnem klubu Ihan od leta 1946. Leta 1946 sem se vključil v Nogometni klub Ihan. V prvi ekipi sem bil vratar - po domače golman, trenirali smo ob vsakem prostem trenutku, tedaj še v Zaborštu, kjer sta bili kar dve nogometni igrišči. Nato smo uredili igrišče v Ihanu, ki pa je bilo sprva tako majhno, da je bilo potrebno v primeru streljanja kota žogo postaviti kar na cesto. Rad se spominjam sodelovanja s pokojnim Francem Rakom, uspehov mladinskega in pionirskega društva, pa širitve igrišča. V tistih časih je bilo ihansko igrišče najlepše in iskreno upam, da bo Športni park Ihan ostal enak ali še boljši tudi v prihodnje, čeprav nekaj berem o nacionalizaciji. Res bi bilo ob vseh teh uspehih škoda, da naši nogometaši ne bi imeli primernih pogojev. Katere funkcije vse ste opravljali? Vse, kar je bilo treba, na kratko od a do ž. Bil sem igralec, predsednik, tajnik, blagajnik - vse do leta 1965, ko sem naloge prepustil mlajšim, sem pa tako kot nekoč tudi danes zvest gledalec, saj če le morem, grem pogledat v Športni park Ihan in sem vesel vseh mladih, med katerimi sta nogometaša tudi dva moja uspešna vnuka, Andraž in Nik, sin Jožeta Rapa ml. pa je predsednik kluba. Sem tudi sponzor kluba, čeprav z ženo Marijo sicer bolj pomagava gasilcem. Na klub in njegove uspehe sem zelo ponosen, meje pa malo strah, kje bodo dobili denar, če se bodo uvrstili v drugo ligo. Nogomet je danes izredno drag šport. Je bilo včasih drugače? Vse drugače. Veliko mladih je našlo svoj prosti čas v nogometu predvsem zato, ker drugih možnosti ni bilo, danes pa so. Nogomet smo imeli radi in o denarju sploh nismo razmišljali. Opremo, kolikor jo je sploh bilo, smo plačevali in, da ne rečem, včasih celo izdelovali sami. Gledalcev je bilo precej več, kot jih je danes, tudi v Domžalah. Mislim, da zato, ker so igrali samo domači fantje. Včasih smo se na tekme vozili s tovornjaki, s kolesi, tudi peš smo šli. In prav dobro se spominjam, da smo bili strašno utrujeni, ko nas je tovornjak pripeljal na Gorenjsko, pred nami pa je bilo še dve uri tekanja. Prepričan sem, da je bilo tedaj več ljubezni do športa, bolj smo bili ponosni na uspehe. Nogometne tekme so bile tudi priložnost za družinski izlet, saj so se jih udeleževali tudi žene in otroci, ki so navijali za ihanske nogometaše, obenem pa si npr. v Bohinju ogledali še znamenitosti. Če smo zmagali, smo šli na pijačo, ki si jo je plačal vsak sam, če smo izgubili, smo šli poklapani domov. Moram pa reči, da smo bili zelo ponosni, ker smo že pred desetletji uredili zavarovanje za igralce. Kaj pa nogomet danes? Zelo ponosen sem na vse uspehe ihanskih nogometašev in rad gledam njihove tekme. Tako dobri kot so sedaj, še niso bili. Želim si, da bi ohranili Športni park Ihan, da bi dobili primerne sponzorje in da bi tako kot mi nogomet igrali z ljubeznijo in ponosom, da so doma iz Ihana. In kako preživljate jesen življenja? Spremljam šport, vsako jutro preberem časopise, tudi Ekipo, kjer najprej poiščem stran o nogometu, pogledam televizijo, pomagam ženi Mariji pri gospodinjskih opravkih, poskrbim tudi za rože, se veselim obiskov otrok in njihovih družin. Z ženo sva ponosna nanje, vzgojila sva jih v skromnosti in prav vsi so dobri. Velikokrat smo skupaj, pomagajo nama in na to sva še posebej ponosna. Rada greva med gasilce, ki jim skušava v okviru možnosti pomagati, posebej vesel sem, ko mi zdravje omogoča, da obiščem Športni park Ihan in gledam mlade, ki igrajo nogomet, košarko, balinajo. »Pa da ne bo preveč hvale,« me opozori g. Jože Rape, st. ob mojem odhodu po prijaznem pogovoru, v katerem je kakšno dobro besedo pridala tudi gospa Marija. Veliko bi lahko še povedal moj sogovornik, ki se lahko pohvali z vrsto priznanj za dolgoletno in požrtvovalno delo. Dobil jih je od Nogometnega kluba Ihan, od Krajevne skupnosti Ihan, organov nekdanje in sedanje občine Domžale. Nagrade za življenjsko delo na področju športa se je iskreno razveselil, z njim pa vsi domači, saj dobro poznajo njegovo ljubezen do športa. Naj vam, spoštovani nagrajenec, zdravje še dolgo služi in veliko prijetnih trenutkov z gospo Marijo vam želim tudi ali predvsem v Športnem parku Ihan. Vera Vojska Od leve zadaj: Jaka Kepec, Vinko Kokalj, Lojze Tavčar, Stane Flerln, Ivo Kralj, Pre-tavarjev Tone - Stane Starin - Petellnčkov Ivo; čepijo spredaj od leve proti desni; Franc Rak, Jože Repe, Lovrenc Mežnar (slikano v Mengšu 6. aprila 1947). Novinarska konferenca o problematiki odlagališča odpadkov Bomo za odvoz odpadkov plačevali nekajkrat več? Prva novinarska konferenca v letu 2007, za katero je značilna velika prisotnost novinarjev, je bila namenjena predstavitvi problematike odlagališča odpadkov v Dobu - predvsem predstavitvi problematike širitve sedanjega odlagališča. Ker tod odlagajo odpadke tudi sosednje občine, so se konference poleg gostitelja, župana Občine Domžale, Tonija Dragarja, udeležili še Matej Kotnik, župan Občine Lukovica, Franc Jerič, župan Občine Mengeš, Martin Rebolj, župan Občine Moravče, ter Anton Peršak, župan Občine Trzin. V uvodni informaciji je domžalski župan povedal, da je sedanje odlagališče v Dobu kategorizirano kot odlagališče nenevarnih odpadkov in ima OKOLJE-VARSTVENO DOVOLJENJE, ki omogoča delovanje do konca 2007, ko bo fizično zapolnjeno. V družbenem planu, prostorskih sestavinah, v dolgoročnih in srednjeročnih planih ter Prostorskih ureditvenih pogojih Občine Domžale je upoštevana lokacija širitve, katere območje naj bi obsegalo cca 3,5 ha zemljišč, kar bi omogočilo odlaganje preko 300.000 m3 odpadkov, hkrati je načrtovano, da bi staro odlagališče izkoristili za zbiranje in sortiranje nenevarnih odpadkov. Predstavil je postopek pridobitve in izdelave idejnega projekta z dvema fazama širitve, s katerim se je seznanil Občinski svet ter občinsko upravo in JKP Prodnik zadolžil, da nadaljujeta s pričeti- mi aktivnostmi. Naročeno je bilo Poročilo o vplivih na okolje za 1. fazo širitve, izvedene dodatne geomehanske raziskave terena, meritve vplivov na okolje ter preverjene razdalje stanovanjskih objektov od širitve deponije in vidnost iz smeri naselja Dob. Investicijski program 1. faze razširitve in sanacije obstoječe deponije v Dobu so potrdili vsi občinski sveti v decembru 2001, predstavljen je bil tudi Svetu KS Dob, kije 8. 12. 2001 podal mnenje, da ne nasprotuje nadaljevanju aktivnosti na tem področju - priprava dokumentacije za razširitev in sanacijo obstoječe deponije Dob ter centra za ravnanje z odpadki. Glede na potrditev investicijskega programa je bila aprila 2002 izdelana PGD, PZI projektna dokumentacija. Z lastniki zemljišč za širitev deponije so bile sklenjene predpogodbe, septembra 2003. V januarju 2004 je zbor krajanov KS Dob sprejel sklep, da se obstoječe odlagališče odpadkov sanira po programu in v najkrajšem možnem času zapre, za kar je bilo s strani ARSO pridobljeno okolje-varstveno dovoljenje št. 35468-16/2004 in predvideva dokončno zaprtje deponije po programu zapiranja do 31. 10. 2007. Po tem datumu lokacija odlaganja odpadkov iz omenjenih občin ni rešena. V januarju 2004 je v pripravah na zbor krajanov v zvezi s problematiko obstoječega odlagališča MOPE podalo svoja stališča. JKP Prodnik je 5. 2. 2004 v dopi- su MOPE širše pojasnil širitev in sanacijo obstoječe deponije Dob ter centra za ravnanje z odpadki. MOPE je 25. 2. 2004 v odgovoru sprejel obrazložitev in ni nasprotoval ideji o presoji vključitve investicije na lokaciji Dob v koncept reševanj širših povezav. V decembru 2004 smo za obstoječo odlagališče komunalnih odpadkov pridobili potrdilo, da ima odlagališče uporabno dovoljenje po Zakonu o graditvi objektov. V avgustu 2004 smo Agencijo RS za okolje zaprosili za oko-Ijevarstveno soglasje in okolje-varstveno dovoljenje za širitev deponije. Javna obravnava je potekala na Upravni enoti Domžale. Zaradi zahteve za priznanje stranke v postopku na Agencijo RS za okolje se je pridobitev soglasja zavlekla vse do 30. 5. 2006 in bila zaključena s sklepom, da stranki ni priznana lastnost stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja. Agencija RS za okolje je 22. 01. 2007 izdala okoljevarstveno soglasje za poseg I. faze širitve odlagališča Dob, v drugem delu pa zavrača izdajo okoljevarstvenega dovoljenje za obratovanje odlagališča z obrazložitvijo, da Operativni program skladno z regijski konceptom ne predvideva po zapolnitvi kapacitete obstoječega odlagališča Dob izgradnje nove infrastrukture na tem področju, eden izmed vzrokov pa je tudi število prebivalcev na tem območju, ki ne presega 55.000, temveč le 53.500, čeprav je jasno, da je prebivalcev najbrž že danes več. Upravljavec odlagališča JKP Prodnik se je na okoljevarstveno soglasje št 35402-120/2004-45 in 35468-2/2005-6 dne, 22. 01. 2007 pritožil. Regijsko reševanje odlaganja odpadkov Zaradi nenehnih težav pri dolgoročnem zagotavljanju depo-nijskega prostora za območje občine Domžale in ostalih občin, ki deponirajo komunalne odpadke na obstoječi deponiji Dob, so Občina Domžale in ostale občine v preteklosti izkoristile oz. poskušale izkoristiti vse možnosti, ki bi obstajale tudi v širšem prostoru (regiji) za dolgoročno rešitev deponiranja odpadkov; konzorcij CERO, dogovori z Mestno občino Ljubljana za koriščenje OPTIKA BRIGITA A\ w".».."Mm Nudimo kompletno oskrbo vida: • pregled oči ^^^LbjI • pestra izbira okvirjev ^mm^mj gmmWtJ^—— • najnovejša generacija VARILUX PHYSIO stekel. • stekla ANTI-FATIQUE osvežitev za vaše oci • sončna ocaia Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18, ureN-""^ V-*' Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 njihove deponije. Ker ni bilo nobenih konkretnih rezultatov, je Občina Domžale novembra 2004 zaprosila vse občine v Sloveniji, ki razpolagajo z deponijami za nenevarne komunalne odpadke, za pogoje odlaganja na njihovih deponijah. Prispela sta samo dva pozitivna odgovora, in sicer občin Logatec in Celje. Cena odvoza v Celje in odlaganja odpadkov bi pomenila bistveno povišanje cene odlaganja - z obstoječih 6 SIT (med najnižjimi v Sloveniji) na kg na 25 SIT na kg. Do danes nobena izmed obstoječih deponij v Sloveniji še nima dovoljenja za odlaganje po 31.10.2007", tako daje vsakršno dogovarjanje s komerkoli močno oteženo. Glede na vse zapisano, kakor tudi zaradi pridobitve večine potrebne dokumentacije za širitev deponije v Dobu, pa tudi zaradi veljavne zakonodaje, so vsi župani občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin novinarjem povedali, da si bodo prizadevali za razširitev deponije v Dobu, ki hkrati pomeni racionalno odlaganje odpadkov za vse omenjene občine tako po finančni plati, saj bi bila z odvozom odpadkov drugam gospodinjstva nekajkrat bolj obremenjena, kakor tudi zaradi finančnih sredstev, ki so jih občine in Prodnik že vložile v povečanje sedanje deponije. Vsi pričakujejo, da bodo s pritožbo uspeli. V razpravi je bilo opozorjeno tudi na širšo problematiko odlaganja odpadkov, kjer župani zaman pričakujejo konkretne rešitve s pristojnih državnih institucij, čeprav so bile te napovedane. Medtem pa so se že pričele aktivnosti v zvezi z nameravano gradnjo centra za mehanskobio-loške odpadke, ki naj bi ga gradili v Suhadolski jami v Komendi, ki naj bi tudi pomenila eno od možnosti za pocenitev odvoza in zagotovitve zmanjšanja količine odpadkov. U.Ž. KULTURNO DRUŠTVO GROBLJE uprizori komedijo D. Dobračanin SKUPNO STANOVANJE režija: Drago Plevel osebe: MIHA: Marko Cotman, PEPI; Andraž Strmole, Tetka BOGA: Anica Anžič, K ATA: Barbara Košenina, LJUBICA: Marjetka Anžič, DRAGICA: Katarina Vrečar, Tetka POLA: Barbara Vrtačnik, NADA: Katarina Vrečar, ZIDAR: Vili Kaker, ZIDAR: Aleš Košir Šepetalka: Špela Kvas, Maska, kostumi: Marjeta Plevel, Scena:Martin Leban, Anton Košenina, Tehnika: Marjan Jeretina, Koordinacija: Anton Košenina PREMIERA: 24.03. 2007 ob 20. uri PONOVITEV: 25. 03. 2007 ob 20. uri Kulturni dom Groblje irtlorn prvdprodaja vstopnic: ikmud 18 In 19 uro v rCultui stran 5 KAJ JE NOVEGA 60 let začetkov gasilstva ter 50 let Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Helios Nadaljevati uspešno, varno in lepo skupno pot Kot lahko preberemo v številnih virih, se je današnje Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Helios začelo oblikovati pred petimi desetletji, sami začetki gasilstva pa segajo v leto 1947 in 1948. Tedaj so razpolagali z le skromnimi gasilskimi sredstvi, pa z veliko volje in požrtvovalnosti nuditi pomoč v vsakem trenutku. To so bili prvi koraki protipožarne zaščite v današnjem gigantu Heliosu, ki spada na 14. mesto med tovrstnimi družbami v Evropi in 36. v svetu. Če pa bi ocenjevali gasilsko organiziranost, bi bila ta mesta še višja, predvsem za Slovenijo pa bi lahko rekli, da je njihova organiziranost zgled in način, po katerem bi se morali na tem področju ravnati vsi. Letošnji jubilejni občni zbor je bil sicer res namenjen pregledu opravljenega dela v letu 2006 ter sprejemu programa za 2007, pa vendar so na njem prevladovali spomini in ponos bili I leliosovec. V spominih so se vrnili na začetke gasilske dejavnosti, v čas, ko sta bili na lokacijah Domžale in Količevo ustanovljeni gasilski četi, ter rojstnega dne sedanjega društva, za katerega v arhivih najdemo da- tum 22. maj 1957. Posebej prisrčno je bilo srečanje z začetniki gasilstva, med katerimi so pozdravili Valerijo Jasenc, ki se je spomnila začetkov, pa Danico Roslan, Mileno Svoljšak, Franca Kovača, Cirila Prelesnika in Ivana Rebolja, spomnili pa so se tudi vseh dosedanjih predsednikov društva novejše dobe: Boruta Venturini-ja, ki je tudi obudil spomine na zgodovino društva, ter Milana Tomšeta in Aleksandra Kokota ter jim podelili spominske plakete. Iz tedanjega Industrijskega gasilskega društva Kemične tovarne Domžale se je v petih desetletjih razvilo današnje društvo, v katerega je od skupaj zaposlenih 861 kar 519 članov gasilskega društva, v letu 2006 pa se je vanj vključilo kar .36 novih članov. Jubilejni občni zbor so začeli predsednik društva mag. Marko Vresk ter Oktet Tosama, po pozdravu vseh prisotnih, med katerimi ni manjkalo tudi številnih gostov, pa smo po izvolitvi delovnega predsedstva, občni zbor je vodil Rudi Volčini, prisluhnili poročilu predsednika. Ta je na kratko predstavil najpomembnejše naloge, ki so jih realizirali: izobraževanje članstva, vodenje akcije gasilnik v vsak dom in vsak avto, odprti dan P1GD I lelios. ki ga vsako leto obiščejo vrtci, šole pa tudi zaposleni s svojimi družinami; organizacija ekskurzije, sodelovanja na vajah in tekmovanjih; gradnja prizidka za hranjenje novih pridobitev, za kar je Helios zagotovil 50 mio sit, preventivne dejavnosti in druge tradicionalne naloge, o katerih je poročal tudi poveljnik društva Stane Končan. Oba sta posebej poudarila pomembnost preventivnih dejavnosti, ki so nenazadnje zagotovile, da v Heliosu v letu 2006 ni bilo nobenega požara ter stalni posluh vodstva Heliosa za pomoč društvu. Rudi Volčini je poročal o delu CPV, ki je v letu 2006 opravil 188 intervencij, od tega 72 ob požarih; 111 tehničnih intervencij, največ v primerih prometnih nesreč, petkrat pa so posredovali v nesrečah z nevarnimi snovmi; za več kot 300 gasilcev so pripravili usposabljanje, dvakrat sodelovali na gasilsko reševalnih vajah, organizirali pa tudi športne igre slovenskih profesionalnih gasilcev. V razpravi smo slišali veliko pohvalnih besed tako s strani Petra Gubanca, predstavnika Občine Domžale, Marjana Slatnarja. predsednika Gasilske zveze Domžale, delegata GZD, Andreja Grilja, oglasili pa so se tudi predstavniki sosednjih prostovoljnih društev, ki so kasneje za uspešno sodelovanje prejeli tudi spominske plakete. V sprejetem programu dela bodo največ skrbi namenili usposabljanju članov v različnih oblikah, gasilskim vajam, ekskurziji, dnevom odprtih vrat, izdaji glasila s gasilsko tematiko, za kar so posebej pohvalili Marjana Bolharja, preventivni dejavnosti in drugim aktivnostim. Sledila je podelitev priznanj vsem prisotnim začetnikom organiziranega gasilstva v Heliosu, sosednjim društvom; PGD Dob, Vir, Domžale - mesto; P1GDTosama in Lip Radomlje ter Vidu Kvedru; v čine so napredovali Igor Hiti, Franci Kerč, Andrej Kosmač, Igor Štrukelj, Jože Brvar in Franc Žučko; prebrali so imena članov, ki so napredovali v čin gasilec, čestitali številnim ob jubilejih, od katerih so za 30-letno zvestobo gasilstvu priznanja prejeli: Vincencij Heine, Roman Ker-žari, Franc Klopčič, Mujaga Ružnič, Marija Želcznik, Franci Kos in Stanislav Končan, s posebnimi priznanji pa so se spomnili tudi vseh članov, ki so v letu 2006 odšli v pokoj. »Imeli smo srčne ljudi in samo to je veljalo,« smo slišali na občnem zboru o prvih korakih Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Helios Domžale. Za jubilejne dni pa lahko zapišemo: Imamo srčne in pogumne, usposobljene gasilce, dobro opremo in zato nas ni strah jutrišnjega dne. Iskrene čestitke ob obeh jubilejih, ob katerih vam voščimo tudi z besedami predsednika društva, mag. Marka Vreska: Želimo nadaljevati uspešno, varno in lepo skupno pot. ponosni smo, da smo Heliosovci. Vera Vojska Mednarodni gorniški filmski festival (nadaljevanje s prve strani) Krhkost gorskega okolja je bilo eno od glavnih sporočil v tekmovalnem sporedu tega I. med na rod nega festivala gorniškega Mlina pri nas. Izmenično je potekal v Ljubljani (Cankarjev dom) in Domžalah (Domžaiski dom) v dneh državnega praznika kulture. Tako fizično, kot kulturno gorsko okolje, marsikje po svetu ogrožajo vojne, moderni svet in človekove navade. Najbolj ganljivo je to dejstvo zajeto v filmu Thomasa VVartmana, Zdravilec z Andov - skrivnosti zdravnikov Kallawaya, v katerem šamanski zdravilec pove: »Pred davnimi časi so se zlobni duhovi dvignili iz zemlje in oblikovali gore. Dobri duhovi pa so prišli od zgoraj in zakopali zle duhove globoko pod sneg in led. Dan, ko se bo led stopil, bo pomenil konec sveta«. Nekam grozljivo resnično, mar ne? Silva Kara se je festivalsko dogajanje prvič dotaknilo sredi osemdesetih. Bilje gost festivala v italijanskem Trcntu, ki seje začel 1. i 952 in je eden (najbolj) znanih svetovnih gorniških filmskih festivalov. Potem jih je obiskal kar nekaj, kjer je sedel v žiriji in prvič je svojo željo po slovenskem festivalu uresničil leta 1998, ko je v Mengšu organiziral Banffpo Banllli (prikazal je izbor filmov iz festivala v Banlfu), in nato čez štiri leta, ob svetovnem letu gora, še večji festival na Bledu. Ta je bil že podoben temu letošnjemu, vendar pa je letošnji festival vključeval mednarodno žirijo, filme iz 13 držav, številna predavanja vrhunskih alpinistov in alpinistk in okrogle mize 0 gorniški tematiki. Gomiška filmska tematika se je pri nas začela razvijali leta 1931, ko je bil v ljubljanski dvorani Union premi-erno prikazan celovečerni film V kraljestvu Zlatoroga, triletno skupinsko delo plezalcev kluba Skala. Leta 1966 je v Kranju potekal festival športnega in turističnega filma, kjer jc gorniški program zasedel kar tretjino festivalske ponudbe, del filmov pa so predvajali tudi na Bledu. Žal pa je po enoletni preselitvi v Novo Gorico festival leta 1990 zamrl. In potem nič vse do prej navedenega mengeškega BanITa po Banlfu. Zakaj festival? Ta festival smo morali dobiti. Če se gremo vrhunski alpinizem - ki ga celotni svet priznava in pozna, in kot je poudaril član žirije na podelitvi zlatega cepina, če na tem področju ne bi bilo Slovenije, bi si jo morali izmisliti, s čimer je ciljal na to, da smo tako posebni v smislu alpinizma, da smo brez dvoma prvi alpinistični narod Evrope, morda tudi sveta -, potem je tak festival pika na i. Da znamo ceniti tudi kulturo. Da dokažemo, da imamo duha, kot ga je imel legendami vodja odprav, sanjač in neutrudni priganjač vsega našega nekdanjega dogajanja v I limalaji, Aleš Kunaver, čigar 35-milimetrski film bi, če se ne bi kdo ve kje in zakaj davnega leta 1962 izgubil, verjetno takrat pobral vse prve naslove na festivalih po svetu. Njegov film bi bil takrat v svetovnem vrhu. Se danes je. Vsi kadri v zlatem rezu, z mimo roko, brez nepotrebnega približevanja. Počasna, enostavna, a jasna filmska govorica. I .ep in eleganten, kot je bil tudi Aleš kot človek. I Ivala tudi Matjažu Žbontarju, ki je izvirno sporočilo filma V deželi šerp res lepo oživil. Novi Aleš, filmsko gledano, je morda Jure Niedorfer. Za Matjažem Fistravcem, znanim režiserjem, ki je s svojo umetniško roko precej označil našo filmsko gor-niško kulturo, in Boštjanom Vircem, ki je imel na fe-slivalu kar dva svoja filma - Lovci na pršič in V kraljestvu oblakov - je pokazal nekakšno novo, drugačno, modernejšo podobo in pristop do snemanja, režiranja ter montaže. Njegov pristop je mladosten, razigran in navihan ter predvsem dinamičen. Morda za koga njegovi kadri in filmska govorica tečejo prehitro ali nemirno, ampak to je odsev mlade generacije, ki živi v drugačnem vrtiljaku možnosti ustvarjanja. Še kar obiskan festival Silvo Karo je tako uresničil svoje dolgoletne sanje Ampak, ali bo tudi v prihodnosti festival vzdržal vse možne pritiske? Predvsem finančne? Na podelitvi je Julic Summers, članica strokovne žirije iz Anglije, lepo v šali izjavila: »Prvi dan nam je Silvo prinesel le nekaj ustekleničene vode, naslednji dan seje vodi pridružila še ena velika čokolada, tretji dan smo dobili že paket piva in po podelitvi celo nekaj za pod zob ... Upam in držim pesti, da bO šlo tako še naprej in navzgor in da bo naslednji festival bogatejši.« Silvo je s pomočjo Saše Roškar, Marjete Keršič Svetel in Neve Mužič izmed 52 izbral 40 filmov. Prepričal je Cankarjev dom in še vrsto sposobnih ljudi, da so se mu pridružili in pomagali pri projektu. Morda ta festival še ni bil brez napak, ampak roko na srce, v planinsko alpinističnem smislu se kaj takega, tako široko zasnovanega, pri nas še ni zgodilo. Bravo Silvo in graja občinstvu, kije bilo večinoma sestavljeno samo iz alpinistov, pogrešali pa smo več planincev, turnih smučarjev, veslačev, kolesarjev in ostalih športnikov. Kje ste bili? Vreme je bilo slabo, čas pravi, saj je bil tako ali tako praznik kulture. Pa so bili prikazani filmi res raznovrstni in kvalitetni. Izbor ni bil samo gorniški ali plezalski. Bilo je vsega: od smučarskih do kolesarskih in obilo splošno kulturnih in zelo gledljivih filmov. Opaziti je bilo sicer nekaj navdušencev in filmoljubov, a pogrešali smo še koga, recimo iz vrst stroke in strokovnih medijev. Seveda je bil obisk vseh alpinističnih predavanj v Linhartovi dvorani zelo dobro obiskan. Brez tega bi bil morda obisk festivala celo porazen. Ampak prav vsi filmi so bili izjemni. Če se spomnim samo filma Amazonske navpičnice, za kalci-ra - dva dni pozneje nisem vedel, ali je film res tako dobro narejen in ali je to sploh dokumentarec, lahko povem, da resnično presega vse do sedaj videno. So mar ti Slovaki res lahko tako otroško, brez strahu in pomislekov izvedli ekspedicijo na meji preživetja, sredi sovražne džungle in obenem še mimo posneli predvsem lepe in tudi zahtevne kadre, ki delujejo, kot da so bili narejeni v hollywoodskih studiih? Da je film tako živ, tako napet, da ko v kamero useka kača, iz svojih sedežev od presenečenja poskoči polovica občinstva. Pa ne samo ženski del ... Je možno! To sta dokazala in pokazala tudi italijanska alpinista in zakonca Nives Meroi in Roman Benet, ki med vzponi tudi snema. Roman si vzame čas in obilo energije, da ob vsem naporu, ki ga zahteva recimo osemtisočak K2, ki sta ga kot preostale osemtisočake do sedaj preplezala brez kisika in brez višinskih nosa-čev, še snema in varuje ženo Nives, jo vzpodbuja in jo po njenih besedah »na vrhu vedno počaka«. Njuno predavanje in film sta bila vrhunska. Škoda, da si gaje ogledalo tako malo ljudi. Mooktaik Fu.m FesnvAi FtsnvAi Goara&rjH Filmov Domžale Ljubljana Najlepše pri vseh predavanjih vrhunskih alpinistov in alpinistk je bilo to, da so vsi po vrsti odsevali optimizem, veselje, navdušenje nad življenjem, česar ne bi mogli trditi za naše predavatelje. To nam je še najbolj pokazal alpinist starejše generacije, Janez Dovžan iz Dovjega, ki ga večina mlajših sploh ne pozna. Prava škoda, da so ga ustavili, češ da že predolgo predava, saj se nihče iz dvorane ni pritoževal. In res srčno upam, da bo v prihodnosti ta festival še ugledal luč sveta in da ga bo obiskovala tudi širša, »nešportna« javnost. Zmagovalni filmi Videli smo večinoma dokumentarne filme in en sam igrani film, ki pa je po mnenju mednarodne žirije ža-nrsko izstopal in ga zaradi tega ni bilo mogoče objektivno ovrednotiti. Žirija je ob razglasitvi dejala, da so »vsak film ocenili znotraj njegove kategorije, ne glede na dolžino, pripadajoči proračun in športni dosežek, kar je še posebej pomembno, saj se lahko hitro zgodi, da bi nagrajevali le filme izjemne tehnične kvalitete ali izjemnih športnih dosežkov, pri tem pa spregledali resnične kvalitete prave filmske pripovedi. In poudarimo lahko še dejstvo, da se je žirija odločila za nagrado v vseh kategorijah zelo enotno.« Priznanje in denarno nagrado v vrednosti 1000 ev-rov je za najboljši film festivala dobil film L'Abisso (Brezno), fiim italijanskega režiserja Alessandra An-derlonija, portret podzemnega sveta, speleologije v vsej svoji skrivnostnosti in zapletenosti. Med alpinističnimi filmi je po besedah člana strokovne žirije in vsaj v Nemčiji zelo znanega televizijskega ustvarjalca Miehaela Pausa čutiti nekakšno krizo. Nagrajen je bil film ffidrofilia španskega režiserja Jesusa Bosqueja, z elementi klasičnega dokumentarnega filma, dobro glasbeno spremljavo in komentarji. Film FJ 1 Paula Diffleva, kije bii v kategoriji Gorski šport in avantura izbran kot najboljši, izjemno dobro oriše vzpon (najtežje plezanje na svetuj in vse težave, kijih plezalec in predvsem njegova žena doživljata v normalnem svetu Naj omenimo še poljski film Dedek (Praszczur) Mi-roslawa Dembinskega, ki govori o 79-letnem padalcu in njegovem navdušenju nad letenjem. Podrobnosti o festivalu najdete na spletni strani društva za gorniško kulturo www.imfTd.com. Besedilo In foto: D. Ogrinec Župan Toni Dragar o predlaganem proračunu, koaliciji in projektih Proračun za leto 2007 je razvojno naravnan Z izvolitvijo Tonija Dragarja za župana Občine Domžale so se za občino začeli pisati novi dnevi knjige življenja in dela naše lokalne skupnosti. Kot nekdanji podžupan življenje in delo občine dobro pozna, dobro poznana pa je tudi njegova izjava iz predvolilnega obdobja, ko je poudarjal, da ničesar ne obljublja, temveč le napoveduje, kaj vse dobrega bo skušal narediti za prijetnejši jutri območja, kjer živimo. Strinjali se boste z mano, da se največ tega vidi ob pregledovanju proračuna, za katerega so nekatere stranke menile, da ni razvojno naravnan. Ker pa se je prav v tem času na osnovi koalicijske pogodbe oblikovala tudi koalicija, je bilo moje prvo vprašanje namenjeno prav njeni sestavi. Koalicijsko pogodbo smo podpisali v zadnjih dneh februarja, v njej pa smo opredelili najpomembnejše vsebinske naloge, ki jih bomo uresničili v naslednjih letih. Koalicijo ob najmočnejši stranki LDS, katere član sem tudi sam, sestavljajo Socialni demokrati, Demokratična stranka upokojencev, DESuS, Lista moje Domžale - vame in uspešne, Lista obrtnikov - podjetnikov, skupaj 17 svetnikov in svetnic, ki nas družijo skupna programska izhodišča. Imamo torej že tudi podžupane? Konec leta 2006 sem za profesionalnega podžupana imenoval Vinka .luharta iz LDS, ki bo. tako kot doslej, zadolžen predvsem za področje gospodarstva, komunalnih dejavnost, prostora in okolja ter delo občinskega sveta; v začetku marca pa sem naloge neprofesionalne pod-županje, ki bo zadolžena predvsem za področje družbenih dejavnosti, dela z mladimi in stanovanjske dejavnosti zaupal podžupanji Andreji Jarc Pogačnik. Ob prvi obravnavi Proračuna občine Domžale je bilo največ pripomb na nerazvojno naravnanost proračuna, za katerega pa sam trdite, da je zelo razvojno naravnan. Seveda in bom pri tej svoji trditvi, ki jo potrjujejo številne postavke v letošnjem proračunu tudi vztrajal. Če upoštevam samo postavke v proračunu, potem naj najprej omenim poplačila investicij, kot sta OŠ Dragomelj, povečanje OŠ Dob ter gradnja telovadnice ob OŠ Ihan; s področja vzgoje in izobraževanja v letošnjem proračunu zagotavljamo začetne stroške gradnje vrtcev, predvsem pridobivanje potrebne dokumentacije (Radomlje -Preserje, Vir in Dob), še naprej razmišljamo o skrbi za starejše in iščemo primerno lokacijo za dom za starejše. Zagotavljamo sredstva za Češminov park, realizacijo Rekreacijske osi Kamniške Bistrice, obnove vrste cest (Radomlje-Rova, Vaška pot v Preserjah, na Škr-jančevem), zgradili bomo nov most v Dragomlju, razmišljamo o urejanju javnega prometa in centra mesta, v proračunu pa se prav v vsaki KS najde kakšna manjša investicije na družbenem in komunalnem področju. Pričakuješ kooperativno sodelovanje z opozicijo? Še več, pričakujem, da bomo ob pomembnejših razvojnih pro- jektih našli skupne stične točke ter jih sprejemali skupaj. Na seji Občinskega sveta ste govorili tudi o drugih razvojnih investicijah, za katere v proračunu ni potrebno zagotoviti finančnih sredstev. Tako je. Pri tem sem izpostavil zlasti naslednje investicije: Podjetniška cona Želodnik, gradnja »jezička« Tosama, ureditev križišča Deteljica ter vstopa v Depalo vas, začetek realizacije povezovalke Želodnik - Vodice, gradnja obvoznice Mengeš, navezovalne ceste Depala vas - Savska - Studa, telovadnica pri Srednji šole Domžale. Privatni kapital pa pričakujemo v zvezi z urejanjem TEN TENa, klinike, še posebej Podjetniške cone Želodnik, centra TUŠ, Universale in najbrž še kaj. Ni nujno, da se bodo vse začele realizirati v letu 2007, pričakujemo pa, da se bodo urejali vsaj papirji. Ob tem pa bi še poudaril, da je bilo težko predlagati razvojno naravnan proračun, v katerem bi prav vsak videl vsaj eno svojo željo, smo pa zelo veseli dobrih idej. Kar nekaj projektov imamo pripravljenih in bomo z njihovo realizacijo začeli, ko bo denar - tudi evropska sredstva. So sredstva na področju kulture in športa res drastično znižana? Sploh ne, obseg sredstev za kulturo in šport dejansko ni znižan, sredstva so znižala predvsem na račun znižanja investicijskih odhodkov, saj smo v letu 2006 zaključili z gradnjo Knjižnice Domžale, atletske steze, osnovne opreme, razsvetljave na nogometnem stadionu, zaključen pa je bil tudi odkup površin v Športnem parku Domžale. Ob tem pa bi rad povedal, da smo se v preteklih letih odločili za nadstandarde na področju družbenih dejavnosti, za katere je sedaj treba zagotavljati višja sredstva. To velja tudi za financiranje javnih zavodov, kjer je občina kot ustanoviteljica ali soustanoviteljica dolžna financirati ali sofinancirati te javne zavode, skladno z aktom o ustanovitvi in področno zakonodajo. Pričakujete kakšne težave pri sprejemanju proračuna? Glede na to, da bo občinska uprava pripravila odgovore in pojasnila prav na vse pripombe, predloge in pobude svetnikov, svetnic in delovnih teles, ne pričakujem pripomb, čeprav najbrž vse ne bo mogoče zadovoljiti. Proračuna za leto 2007 bomo predvidoma sprejeli v aprilu. Hvala. Odgovorna urednica ■M ——— — " DA NE BI POZABILI stran 6 Feljton o Jožetu Karlovšku-15: Sklepna misel o velikem Domžalcu... Bilje eden najbolj ustvarjalnih Domžalcev v vsej zgodovini našega kraja. Bil je človek, ki je svoje osebne želje postavil v ozadje, svoje življenjsko poslanstvo, za katerega je čutil, da ga mora opraviti, pa na prvo mesto. Dobesedno živel je za svoje delo in v tem delu tudi izživel. Bil je neverjeten navdušenec za lepoto po slovensko, za vse, za kar je presodil, da med ornamenti, med ljudsko ustvarjalnostjo, stavbno dediščino in drugim nosi vizualno, v svetu prepoznavno identiteto slovenstva. Natančno je vedel, kaj vse zmore opraviti, dobesedno čutil je, kaj vse mora v življenju postoriti. Kljub krat-kosti svojega življenja, živel je komaj dobrih 60 let, je storil izjemno veliko.... Pionirsko delo... Za slovensko narodopisje je Jože Karlovšek opravil svojevrstno pionirsko dejanje. Mnogi strokovnjaki, specializanti vsak za svoje področje, so se tudi v njegovem času ukvarjal z njemu blžnjimi temami, on pa je segal na vsa ta področja: sam in docela prežarjen s prepričanjem je delal: da zmore tudi on v bistveni meri prispevati svoj delež s svojo lastno ustvarjalnostjo in tudi z raziskovanjem k obogatitvi vedenja o ljudski umetnosti, ljudski vsakršni tvornosti, ljudskem stavbarstvu, ornamentiki, običajem. Predvsem je skušal povedati, kako silna, raznolika in po svoje prav razkošna je bila ustvarjalna moč preprostega slovenskega človeka. Vse to, za kar je menil, da je plod ljudske ustvarjalnosti ga je zanimalo, zato je prehodil vso slovensko zemljo, vse, kar je videl zanimivega, je narisal, zabeležil, skiciral, zbral je toliko gradiva, da mu je bil poklonjen celosten pogled v bogastvo Slovenca. Zelo gaje zanimal slovanski omament in mnoga slovanska božanstva, ki jih je veliko in so bila do Kar-lovška Slovencem skoraj docela neznana. Ob tem se ni zadovoljil samo z domačimi dosežki in literaturo, segal je tudi po tuji, spoznaval evropski in azijski omament vse do kitajskih, nadvse zanimivih upodobitev zmajev in drugih pošasti, skušal je zajeti v svoje vedenje tudi najrazličnejša svetovna dogajanja v snovanju mitoloških bitij in oblikovanju ornamentov Kot vesolje velika zastavljena ustvarjalnost... Jože Karlovšek ni ostal samo pri tolmačenju dogajanj v narodopisju Slovenije. Na prvem mestu je treba omeniti in vsekakor najmočneje podčrtati njegovo izjemno veliko, količinsko skoraj neizmerljivo ustvarjalnost, ki jo je v tako veliki količini izdelkov, L ki so prišli izpod njegovih rok lahko udejanil samo z izjemno gorečo voljo, znanjem, veščinami in predanostjo. Deset tisoči ornamentov, ki jih je ustvarjal po vsebinskih sklopih (listi, popki, cvetovi, nageljni, vitice, listi trte, grozdi, ptice, živali, pošasti, lončevina, okraski, dodatki in vse drugo), so oblikovali kot vesolje velik prostor lili v vili lit? vili ¡111 ||B i-(j |l Zadnje počivališče. J. Karlovšek Je zasnoval okenske mreže na občinski stavbi v Domžalah. vsega, kar je izšlo izpod njegovih rok. Potem je tu še izjemna galerija izdelkov na lesene plošče, največkrat je šlo za vezane plošče, izdelkov, ustvarjenih na njegov način v Batik tehniki. V tej tehniki je na te plošče svoje motive najprej izrisal, nato pa narisane linije motiva v dolgotrajnem in napornem izrezovanju poglobil za nekaj milimetrov. Ko je bila slika v celoti vrezana, je te vrezane linije zapolnil s kitom, s posebno maso. Potem je te zakitane linije obrusil in obdelal s posebnimi lužnimi barvami. Te barve so se zaradi zakitanih linij obvladljivo prelivale, tako da je v tem delu lahko v celoti dosegal svoje izrazne cilje. To je sicer v grobem zapisan tehnološki postopek, hkrati pa še vedno za onega, ki bi ga hotel posnemati, zelo zahteven, gotovo težko dosegljiv cilj. Za njim je ostalo več kot petdeset takih slik, ki jih je sam opremil z bogatimi pozlačenimi, včasih rjavimi okvirji . Nekaj teh slik je seveda tudi prodal, večino pa podaril onim, ki so se že tedaj, ko v svojih prizadevanjih ni bil razumljen, navduševali nad njegovo ustvarjalnostjo. Zanimivo je, daje za vsako sliko zapisal komu jo je podaril, prodal ali izročil, tako da še danes ostaja spisek teh njegovih del v batik- tehniki in bi bilo mogoče kdaj kasneje v celoti na kaki od razstav zbrati ves ta njegov ustvarjalni opus Knjige In skripta... Jože Karlovšek je v svojem kratkem življenju napisal tudi šest knj ig (bralcem smo jih že predstavili) ter za svoje dijake v ljubljanski obrtni šoli tudi nekaj deset skripta. Knjige in omenjeni učni pripomočki so še danes temelj vedenja o slovenskem ljudskem stavbarstvu, umetni obrti in predvsem o ornamentu, ki je bil njegova največja ljubezen, pravzaprav skoraj že obsedenost v najboljšem pomenu besede. Kot veliko priznanje Jožetu Karlovšku pa posebej tehtno odmeva ugotovitev, da brez vedenja o tem, kar je zapisal v svojih knjigah, v študiju ne more noben današnji študent arhitekture... Gradbenik, ki je gradil, delal pa še mnogo drugega ... V dosedanjih štirinajstih nadaljevanjih feljtona o Karlovšku skoraj nismo omenjali, daje bil Jože Karlovšek v prvi vrsti gradbenik in ustvarjalec mnogih hiš, stavb in različnih poslopij, ki so zgrajena po njegovih načrtih. Častni meščan Kamnika dr. Niko Sadnikar se Jožeta Karlovška spominja, kako je vodil gradbena dela pri obnovi »cokla« na njihovi domači hiši na Šutni, tovarnar Fran Bonač mu je zaupal arhitekturno zasnovo mnogih poslopij karto-nažne tovarne na Količevem, malokomu je znano, da je Karlovšek avtor likovnih zasnov barvastega zavijalnega papirja, kakršnega so izdelovali na Količevem in mu je izdelavo teh zasnov naročil prav Bonač, brezplačno je pomagal mnogim, ki so se sami lotili zidave svojih domov. Žena Julija, sicer čislana domžalska učiteljica, je bila mnogokrat huda, ker ni znal zaslužiti in »računati« kot pravimo. Znal je le delati, za zaslužek se ni dosti brigal.... Prijateljstvo z najpomembnejšimi Slovenci... Njegovo delo Slovencem ni ostalo neopaženo, čislali in hvalili so ga vsi, ki so ga poznali in spoznali, kaj ustvarja in do kakšnih rezultatov prihaja. Veliki slovenski arhitekt Jože Plečnik ga je naslavljal z »vele-čislani gospod arhitekt«, prijateljeval je s pisateljem Franom Šaleškim Finžgarjem, pisateljem Ferdom Kozakom, mecenom Josipom Nikolajem Sadnikarjem, slikarjem Maksimom Gasparijem, etnologom Nikom Kuretom, domžalskim župnikom Francem Ber-nikom in mnogimi drugimi. Le v domačem kraju ga niso upoštevali tako, kot sije veliki mož zaslužil. Tako je bilo kljub temu, daje tudi v svojem kraju pustil kar nekaj sledi. Najzanimivejša njegova sled je ona, mimo katere hodimo vsak dan. To so okenske mreže-»gavtri« na občinski hiši. Naročilo, naj izdela okenske mreže za občinsko hišo je seveda izdelal, načrte oz. skico pa udejanil najboljši domžalski kovinar Franc Končan. Občudovanje, ponos in hvaležnost! Dobro leto smo se posvečali življenju in delu velikega Domžal-ca. To, kar je storil, je zapisano v krepkem tisku na začetku članka in te besede lahko vnovič in vnovič samo ponavljamo. Vesel sem, da sem spoznal ta njegov svet neizmerljivo velike radosti ustvarjanja, ki meje neizmerno obogatil v mojem vedenju kakšna in kolikšna je ustvarjalnost po slovensko. Nekdo je o Karlovšku zapisal: Bilje mož, ki je stotero poplačal narodu študijsko in praktično-tehnično časten dolg za vso lepoto, ki jo je od ljudske umetnosti užil. Konec Feljtona f " f I ' 'JLji' «*» ^ A mitji I'' " pjjjj Spominska slovesnost na Oklem Bitka kakor življenje dolga Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV Domžale je 24. februarja 2007 organiziral tradicionalno spominsko slovesnost na Oklem. Številni prapori ter obiskovalci in obiskovalke so se poklonili spominu borcev in bork, ki so na isti dan pred 63 leti v neenakem boju z Nemci izgubili svoja mlada življenja. Prijetno spomladansko vreme je na Oklo privabilo številne borce in borke ter druge obiskovalce, ki so na kraj tragičnega spomina prišli iz različnih krajev naše domovine, največ jih je v spremstvu praporov prišlo iz zbirnega mesta v Dobovljah. Med prisotnimi sta bila tudi preživela borca Rado Kokalj in Drago Flerin. Ob zvokih partizanske pesmi harmonikarja Anžeta Zavrla je vse prisotne pozdravila voditeljica Ana Lenič ter spomnila na dni pred 63-leti. Vsem borcem in borkam tedanjega Kamni-ško-zasavskega odreda je bila namenjena tudi pesem Žrtvam v izvedbi Moškega pevskega zbora Radomlje pod vodstvom Primoža Leskovca, sledilo pa je polaganje vencev ter pozdravni nagovor predsednika Sveta Krajevne skupnosti Ihan, ki je govoril o pomenu ohranjanja tradicij NOB za jutrišnji dan. O pozitivnih izročilih NOB je govoril tudi slavnostni govornik župan Toni Dragar, ki je med drugim dejal, da nas spominsko obeležje na Krajevna organizacija Zveze borcev Dob - Krtina Skrb za ohranjanje vrednot Vodstvo Krajevne organizacije Zveze borcev NOB Dob - Krtina se je sredi februarja sestalo z namenom, da pripravijo vse potrebno za občni zbor organizacije, ki bo 9. marca 2007. Tokratni sestanek je vodil Aleksander Rihtar, ki je začasno vodenje organizacije prevzel po prezgodnji smrti dosedanjega predsednika Franca Opaškarja. Po dogovoru o dnevu občnega zbora so zbrani prisluhnili finančnemu poročilu, ki gaje vzorno pripravila blagajničarka Marta Gregorčič, slišali pa so tudi predlagano poročilo predsednika Nadzornega odbora, Aleksandra Rihtarja. Sledila je določitev dnevnega reda občnega zbora, kar nekaj časa pa je bilo namenjenega tudi predlogu novega vodstva. Tako je bil sprejet dogovor, da bo dosedanje vodstvo za predsednika predlagalo Vojka Cerarja, za podpredsednika Franca Gotarja, tajniška opravila naj bi kot doslej opravljala prizadevna Marica Klemen, blagajna pa bo tudi v naslednjem mandatnem obdobju zaupana Marti Gregorčič. Seveda so to predlogi, ki bodo predlagani v obravnavo in sprejem občnemu zboru. V drugem delu sestanka smo prisotni prisluhnili poročilom Marice Klemen in Vojka Cerarja o dogajanjih v okviru občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV Domžale, informirala sta nas o predvidenem novem imenu, ki naj bi poudarjal vrednote narodnoosvobodilne vojne in njihovo ohranjanje, pogovarjali pa smo se tudi o predlaganih spremembah statuta borčevske organizacije. Ob koncu smo se dogovorili o pobiranju članarine v letu 2007, pogovarjali smo se o obisku vseh članov in članic, ki v letošnjem letu praznujejo jubileje, sklenili pa tudi, da v našo organizacijo povabimo vse, ki želijo ohranjati vrednote narodnoosvobodilnega boja. Oklem spominja in opominja. Spomnil seje usod partizanov, ki so se odločili, da po svojih močeh pomagajo osvoboditi tedaj zasužnjeno domovini ter med drugim dejal: »Večina izmed udeležencev bitke na Oklem ni bila »velikih ljudi«, imeli so skromne cilje, povezane /. zemljo, z željo po družini, po boljšem življenju od prednikov. Ob teh njihovih skritih željah pa je pred njimi vstajala njihova domovina, vstajala je zgodovina njihovih prednikov, ki SO si bolj kot karkoli drugega želeli svobodo. Predniki so bili njihova zgodovina, sedanjost njihovo prepričanje, da prihodnosti, v kateri želijo svobodno živeti, brez upora in borbe ne bo. Ta misel je vodila partizane v njihovih bojih, tudi udele- žence dogodka, ki se ga danes spominjamo. Misel o svobodi je bila tistega zimskega dne leta 1944 za nekatere tudi poslednja. Iz nje pa so rasle korenine boja za svobodo, za samostojno Slovenijo, ki so bile uresničene tudi Z vojno za Slovenijo in končnim oblikovanjem domovine, ki je svobodna, kije samostojna in ki je naša Slovenija.« Ob koncu je poudaril, da bi bil že čas, da besede hvaležnosti in ponosa na vse Slovence in Slovenke, ki so prispevali k naši samostojnosti, postanejo vrednota, ki jo bomo čutili, ne pa vedno znova poudarjali le besede. In če bodo vrednote, za katere so se borili, postale tudi naše resnične vrednote, potem sc ni bati za prihodnost. Spomnil seje tudi sedanjosti ter poudaril željo, da bi v občini znali poiskali skupne razvojne možnosti in priložnosti ler bili vsak zase in vsi skupaj pripravljeni, podobno kot pred 63 leti, skupaj uresničiti cilj, ki smo si ga zastavili. V kulturnem programu so ob že zapisanih sodelovali še učenci Podružnične osnovne šole Ihan, dve pesmi je zapel Boris Kopi- tar, ob zaključku pa smo udeleženci skupaj s pevskim zborom in harmonikarjem zapeli Hej, brigade ter na najlepši možen način zaključili spominsko slovesnost Oklo 2007. Občni zbor Društva vojnih invalidov Domžale 2007 15. februarja 2007 je Društvo vojnih invalidov Domžale v Domžalskem domu pripravilo letni občni zbor. Zbralo se je kar nekaj članov društva, na povabilo pa sta občnemu zboru prisostovala tudi predstavnika Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, predsednik, Ivan Pivk, in Vladimir Pegan. Na začetku je zbrane pozdravil predsednik domačega društva, Jože Brodar. Poročal je o delovanju društva v preteklem letu, ki je bilo zelo aktivno. Društvo ima pet socialnih programov, vodje programov so podali letno v poročila: Ohranjevanje zdravja - v okviru tega programa je društvo skrbelo za svoje člane invalide v obliki obiskovanja terapij, zdravilišč ipd. Pomoč na domu predstavniki društva so obiskovali invalide na domu, posebej ob posebnih priložnostih, osebnih praznikih itd. Ohranjevanje tradicij - člani društva so se udeleževali tradicionalnih proslav in memoracij (Oklo, Draž-goše, Rudnik, Pokljuka, Useke, Sipek, Grmače, Po poteh okupirane Ljubljane...). Kulturno in družabno življenje člani domačega društva so se srečevali z društvi drugih okrožij na družabnih srečanjih in i/letih, poleg tega so se kulturno izobraževali s pomočjo literature in naročenega časopisja. Skrb za kondicijo in rekreacijo - Zveza društev vojnih invalidov Slovenije letno organizira športne igre, na katerih aktivno sodelujejo tudi člani domžalskega društva. Poleg tega se aktivni člani udeležujejo pohodov po okoliških hribih. Društvo se financira iz dotacij FIHO, državnega proračuna, dotacije občine Domžale in iz članarine. Predsednik domžalskega društva je povedal, da društvo s temi sredstvi tudi v prihodnje planira izvajanje vseh petih socialnih programov in pa delovanje društva, lože Kveder, predsednik nadzornega odbora, je povedal, da nadzorni odbor ni ugotovil nobenih napak v lanskem poslovanju društva. Potrjeni so bili pravni akti društva - program dela in finančni načrt za leto 2007. Predsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, Ivan Pivk, je govoril o delovanju društva kot samostojni pravni osebi in o odgovornosti invalidskih organizacij. Na tem področju je nekaj novosti. Sledila je razprava z izmenjavo različnih mnenj. Na koncu je predsednik f J VI Domžale, Jože Brodar, Jožetu Novaku podelil priznanje za njegov trud in prizadevanje za društvo s področja informiranja javnosti. Njegove članke smo lahko brali tudi v Slamniku. Kristina Janežič PREDSTAVLJAMO Doslej jo skoraj nismo poznali, čeprav je soseda Alenka Gotar, domžalska predstavnica na Eurosongu »Odkar ste vi župan, gre v občini vse samo navzgor,« je med pozdravom na sprejemu pri Toniju Dragarju, županu Občine Domžale, povedala letošnja zmagovalka Eme, Domžalčanka Alenka Gotar, ki bo zastopala Slovenijo na Eurosongu maja v Helsinkih. Pri tem je mislila tako na svojo zmago kot zmago finalistke Eme, Eve < iine, pa na lepo sosedo iz naše občine, pozabila ni niti zmage košarkarjev Heliosa za Pokal SPAR. S tem je rojena Rodičanka pokazala, da uspehe Domžal spremlja, hkrati pa se je že veselila nastopa ne eni od košarkarskih tekem v Domžalah. Skupaj z županom sta obudila spomine na Brno 2007 ter na uspeh, ki ga pravzaprav ni pričakovala. Ob tej priložnosti ji je župan povedal, da je ponosen na vse, ki promovi-rajo Občino Domžale ter ji zaželel tudi na Evroviziji veliko uspeha. Zmagovalka se je zahvalila županu /a njegovo čestitko ter ob tem v sproščenem smehu povedala, da si jo sedaj lastijo vsi, od Ljubljane do Maribora in še kje, sama pa ostaja predvsem Domžalčanka, ki se bolj kot Moravčanka, od tam je namreč doma njen oče, počuti Štajerka, saj je s tistega konca Slovenije doma njena mati in ji je štajerski del lami-lije malce bližje. Glasba jo spremlja od zgodnjega otroštva, ko je pela v otroškem ljubljanskem opernem zboru. In kako je bilo naprej, sem povprašala trenutno najpopularnejšo slovensko pevko, ki se rada smeji, ima rada večino medijev in se rada pogovarja. Od osmega leta dalje sem vedela, da bom operna pevka. Moja šolska pot, obiskovala sem Osnovno šolo Rodica, je bila vseskozi tesno povezana z Glasbeno šolo Domžale, kjer sem se učila klavir in kitaro, nekaj časa tudi v Mengšu, po maturi na srednji glasbeni in baletni šoli pa sem bila sprejeta na Akademijo za glasbo Stadt Basel v Švici ter se prešolala na Mozarteum v Salzbur-gu. Diplomirala sem v letu 2000 ter nadaljevala podiplomski študij petja ter operne igre. Morda obudite kakšen prijeten spomin na otroštvo na Rodici? Moram reči, daje bilo lepo odrasti v Petrovčevi ulici na Rodici, medtem ko pa na Osnovno šolo Rodica nimam lepih spominov. Žal. Razen seveda na Metko Pichler. Ona je tista, ki mi je pokazala mojo pot, ki sem ji zvesto sledila do danes. In potem ste se zaposlili v ljubljanski operni hiši. Z ljubljansko opero sem sodelovala že med študijem, se v njej redno zaposlila ter pela v vseh pomembnejših operah, hkrati pa sodelovala tudi z drugimi operami, tako so me v Avstriji zelo radi slišali v nekaterih operetah in operetnih koncertih. Vesela sem, da mi je dano opravljati ta lepi poklic. Kot operna pevka se lahko pohvalite z vrsto priznanj, doma in v svetu. Prva pomembnejša nagrada je prišla v letu 1996, ko sem zmagala na državnem tekmovanju mladih glasbenikov, dobila pa tudi nagrado za najboljšo interpretacijo slovenskega samospeva, sledila je nagrada za tretje mesto na mednarodnem pevskem tekmovanju Ferruccio Tagliavini, bila sem finalistka mednarodnega tekmovanja Belcanto, novembra 2006, posebej pa sem ponosna na nagrado, ki sem jo prejela na največjem tekmovanju opernih pevcev na svetu, »Hans Gabor Bel-vedere«, na Dunaju 2003. Ste se za mariborsko opero odločili tudi zaradi »štajerskega« temperamenta, podedovanega po mami? Ne. To je stvar naključij. Lahko rečem, da so me v mariborski operi, kamor sem odšla predvsem zaradi obnove ljubljanske operne hiše, vzeli za svojo in da se kot stalni gost v tej operni hiši počutim zelo dobro. Občutki ob zmagi na EMI? Lahko rečem, da sem ves čas glasovanja preplesala in ob tem bolj malo razmišljala o uvrstitvi, zato sem v superlinalu težje pela, ker sem bila zadihana. Ha ha . . . Sem si pa želela, bolj kot zaradi sebe, zaradi mojih odličnih back-vokalistov in vseh, ki so mi pri nastopu pomagali, dobre uvrstitve. O zmagi nisem razmišljala, po uvrstitvi v finale pa je bilo veselje na višku in se je ob zmagi samo stopnjevalo. Res smo bili veseli, vseskozi smo si pomagali s pozitivno energijo, dobro voljo in zaradi vseh, ki smo delali skupaj, sem zmage resnično in iskreno vesela. Cvet z juga, katerega avtorja sta Andrej Babic in Aleksander Va-ienčič, boste na Finskem peli v slo- venščini, bodo morda kakšne spremembe v spremljevalni skupini? Slovenija seje odločila, da nas letos predstavlja »opera« in videli bomo. ali bomo všeč tudi evrovizijskim poslušalcem. Pela bom seveda v slovenskem jeziku, to je moj mater-ni jezik in želim ohraniti evrovizij-ski duh, spremljevalno skupino pa bom dopolnila z nekaterimi novimi ljudmi, saj želim, da se predstavimo z najboljšim. Boste ostali v »popu«? Morda na nek način. Imam svojo kariero, začrtano življenjsko pot, na kateri je prostor večinoma za opero, vendar sem zaradi zmage na EMI rekla, da bomo na vsak način naredili še nekaj skladb, saj je ljudem to očitno všeč, prioriteta pa gre operi. Vas vsi intervjuji, pojavljanje v medijih, kaj moti? Ne, sicer je precej bolj naporno, kot si ljudje to lahko predstavljajo, vendar rada odgovarjam medijem, saj mi omogočajo, da me ljudje, ki so žame glasovali in me morda doslej sploh niso poznali, spoznajo. S Cvetom z juga so spoznali predvsem moj glas in vesela sem, da je bilo prav moje petje listo in čudovita pesem, ki jih je prepričala, da so oddali glas zame. Dostikrat se zdaj pojavljam tudi v rumenem tisku, kjer so zapisali marsikaj, ampak to najbrž spada k »poslu«. In to sem tudi sprejela tako, kot je. Lahko pa zatrdim, da sem in bom ostala taka, kot sem bila doslej. Tudi v Slamniku ste danes prvič in kar malce nerodno mi je, ker vas doslej nismo poznali? Res je in lahko rečem, da sem bila kar malo razočarana, ker v domačem časopisu nikoli nisem zasledila ničesar o sebi in uspehih. Vesela sem. ker se me je spomnilo vodstvo občine, vesela pa tudi, ker me bodo spoznali bralci in bralke Slamnika, ki jih ob tej priložnosti lepo pozdravljam, posebej moje sokrajane. Prav zanimivo je, da iz ravno tega konca prihaja toliko uspešnih ljudi. Kakšne se vam zdijo Domžale? Domžale so se v zadnjih letih dejansko odprle na različnih področjih in od tod tudi uspehi v kulturi, v športu in najbrž še kje. In kdaj vam bomo lahko zaploskali v našem mestu? V dogovoru s Košarkarskim klubom Domžale se vidimo na kaki košarkarski tekmi v hali Komunalnega centra Domžale. Pridem in zapojem Cvet z juga, pa morda še kakšno presenečenje. Veselim se srečanja v Domžalah. Seveda pa bom vesela, če me boste povabili tudi ob kakšni drugi priložnosti, morda na katero od prireditev, kot pred leti. ko sem pela na eni od občinskih slovesnosti. Prijeten spomin. Pa še vprašanje, ki vam ga ni postavil nihče. Kaj pričakujete od nastopa na Finskem? Ničesar ne pričakujem, vse je v rokah okusa poslušalcev evrovizije. Upam, da jim bomo všeč. Lahko mi verjamete, da se nastopa iskreno veselim in da se bom maksimalno potrudila, da bom dostojno zastopala Slovenijo. Naj zmaga torej na letošnji evroviziji Slovenija z Alenko Gotar in Cvetom z juga, želimo in držimo pesti za našo Domžalčanko. * Vera Vojska Foto V. Malhenič Lepa soseda Katja Majhcnič je precej drugačno mlado dekle od tistih, ki jih poznam. Odločna je, samozavestna, prepričana vase, v vse, kar počne, pa tudi v to, da bo nekoč dobra profesorica nemščine. Zaveda se, kaj njej, predvsem pa drugim, pomeni njena lepa zunanjost, predvsem bleščeči skodrani lasje, ki jo delajo še posebej prepoznavno, ob tem pa ve, da je naslov LEPA SOSEDA 2006 le prijeten postanek na eni od postaj njenega mladega življenja. Na vprašanje, zakaj pravzaprav sodelovanje na tekmovanju za lepo sosedo, odgovarja: To je bilo zame prvo lepotno tekmovanje, čeprav v tem svetu nisem bila čisto novinka. Agencija, s katero sodelujem, mi je predlagala to tekmovanje in po kratkem razmisleku sem se odločila zanj. Razlog za to je bil, da ne bi kasneje obžalovala, da se v tem nisem preizkusila. Je bila zmaga veliko presenečenje? Je bila. Na tekmovanje seje prijavilo zelo veliko deklet, veliko med njimi jih je sodelovalo že na drugih tekmovanjih. V finalni izbor se nas je uvrstilo 12, kasneje nas je ostalo II, ker je ena izmed punc pred tekmovanjem že zmagala na Miss Hawaiian Iropic. Konkurenca je bila huda, pričakovala pa sem eno lento, vendar ne ravno osvojitve naziva. Ponavadi na tekmovanjih zmagajo dekleta, ki ne tekmujejo prvič, zato je bilo na koncu veliko deklet zelo razočaranih, ker so pričakovale zmago. Ob zunanjosti so žirija, predvsem pa bralci revije Hopla upoštevali tudi notranjost kandidatk. Kaj meniš o tej včasih neposrečeni trditvi? Bralci revije Hopla so z glasovi izbrali le sms zmagovalko, vse ostalo je izbrala žirija. Najbrž sem jih pre- Predstavljamo letošnjo Lepo sosedo Katja Majhenič je rada Domžalčanka pričala s svojo razgledanostjo, da sem že nekaj dosegla v življenju in vem, kaj si želim v prihodnosti; morda tudi s poznavanjem tujih jezikov, sproščenostjo, nepomembna pa seveda ni bila niti zunanjost. Je vse to, kar si naštela, tudi posledica tvojega dela kot stevardese? Zanesljivo delček vseh teh pozitivnih lastnosti izvira tudi iz mojega dela, ki ga opravljam kot študentka, saj je pomemben del tega odnos do ljudi, odgovornost do dela, samozavest,... in še kaj bi se našlo. Veliko mladih deklet si želi postati stevardesa. Kaj bi jim svetovala? Vsako dekle, prav tako tudi fant, lahko opravlja delo stevardese, če izpolnjuje določene pogoje: mora imeti status študenta, znati vsaj dva tuja jezika, imeti opravljen vozniški izpit,... predvsem pa ga mora delo veseliti. Kdor se odloči za ta poklic, se mora zavedati, da se odpoveduje mnogim stvarem, ker delo opravljaš vsak dan, ne glede na to, ali je vikend ali praznik. Res pa je, da mnogo tudi pridobiš, kajti nad oblaki se pišejo mnoge zgodbe. Si videla veliko sveta? Videla sem ga le toliko, kot mi ga uspe videti sami. V slabih štirih letih se je zgodilo le parkrat, da smo kje ostali več dni. Bila sem na Irskem in Finskem, sicer pa se vsak dan vračamo nazaj na Brnik. Kaj si oz. kaj pričakuješ od leta, v katerem nosiš lento LEPA SOSEDA? Se pričakovanja uresničujejo? Nimam veliko pričakovanj, ker mislim, da je bolje tako. Spoznavam medijski svet, ki velikokrat ni tak, kot si ga mnogi predstavljajo. Upam. da dobim kakšno dobro ponudbo kot fotomodel ali pa v smeri voditeljstva, bomo videli. V zadnjem času te velikokrat videvamo na različnih prireditvah, srečanjih, spoznali smo te tudi kot voditeljico? Uživaš v tem ali jemlješ to kot posledico naslova LEPA SOSEDA? Res je, preizkusila sem se že na več področjih in mislim, da s tem dobivam le še dodatne potrditve, da človek ne sme podvomiti v nobeno stvar oz. bolje rečeno, ne sme dvomiti, da česa ne bi zmogel narediti. V novih izzivih uživam in upam, da jih bo še veliko. Ravno ta mesec sem obiskala dom Malči Beličeve, kjer otokom pripravljam manjša presenečenja in jim bom tako skušala popestriti njihove dni v domu. To sem si želela narediti že prej, sedaj pa se mi bo želja s pomočjo naziva izpolnila. V otroštvu sem imela vse, rada bi sedaj naredila še kaj za druge. 50 se odnosi med tabo in tvojimi prijatelji, pa tudi drugimi ljudmi po razglasitvi za LEPO SOSEDO kaj spremenili? Vedno se najde kdo, ki ti zavida, torej ta oseba ni pravi prijatelj. Moji pravi prijatelji mi še vedno stojijo ob strani in so bili veseli osvojitve mojega naziva. Še vedno me sprejemajo tako, kot sem, ker se nisem spremenila, se v resnici nimam za kaj. 51 tudi pridna študentka, sedaj že absolventka nemškega jezika in književnosti. Boš nekoč profesorica nemščine na srednji šoli ali si želiš kaj več? To je težko vprašanje. Če bi me to vprašali pred pol leta, bi najverjetneje odgovorila, da bom zagotovo profesorica. Še vedno mislim, da bi dobro opravljala svoj poklic, vendar trenutno ne vem, kam me bo vodila pot. Najprej moram diplomirati, potem bomo videli. V tem času je težko najti službo, prav tako v šolstvu, ker je otrok vedno manj, je pa zagotovo, da brez dela ne morem, ker bi me če-penje doma onesrečevalo. Morda še par besed o Domžalah, tvojem rojstnem kraju? Kaj pogrešaš, je kaj takega, kar bi pohvalila? Na Domžale sem zelo navezana, čeprav ne morem izpostaviti stvari, ki bi JO lahko pohvalila. Mislim, da manjka veliko stvari, še posebno na področju zabave, kakšen pokrit bazen... Tukaj sem preživela celo otroštvo, ustvarjam si dom v bližini hiše svojih staršev, torej sem prava Domžalčanka! To je pa res lepo slišati. Hvala za pogovor in vse lepo v življenju ti želim. Vera Vojska Plavanje za zdravje Aljaž Gorza — med najboljšimi slovenskimi mladimi plavalci Aljaž Gorza, rojen v letu 1995, učenec petega razreda Osnovne šole Preserje pri Radomljah, lahko reče, da bi bilo brez plavanja njegovo življenje povsem drugačno. Ko se je pred leti pokazalo, da z enim od njegovih kolkov ni vse v redu in je bilo vse skupaj videti, kot da bo končal na invalidskem vozičku, je na nasvet zdravnika pričel plavati. Sprva v Soči in ko se je pokazalo, da plavanje pomaga, je le-to postalo skoraj način njegovega življenja. Starši so ga vpisali v malo šolo Plavalnega kluba Kranj in kar kmalu se je pokazalo, da plavanje ne pomaga le pri izboljšanju zdravstvenega stanja, pač pa je Aljaž postajal vse boljši plavalec. Trenutno, po osvojenih devetih medaljah na državnem prvenstvu za mlajše dečke spada med prvih pet najboljših mladih plavalcev, je pa tudi član državne reprezentance. Pravo presenečenje pa je bila tudi prva medalja na eni od mednarodnih tekem. In koliko medalj je že osvojil, je bilo moje prvo vprašanje mlademu plavalcu? Več kot 40, najbolj vesel sem medalj z mednarodnih prvenstev. V katerih disciplinah tekmuješ? Najraje plavam delfina, drugače pa sodelujem v štafetah, kjer smo bili na prvenstvu dvakrat ziati, uspešen pa sem tudi v plavanju prosto, saj sem državni prvak na 200 m prosto. Uspešen sem tudi v drugih disciplinah, saj sem na državnem prvenstvu kot posameznik osvojil še tri srebrne in tri bronaste medalje. Kolikokrat treniraš? Treniram dobre tri leta, v začetku predvsem za izboljšanje zdravja, sedaj pa kot tekmovalec šestkrat tedensko v popoldanskem oz. večernem času v 50 m plavalnem bazenu v Kranju. Tja me vozi mami, včasih pa ji na pomoč priskočita tudi babi in dedi. Ob vikendih imamo navadno tekmovanja. Po tekmovanjih, na katerih v dveh dneh startam včasih tudi v desetih disciplinah, imamo nekaj prostih dni. da se telo spet okrepi oz. regenerira. Moja trenerka je Alenka Pire in moram reči, da se zelo lepo razumeva. Lahko rečeš, da ti je plavanje pomagalo pri izboljšanju zdravja? Seveda, saj bi bil brez plavanja lahko invalid, tako pa se lahko ukvarjam z vsemi športi, le na igranje košarke in nogometa bom po nasvetu zdravnika še malo počakal. Za plavalce je zelo pomembna tudi pravilna prehrana? Moja trenerka me opozarja nanjo in jaz jo ubogam, tako da ne jem preveč sladkarij, sicer pa so moja glavna hrana testenine, kijih posebej veliko pojem pred napornimi tekmovanji, pomemben del prehrane pa so tudi ribe. Uspešen si tudi na krosih? Krosov se kot član šolske reprezentance Osnovne šole Preserje pri Radomljah rad udeležujemo in sem se največkrat uvrstil med prve tri tekmovalcev, najbolj vesel pa sem bil zmage na regijskem prvenstvu. . Kako na tvoje uspehe gledajo v šoli? Imam status športnika in lahko z veseljem povem, da nimam v Osnovni šoli Preserje pri Radomljah nobenih problemov. Omogočajo mi tekmovanja, tudi treninge in se jim za razumevanje zahvaljujem. Kakšne so tvoje želje za prihodnost? Rad bi se udeležil olimpijskih iger. Hvala, Aljaž, in srečno vse do olimpijskih iger! Vara Vojska Blanka Cerar in njena diplomska naloga O prehranski dediščini in spominkih »Prehranska dediščina in spominki širše domžalske regije v gostinski ponudbi«, je naslov diplomske naloge, s katero je Domžalčanka Blanka Cerar diplomirala na Turistki, Visoki šoli za turizem v Portorožu. Ker je v njej vrsta zanimivih ugotovitev in uporabnih dejstev, sem diplomantki postavila nekaj vprašanj. Od kod odločitev za vsebino naloge? Razmišljala sem o različnih temah in se nazadnje za omenjeno temo odločila, ker za vsak narod pomenijo ljudske jedi nekaj prav njegovega in so tesno povezane z življenjem ljudi. Tema pa me je zanimala tudi zaradi tega. ker je domžalska okolica znana po dobrih gostilnah. Ob tem pa sem želela obuditi stare recepte, jim vrniti nekaj izvirnosti, hkrati pa poudariti, da je naša slovenska kuhinja izredno zdrava. Hkrati sem želela ob tem tudi ugotoviti tipične spominke in izdelke domače obrti Od kod osnova za nalogo? Lahko rečem, da je na tem področju kar veliko literature, saj sem uporabila več kot 100 različnih virov, zelo veliko podatkov pa sem pridobila tudi z anketo, opravljeno v izbranih gostilnah. Prvi rezultat le-te je bila ugotovitev, da vsi gostinski obrati ponujajo poleg mednarodne kuhinje tudi narodne jedi, katerih ponudba je zadovoljiva. Kaj pripravljajo nuši gostimi? Večina pripravlja jedi z gorenjskega območja; nekateri še po izvirnih receptih, večina prilagaja kuharske postopke sodobnih zahtevam zdrave prehrane, pogosto tradicionalne jedi postrežejo v posebnih posodah. Po čem gosti največ povprašujejo? Če upoštevam samo anketo gostiln z domžalskega območja - po enolončnicah in kolinah. Se gostje zanimajo za izvore jedi? Večina gostov ne pokaže zanimanja za nastanek in razvoj posameznih vrst narodnih jedi, jih pa gostilne promovira-jo preko spletnih strani, z zloženkami, vizitkami in ustnim izročilom zadovoljnih gostov. Med drugim si spraševala tudi, kakšen se zdi odnos gostov do domačih jedi? Sogovornica v eni izmed anketiranih gostiln se je izrazila takole: gosti so srečni, če jih lahko naročijo. Določeni gosti imajo pozitiven odnos do teh jedi, jih cenijo in pridejo v gostilno z namenom, da jih naročijo. Kaj pa si ugotovila v zvezi s spo-min ki? Žal, v nobenem od anketiranih gostinskih obratov niso prisotni spominki, povezani z dediščino kraja. Jih ni, ali je problem kje drugje? Premalo je povezanosti med lokalnimi izdelovalci spominkov za trženje z blagovno znamko in ustvarjanje novih znamk- Zato bi torej morali iatelovanje in atraktivno ponudbo kakovostnih spominkov imeti tudi gostinskih obratih. Nam za konec lahko zaupaš kakšen enostaven recept? Recept za zelje s krompirjem ali gov-nač, kjer sesekljano čebulo prepražimo na zaseki (10 dag), dodamo zelje (pol kg), začimbe (sol, poper, kumina), za-lijemo z malo vode in dušimo, da je zelje na pol mehko. Nato dodamo še na kocke narezan krompir (30 dag) ter skuhamo do mehkega. Dober tek! Kje se vidiš v prihodnosti? Izkušnje in znanje si želim pridobivati na področju hotelskega marketinga. Želim, da je moje delo raznoliko, da sem v stiku z ljudmi in da sodelujem pri izvedbi zanimivih projektov. Hvala in vse dobro v življenju. Vera Vojska POLITIČNE STRANKE stran 8 LDS Dob Delovno srečanje Na delovnem srečanju v februarju smo člani in članice LOS Dob najprej prisluhnili mag. Petru Pengalu, ki nas je seznanil s potekom Kongresa LDS ter nas opozoril na nekatere probleme, ki so se pojavljali v zvezi z njim. Za njim je besedo dobil Pavel Cerar, svetnik v Občinskem svetu Občine Domžale, kije predstavil dosedanje delo svetniške skupine LDS, ob tem pa predstavil tudi možnosti sodelovanja v odborih in komisijah Občinskega sveta. Ob tem smo ugotovili, da žal nihče od članov LDS Dob, razen svetnika, ni član nobenega odbora ali komisije. Seznanili smo se tudi s predlogom Proračuna Ob- čine Domžale za leto 2007 ter ugotovili, da nekaterih pomembnejših investicij z območja naše krajevne skupnosti v proračunu ni, čeprav so zelo potrebne. Zadolžili smo svetnika, da posreduje naše mnenje ter skuša doseči umestitev nekaterih investicij in programov v letošnji proračun. Največ pozornosti smo namenili domači problematiki. Franc Gotar, član Sveta Krajevne skupnosti Dob, je poročal o dosedanji aktivnosti sveta, hkrati pa predstavil tudi predloge, ki jih svet KS predlaga v programu za letošnje leto, poročal pa tudi o predlogih, ki jih je sam posredoval in naj bi našli mesto v letošnjem programu: - začetek gradnje vrtca v Dobu in nadaljevanje gradnje Osnovne šole Dob (2. faza), - zamenjava salonitnih vodovodnih cevi, LDS ;.IRf rai na Dl WlOKRAn|A ■-, ni/i NIJ1 - zagotovitev prometne varnosti na območju Češenika in Turnš, - asfaltiranje ceste Dob - Turnše, - ureditev brvi čez Radomlje, ki bi omogočila krožno sprehajalno pot ob avtocesti; brez brvi to namreč ni mogoče, - ureditev t.i. smetiške ceste, zlasti njenega uvoza s Prešernove ulice ter mostu pri Starbku, ki je dotrajan in zelo nevaren, - opozoril je tudi na potrebno ureditev mostu čez Račo, - asfaltiranje Tavčarjeve ulice vse do križišča s Prešernovo ulico ter tako omogočiti njeno uporabo pešcem in kolesarjem, - v zvezi z ureditvijo pločnika Dob - Podrečje, ki je nujen, je bilo ugotovljeno, da njegova gradnja ni možna, ker ni mogoče pridobiti potrebnega zemljišča; predlagali smo, naj pristojne službe Občine Domžale najprej odmerijo sedanjo cesto, plačajo lastnikom njihova zemljišča, po katerih potekajo ceste, nato pa bodo zanesljivo pripravljeni prodati tudi zemljišča, potrebna za pločnik. LDS DOB Počistimo staro, začnimo na novo Zima se še dobro ni začela, pa že pomlad naznanja svoj prihod. Dnevi so že občutno daljši in sončni žarki vse močnejši. Narava se je pričela prebujati in začenja se nov krogotok življenja. Simbolično na novo smo zaživeli tudi Liberalni demokrati Slovenije, saj smo na dveh kongresih dobili novo staro vodstvo, tako na čelu LDS-a kot MLD-ja z manjšimi svežimi idejami. Fna izmed teh idej je na naši ravni tudi naš član Matej Oražem, ki je postal član Izvršnega odbora MLD Slovenije, za kar mu še po tej poti iskreno čestitamo. Verjamem, da bo svoje pozitivno razmišljanje in mladostniško zagnanost znal predstaviti kolegom iz cele Slovenije in jim dokazal tisto, česar se v MLD-ju Domžale močno zavedamo, in sicer, da je velik mozaik sestav Ijen iz majhnih delcev in nikakor ni velika plošča, ki postane mozaik z razpokom in začno delčki odpadati. Mladi, ki smo na začetku poti, velikokrat drugače gledamo na svet, saj ga ponavadi gledamo od spodaj navzgor in kakorkoli se nam mudi odrasti, je pametno, da izkoristimo dano možnost in spodaj poskušamo postavljati trdne temelje. Vsak mesec v MLD-ju Domžale poskušamo organizirati vsaj eno srečanje. z različnimi notami in različnim sporočilom. Ker smo v preteklem mesecu obeleževali kulturni praznik in sicer spomin na dr. Franceta Prešerna, smo v ta namen 8. februarja pripravili družabno srečanje v Agrobaru v Domžalah. Morda je tematika prireditve bolj spominjala na Antona Tomaža Linharta in dneve komedije, saj smo gostili dva akterja iz Boom Teatra, ki sta vse prisotne zabavala v slogu »Stand up Comedv«, vendar smo želeli biti izvirni in drugačni. Po Sloveniji so se odvijali recitali v spomin na našega največjega pesnika, mi pa smo se tega dne spomnili na malo drugačen način, a nikakor ne nespoštljiv. Ker smo mladi in v skladu z našim razmišljanjem, smo si dovolili malo drugačnosti, saj smo konec koncev tudi Slovenci malo drugačni s tem, ko praznujemo najbolj žalosten dan pisateljevega življenja in ne njegovega rojstva. Važno je, da smo se ga spominjamo in ne samo na ta dan ter da cenimo njegovo delo. Tudi za prihajajoče mesece že snujemo načrte, o katerih boste lahko več prebrali v naslednjem Slamniku. Naj samo omenim, da je v marcu kar nekaj dni, ki imajo še poseben pomen. Prvi je dan žena, ki ga počasi izpodriva materinski dan, pa vendar je v glavah določenih mam ta dan še vedno zapisan kot tisti pravi dan spo- mina na žene, ko so jih možje in otroci presenetili z drobno pozornostjo. Seveda pa ne bo nič narobe, če to naredijo oziroma naredimo večkrat letno. Glede na okoljevarstveno noto, ki smo ji priča v zadnjem času, ker nas narava sama opominja, da nekaj počnemo hudo narobe, je v tem mesecu pomemben še 22. marec, svetovni dan voda. Mogoče je ravno ta dan tisti pravi, da sprejmemo kakšen sklep v vezi varčevanja vode in spremenimo kakšno navado, ki nam morda ne bo bistveno spremenila življenja, vendar skupek teh navad več posameznikov lahko bistveno pripomore k ohranitvi pitne vode. Egoistično je namreč samo opozarjati, kam hiti ta svet in kako ga uničujemo, hkrati pa ne naredimo dovolj, da bi kaj spremenili. Bojana Petrovič, LO MLD Domžale Proračunske spremembe za večjo koristnost občanov Svetniška skupina Socialnih demokratov občine Domžale je na 3. seji občinskega sveta podala svoje mnenje in pripombe na osnutek proračuna za leto 2007, za katere verjame, da bodo ustrezno upoštevane pri dokončni pripravi proračuna za leto 2007. Splošna pripomba je bila namenjena razvojnemu področju, saj smo mnenja, da je potrebno pri proračunu v večji meri upoštevati gospodarsko in infrastmkturno področje, s čimer bi lahko posledično zagotovili hitrejšo gospodarsko rast, ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta in nastajanje novih podjetij in podjetnikov. Več sofinanciranja na področju zdravstva Prav tako smo mnenja daje potrebno upoštevati možnost uporabe zasebno-javnega partnerstva, kar lahko bistveno pospeši nadaljnji razvoj Domžal, še zlasti na področju sociale (socialna stanovanja, nove kapacitete za varstvo starejših občanov). Konkretnejše pripombe pri pripravi proračuna so bile namenjene več različnim področjem, s čimer želimo nuditi večje koristi našim občanom. Na področju zdravstva predlagamo povečanje sredstev za namene sofinanciranja preventivnih programov s točno določenimi nameni (mamografija, preventivni pregledi prostate, cepljenja...). Ustrezen razvoj vseh športov Prav tako predlagamo povečanje sredstev za namen varovanja kulturne dediščine, za enakomeren in ustrezen razvoj vseh športov ter za delovanje občinskega redarstva. S predlogi smo se dotaknili še področja mladinske kulture, gospodarske dejavnosti (podjetniški center, tehnološki park), krajevnih skupnosti in optimizacije poslovanja občinske uprave z namenom-zniževanja stroškov. MAK Pogovor z novim predsednikom SDS Domžale SDS pridobiva z vsakim dnem V prejšnji številki ste bili, bralke in bralci Slamnika, obveščeni o volitvah v okviru SDS Domžale ter sestavi njenega novega vodstva. V naslednjih štirih letih bo SDS Domžale vodil Robert Hrovat in prav je, da tudi v Slamniku pove nekaj besed 0 načrtih, delu in predvidevanjih v naslednjem mandatu. Najprej iskrene čestitke za izvolitev, ki je bila soglasna. Kaj pomeni za vas tolikšna podpora? 1 Ivala za čestitke ob izvolitvi. Res sem bil pozitivno presenečen nad tolikšno podporo ob izvolitvi, kar pa me seveda zavezuje in obvezuje, da bom SDS Domžale vodil v skladu s smernicami in obljubami, ki smo sijih zadali. Vsekakor mene osebno, pa tudi člane novega vodstva SDS Domžale, čaka veliko dela, saj smo, kljub temu da smo izboljšali volilni rezultat še vedno »samo« druga stranka po moči v naši občini in čas je že, da postanemo najmočnejši. Glede na sam program, izkušnje, kadrovsko zasedbo ter upoštevanje še nekaterih drugih dejavnikov je cilj na naslednjih lokalnih volitvah - biti najmočnejša stranka v občini Domžale - vsekakor realno povsem dosegljiv. Domžalski župan do tega trenutka še vedno ni sestavil vladajoče koalicije, zato se vprašanje zastavlja kar samo po sebi - ali bo v Domžalah vladajoča koalicija sestavljena iz dveh najmočnejših strank? Kot je že znano, nas je najmočnejša stranka v občini povabila na pogovor o možni sestavi vladajoče koalicije, vendar pa so ob tem vztrajali na za nas povsem nemogočih pogojih. Zato smo župana obvestili, da se pod takšnimi pogoji ne moremo resno pogovarjati o tej zadevi, saj v koaliciji nikakor ne želimo biti samo statisti imamo program, ki je zelo dober, imamo vizijo razvoja občine za naprej in v občinsko vlado bi šli samo pod tem pogojem, da bomo v čim večji možni meri uresničili projekte iz našega programa, s katerim smo nastopili na lokalnih volitvah^(nahaja se na naši spletni strani). Želimo, da občina Domžale napreduje in se razvija, ugotavljamo pa, da se je v zadnjih nekaj letih skrbelo samo za, priseljevanje, povsem pa se je pozabilo na vse ostalo, za kar je potrebno poskrbeti ob povečanem številu prebivalstva v naši občini. Naj ob tem navedem samo na eno od dejstev - v preteklih dvanajstih letih smo vseskozi opozarjali na premajhno število vrtcev, a smo bili ob tem s strani nekdanje županje ter vladajoče koalicije obtoženi, da bi bili mi krivci številnih praznih in neizkoriščenih prostorov v vrtcih ali celo samih vrtcev, če bi se sledilo našim predlogom. Pred dvema letoma smo prvič od njih slišali, da je v naši občini mogoče res premalo vrtcev, šele lani, pred volitvami, pa so se oni začeli zavzemati za večje število vrtcev... Kakšna škoda je bila s tem povzročena občini, lahko samo ugibamo. Iz vašega odgovora torej lahko razberem, da boste v opoziciji... Rajši smo v opoziciji in se pripravljamo na nove volitve, kot pa da bi v vladajoči občinski vladi igrali nekakšne statiste in bi služili samo za neke vrste povezavo med občino in državo, kjer smo, kot je vsem znano, največja vladna stranka. Uradnih informacij o sestavi vladajoče koalicije v naši občini še ni, slišali pa smo, da se župan sedaj usklajuje z nekaterimi drugimi manjšimi strankami, ki pa baje zahtevajo zelo veliko, predvidevam, da več, kot smo zahtevali mi. In čeprav uradno koalicije še ni, so se ob nedavnih kadrovskih imenovanjih v okviru občinskega sveta že nakazali prvi obrisi morebitne nove koalicije. Tako bo Slamnik v tem mandatu vodila županova tiskovna predstavnica, ki izhaja iz LDS in je tudi na novo zaposlena v občinski upravi, povrhu vsega pa prihaja še iz druge občine. Njena pomočnica pa prihaja iz ene od strank, ki je v občinskem svetu zastopana z majhnim številom svetnikov. Čeprav je bil dogovor glede kadrovskih zadev v okviru strank takšen, da se pri kadrovskih zadevah upošteva volilni rezultat, pa v SDS ugotavljamo, da se župan tega ne drži več. To seveda obžalujemo, saj se s tem povzroča številne nepotrebne zaplete, vendar pa tega ne moremo preprečiti. Kljub vsemu pa smo vložili v proceduro Odlok o spremembi Odloka o glasilu Občine Domžale »Slamnik«, s katerim bi popravili nedorečeno pravno Stanje in pričakujemo, da bodo spremembe odloka sprejete. SDS Pa se povrniva k SDS Domžale - postali ste predsednik in verjetno ste že postavili smernice dela v tem mandatu. Seveda, že pred izvolitvijo sem pripravil vizijo dela razvoja, ki smo jo skupaj s člani še dodelali. Naš poudarek bo vsekakor na razvoju občine Domžale v tistih segmentih, kjer se sedaj beleži velik zaostanek. Ker bomo opozicijska stranka, so nam s tem seveda zelo okrnjene možnosti tako pri pripravah in izvedbah projektov kot tudi pri seznanitvah občanov o našem delu. Čim več naših predlogov bomo skušali vnesti v konkretno izvedbo, seveda pa bomo ob tem pazili, da jih vladajoča večina ne bo prevzela »za svoje«, zato bomo o našem delu in pobudah redno obveščali javnost tako v pisni, kot tudi elektronski obliki (na naši spletni strani). Konstruktivno in odločno, bi lahko rekla, kajne? Vsekakor bomo konstruktivna, a odločna opozicija. Glede na možno sestavo vladajoče koalicije bi lahko sklepali, da občinska vlada v tem man- datu ne bistveno drugačna od tistih v preteklih letih, kar seveda pomeni, da kakšnega posebnega razvoja ne bo - v SDS Domžale menimo, da so njihove vizije razvoja zašle na stran poti in mislim, da se bodo nekega lepega dne zbudili ter ugotovili, da bi bilo bolje, če bi se upoštevalo naše predloge in pobude. Mogoče bo kdo rekel, da so te besede preuranjene, vendar se v okviru občinskega sveta tako dobro poznamo med seboj, da naše trditve vsekakor pijejo vodo. Nam lahko opišete, kako deluje SDS v Domžalah? Imamo 15-članski izvršilni odbor, v okviru katerega ima vsak član najmanj eno stalno zadolžitev, o kateri poroča na seji lO-ja, ki se sestaja praviloma enkrat mesečno, med seboj pa vsakodnevno uporabljamo komunikacijo preko elektronske pošte. Sestavni del 15-članskega 10 so seveda tudi predsednik, podpredsednica, tajnik in tiskovni predstavnik ter seveda blagaj-ničarka. Posebni (samostojni) organ je nadzorna komisija, ki skrbi, da se vse dela na podlagi obstoječih pravil. Svetniška skupina SDS Domžale pa se sestaja po potrebi, odvisno od sklica sej občinskega sveta ter pobud in predlogov naših svetnikov in svetnic. Za SDS velja, da rada prisluhne predlogom in pobudam občanov - bo tudi sedaj tako? Seveda, želimo si čim več stikov /, občani. Čeprav dostikrat ne moremo pomagati pri konkretnih težavah, pa vendarle vsaj opozorimo nanjo in na ta način »prisilimo« vladajočo koali cijo, da nekaj naredi na teh konkretnih zadevah. Zato vabimo vse občane, da nas obiščejo v naših prostorih, ki se sedaj nahajajo na Ljubljanski 58 v prvem nadstropju (nasproti trgovine Metalka v Domžalah). Ker pa nimamo nobenega redno zaposlenega, vsi namreč delamo prostovoljno, pred obiskom priporočamo, da nas kontaktirate preko elektronske pošte ali telefona (vsi potrebni podatki se nahajajo na naši spletni strani www. domzale.sds.si). Ob zaključku pa bi rad povedal še to, da sem zelo vesel številnih pohval ter izrazov podpore, kakor tudi konstruktivnih kritik. Opažam, da nas ljudje zelo cenijo in podpirajo, tako na državnem kot tudi na lokalnem področju. To nam dokazujejo tudi številne javnomnenjske raziskave in ugotavljam, da SDS pridobiva z vsakim dnem. Z Robertom Hrovatom, predsednikom SDS Domžale, se je pogovarjal Janez Stibrič Mladi forum SD Domžale Obudimo mladost v Domžalah URADNE URE V . PISARNI SU DOMŽALE Imate čas za pomenck na Območni organizaciji SI) Domžale? Bi radi izvedeli kaj več o naših interesih in projektih? Bi radi tudi sami kaj povedali, morda sodelovali? Za vsa vaša vprašanja smo vam na voljo vsak četrtek od 17. - 19. ure v drugem nadstropju stavbe Domžalskega doma (stara knjižnica Domžale). Lahko pa nas tudi pokličete na telefon: 01 724 13 16. Veselimo se srečanja z vami! Nemalokrat slišimo, kako se v Domžalah pa nič ne dogaja za mlade, ko pa se kaj zgodi, je to le za ožji krog izbrancev posameznega društva, kluba ali česarkoli pač že. Ker smo prepričani, da ni razloga, da bi bilo temu tako, smo se odločili ponovno obuditi Mladi forum socialnih demokratov Domžale, kjer bodo vsi mladi od 15-32 let lahko prišli na svoj račun. Vsi skupaj si želimo v naš prijetni domžalski prostor vnesti nekaj svežine, ki bi osvežila vroče dni, nekaj sonca, ki bi razsvetlilo deževne trenutke, predvsem pa povezati med seboj čim večji krog mladih iz vseh vetrov, ki bi s skupnimi močmi izpeljali projekte, ki jih vsak zase ne bi zmogli. Vas zanima ekologija in varstvo okolja? Ni problema, skupaj lahko pripravimo čistilno akcijo, morda okroglo mizo ali vročo razpravo na to temo. Spet nekdo drug, ki bi rad pomagal sočloveku, morda z dobrodelno akcijo, prijateljsko gesto ali le, da nekomu popestri dan? Tudi to je lahko naš projekt, in ni potrebno, da traja le en dan. Spet drugi pa bi radi le popestrili svoj vsakdan s kakšnim dobrim druženjem z ljudmi, ki jih sicer vidi na ulici vsak dan, pa jih pot nikakor ne bi prinesla skupaj. Zakaj pa se ne bi »malo mešano« družili na kakšnem pikniku, morda koncertu ali kar tako ob lepem dnevu na igrišču? Pa da ne bo ostalo vse skupaj le za ogrado našega, sicer krasnega mesta. Tukaj so tudi druženja z drugimi mladimi iz vse Slovenije. Je državna meja za nas nepremagljiva? Dejstvo je, da Mladi forum ni le organizacija, ki se ukvarja s projekti na nivoju politike, pač pa daje velik poudarek neformalnemu druženju članov le-tega. Sicer pa pod okriljem Mladega foruma socialnih demokratov Slovenije poteka tudi nacionalna kampanja za vzpodbujanje strpnosti pod imenom Sprejemam drugačnost o kateri si več lahko preberete na www.spreje-mam-drugacnost.org. Imate željo sodelovati na tem področju? Pridružite se nam. Vsekakor vse zainteresirane, ki se nam želite na kakršni koli način pridružiti, morda vsak teden, enkrat na mesec ali le ko imate čas (pa četudi le dvakrat na leto), vabimo, da nas obiščete v času uradnih ur pisarne SD v Domžalah (Domžalski dom - stara knjižnica), v ponedeljek od 17. - 19. ure ali nas pokličete na telefon 040 42 33 25 ali nam enostavno pišete na naš elektronski naslov mf.domzale-@gmail.com, kjer bomo z veseljem odgovorili na vaša vprašanja in vas na vašo željo obveščali o aktualnih dogodkih Mladega foruma. S skupnimi močmi nam bo uspelo, saj vsi vemo, da na mladih svet stoji. Mateja A. Kegel Nova generacija SLS Rok Ravnikar - predsednik 10. februarja je v Markovcih pri Ptuju pod naslovom »Pripravljamo novo generacijo« potekal 4. redni kongres Nove generacije, podmladka Slovenske ljudske stranke, na katerem je več kot 60 delegatk in delegatov iz vse Slovenije izvolilo tudi novo vodstvo za naslednje dveletno obdobje. Predsednik ostaja dosedanji vodja podmladka 29-letni Rok Ravnikar iz Domžal (tudi občinski svetnik SLS v Domžalah), za podpredsednika sta bila izvoljena Aleksander .lovanovič iz Maribora in Tibor Voroš iz Moravskih Toplic, za predsednika Sveta NG SLS pa Bor Zgonc iz Blok. Otvoritvenega dela sta se udeležila tudi predsednik SLS Janez Podobnik in vodja poslanske skupine SL'S Jakob Presečnik, župan občine Markovci Franc Kckec in predstavniki prijateljskih mladinskih organizacij. Kongres podmladka SLS je tudi za svoja častna člana imenoval nekdanja predsednika Mladih SLS Damjana Medveda in nekdanjega predsednika Mladih krščanskih demokratov Aleša Primca. V okviru sprejemanja programskih dokumentov so bile soglasno sprejete tudi tri resolucije, in sicer: o nujnosti ohranitve demokratičnih vrednost, enakih možnostih razvoja za vse slovenske regije in decentralizaciji Slovenije, o rešitvi odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško ter za resolucijo za čimprejšnjo vzpostavitev politične akademije SLS, ki naj nosi ime po dr. Janezu livangelistu Kreku. novagmenutj* Uradnemu delu kongresa je sledil še družabni del z nepozabnim zabavnim večerom »ansambla Nove generacije«, obiskali pa so nas tudi pravi ptujski kurenti, ki so novega predsednika Nove generacije SLS začasno sprejeli tudi v svoje vrste in mu omogočili preskus »kurentije«. Več na www.nova.generacija.org. Alenka Purger Peter Verbič-Lista za Domžale s konkretnimi predlogi Svetniška skupina Peter Verbič - Lista za Domžale je na 3. seji občinskega sveta, ki je bila 21. februarja 2007, podala veliko pobud in mnenj o pereči problematiki v občini Domžale. Peter Verbič je pod prvo točko dnevnega reda »vprašanja, pobude in predlogi« predlagal: 1. Zapisniki vseh odborov in komisij naj se redno objavljajo na spletni strani občine Domžale, kajti le tako bodo lahko občani občine Domžale seznanjeni s stališči in sklepi posameznega odbora in komisije in bodo dosegljivi vsem. Le tako bodo občani seznanjeni z odločitvami v naši občini. 2. Da se teniški center Ten Ten (obstoječo stavbo) preuredi v večnamensko športno dvorano, ki jo domžalski šport nedvomno potrebuje, občina naj pristopi k lastniški strukturi tega centra, kajti razmere v tem centru so pereč problem. 3. Da se na pokopališču postavijo WC-ji, če ne drugače tudi kemični, moški in ženski, kajti dosedanji VVC v mrliških vežicah je večinoma zaklenjen, na pokopališču pa so vsak dan obiskovalci starejše populacije, precejšnja razdalja iz enega dela pokopališča do drugega predstavlja problem starejši populaciji. Pod točko 3. je občinski svet obravnaval predlog Odlok o proračunu občine Domžale za leto 2007 - prvo branje. Prvi je oceno na predlog proračuna podal Peter Verbič, ki je ocenil, da proračun ni razvojno naravnan. Za dejavnosti kot so gospodarstvo, varstvo okolja, stanovanjska dejavnost, javni red in varnost Icr rekreacija, kultura in šport je namenjeno precej manj sredstev, kar je zaskrbljujoče, povečujejo se izdatki za vzdrževanje, ki so previsoki. Peter Verbič, ki je v tem mandatnem obdobju predsednik Odbora za kulturo, šport in dejavnost društev, je mnenja, daje potrebno sredstva za dejavnost društev povečati, kar je zahteval tudi od občinskega vodstva. \\tY/,tf ZA DOMŽALE \'HV nanrwln* in mnC-nr Svetniška skupina Peter Verbič-LISTA ZADOjMŽALE Spoštovane občanke in občani! Dovolite mi, da se vam v mojem prvem javljanju po izvedenih volitvah zopet zahvalim za podporo, ki ste jo izkazali meni kot kandidatu za župana in moji listi Peter Verbič-Lista za Domžale. Z vašim zaupanjem smo v občinskem svetu pridobili 4 svetniška mesta, s katerimi bomo v občinskem svetu kar najboljše zastopati vaše interese in želje o razvoju naše skupne občine. Iz volilnih rezultatov in interesa, ki gaje pokazalo mnogo posameznikov, da sodelujejo na volitvah v občinski svet, je razvidno, da potrebujete tudi nestrankarsko zastopanje v občinskem svetu. Menim, da je prav, da se pogumno odločale za izražanje vaših potreb in želja, ker živite v tem prosto-u. saj gre za porabo vašega denarja. Posebej se bomo zavzemali za vse vaše dobronamerne predloge, predvsem pa bi vam radi pomagali pri reševanju vaših problemov. Naše delo boste lahko spremljali na naši spletni strani www.peter-verbic. si, za vaše pobude, želje in probleme smo dosegljivi po e-pošti info(a)pe-ter-verbic.si in na tel. št. 041 623 585 ali osebno na naslovu Svetniška skupina Peter Verbič-Lista za Domžale, Kamniška cesta 11, Srednje Jarše, Domžale. Skupaj in z vami ZA DOMŽALE, napredne in uspešne. Peter Verbič, Vodja svetniške skupine Peter Verbič-Lista za Domžale Svetnik Bogdan Zupan (Peter Verbič - Lista za Domžale) je izrazil zanimanje, koliko sredstev se porabi za financiranje zavodov in koliko za njihovo dejavnost. Občina je v zadnjem času ustanovila večje število zavodov in ustanov, iz proračuna pa ni razvidno, koliko le-ti porabijo za lastno dejavnost ter koliko sredstev namenijo za razvoj dejavnosti, za katero so bili ustanovljeni. Bogdan Zupan in Peter Verbič sta poudarila, da občina slabo nadzira delovanje zavodov, katerih soustanoviteljica je oz. sofinancira njihovo dejavnost. Že na prejšnji seji občinskega sveta je bilo ugotovljeno nezakonito poslovanje Poslovne skupnosti osnovnih šol, izplačano pa je bilo kar za 31 mio SIT preveč sredstev za osebne dohodke. Katarina Karlovšek (Peter Verbič - Lista za Domžale) predsednica Odbora za stanovanjsko politiko, se je zavzela za boljše gospodarjenje s premoženjem občine, za večje število oddanih poslovnih prostorov in stanovanj, ki ostajajo prazni zaradi visokih najemnin. Odbor za stanovanjsko politiko se bo zavzemali za izgradnjo neprofitnih novih stanovanj občine v lastni režiji. Svetniška skupina Peter Verbič-Lista za Domžale N ji: Gibanj« za pravičnost in razvoj Sporočilo z 2. sestanka Iniciativnega odbora Gibanja za pravičnost in razvoj Domžale Člani Iniciativnega odbora Gibanja za pravičnost in razvoj Domžale smo se na sestanku v četrtek, 22. februarja 2007 seznanili s problematiko varstva starejših občanov na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče. Na tem območju delujeta Dom upokojencev Domžale s kapaciteto 176 postelj in Dom počitka Mengeš s kapaciteto 205 postelj. Oba domova se srečujeta z velikim povpraševanjem, saj je bilo v obeh v letu 2006 odklonjenih 75 občanov samo z območja občine Domžale. Naši občani pa so nastanjeni v domovih upokojencev Sirom Slovenije (v Ilirski Bistrici, Sevnici, Hrastniku,...). Na območju vseh petih občin je bilo v lanskem letu 6.757 občanov starejših od 65 let, od tega več kot 4.100 v občini Domžale. Ocena trenutnega povpraševanja kaže, da bi na območju petih občin potrebovali dodatne nastanitvene kapacitete z najmanj 120 posteljami. Na sestanku smo se seznanili tudi z nekaterimi prostorskimi možnostmi umestitve novega doma upokojencev. Na naslednjem sestanku pa se bomo seznanili predvsem z možnimi oblikami financiranja izgradnje novega doma upokojencev oziroma možnostmi zagotovitve dodatnih potrebnih kapacitet za varstvo starejših občanov. Članice in člane gibanja ter ostale zainteresirane vabimo, da nam svoj interes po sodelovanju v iniciativnem odboru ter drugih oblikah delovanja gibanja posredujejo na elektronski naslov infotocka.domzaIe@gmail.com. Predstavnik Iniciativnega odbora GPR Domžale mag. MIlan Plrman SLS Domžale spoznavala Belo krajino V organizaciji Krajevnega odbora Slovenske ljudske stranke Dob smo se v soboto, 24. februarja člani in prijatelji SLS Domžale odpravili spoznavat lepote naravne, kulturne in zgodovinske dediščine krasne, a odmaknjene Bele krajine. Predvsem pa smo se srečali s tamkajšnjimi ljudmi in dobrotami, ki jih pridelajo, poleg tega pa smo se ob srečanju z SLS iz Bele krajine (občine Črnomelj, Metlika in Semič) srečali tudi s strankarskimi prijatelji ter si izmenjali izkušnje pri reševanju problemov in delovanju stranke na občinski ravni. Belokranjska SLS je resnično uspešna, vse od začetka osamosvojitve do zadnjih volitvah so vse tri občine vodili župani iz vrst SLS. Prvi postanek smo opravili takoj po prihodu čez Gorjance na turistični kmetiji Matkovič v Gornji Lokvici, kjer nas je sprejela gospodinja v belokranjski noši s tradicionalno pogačo v naročju. Okrepčali smo se s telečjo obaro in ajdovimi žganci, nato pa pot nadaljevali s turistično vodičko »na krovu« proti Metliki. Tam smo obiskali Belokranjski muzej, muzej gasilstva ter znamenito cerkev in komendo nemškega križniškega reda. Nadaljevali smo pot do edinstvenega kulturnega spomenika »Tri fare« v Rosalnieah, kjer se še sedaj ne ve, zakaj so na tem znamenitem romarskem kraju zgradili kar tri gotske cerkve. Sprejeti smo bili z domačim župnikom in krajšim, a toliko bolj prisrčnim koncertom glasbene družine Tomaševih iz Metlike. Bela krajina nima veliko industrije, zato pa je obdarjena s soncem in vinogradi, zato je bil skoraj obvezen tudi obisk vinske kleti KZ Metlika, kjer smo pod strokovnim vodstvom spoznavali skrivnosti kletarjenja. Nadaljevali smo še pot do Podzemlja in se ustavili ob bregovih mejne reke Kolpe, kije v poletnih dneh znana kol »slovenska riviera« in najtoplejša reka pri nas. Našo ekskurzijo pa smo zaključili na turistični kmetiji Antona Filaka v Gribljah, ki se poleg kmetovanja, aktivno ukvarja še s turizmom, kot multiinštrumentalist z glasbo, najbolj pa je znan kot večkratni prvak v oranju, saj seje udeleževal tudi svetovnih prvenstev in tako verjetno edini Slovenec, ki je s svojim traktorjem odpotoval celo v Kanado in ostale oddaljene dežele. Na zaključni večerji pa sta se nam pridružila tudi dolgoletni župan občine Semič Ivan Bukovec in predsednik tamkajšnje SLS. Pot domov smo v večernih urah še dodatno izkoristili za pogovore o delu Slovenske ljudske stranke v občini Domžale, ter tako že dodobra oblikovali načrte, ki jih bomo potrdili na bližnjem občnem zboru članstva. Rok Ravnikar Rekreativni tek za mlade in malo manj mlade v Domžalah, 27. maja 2007 »Prvi tek prijateljstva in sodelovanja za zeleno OS Kamniške Bistrice« Ob dnevu mladih pripravlja Občinska organizacija SOCIALNIH DEMOKRATOV DOMŽALE v sodelovanju z atletskim klubom Domžale in ostalimi mladimi v Domžalah, prvi tek prijateljstva in sodelovanja za zeleno os Kamniške Bistrice, ki bo 27. maja 2007 s pričetkom ob 10.30. Namen prireditve je, da se v spalno naselje Domžale vstavi še en pozitiven kamenček v mozaik druženja in spoznavanja občanov občine Domžale in širše okolice, ne glede na njihovo versko in politično usmerjenost. S tekom želimo simbolično opozoriti na nadaljevanje projekta ZA ZELENO OS KAMNIŠKE BISTRICE. PRIJAVNICA ZA TEK bo objavljena v aprilski številki Slamnika, zato vse potencialne udeležence teka prosimo, da se prijavijo v roku, saj je sicer onemogočena dobra izvedba prireditve. V imenu organizacijskega odbora vas vabimo, da se teka udeležite v čim večjem številu. Vodja organizacijskega odbora Rudi Križanič Okrogla miza poslanke DZ Cvete Zalokar Oražem in Gibanja za ohranitev javnega zdravstva Ohraiumo javno zdravstvo »Z demokratičnimi sredstvi bomo nasprotovali zakonom, ki bi zmanjševali solidarnost in pravičnost v zdravstvenem varstvu,« je Gibanje za ohranitev javnega zdravstva, ki ima že več kot 65.000 podpisov podpore, zapisalo v predstavitveno zloženko. Del teh demokratičnih sredstev so tudi okrogle mize po vsej Sloveniji. Eno izmed njih je konec februarja 2007 v sodelovanju z Gibanjem v Domžalah pripravila tudi poslanka Cveta Zalokar Oražem. Na njej so ob poslanki, ki je v uvodu na kratko predstavila problematiko sprejemanja zakonodaje na tem področju in izpostavila najpomembnejše probleme, govorile še članice gibanja Nevenka Lekše, Anka Tominšek in Sonja Lokar, svoje gledanje je predstavil Janez Svoljšak, direktor Zdravstvenega doma Domžale, v razpravi pa tudi nekateri prisotni. Poslanka Državnega Cveta Zalokar Oražem je govorila o zdravju kot dobrini, ki ima v življenju ljudi povsod prioritetno mesto, o potrebi po zakonu o varstvu bolnikovih pravic, o obstoječem sistemu zdravstva, ki ga je treba spremeniti oz. nadgraditi; o politiki, ki mora prisluhniti potrebam vseh sodelujočih (bolniki, zdravstveni delavci, zavarovalnice, zdravi ljudje) ter zagotoviti, da se bo zakonodaja na tem področju sprejemala z najširšim soglasjem ter zagotovila kvaliteten zdravstveni sistem, ki bo upošteval solidarnost. Predstavila je tudi problematiko podeljevanja koncesij v zdravstvu, ki popolnoma neurejeno, saj zakonodaja ne zagotavlja kontroliranega in transparentnega podeljevanja koncesij, posebej šibak pa je nadzor. Nevenka Lekše je predstavila gibanje in njegovo zavzemanje za solidaren, pravičen, kakovosten in učinkovit zdravstveni sistem, v katerem so bo zdravstveni denar porabljen za ohranjanje in krepitev našega zdravja, poudarila pa tudi, da nimamo nacionalnega programa in mreže zdravstvenega varstva, da je predlagani zakon diskriminatoren in bo povzročil razločevanje ljudi, namesto da bi sprejeli zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi upošteval dosedanje pozitivne izkušnje. Anka Tominšek je predstavila prizadevanja starejše generacije in protestirala proti temu, da se zdravstvo postavi »na glavo« brez soglasja tistih, ki jih to področje najbolj zadeva. Zakon mora slediti ustavni določbi, da je naša država socialna država, kar pa predlagane spremembe ne zagotavljajo. Predstavila je novosti in obremenitve posameznih kategorij prebivalstva, ki jih le-te ne bodo zmogle. Sonja Lokar je odprla nekatera splošna vprašanja, na katera bi morali najti skupne odgovore: koliko denarja lahko slovensko zdravstvo porabi (po njenem mnenju se iz podatkov, ki so na voljo, na to pomembno vprašanje ne da odgovoriti), oz. koliko denarja smo pripravljeni dati za zdravstvo; kakšen sistem javnega zdravstva in mreže glede na stanje prebivalstva potrebujemo, govorila pa je tudi o učinkovitosti javnega zdravstva na eni in koncesionarjev na drugi strani. Janez Svoljšak, direktor Zdravstvenega doma Domžale, je predstavil dosedanje podeljevanje koncesij, kjer sta občina in zdravstveni dom kot nosilec javnega zdravstva uspela zagotoviti nekatere skupne, potrebne dejavnosti: urgenco, reševalno službo, dežurstvo, sicer pa je glede na različno stanje koncesij v lokalnih skupnostih, država dolžna zagotoviti red ter na zakonskih osnovah urediti organiziranost javnega zdravstva ter njegovo povezanost s koncesionarji. Pomembno je določiti pravice uporabnikov, finančna sredstva in primerno organiziranost, ki seje v obliki zdravstvenih domov ter njihove povezanosti z lokalnimi skupnostmi pokazala kot primerna. V razpravi smo slišali številna mnenja o sedanji in bodoči organiziranosti, v kateri vsak bolnik zase išče najboljše rešitve. Zakaj sem zapustila stranko LDS Kot je bila širša javnost obveščena sem v petek 2. marca sprejela odločitev, da izstopim iz stranke LDS in v Državnem zboru zapustim tudi njihov poslanski klub. Zdi se mi primerno, da o nekaterih vzrokih za ta korak obvestim predvsem svoje volilce in volilke, ki so mi leta 2004 namenili glasove za opravljanje že drugega mandata. Izstop iz politične stranke in njene poslanske skupine ni vsakdanje in običajno dejanje, zato sem sprejela odločitev po dolgotrajnem premisleku in zavedajoč se vseh posledic. Verjemite, da mi ni bilo lahko, še posebej, ker me /, mnogimi članicami in člani LDS veže pristno prijateljstvo, ker seru v stranki preživela veliko lepih in ustvarjalnih trenutkov ter še posebej, ker na lokalnem nivoju v /vezi /. mojim dosedanjim delovanjem ni bilo nobenih razhajanj. Moje poslansko delovanje v Državnem zboru je bilo že dalj časa enostavno preveč obremenjeno s stanjem v stranki, kjer žal že nekaj časa prevladujejo notranja nasprotja, konflikti in medsebojno ne sprejemanje. Večkrat sem poskušala s svojimi ravnanji, svojimi izkušnjami in tudi osebnim vplivom dejavno vplivati na vodilne posameznike v stranki, a žal bre/ pravega uspeha.Ljudje, ki so dobro delali in uspešno vodili Slovenijo več kot 10 let, so se znašli v pat poziciji in niso bili sposobni prerasli zlasti osebnih zamer, ki so se nakopičile. Predvsem me je motilo, da znotraj stranke konstruktivni pogovor ni bil več mogoč. Se posebej pa so me motila obračunavanja preko medijev. Sama v tem nikoli nesem sodelovala Prepričana sem, da bom lahko bolje in bolj neobremenjeno delovala v novi skupini neodvisnih poslank in poslancev. Slovenija potrebuje nove načine reševanja problemov in odpiranje novih razvojnih vprašanj. Morda je prav naša skupina zametek nečesa novega, kajti javnost vse bolj glasno izraža potrebo po alternativi. Želim si, da bodo ta pritisk in pričakovanja jav-nosti ter morda tudi naš odhod vsem, ki pri tem novem projektu enostavno moramo sodelovati, dala nov zagon in pozitivno energijo. Sama bom v teh smereh aktivno sodelovala. Tudi v novi skupini ostajamo v opoziciji, saj nismo menjali svojih prepričanj in programskih zavez, ki smo jih dali ob izvolitvi. Prav tako bom tudi v prihodnje po svojih najboljših moteli zastopala interese širšega okolja, iz katerega prihajam in mi je na voli1va.li tudi zaupalo Cveta Zalokar- Oražem i mm i H NASI POSLANCI stran 10 Obravnava zakonodaje s področja železnic Nedavno smo na seji Državnega zbora Republike Slovenije obravnavali predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu. Lotili smo se torej reševanja enega najtrših in najzahtevnejših orehov. Železnice so bile do nedavnega namreč področje, ki so ga vse dosedanje vlade potiskale na obrobje in ga prepuščale inerciji. Na železnicah so si polomile zobe vse dosedanje politike, neuspešne so bile tudi vse interesne skupine, bolj ali manj neuspešne so bile tudi vse vodstvene ekipe, ki so bile nastavljene, da bi železnice spravile na zdravo pot. Vodstva so imela premalo podpore, morda so bila tudi premalo odločna, vendar premajhna in predvsem premalo načrtna je bila država, ki do tega mandata ni zmogla zagotoviti niti najnujnejših sredstev za vzdrževanje sistema, kaj šele, da bi sistematično zagotavlja učinkovito shemo za tehnološko posodobitev in konkurenčen razvoj železniškega sistema. Zato je podedovano stanje na železnicah izredno slabo. Nacionalni program razvoja železniške infrastrukture, ki je bil sprejet že leta 1996 in je predvidel številne posodobitve in izgradnjo drugega tira do leta 2000, je realiziran komaj v 15—20 %. O drugem tiru ni ne duha ne sluha. Z novim mandatom, konec leta 2004, pa seje politika in odnos vlade do železnic bistveno spremenil. Najprej se je zagotovilo manjkajoče milijarde za delovanje železniškega sistema v proračunih za leto 2005 in 2006 in sicer za najnujnejše vzdrževalne ukrepe, za izvajanje javne službe, za odplačilo kreditov in še za nekaj drugega. Ta sredstva je prejšnja vlada (pod vodstvom LDS-a in SD-ja) enostavno pozabila vnesti v ta dva proračuna, s čimer je bila ne železnicah povzročena namenska luknja. Konec leta 2006 je bil sprejet še zakon o poroštvu, ki zagotavlja prvih sto milijard za izvedbo najnujnejših investicij na petem in desetem koridorju, za nekatere druge odseke in za zagotovitev lastne udeležbe za črpanje evropskih sredstev. Začela je delovati tudi agencija, ki ji je med drugim uspelo izpeljati dva razpisa. Narejeni so torej pravi koraki v pravo smer. S spremembami v zakonu pa želimo vgraditi direktive Evropske unije v našo železniško zakonodajo. Zaradi tega je potrebno prestrukturirati organizacijo celotnega železniškega sistema, zagotoviti nediskriminatoren dostop tujim prevoznikom, vpeljati nekatere nove organe in zagotoviti njihovo neodvisnost in posledično določili drugačne pristojnosti agencije in Slovenskih železnic, ter tudi drugače organizirati Slovenske železnice. Glede na to, da bo obnova in dograditev zastarelega železniškega omrežja daleč največji zalogaj, ki se ga je do sedaj lotila Slovenija, gre namreč za okoli 9 milijard evrov, je smiselna ustanovitev direkcije pod okriljem Ministrstva za promet, ki bo učinkovito in dosledno ter tudi pregledno izvajala investicije. Veliko sredstev bo potrebno zagotoviti tudi iz virov Evropske unije, še posebej močni vložki pa se pričakujejo iz javno-zasebnega partnerstva in temu je potrebno prilagoditi tudi rešitve zakona. Realizacija zakona bo najtežja za Slovenske železnice, saj jih zakon povsem jasno postavlja v enakopraven položaj s tujo konkurenco in odpira tekmo s tujci na domačih tirih in tudi za t. i. domače tovore iz Luke Koper, Urejanje železniškega sistema bo preizkus, ali smo sposobni preseči številne parcialne in nezdrave interese, ki so že do sedaj zavirali razvoj železniškega vozla. Te interese je potrebno preoblikovati in jih preusmerjati v skupen cilj, če iskreno želimo, da bo ta projekt ponos države. Upam, da bodo vsi, ki so do sedaj skrbeli predvsem za nemir in za proizvodnjo težav, zmogli dovolj razsodnosti, da bomo dobili učinkovit in konkurenčen sistem, na katerega bo država ponosna. Za dosego teh ciljev pa bo potrebno storiti ogromno zadev in dejstvo je, da to nikakor ne bo tako lahko in enostavno. Predlog spremembe zakona o železnicah je po mnenju poslancev SDS dober in pravilni odgovor na zahteve prometne politike Evropske unije in pomeni do sedaj najboljši pristop k reševanju nakopičenih težav na Slovenskih železnicah. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS Poslanec Tomaž Štebe je pripravil pogovor o povezovalni cesti Želod n i k - Mengeš Poslanec SDS v Državnem zboru RS mag. Tomaž Štebe je v torek, 20. februarja 2007 v Domžalah pripravil pogovor, vezan na problematiko izgradnje navezovalne glavne ceste gorenjskega in štajerskega avtocestnega kraka med AC priključkom Krtina in Vodice. Pogovora so se poleg občanov udeležili tudi naslednji gosti: dr. Miklavž Čepon, operativni vodja projekta pri investitorju Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS), g. Andrej Brus, vodja inženiringa projekta iz DDC družbe /a svetovanje in inženiring s sodelavcem g. Stanetom Zupanom in svetovalko g. Ido Subic ter g. Pfajfar Tadej, direktor projektantskega podjetja I.l"/. d.d.. Ljubljanski urbanistični zavod, s sodelavcem g. Blaž Tomažem. Uvodni nagovor je imel poslanec Tomaž Štebe. V njem je poslušalce seznanil s problemi okrog priprav na začetek izgradnje te ceste, za kar so bila sredstva DARS planirana že v letih 2005 in 2006. Bil je kritičen, ker se v dveh letih ni zgodilo nič konkretnega: niso se začeli odkupi zemljišč, ni se začelo projektiranje za samo izvedbo. V oktobru 2006 so bila s strani predsednika uprave DARS, g. Rajka Siročiča, izrečena zagotovila, da bo v letu 2007 pridobljeno gradbeno dovoljenje in da bo zagotovljeno tudi 200 mio SIT za prednostno izvedbo obvoznice Mengeš ter da bo izgradnja slednje končana v letu 2008. Obljubil je redno dvotedensko operativno preverjanje dela in napredka v dogovoru in s sodelovanjem Ministrstva za promet. Povabljeni izvajalci projekta so vsak s svojega zornega kota predstavili problematiko izgradnje te ceste ter predvsem, kje in zakaj so težave s pripravami na samo gradnjo. Poslušalci so lahko med drugim izvedeli, daje ena glavnih težav izbira projektanta, saj sta bila izvedena že dva javna (vseevropska) razpisa. Pričakujejo, da bodo do začetka jeseni pridobljeni projekti in gradbena dovoljenja vsaj za prednostni trasi, to je za obvoznico Mengeš (4km) in traso od AC priključka Krtina do priključka za industrijsko cono Želodnik. Geometri so že na terenu in urejajo vse potrebno, pojavljajo pa se tudi nekatere težave pri odkupu zemljišč, vendar izvajalce del, po njihovih besedah, to ne bo bistveno oviralo pri sami gradnji. Pričakuje se, da se bo z gradnjo pričelo že letos, največji obseg gradbenih del pa bi bil v letu 2008. Cesta bo imela status glavne ceste, bo dvopa-sovnica, en vozni pas bo meril 3.5 m. V nadaljevanju so poslušalci zastavili kar nekaj konkretnih vprašanj, predvsem glede premostitve reke Kamniške Bistrice pri Škerjančevem ter poglobitve trase ceste in problematike priključkov v Preserjah pri Radomljah (kjer je predvidena rušitev nekaterih objektov ter preureditev železniške postaje Jarše). Gostom se je zastavilo tudi nekaj vprašanj, ki sicer niso bila povezana z izgradnjo povezovalne ceste Želodnik-Mengeš, predvsem je to izgradnja dodatnega avtocestnega priključka v Domžalah (Studa), ki je po študijah in mnenju gostov ter poslušalcev še kako potrebna, gradnja ceste od sedanjega priključka na avtocesto v Domžalah proti Krumperku (ta je po zagotovilih gostov povsem v pristojnosti občine), dokončanje priključne ceste proti Količevem ter izgradnja cestnega obroča okoli Domžal (npr. Depala vas / Trzin - Studa). Na vsa zastavljena vprašanja so poslušalci prejeli odgovore, ki so bili tudi dodatno podkrepljeni z argumenti. Vodja pogovora, poslanec Tomaž Štebe, je v zaključku opozoril še na nevarnost povečanega pretoka tovornih vozil po cesti Želodnik-Mengeš-Vodice, ko bo le-ta zgrajena. Pri izdelavi lokacijskega načrta je bilo na to opozorjeno in obljubljeno, da se bo tovorna vozila v tranzitu usmerjalo na avtocesto okoli Ljubljane s prometnimi predpisi. Omenil je predvideno namero cestniniti tovorna vozila tudi izven avtocest ter s tem "preusmerjati" ali vsaj zaračunavati take tranzitne prevoze. Janez Stibrlč Posel stoletja z velikimi dvomi Prav gotovo je bil eden najbolj odmevnih dogodkov preteklih tednov v Državnem zboru izredna seja o nakupu oklepnikov 8X8, ki smo jo zahtevali v skupini poslancev. Pri tem se nam je zdelo pomembno preveriti in zahtevati odgovore v zvezi s številnimi nedorečenostmi in odprtimi vprašanji, na katere naj bi odgovoril minister za obrambo Karel Erjavec (ki je vseskozi želel prikrivati finančne podatke), ali je bil razpis izveden korektno In zakonito ter predvsem, ali je bila poraba ogromnih sredstev v zvezi s tem transparentna. Minister Erjavec je večkrat povedal tudi sam, da gre za »posel stoletja«. Da gre za resnično gromozansko velika sredstva dovolj jasno povejo primerjave, ki sem jih naredila in predstavila tudi na izrednem zasedanju. Zgolj zato, da bi tudi širša javnost razumela ,o čem se pogovarjamo. Vrednost nakupa 135 oklepnikov je ocenjena na okoli 65 milijard tolarjev ali 260 milijonov EUR. In kaj to pomeni primerjalno: en sam oklepnik je vreden toliko kot celoten lanskoletni (razvpiti) razpis za operacijske mize,' - to je vrednost vseh zdravil in medicinskih pripomočkov, ki jih v enem letu za vseh dva milijona državljanov plačamo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, - to je vrednost koli 170.000 operacij na srcu ali vrednost 790.000 cepljenj proti raku na materničnem vratu, - to je vrednost, ki bi jo morala zagotoviti država, da bi lahko 2 leti in pol otroci imeli brezplačen vrtec, to je okoli 16 milijonov knjig. In še bi lahko naštevala. Zato je upravičena skrb in zahteva, da o poslu zvemo vse in še več. Pri tem je zlasti sporno, da je minister vseskozi zatrjeval in se zaklinjal, daje to vsota, za katero bomo dobili 135 oklepnikov s celotno dodatno in dopolnilno opremo. Za kar pa se je preprosto pokazalo, da ni res. Ko je minister ugotovil, da tega ne bo mogel v celoti kupiti za ta denar, je izhod našel v tem, da bomo v resnici dobili le I K) opremljenih oklepnikov, 25 pa bo ostalo praznih, zgolj lupina brez vrednosti. Koliko bo stala še ta dopolnilna oprema pa ne ve nihče. Minister se je jasnemu odgovoru izmikal, zamegljeval, dajal različne in nepopolne informacije ter stalno spreminjal izjave. Ter do zadnjega oviral vpogled v dokumentacijo. Pri tem je pomenljiva tudi cela vrsta drugih dejstev, na katere je ostalo neod-govorjeno tudi po izredni seji. Ne ve se (ali pa ), zakaj je bil potreben posrednik za posel, pa ne le en sam, pač pa jih bo v končni fazi cela vrsta. Posrednik za nakup Patrijinih oklepnikov ne bo le podjetje Rotiš (ki ga vodi dobri prijatelj in dolgoletni sodelavec predsednika Vlade), pač pa še tovarna Gorenje, ki naj bi postavila novo tovarno (njen predsednik uprave je zet razvpitega in znanega prodajalca orožja, v njeni upravi pa dela g. Zagožen, ki je pod Janševim ministrovanjem vodil oddelek za logistiko in nakupe obrambnega ministrstva in bil šef Rotisovega direktorja) in napovedano novoustanovljeno skupno podjetje. Vsi bodo hoteli zaslužiti in dobiti dobre provizije za svoj posel. Znani so primeri številnih držav, ki so tovrstne nakupe vodile neposredno pri proizvajalcu. In najbrž kupile ceneje. V vodilni stranki so o poslu govorili samo 5 dni po sprejemu odločitve na Ministrstvu za obrambo in jo že takrat, to je 19. junija 2006, ocenili za najboljšo mogočo izbiro. Kako so lahko vedeli dovolj o poslu, če pa je bila dokumentacija strogo zaupne narave in o rKxlrobnostih javnost ni bila obveščena. Javnost je bila obveščena le po kapljicah in v zelo omejenem obsegu (kar je za orožarske posle ustaljena praksa). Parlamentarci so se morali izjemno truditi, da so prišli do vpogleda v dokumentacijo in to šele več kot pol leta kasneje. Obljubljeno je, da naj bi imelo slovensko gospodarstvo zaradi posla številne ugodnosti. Dogovorjene naj bi bile proti dobave, 30 % vrednosti oklepnika naj bi bilo izdelano v Sloveniji, delovna mesta naj bi bila zagotovljena za več kot 1200 delavcem. Seveda ob tem nihče ne pove, koliko delovnih mest pa bo izgubljenih, ker posla ni dobili koroško podjetje Sistemska tehnika. Res je, da se je med razpravo tudi večkrat očitalo, da je to podjetje v lasti pomembnega člana LDS, a podjetje je kot direktor vodil človek, kije kandidiral na listi SDS. Torej je posel dobil med dvema »našima« (torej SDS-ovimačlovekoma)tisti, kije bolj »naš«. Pri tem se pojavljajo številna vprašanja in pomisleki, ali je vse obljubljeno sploh uresničljivo. Bo Gorenje res že do poletja postavilo v Šoštanju novo tovarno in zakaj morda ne odkupijo kar Sistemske tehnike (ki je na prodaj), kjer že obstaja delavci, infrastruktura, znanje... Bodo res uresničene vse koristi, ki so načrtovane za slovensko gospodarstvo? Znani ekonomisti, med drugim tudi dr. Mencinger, izražajo pomisleke in dvome. Vsekakor se bomo z afero »oklepniki« v javnosti še dolgo srečevali. Kajti izredna seja ni dala odgovorov in pojasnil, prihodnost pa bo prav gotovo ponujala še veliko vprašanj in zahtevala budno spremljanje. Kajti dejstvo, ki ga poslanci dobro poznamo, je, da druge članice zveze NATO programe opremljanja in vse v zvezi z njimi brez problema in transpa-rentno predstavljajo svojim javnostim. Cveta Zalokar-Oražem, poslanka v DZ Poudarki Evropske unije Lizbonski strategiji Podnebne spremembe in energetska politika »Evropa se mora zavrteti hitreje, da ne bo zaostajala za ostalim svetom, ki se v procesu globalizacije vrti vse hitreje. Na globalne spremembe se moramo odzvati hitreje in A\ učinkoviteje.« .^Jk S temi besedami je dr. Romana Jordan Cizelj pospremila raz-pravo v Evropskem parlamentu (EP), kjer so poslanci podali usmeritve Svetu in Komisiji pred spomladanskim zasedanjem voditeljev vlad oziroma držav članic Unije v Bruslju. Med osrednje teme, ki jih bodo obravnavali na evropskem vrhu v začetku marca 2007, sodijo Lizbonska strategija, klimatske spremembe in evropska energetska politika. Lizbonska strategija je eden temeljnih dokumentov Evropske unije, ki naj bi območju sedemindvajseterice s svojimi usmeritvami omogočil hitrejše prilagajanje procesom svetovne globalizacije. Z njim odgovarja na vprašanja, povezana s staranjem prebivalstva na eni strani in počasnejšim razvojem od nekaterih globalnih območij na drugi. Področja, postavljena v središče izvajanja evropskih razvojnih politik, so: ustvarjanje in razvijanje na znanju temelječe družbe, izpopolnjevanje in krepitev močnega notranjega trga. trg delovne sile, ki mora vključevati in krepiti socialno kohezijo, podjetništvu naklonjeno okolje. Vzporedno z Lizbonsko strategijo, ki je evropski projekt so posamezne države članice aktivne v pripravi oz. izvajanju nacionalnih programov reform, nujnih za doseganje ciljev strategije. Evropski parlament je v februarju 2007 v sklopu plenarnega zasedanja razpravljal in sprejel resolucijo o Lizbonski strategiji, ki naj služi kot dodatna usmeritev voditeljem držav članic pred marčevskim srečanjem na vrhu. V njej med drugim poudarja, da bi moral Parlament še naprej igrati vodilno vlogo pri spodbujanju boljše zakonodaje, pozdravlja pobudo Komisije za zmanjšanje upravnih stroškov, poziva k razvoju skupne in usklajene strukture nacionalnih programov reform, poziva k aktivnemu sodelovanju parlamentov na nacionalni in evropski ravni. Poudarja tudi pomen okrepitve vloge vladnega predstavnika držav članic, posebej zadolženega za izvajanje Lizbonske strategije. Meni tudi, da mora biti cilj reforme trga dela uskladitev zahtev industrije po večji prožnosti z zahtevami delavcev po večji varnosti. Opozarja na izjemen pomen vseživljenjskega učenja, pomen naložb EU v raziskave in razvoj tako za izdelke kot storitve, poseben pomen pa posveča področju energije. »Poleg tega, da je energija osnovna življenjska dobrina vsakega posameznika, igra ključno vlogo pri uresničevanju ciljev Lizbonske strategije in doseganju trajnostnega razvoja«, dodaja poslanka dr. Romana Jordan Cizelj. V resoluciji tako EP poudarja, da bo preusmeritev na energetske vire kot so sončna, vetema, vodna ali geotermična energija in biomasa ter na tehnologijo za večjo energetsko učinkovitost pripomogla k izpolnjevanju kjotskih obveznosti, hkrati pa k spodbujanju inovacij, ustvarjanju delovnih mest in konkurenčnosti v Evropi. Poleg strateško pomembne Lizbonske strategije je Evropski parlament obravnaval in sprejel tudi resolucijo o podnebnih spremembah. V njej ugotavlja, da so za boj proti tem spremembam potrebni konkretni ukrepi na globalni ravni. Zato EU poziva, naj ohrani vodilno vlogo v pogajanjih o mednarodnem okviru za podnebne spremembe. Kot ključna cilja na tem področju omenja omejitev porasta temperature na 2 stopinji C v primerjavi s stopnjo pred industrializacijo ter cilj do leta 2020 zmanjšati skupne emisije vseh industrializiranih držav za 30% v primerjavi z letom 1990 in 60 do 80% do leta 2050. Poudarja, da je energetska politika ključni element svetovne strategije za podnebne spremembe. Poraba energije najhitreje narašča v prometnem sektorju, zato se zavzema za zavezujoče ukrepe za prometni sektor in predlaga zvišanje obvezujočega cilja obnovljivih virov na 25% do leta 2020. Zavzema se tudi za čim širše ozaveščanje evropskih državljanov ter poziva tri predsedstva Nemčije, Portugalske in Slovenije, naj zagotovijo pospešeno reševanje vprašanja podnebnih sprememb. Viktorija Jeras, Darko Rudi Kadrovska kombinatorika v Evropskem parlamentu V Evropskem parlamentu je navada, da se ob "polčasu" (tj. po dveh letih in pol) zamenja celotno vodstvo. Temu smo bili priča tudi letos, ko smo po izteku prve polovice tega mandata dobili novega predsednika, in sicer je to postal dr. Hans-Gert Poettering, dolgoletni predsednik največje politične skupine v Evropskem parlamentu Evropske ljudske stranke - Evropskih demokratov (EPP-ED). Dinamika parlamenta je takšna, da je za izvolitev njegovega predsednika potrebno soglasje večine poslancev, kar v praksi pomeni, da je treba dobiti soglasje vsaj dveh največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu (EP), ki imata skupaj 495 glasov. Tako je bilo tudi tokrat. EPP-ED in druga največja politična skupina v EP - skupina socialistov (PES) - sta se po volitvah v EP junija 2004 dogovorili, da bo prvo polovico mandata Evropski parlament vodil predsednik iz vrst socialistov (g. Josep Borell), nato pa bo predsednik iz vrst EPP-ED. Tako kot se zamenja predsednik, se zamenja tudi ostalo predsedstvo parlamenta ter predsedstva odborov, pododborov in delegacij. Tudi v tem primeru se politične skupine dogovorijo med seboj, saj je v vodstvenih strukturah tre- ba zagotoviti ustrezno zastopanost vseh političnih skupin, ki delujejo v EP. Vodstveni položaji se razdelijo med politične skupine po t. i. dHondtovem sistemu, na enak način pa se razdelijo mesta predsednikov in podpredsednikov v odborih, komisijah in delegacijah znotraj političnih skupin. V praksi to pomeni, da največ dobijo največje politične skupine, znotraj njih pa največje nacionalne delegacije. V EPP-ED tako na primer dobijo največ nemška, britanska, španska in poljska delegacija, tako da delegacije z manj kot 4 poslanci nimajo praktično nobenih možnosti za vodstvena mesta. Z izvolitvijo dr. Poetteringa za predsednika parlamenta je največja politična skupina EPP-ED izgubila dve mesti podpredsednikov EP. Poleg tega je nemška delegacija v EPP-ED izgubila tudi mesto predsednika zunanjepolitičnega odbora in mesto predsednika odbora za okolje. Dodaten pritisk na vodilna mesta so povzročili tudi poslanci iz Romunije in Bolgarije, pa tudi novonastala politična skupina skrajne desnice. Tako je bilo kandidatov za predsednike in podpredsednike odborov in delegacij več kot preveč in v EP je bilo kar napeto vzdušje. Vse je kazalo, da bodo manjše delegacije ostale brez kakršnihkoli vo- dilnih mest, ker so tudi velike delegacije zaradi širitve precej izgubile. Kar se tiče zastopanosti Slovenije v vodstvenih strukturah EP, smo na podlagi dT londta dobili na začetku mandata eno podpredsedniško mesto v pododboru za varnost in obrambo, ki je pripadalo EPP-ED. Slovenska delegacija v EPP-ED ima dva člana iz NSi in dva iz SDS, zato je bilo na začetku mandata dogovorjeno, da bo vodja slovenske delegacije v EPP-ED v prvi polovici mandata g. Lojze Peterle, v drugi pa dr. Mihael Brejc. Ker je imela tako NSi vodjo delegacije, je dr. Breje postal podpredsednik pododbora za varnost in obrambo (SEDE). Slovenska delegacija hi sicer lahko ohranila mesto podpredsednika SEDE, vendar seje dr. Brejc temu odpovedal, ker je postal vodja slovenske delegacije v EPP-ED in ker je mesto podpredsednika odbora v drugi polovici mandata pripadalo NSi. V NSi so se temu mestu odpovedali in tako je SDS pripadlo mesto drugega podpredsednika Odbora za razvoj, ki je pripadlo dr. Romani Jordan Cizelj. Zaradi številnih pripomb poslancev se je vodstvo EP odločilo, da bo za naslednji mandat pripravilo nova pravila. Katarina Cullberg 2000 BUB i iwh-lkki'ín ni preveč motilo. Očitno so jadralci, navtiki ter drugi ljubitelji morja navajeni tudi bolj mokrega vremena, sonce pa nadomestijo z dobro voljo. Sama tekma je trajala tri ure in pol, tekmovalci in tekmovalke pa so bili razdeljeni v devet starostnih skupin. Prireditelje iz Yacht cluba Domžale so s svojim prihodom počastili prijatelji iz JK Burja iz Izole, ki so v Kranjsko Goro prišli kar z avtobusom, pridružili pa so se seveda tudi navtiki iz drugih slovenskih navtično - jadralskih klubov. Medtem ko so se nekateri zunaj po tekmovanju kljub rahlemu dežju zabavali ob nastopu Rebe-ke Dremelj, so organizatorji sponzorje in častne goste pogostili v VIP prostorih hotela Larix. Po glasni dvourni zabavi se je program nadaljeval s podelitvijo pokalov in priznanj najboljšim, ter žrebanjem izredno bogatih (nagradni sklad preko Yacht Club Domžale »Slabo vreme navtikov ne odvrne od zabave!« Yacht Club Domžale je tudi letos na slovenski kulturni praznik, 8. februarja, organiziral Navtični veleslalom v Kranjski Gori, tokrat že osmega po vrsti, pod generalnim pokroviteljstvom družbe Diners Club International in Radia HIT. Število navtičnih navdušencev, ki so se pognali med količke je bilo letos pričakovano nekoliko manjše, saj je za to poskrbelo prav nič zimsko vreme v dneh pred največjim navtičnim dogodkom na trdih tleh. Kljub temu se je z razmeram primerno pripravljeno progo spopadlo 316 smučark in smučarjev. Kot vsa leta poprej, je bil tudi osmi navtični spek-takel dobrodelno obarvan, saj so organizatorji Iskrici Nedeljskega predali simbolični ček za 2000 BUR, s katerimi bodo pomagali 14. letne- mu invalidu Anžetu Preseku iz okolice Moravč. Denar, ki so ga zbrali vsi tekmovalci, saj je šel del startnine v ta namen, bo Anžetova družina namenila za nakup hišnega dvigala. Ob 10. uri je štartala prva tekmovalka in že na začetku se je izkazalo, da bo tekma organizatorjem povzročala kar nekaj težav. Izredno slabe snežne razmere, visoke temperature ter dež, so botrovale, da so člani Smučarskega društva Domžale, ki skrbijo za tekmovalni del prireditve, progo pogostokrat popravljali. Ker je bila varnost tekmovalcev na prvem mestu, so tekmo celo nekajkrat prekinili. Vse to pa tekmovalcev ter obiskovalcev 5000 EUR!) in zanimivih nagrad pokroviteljev za katere so se potegovali vsi prijavljeni smučarji. Prireditev sta sklenila predsednik YCD Oto Re-povž in predsednik organizacijskega odbora Marko Arnež, s predajo darilnega bona Iskrici Nedeljskega, ter povabilom na deveti Navtični veleslalom. Andrej Jarc, Foto: Kani In A. Zupane Občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Rova Prostovoljno gasilsko društvo Rova je v soboto, 17. februarja, organiziralo letni občni zbor. Ob povabljenih članih društva in krajanih so se občnega zbora udeležili tudi predsednik Gasilske zveze Domžale, tov. Marjan Slatnar, podpredsednik in delegat GZ Domžale, tov. Tone Pavlic, ter predstavniki sosednjih gasilskih društev PGD Radomlje in PGD Homec. Med udeleženci so bili tudi predstavniki domačih društev, Krajevne skupnosti Rova, TKI) Rova in KK Pik ter Lovske družine Domžale. Delo društva v letu 2006 je predstavil in ocenil predsednik društva, tov. Rajko Novak. Poveljnik društva, tov. Andrej Pavlic, pa je opisal delo društva na operativnem področju. Članstvo društva je v preteklem letu nadaljevalo z razvojem, še posebej velika pozornost pa je bila namenjena krepitvi sodelovanja z ostalimi društvi in KS. PGD Rova je v preteklem letu delovalo na področju požarne preventive, zagotavljalo pomoč ob požarih, izobraževalo svoje člane, nastopalo na raznih občinskih, državnih in mednarodnih gasilskih tekmovanjih, sodelovalo na gasilskem kvizu, organiziralo gasilski izlet na Štajersko (Ptuj, Ormož), sodelovalo na mladinskem taboru v Libeličah na Koroškem in se dejavno vključevalo v aktivnosti v lokalni skupnosti. Med vidnejšimi aktivnostmi je pomoč pri gašenju požaru v podjetju Karton Količevo. Čeprav so se rovski gasilci zaradi nepazljivega ravnanja in po- žiganja vejevja v gozdu v okolici Ko-lovca, borili z rdečim petelinom že v četrtek, 19.7. in v petek 20.7., so 21.7. priskočili na pomoč tudi pri požaru na Količevem. Svojo požarno-varstveno opremo so med letom še naprej dopolnjevali in s pomočjo CPV Količevo in tovarne Helios dodatno opremili orodno gasilsko vozilo Mercedes z vlečnim vitlom. Prav tako je s pomočjo Gasilske zveze Domžale dopolnilo tudi osebno opremo gasilcev. Tekmovalne ekipe PGD Rova so se uspele organizirati v vseh starostnih skupinah. Na mladinskem občinskem tekmovanju so PGD Rova zastopale tri ekipe. Ekipa pionirk žal ni dokončala vaje, pionirji pa so v svoji kategoriji zmagali. Tudi mladinska ekipa je osvojila I. mesto in si s tem zagotovila nastop na izbirnem tekmovanju za mladinsko olimpiado. Čast pa so imeli zastopati tudi GZ Domžale na tekmovanju v hrvaški Koprivnici. Povsod, kjer so ekipe tekmovale, so prikazale zelo dobre vaje, domov pa prinašale pokale. Članskega tekmovanja so se udeležile tri ekipe. Najvidnejši rezultat je dosegla A ekipa, ki je osvojila 2. mesto. Obe B ekipi pa sta zelo zadovoljili z doseženima 4. in 6. mestom. Pohvaliti gre tudi veteranski ekipi, ki sta se ponovno zbrali in na tekmovanjih nastopili odlično. Na veteranskem občinskem tekmovanju so veteranke v svoji kategoriji osvojile 1. mesto, veterani pa 3. Tekmovali so tudi na območju regije Ljubljana lil in tudi tu sta obe ekipi osvojili 3. mesto. Na splošno lahko trdimo, da se PGD Rova lepo razvija, skrbi za svoj podmladek in kljub svoji majhnosti ni neopazno v širši skupnosti. Tadej Šinkovec za UO PGD Rova Spust s pležuhi tudi letos uspel! Kaj je pravzaprav pležuh? Gre za eno najstarejših prevoznih sredstev, saj ga uporabljajo že več kot dvesto let. Spodaj smučka, nanjo je pritrjeno ogrodje s krmilom in na vrhu sedež... Tak je sodoben pležuh. Tisti pravi, izvorni pa imajo namesto smučke ukrivljeno desko razpadlega soda, pa sedalo in krmilno palico... Motoristi iz moto kluba Rokovnjači iz Lukovice so organizirali že tretji zimski moto tabor, katerega rdeča nitje bil spust s pležuhi na smučišču Kandrše pri gostišču Vidrgar. Med 84 tekmovalci iz vse Slovenije so bili po kvalifikacijah in finalu najboljši: Branko Šlambergar (Tiger iz Bukovca), drugi Uroš Zibert (Moto Čeme), tretji pa Blaž Razpotnik (MK Lašk Pot). Najboljši čas v kvalifikacijah je dosegel Gašper Cvetko (lanskolet- -ni zmagovalec finala) " iz MK Vaški Boysi. Kot predtekmovalka po progi se spustila tudi Špela Močnik iz Hitove budilke. Med tekmovanjem je v ciljni areni potekal zabavni program: nastopila je letošnja zmagovalka v bitki talentov Eva Černe, za plesni vložek so poskrbele plesalke iz Plesne šole Miki, igrali so Prja-tli, kasneje pa v gostišču Vidrgar ansambel Merela in Prjatli. Po progi so se spustili tudi Selniški pležuhar-ji - iz Country Cluba Selnica, sta-rodobni smučarji Suhe Špage (društvo Rovtarji). Spoznali smo tudi prvo slovensko bob reprezentanco, med tekmovalci smo opazili Igorja in Marka Jermana (oba uspešna motoristična dirkača), Klemena Gerčarja (najmlajši prvak v motokrosu na 125 cem) ter Roberta Kotnika (državnega prvaka v teku na 10 km). Letos so podelili še nagrade prvim trem udeleženkam (Saška Cerar, Katja Goričan, Lara Urbančič), najstarejšemu in najmlajšemu udeležencu, nagrado za najatraktivnejši padec ter nagrado za najizvirnejši pležuh. Moto Klub Rokovnjači se zahvaljuje vsem sponzorjem, občinam Lukovica, Moravče in Zagorje ter Radiu Hit kot medijskemu pokrovitelju. Več nawww.mkrokovnjaci.com. MV Občni zbor PGD Žeje - Sv.Trojica V nedeljo, 25.2.2007, seje v prostorih gasilskega doma v Zcjah odvijal občni zbor gasilskega društva. Letos se je zbora udeležilo veliko število članov ter nekaj gostov. Najprej je zbrane nagovoril predsednik društva Janez Mam. Predlagal je člane delovnega predsedstva in nato prešel na poročila o delu društva v preteklem letu. Iz poročil je razvidno, da je društvo delovalo pozitivno na vseh področjih. Skozi celo leto so se v domu odvijale različne prireditve. V zadnjem času velja omeniti, da v dvorani doma potekajo snemanja oddaje. Prvi na vasi, ki jih organizirajo člani Max benda, oddaje pa so predvajane na TV Pika ob nedeljah zvečer. V nadaljevanju je bilo poudarjeno tudi delo tekmovalnih desetin, saj so bile tudi v preteklem letu dejavne in so dosegle številne dobre rezultate. Pohvaljeno je bilo tudi delo z mladino, kije bilo v preteklem času nekoliko zanemarjeno. Društvu so vzpodbudne besede namenili predsednik KS Dob, predstavnik KS Krtina, delegat GZ Domžale ter predstavniki sosednjih gasilskih društev. Ob koncu so bila podeljena priznanja članom, ki so napredovali v činih, sprejetih je bilo 15 novih članov, za častnega člana društva pa je bil imenovan prim.dr.Velimir Vulikič. Po končanem uradnem delu smo ob pogostitivi ugotavljali, daje bilo leto, ki je za nami, uspešno. Člani in članice PGD Žeje - Sv. Trojica imamo tudi za tekoče leto veliko načrtov. Potrudili se bomo, da jih uresničimo in da tako naš kraj še naprej ostane prijazen za obiskovalce. Katja Plrnat PGD Domžale - mesto "\WT"' A Letov znamenju obletnice Konec januarja smo se članice in člani PGD Domžale-mesto zbrali na letnem občnem zboru in se skupaj zazrli v preteklo leto, ki je bilo za naše društvo zelo uspešno. Kmalu spomladi smo se začeli pripravljati na slovesnosti ob 125-letnici našega društva in jo tudi lepo speljali. Bili smo tudi organizatorji maše ob sv. Florjanu ter v društvu organizirali tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Domžal. V našem društvu imamo zelo pridno in sposobno mladino, saj z vsakega tekmovanja prinesejo vsaj en pokal. Posebna pohvala pa gre dekletom, saj so v preteklem letu postale državne prvakinje v kvizu mladi gasilec. Z mladino pa se ves čas trudita Florjan in Klemen Zabret, zato gre pohvala seveda tudi njima. Preteklo leto smo bili tudi medijsko precej izpostavljeni. Naš veteran, Cveto Rihtar, je zasedel na izboru naj gasilec veteran 2. mesto, Florjan Zabret je postal naj gasilec Slovenije, naše društvo pa je po mnenju bralcev Nedeljskega dnevnika zasedlo odlično 5. mesto. Ne gre pa zanemariti poveljnika društva, Matjaža Korošca, ki je bil na valu 202 izglasovan za osebnost tedna in nato tudi osebnost meseca, saj je ob iznajdljivosti svo- jih gasilcev iz društva rešil nogometno tekmo Domžale : Stuttgart. Organizirali smo tudi dan odprtih vrat in otrokom iz vrtcev in šol predstavili delo gasilca in jih seznanili z gasilsko opremo. Prijetno smo se poveselili na društvenem pikniku in se ob športnih aktivnostih zabavali ter družili do noči. To so le utrinki dogajanja v PGD Domžale-mesto, je pa tu še veliko posameznikov, ki se dnevno trudijo za urejenost gasilskega doma, opreme in vozil. Z dobro voljo in nasmehi na obrazu pa že hitimo novim dogodivščinam naproti. za PGD Domžale-mesto Sonja Pavllsič SD Krti Tudi v letošnjem letu dejavni Letošnje leto smo v ŠD Krti začeli s pohodom, za katerega želimo, da bi postal tradicionalen: Pohod na Murovico. Udeležba, letos drugega pohoda, je bila precej visoka, ob koncu smo dobili tudi težko pričakovane krofe, zagodlo pa nam jo je le vreme s pomanjkanjem snega. Takoj v začetku februarja smo organizirali naš prvi občni zbor. Zaznamovala ga je visoka udeležba članov, sodelovanje sosedskih društev ter odlična organizacija. Izglasovali smo manjše spremembe v upravnem odboru, sprejeli finančno poročilo, preleteli dogajanja v preteklem letu ter naredili nekaj načrtov za prihodnje leto. Kljub našemu prvemu letu obstoja je bilo akcij veliko, bile so zanimive za širši krog ljudi ter posledično tudi dobro obiskane. Z delom v prejšnjem letu smo zato lahko le zadovoljni. Seveda pa nam to pomeni tudi zavezo, da v tem letu naredimo kvečjemu več in bolje. Kmalu nato pa že naš drugi pohod. tokrat nočni! Pridružili smo se po-hodnikom, ki se vsako leto v temni noči napotijo proti Valvasorjevemu domu pod Stolom. Vsi, ki smo prvič hodili v trdi temi, smo se strinjali, da je pohod nekaj posebnega in da noč prispeva svoj delež k zanimivosti pohoda. Seveda pa nismo bili čisto brez svetlobe, uporaba naglavnih svetilk je bila skoraj obvezna! Na vrhu nas je pričakalo celo nekaj snega, kljub temu da je bilo tudi v nočnih urah še vedno precej toplo. Tako je veliko pohodnikov prisopihalo na vrh kar v kratkih rokavih! V ŠD Krti se trudimo, da organiziramo približno eno akcijo na mesec. Večinoma je to našim članom dovolj, nekateri pa se v vmesnem času udeležujejo drugih pohodov ali pa se na kakšen pohod odpravijo v manjših skupinah. S takega pohoda je tudi slika, kjer so pohodniki lahko upravičeno zadovoljni, da so se povzdignili nad meglo in uživali v zimskem soncu. Naš naslednji pohod bo zimski pohod na Snežnik sedemnajstega marca. Ob letošnji zimi lahko le upamo, da bo res zimski in da Snežnik ne nosi svojega imena brez pomena. Vabljeni! Vail Krtll MLADI stran 12 Februarsko dogajanje v Centru za mlade Minuli mesec so v Centru za mlade v družbi umetnikov in popotnikov prestopali 85 000 kilometrov ter prišli okoli Zemlje, spoznali krhkost gorskega sveta, osvojili še neosvojene vrhove, odkrili navade Avstralcev in Etiopijcev ter spremljali evolucijo človeka. Čeprav se vsako od omenjenih dejanj: obhoditi svet brez denarja, preplezati previsne stene največje težavnosti, se počutiti Avstralec oziroma Etiopijec, doumeti razvoj človeka, zdi skoraj da nemogoče, o tem pričajo izpovedi, fotografije, filmi oziroma slike tistih, ki so sledili svojim sanjam. »Vse skupaj je bilo tako noro, da sem imel včasih občutek, kot da me je Steven Spielberg prosil za scenarij za novo Hollywoodsko akcijsko-ro-mantično komedijo«. Tako je svojo Slikarka Anja Jovan (druga z desne) v družbi prijateljev izkušnjo o potovanju okoli sveta oziroma iskanja samega sebe na potopisnem predavanju »Brez denarja okoli sveta« opisal dvaindvajsetletni Matej Sedmak oziroma Peacehiker, kot seje predstavljal na svoji poti. Svoboden, srečen, neomejen, privlačen, kot se čuti po prehojeni poti, je svojo izkušnjo iskanja samega sebe sedmega februarja delil z zbranimi v Centru za mlade. V enem letu in sedmih mesecih je obiskal 24 držav. Potoval je brez prtljage in zaupal ljudem, ki jih je srečal. Bil je gost na nacionalnih televizijah, zapornik na Kubi, berač na japonskih ulicah, glasbenik v ne-wyorški podzemni, del delegacije predsednika republike, skrivnostni ljubimec in menih. Alpinistična osvajanja gorskih vrša-cev, prvobitno življenje pod najvišjimi gorami sveta, naravne bisere daleč od moderne civilizacije ujete na filmski trak, so doživeli zbrani na I. mednarodnem festivalu gorniškega filma. Društvo za gorsko kulturo v sodelovanju s Centrom za mlade je namreč osuplosti gorskega sveta predstavilo tudi v Domžalskem domu na dveh festivalskih dneh, 8. in 9. februarja. Anja Jovan, diplomirana slikarka, je v svojih delih razstavljenih minuli mesec v Centru za mlade izpovedala razvoj človeka. »Fragmenti izpovedi«, kot je poimenovala razstavo, pričajo o darvvinovski teoriji o evoluciji človeka kot tudi o razvoju človeka od gamete do pozne starosti. V sredo, 17. januarja, je željne po-potniških avantur popotnica Anka Ažman iz Adis Abebe, glavnega mesta Etiopije, popeljala po blatnih cestah do različnih plemen Orno Valley. Ustavili so se tudi v mestu Arba Minch, rastafarjanski družbi ter ob jezerih Langano ter Ziway. V Avstralijo, v deželo neizmernih možnosti, pa je zbrane 13. februarja virtualno povabila Cveta Zalokar -Oražem. S svojo izkušnjo o jabolku, ki jo je na avstralski carini stalo skoraj kupček bankovcev, je prisotne opozorila na nevarnosti prenosa rastlinskih bolezni. V Avstraliji resno upoštevajo predpise o vnosu živil v državo. Jabolko je ostalo na carini. Podobno se je te dni zgodilo gospodu Juretu Šter-ku, ki so mu zaplenili čebulo in česen, ko se je znašel na tasmanski obali na poti z jadrnico okoli sveta. V Centru za mlade obljubljajo, da bodo tudi v prihodnje gostili umetnike, popotnike, avanturiste, torej vse tiste, ki si upajo slediti svojim sanjam in lepotam življenja. Tiste ljudi, ki s svojim izkušnjami navdihujejo mlade za odkrivanje radosti življenja. Tekst: Mojca Zupančič Foto: Mateja Absec Odličen veleslalomski nastop mladih gasilcev z Rov Mladinska komisija Gasilske zveze Domžale je že 3. zapored organizirala smučanje za mlade gasilce iz Gasilske zveze Domžale ali kot so ga naslovili Beli dan mladih. Že drugič pa se je tovrstnega, bolj druženja kot tekmovanja, udeležilo tudi PGD Rova. Letošnja zima nas žal ni obdarila s snegom, vendar je zavzetost Mladinske komisije opravila svojo nalogo in organizirala tekmovanje na smučišču Senožeti«v bližini Bohinja. Tekmovanje je bilo v sončnem vremenu v soboto, 7. februarja 2007. Letošnje leto je Prostovoljno gasilsko društvo Rova zastopalo 9 članov. Tekmovalne ekipe so bile raz-delejene v šest kategorij. Za mlajše pionirje je tekmoval Kristjan Wic-her in dosegel odlično 4. mesto. Pri starejši pionirkah sta nastopali dve pionirki in bili uvrščeni v sam vrh. Nadja Wicher je osvojila 2. mesto, Barbara Urbanija pa 5. Za starejše pionirje so nastopali Klemen Ko-čevar (1. mesto), Grega Klopčič (3. mesto), Matija Grčar (7. mesto) in z nekaj manjšimi tehničnimi težavami Urban Pavlic (16. mesto). Med vratci pa so se lahko pomerili tudi mentorji. Razdeljeni so bili v dve kategoriji mlajših in starejših mentorjev. V obeh kategorijah smo imeli svojega predstavnika in oba sta svojo nalogo opravila odlično. Med mlajšimi mentorji je Jure Urbanija osvojil 2. mesto, med starejšimi pa Brane Urbanija 3. Ko se je tekmovanje zaključilo, je bila bera medalj zagotovo polna. Novost pri letošnji izvedbi Belega dneva pa je bila, da so ekipi z največ osvojenimi medaljami v enoletno last predali prehodni pokal. Prav rov-ski gasilci so prejeli ta pokal in tako bo v naših vitrinah pričakal prihodnji sneg in Beli dan gasilske mladine. Pohvalim naj organizatorja tekmovanja za dobro izpeljano tekmovanje, pripravo proge in vsega ostalega, kar je moral izvesti za izvedbo tekmovanja. Zahvala tudi PGD Rova za pla- čilo otroških smučarskih kart in prevoz. Mladi so se zagotovo zabavali in preživeli lep dan v naravi, soncu in snegu. Takoimenovani Beli dan seje zelo dobro prijel med mladimi, ki ga nestrpno pričakujejo vsako leto. Tadej Šinkovec Taborniki praznujemo 100-letnico ustanovitve Medtem ko sonce vsak dan vzhaja in zahaja, leta bežijo mimo nas. In tako nas je letošnje leto 2007 pripeljalo do pomembne obletnice. Skavti po celem svetu obstajamo in gojimo našo ljubezen do narave ter soljudi že celih 100 let. Ta obletnica pa je pomembna, ne samo na Slovenskem, kjer v okviru skavtskega gibanja delujemo taborniki in katoliški skavti, temveč po celem svetu. Naše rojstvo sega v zgodovino, in sicer na dan 22.2.1907, ki je posvečen našemu ustanovitelju. To leto pa je še posebej pomembno in zato vsi skavti po svetu pripravljamo različne aktivnosti. Po svetu se bodo tako odvijale naslednje aktivnosti: darila miru (Gifts for Peace), zora skavstva (Scouting Sunrise) in svetovni jamboree (World Jamboree), ki bo letos potekal v Angliji, kjer seje pravzaprav vse skupaj pred stotimi leti začelo. V Sloveniji bodo poleg tega še aktivnosti, povezane z naravo, izid taborniške znamke, srečanje slovenskih tabornikov v Velenju, taborniški mnogoboj ter številne druge. Seveda pa je pri vsem tem pomembno, da bomo tudi domžalski taborniki pri tem aktivni na vseh področjih. Ob tem pripravljamo veliko svoj ih aktivnosti, najbolj udarne bodo ob dnevu tabornikov, ki je obenem tudi dan Zemlje, in sicer 22. aprila. Zato poziv vsem, ki živite z naravo in ste taborniki vsaj po duši, da se nam pridružite in z nami doživite še kakšen nepozaben dan v naravi. Maja Omahna petek 03/03/2007 0)fM ra;»ta»» Fintiaa nniniii ari /i JIH * oncer t SdJeer sorruli) W UV W M Y ft F AC f COM /$>W& t TftO Ä P O wüio Domžalski dom, Ljubljanska 58, Domžale vabi na predstavitev EVS - EVROPSKA PROSTOVOLJNA SLUŽBA Torek, 20. 3. ob 19. uri Na delavnici bo predstavljen program prostovoljnega dela v tujini. EVS predstavlja združitev dela, zabave, spoznavanja tujih dežel in ljudi ter za mnoge prvo izkušnjo samostojnosti. EVS je namenjen mladim od 18. leta dalje, ki želijo izkusiti nekaj novega ali pa zgolj malo drugače preživeti prosti čas. Več informacij na tel, št. 01 722 66 00_ SObDta 10/03/2007 -i. H Oft r a; sa v 2 fantasy medieval art M » 7 l O ft A r ft ••AC i com/ www MfSPACI.COM/ m\\\ Domžalski dom, Ljubljanska 58, Domžale vabi na delavnico »POMLAD V LASEH« Sreda, 21. marec ob 18. uri Sašo in Miha iz Frizerskega studia Sašo iz Domžal bosta predstavila trende na področju oblikovanja las, oblikovala pričeske in dajala nasvete za pravilno nego las. Vabljeni vsi, ki ste se pripravljeni prepustiti rokam frizerjev in tudi tisti, ki vas zanima le pravilna nega las in lasišča. Center za mlade 01 722 66 00, czm@siol.net Frizerski studio Sašo (031 55 77 19), www.frizersaso.si WWW M V S p A C f C O M / 1 S C R t A M 8 A H D MKC akumulator Domžale Metal festival v Domžalah V Domžalah bomo 9. in 10. marca lahko priča pravemu metal festivalu, ki se bo dogajal v MKC akumulator Domžale. Vsi metal navdušenci od daleč in blizu ste torej vabljeni na dvodnevni odklop! V petek ob 2lih bodo nastopili SweetSorrow, v soboto pa bodo zažigali trije bendi, med drugim tudi lokalci - skupina Iscream! Poleg glasbenega programa si boste lahko ogledali tudi razstavo Fantasy mideval art z različnimi artisti! Vstopnina po dnevih le 3 EUR! Dogajanje pa neprecenljivo! Domžalski dom, Ljubljanska 58, vabi na KULINARIČNO DELAVNICO DEKORIRAN.IE IN PRIPRAVA HLADNIH PREDJEDI Četrtek, 15. 3. ob 17. uri Delavnico bo vodil Sašo Zaje. Na delavnici bo predstavljeno, kako lahko iz čisto običajnih sestavin naredite pravo kulinarično umetnino. Po delavnici lahko povabite svoje domače, da si ogledajo in poizkusijo nastale kulinarične dobrote. Cena delavnice je 16 €. Potrebne predhodne prijave. Tel:. 722-66-00 Študentski klub Domžale Spomladanska nogometna manija Na nogometnih igriščih in okoli njih se dogaja veliko. Goli, spletke, prepiri, odstopi, zamenjave... Tudi v Sloveniji ni nič drugače! Novi selektor slovenske reprezentance, Matjaž Kek, je optimističen in poln zagona, da slovensko ekipo zopet postavi na noge! V sosednji Italiji pa je nogomet pravi šport ljudstva in temu primerno je tudi vzdušje na tekmah. Doživite ga tudi vi! V začetku leta 2007 si skupaj s Študentskim klubom Domžale in turistično agencijo Tentours oglej nogometno tekmo (ali več njih) v Italiji. To so tekme Seric A, zato o kvaliteti in pravih derbijih ni dvomiti! Za nekaj malega denarja dobiš vstopnico za tekmo in prevoz, poleg tega pa je v ceno vštet tudi voden ogled mesta Milano in stadiona San Siro, kjer se vse tekme Serie A tudi odigrajo. Inter - Roma: 4. februar, cena: 15.000SII762.596 je bila odpovedana in prestavljena! Kdaj se bo zgodila, si poglej na spletni strani www.studcntski-klub.com inter- Milan: II. marec, cena: 17.000SIT/70.93€ Milan - Cagliari: 22. april, cena: 8.000SIT/33.38C Inter-Lazio: 13. maj, cena: 14.000SIT/58.42C Cene veljajo za člane kluba ŠKD! Zagotovi si sedež na stadionu, kjer prekipeva od energije, navijanja in nepozabnega vzdušja! Za več informacij obišči www.studcntski-klub.com ali pokliči na 041/757-727. Bodi nogometni fanatik tudi ti! Poleg zgoraj omenjenega v Študentskem klubu Domžale pripravljamo tudi ogromno drugih projektov - od smučanja, nočnega sankanja, klubskih študentskih večerov v Agrobaru... do tečajev tujih jezikov, turnirjev taroka, inštrukclj, filmskih večerov...! Več informacij dobiš na spletni strani www. studentski-klub.com! Se vidimo! Ana Strnad, Študentski klub Domžale MSD liga Vodilni ekipi še brez poraza V nedeljo se bodo odigrale zadnje tekme rednega dela malonogometne zimske lige Mladinskega sveta Domžale. Najboljše štiri ekipe iz vsake skupine bodo napredovale v končnico, preostale ekipe pa bodo imele prav tako možnost, da do konca odigrajo še nekaj medsebojnih tekem. Do zaključka redakcije sta vodeči ekipi v obeh skupinah Molos in FC Kaiserslautern še vedno neporaženi. Ob tem si je ekipa Molos že zagotovila prvo mesto v skupini, vsa ostala mesta, ki odločajo o parih v končnici, pa bodo odločena še v zadnjem krogu. Prav tako se odvija velika borba za četrto mesto v obeh skupinah. Četrto mesto namreč še vodi v nadaljevanje. Tako v skupini A o svoji usodi odločala I lelios in FC 2005, v skupini B pa Nova generacija SLS in Menčester Yunajtit. Razpored naslednjih tekem: Skupina B, 11. marec 2007 NK Zaboršt: FC Kaiserslautern 18:00 Menčester Yunajtit: Gostilna Pavovee Mengeš 18:40 Ložar fitnes center: SI) Homec 19:20 Razpored tekem končnice (pričetek vedno ob 1 8.00) 17. marec 2007- četrtfinale 24. marec 2007 - polfinale 31. marec 2007 - finale in mali finale Vabljeni k ogledu nedeljskih tekem v dvorano OŠ Dragomelj, sproti pa dogajanje spremljate lahko na spletni strani www.msdliga.si. Rok Ravnikar DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska 58, tel.: 722-66-00, e-mail: czm@siol.net, www.i-rose.si dogodki v CENTRU ZA MLADE DOMŽALE MEDGENERACIJSKA KREATIVNA DELAVNICA Četrtek, 15. 3. ob 17. uri. DEKORIRANJE IN PRIPRAVA HLADNIH PREDJEDI Delavnico bo vodil Sašo Zaje. SLIKE IZ ZEMLJE Četrtek, 29. 3. ob 17. uri. Zemlja - črna, rjava, rdeča, suha, napojena, rodovitna, zakisana,... kot material, ki ga boste uporabili na delavnici in ustvarili unikatno sliko Delavnico bo vodila gospa Smiljana Erznožnik. Za obe delavnici so potrebne predhodne prijave. ŠOLA ZA ODGOVORNO STARŠEVSTVO Ponedeljek, 19. 3. ob 19. uri. Tema: VZGOJNI KIKSI Gostja bo ga. Marija Karlovšek. PREDSTAVITEV EVROPSKE PROSTOVOLJNE SLUŽBE Torek, 20. 3. ob 19. uri Za vse, ki jih zanima prostovoljno delo v tujini in želijo na drugačen način izkoristiti svoj prosti čas. »POMLAD V LASEH« Sreda, 21. marce ob 18. uri Sašo in Miha iz Frizerskega studia Sašo iz Domžal bosta predstavila trende na področju oblikovanja las. OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE »VEČER IN JUTRO« četrtek, 22. 3. ob 19. uri. Slike v tehniki olje na platno bo razstavil akademski slikar Marjan Zaletel- Janč. Do 20. marca si lahko ogledate kiparsko razstavo z naslovom ALUMANIJA absolventa Akademije za likovno umetnost Žige Vojska. Dobrodošli vsak dan med 8.00 in 20.00 uro, ob petkih do 13.00 ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - 00. Pišete lahko na e-mail: czm@siol.net. stran 13 DRUG CAJTNG ■ Uvodnik c Dru Zaradi pomanjkanja ustvarjalne dejavnosti Icr težnje po sporočanju, smo sc mladi podobnih misli iti perspektive zbrali v skupino, katere namen in želja je formiranje mladinskega časopisa. /m začetek nam je bila namenjena stran v Slamniku, v bodoče želimo kapaciteto objavljanja Uriti. Z namenom predstavitve in za pokušino objm>ljamo nekaj prispevkov. Vsi nadobudneži, ieljni sodelovanju, dobrodošli. V prihodnjih objavah pripravljamo zanimive teme in prispevke, med drugim intervju -. glasbenikom Udom Maajko, prispevke z različnih področij (od družbenoekonomskih problematik, do poljudnoznanstvene tematike, kulture in umetnosti), komcnirirali pa se bomo tudi na zanimivo in aktualno lokalno dogajanje. Prijetno branje želim, Jernej Janežu* Pivo za zdravje Pivo za zdravje? Res se sliši malo čudno, a je popolnoma resnično. Raziskave kažejo, da je pitje piva koristno za srce, oči m možgane. Za zdravo srce Tisti, ki spijejo do dva piva na dan imajo 30—40% manjšo možnost koronarne srčne bolezni, kot tisti, ki ne pijejo piva. Učinek piva pripisujejo antioksidantom, ki jih imenujemo polifenoli, saj ima pivo enako količino polifenolov kot vino, ki pa že dogo časa velja kot srcu prijazna pijača. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da pivo preprečuje oksidacijo holesterola, ki je povezan z velikim številom srčnih bolezni. Polog tega pa se je pokazalo, da ima alkohol pozitivne učinke na koncentracijo holesterola, preprečuje nastajanje krvnih strdkov, poveča koncentracijo vitamina 136 in zmanjšuje koncentracijo homoci steina (substanca, ki poveča rizik.> srčnih bolezni). Za boljši vid Čeprav prekomerno pitje piva povzroči večkratni vid lahko zmerno uživanje piva prepreči nastanek sive očesne mrene, ki zmanjša vid. Raziskave so pokazale, da so za preprečevanje sive mrene bolj primerna temna piva, ki vsebujejo več anti-oksidantov, Možganska mišica Z uživanjem zmerne količine piva lahko zmanjšamo nevarnost Alzheimcrjcve bo- lezni. Pivci imajo 30% manjšo možnost, da zbolijo za Alzheimerjevo boleznijo kot ne-pivci. Vzrok je verjetno v anti-oksidantih, povečanem krvnem obtoku in alkoholu, vendar o popolnem varovalnem učinku ne moremo govoriti, ker mehanizmi še niso popolnoma znani. Hmelj kot zdravilna rastlina Antioksidanti v alkoholnih pijačah so lahko vzrok za njihov zdravilni učinek.Vemo le, da nas antioksidanti varujejo pred boleznimi srca in ožilja, rakom in drugimi boleznimi. Čeprav so antioksidanti v vinu in pivu enakovredni, so antioksidanti v hmelju in ječmenu zelo razlikujejo od tistih v grozdju, če pa obstaja razlika v zdravilnem učinku, pa še ni znano. Morda so tu vpleteni geni. Znano je, da imajo ljudje, ki imajo po genski zasnovi počasen metabolizem, boljši izkoristek teh antioksidantov in alkohola kot tisti, ki imajo hiter metabolizem. Ob enakem zaužitju piva bi imel počasen metabolik 35% manjšo verjetnost srčne bolezni kot hiter metabolik. I ).i ugotovite ali ste počasen ali hiter metabolik, morate opraviti genski test. Ko boste naslednjič pred nekom zbežali v gostilno na pivo in vas bo ta vprašal kam greste mu mirno odgovorite: » Skrbet za svoje zdravje!« Andrej Kovic Glasbena industrializacija ('Zaviranje kvalitete zaradi težnje po kvantiteti) Glasba. Eden pomembnejših pojmov človeštva. Neulovljiva in neoprijemljiva satira, sporočanje, ki sc ga lahko polasti vsak, ki ima ta dar, smisel,hotenje. Volja, ki je vedno bila nad politiko, sistemom, pravili ter prostor, ki nudi svobodo. Mnoge spremlja vsakodnevno na vsakem koraku. Najlepši prikaz vsaj domišljijskega odpravljanja tegob in krivic z glasbo je suženjska pesem črncev med svojim garanjem h.i polju bombaža v preteklih stoletjih v ZDA. Iz tega preprostega krika vpijočega v puščavi se kasneje razvije blues, žalostna, a v svoji preprostosti in namenu čudovita glasba. Razvoj je bil večinoma podprt z vzročnostjo, političnim ali dru-gim zaledjem, velikokrat v smislu upora. In kar je fascinantno, lahko zapreš človc ka, mu vzanicš pravice, ga omejiš v okvir pravil in zakonov, mu ukazuješ, se mu formalno nadrediš, nikoli pa mu ne moreš vzeti njegove pesmi. To je skozi zgodovino gnalo glasbo prek meja pričakovanega, neukrotljiva evolucija pesmi, slavja, žalosti, ekspresije in impresije. V začetku druge polovice prejšnjega stoletja se je pojavilo nekaj, kar ovira prosto gibanje glasbene evolucije širše - show biznis. Z ogromno maso kapitala podprt sistem, s skrbno premišljenimi tržnimi potezami ter prodajnimi potenciali, ki resda prodaja tisto kar se kupuje, vendar velikokrat tudi prikrito vsiljuje ter z medijsko manipulacijo drastično koordinira razvoj glasbe, vsaj tiste dominantne, torej popularne. To spremeni primarni namen glasbe v industrializacijo le te, s tem na nek način tudi kroji miselnost, stil življenja, ideale labilni množici. S produkcijo in distribucijo glasbe kot take ni ni. narobe, določeni izvajalci si zaradi svoje inova-tivnosti, čudovitega izražanja in izvajanja to zaslužijo. Spet drugi, gledano s strani kvalitete, harmonične in ritmične izpeljave svojih stvaritev, ne. Tukaj ni več smisel dobra glasba, razvijati jo, podpirati, temveč prodati jo. Kakršnakoli že je. 'niinio dva tipa poslušalcev. Tiste, ki si Želijo v poslušanju notranje razvijati, naj- ti neko sporočilnost, si dopolniti duševno intenzivnost, srkati vase misli in čustva, ki jih poslušani izvajalci izražajo.Ter tiste, ki, banalen primer, po napornem delovnem tednu odidejo na pivo s prijatelji, z namenom, da se sprostijo in to jim da npr. niu-zika primitivnih melodij, ritmov, besedil. Njihov pristop ni raziskovati glasbo do njenih ekstremov, v njej doživljati ustvarjalno ekstazo ter katarzo, očitno ne najdejo časa, volje posvetiti se glasbi s tovrstnim pristopom. Ponavadi je tako, da tovrsten poslušalec posluša, a ne sliši. V ta spekter bi lahko uvrstili predvsem zabavno glas bo, katere namen je dejansko zabavati, na preprost in učinkovit način. Odličen primer je uspešna produkcija turbofolka v zadnjih letih v Sloveniji. Na oder postaviš dve nlični blondinki, zavidljivih oblin in v privlačnih, razgaljenih kostumih, da poskakujeta na preprost ponavljajoč ritem, s pridihom narodno-zabavne glasbe in primitivnim, mikavnim, na seksualnost na-migujočim besedilom. Za množično zalaganje s to kulturo pa poskrbi medijski stroj velikih založb, ka-lenh glavni cilj je.. .da, zaslužkarstvo. Problem je le, da ta glasba nima ustvarjalne vrednosti, ni presežna, predvsem pa ne gre v prvi vrsti za glasbo kot tako. S tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi izpodkopava-la kvalitetnih izvajalcev, ki v svojih idejah so presežni in zavedno potujejo v globoko ustvarjalnost. Po drugi strani je obstoj te dominantne, na nek način zatiralske glasbene kulture nujno potreben za intenzivno razvijanje sveta spodaj, subkul-turnih in alternativnih glasbenih zvrsti, ki morda doživljajo večjo intenzivnost ravno zaradi odklonilnega odnosa širše družbe, kar povzroči neke vrste upornost in na abstrakten način v določenem segmentu poveča motivacijo za nadaljnje razvijanji Med kvalitetnejše spada jazz. Splet vseh mogočih melodij in ritmov, velikokrat proizvedenih s pomočjo naj-pristnejšega nastanka muzike - improviziranja, izvajalci z izpiljeno tehniko, znanjem, ter razvitim občutkom za sprožanje ..spet en lajtng Domžalske in okoliške mladine. Drug rajtng! /.fliš pisati, fotografirat Podrt« j.i družbeno-politu pijliud/iozlunstvciiih tem. /.» v«e to irnaü sedaj pi ■nejitr pokllr 1/547-714! Mirko po Mirku Evropa se že nekaj let sooča z izrazito problematiko priseljevanja in multikulturno-sti, torej neevropske miiltikiiltiirnosti. Če z evropsko multlkiilturnostjo mislimo na tradicionalno evropsko heterogenost, ki se je formirala skozi njeno zgodovino, potem lahko z novim terminom označimo vedno večjo število arabskih in azijskih priseljencev. Problematika pa izhaja ravno iz obravnave tega pojava, ki bi ga lahko mirno primerjali s fenomenom preseljevanja ljudstev ki se je začelo v četrtem stoletju našega štetja. Vedno večje število migrantOV poraja različne reakcije, od nacionalizma, kse-nofobije, pa do radikalnega aktivizma in liberalizma. Migracije so posledica slabih ekonomskih razmer v matičnih državah priseljencev in izpad delovne sile v Evropi po drugi svetovni vojni. Lep primer za to je Nemčija, kjer Turki predstavljajo že zelo velik delež prebivalstva. Posledično, s spreminjanjem vzorca populacije, se spreminjajo tudi kultura, mentaliteta, tradicija ipd. Te spremembe pa seveda ne vplivajo nujno ugodno na vzdušje v družbi. Multi-kulturnost in različnost, sploh pa zmožnost sobivanja drugače mislečih v miru, je gotovo evropska vrednota, zaradi odsotnosti katere je bilo v preteklosti prelite veliko krvi. Od verskih vojn, do revolucij in navsezadnje 20. stoletja, ki je daleč najbolj krvavo obdobje v zgodovini človeštva. Vendar je vse prevečkrat očitno, da te vrednote tisti, ki so je deležni, torej med drugimi tudi priseljenci, nemalokrat ne prinesejo s seboj. O tem pričajo mnogi primeri, morda je eden najbolj zloglasnih predlanski umor nizozemskega režiserja Thea van Gogha. Režiser, ki je izražal kritiko do musliman- skega odnosa do žensk, je postal žrtev 27 letnega Mohameda Boueriva. Ta primer seveda služi v prid vsem nasprotnikom migracij, kakor tudi bolj ekstremistično nas troj enim posameznikom, ali združenjem.V tem primeru se namreč soočimo z versko nestrpnostjo manjšine. Evropa je bila na temelju množice različno verujočih prisiljena podrediti religiozno posvetnemu in s tem omogočiti versko svobodo in red, kjer so zakoni nadrejeni religiji in njenim prepričanjem. O tem piše že v 17. stoletju angleški mislec John Locke v svojem spisu Pismo o toleranci. Zaskrbljeno se lahko oziramo tudi na izgrede v Franciji, ki bi jih lahko najbolje označili kot ulični vandalizem, in nimajo nikakršne povezave z demonstriranjem ali izražanjem politične volje. Kaj je vzrok teh divjanj, je drugo vprašanje. Na eni strani so zagovorniki upornikov, ki to argumentirajo s slabimi socialnimi razmerami in šovinizmom, katerega tarče so. Drugi pravijo, da je to posledica popuščanja in preveč liberalne socialne politike, ki vzpodbuja kriminal in delotnrznost. In še ne dolgo nazaj smo se lahko soočili tudi s problemom »izbruha ksenofobije« v Sloveniji. Romska družina Strojan je bila pregnana iz svojih domov v gozd s strani krajanov Ambrusa. Tudi v Sloveniji se je problem takoj bipolariziral. Na eni strani liberalna opcija, ki svari pred izbruhom nacionalizma in ksenofobije. Zagovorniki Ambrušanov pa izpostavljajo Rome kot kriminalce in ncprilagojence.Verjetno največja težava tega »Romskega vprašanja« je to da je sploh postalo romsko. Ce bi imeli Romi pravico, da so enako obravnavam pred zakonom enako kot Slovenci, to pa pomeni, da se tudi njih kaznuje za kazniva dejanja, da morajo tudi njihovi otroci obvezno hoditi v šolo, torej da za njih kot za vse slovenske državljane veljajo isti zakoni in iste dolžnosti prav tako kot iste pravice, to ne bi postalo nikoli nič več kot primer obravnave kriminala. In ravno največji zagovorniki Romov jih s svojim zagovarjanjem najbolj diskriminirajo. »Kdor stori kaznivo dejanje ima pravico biti kaznovan« pravijo retributivisti. Tudi pravica otrok do šolanja bi morala biti bolje izvajana. Romski otroci, ki so pri 18 letih brez izobrazbe in perspektive bi imeli vso pravico tožiti državo, ker ni prisilila njihovih staršev, da jih šolajo. Tako pa le odraste nova generacija brez socialne perspektive, ki bo zelo verjetno svojo družbeno odri-njenost in obubožanost kompenzirala s kriminalom.Težava m v nacionalnosti, rasi ali čem podobnem, kar je diskrimimral fašizem oz. nacizem. Je v drugačnem sistemu vrednot, ki je v Evropi nihilizmu navkljub, zelo dobro definiran in se razlikuje od vrednostnih sistemov drugih družb. Problem, ki je skupen Evropi, je, da ne upamo od drugačnih in manjših, ki bi bili lahko diskriminirani in socialno zapostavljeni, zahtevati istih dolžnosti, kot od večine, ki je prisiljena živeti po zakonih. Ravno tak odnos pa poglablja razlike in diskriminira v tem primeru privilegirano manjšino. Ce pa nam je v interesu ohraniti lastne evropske vrednote humanosti in tolerance, bomo prisiljeni zahtevati od drugačnih, da spoštujejo našo drugačnost in igrajo po pravilih igre, ki jih narekuje evropska družba. V nasprotnem primeru prevelikega aktivističnega in neracionalnega zagovarjanja drugačnih, pa ogrozimo ravno te vrednote in toleranco nasploh, kar lahko pripelje do novega »razpada Rimskega cesarstva« in ponovnega nastopa srednjega veka. In vendar je na nas, da se odločimo česa si zares želimo. Matej Osredkar vedno novih premikov in podiranje ovir v prostoru, ki ga ustvarja glasba z zvokom in časom. Ce bi lahko grafično ponazorili npr. zabavno glasbo ter na drugi strani jazz in bi za parametre postavili razgibanost v harmoniji, ritmu, dinamiki itd., bi pri zabavni glasbi dobili izpisano tanko ravno linijo, pri jazzu pa mrežast tridimenzionalni prostor, ki bi ga bilo težko zamejiti. Vendar tega ne moremo izvesti verodostojno in empirično. Zatorej, naj obvelja misel enega izmed velikanov glasbenega sveta: »Obstajata le dve zvrsti glasbe. Tista ki ti je všeč in tista, ki ti ni.« Konec koncev je še vedno ljudstvo tisto, ki odloči, kaj bo sprejelo in kaj ne. Vseeno p.i ne sinemo pozabiti velikanskega vpliva medijev, ki na učinkovit način produkte glasbene industrije tržijo, za pozitivno bilanco pa so s svojimi inštrumenti pripravljeni zavajati in manipulirati brez omejitev in po svojih zmožnostih. Kar družba ne vzame kot vsiljevanje nečesa, saj dejstvo zavajanja s tržno strategijo ni očitno samo po sebi. Glasba kot taka, brez zaviralnih priveskov show biznisa, pa se bo vedno razvijala, četudi mora za to potrpeti v podzemlju, vsaj obstaja prostor in ljudje, ki še cenijo in ljubijo ustvarjalno glasbo, napolnjeno z inteligenco in čustvi , v njej najdejo sebe, filozofijo življenja in čustveno intenzivnost - hrano za duha. Jernej Janežtt Vsako iivliettie pik sfoj roman Odlomek iz Tinine knjige: Iztiri svojo predvidljivost, odslovi predsodek. Zakaj? Zaupam ti: S svetom je nekaj hudo narobe. Tak svet nikakor ni dovolj, za nas ne. Po grenko-sladkem poljubu tvojih z mojo domišljijo izrisanih ustnic odhajam v sanje, pomahaj mi. Verjamem, da svetov je več, nimam pa vseh v mezincu. Zaznavam večnost, enost, enovitost, zaznavaj jo z mano tudi ti, tudi jaz, tudi on. Oči, oči, te nore oči, v njih vidim odsev angela v mlaki krvi. Med nama lebdi gmota besed rojenih iz mojega bivanja. Od tebe je odvisno, ali bova ostala ločena ali bova premagala ovire in se dotaknila skupnega bistva. Človeško j agnje seje ujelo v zob časa in jaz sem ga rešila. Času sem izbila tisti zob, zdaj več ne grize. Skušam obvladovati neobvladljivo. Plamen sveče bi rada oblikovala v kocko ledu. Sem samo poženščena ženska; glavno, da nisem poženščen moški. Pogled laika bi ocenil, da imam veke prilepljene na oči in jih zato ne odpiram, medtem ko to pišem, a v bistvu so zaledenele, saj mi je nazadnje le uspelo divji plamen omejiti v kocko, pri tem pa so mi zamrznile veke, ker sem ravno zbirala solze. Izoliram svojo edino frustracijo in jo zapakiram v nahrbtnik, ki je zdaj blazno težak. Oprtam si ga na rame in se poženem s sedemnajstega nadstropja. Cas zaledeni. Obstanem v zraku nekje na ravni devetega nadstropja, z izpraznjenim želodcem in zaspanimi očmi. Medtem so se oči odtajale in spet kapljajo. Tam sredi vsega, sredi časa, ki ne obstaja več ali se vsaj ne premika, in brez prijateljeve tople roke se poveša moj značaj. Omagana se uklonim ožilju debelega sveta, precej zamaščenemu ožilju. Naj me tok odnese s seboj, v večnosti tudi noben morebitni zastoj ne bo odveč. Zastoj krvi, infarkt, in črna mavrica se vzpenja nad zemeljskim truplom. Lovim poglede, sprožam sijaje v očeh in jem zažgani kostanj. Naj sledi dodatek za najbolj razočarane. Ko gledam resnico, sem zmeraj slabovidna, pa se ne sekiram. Hranim tudi slabo vidni daljnogled, ki gledam z njim v globine. Globoko v notranjostih najdeni bistva. Najdem prazna bistva. Zato sem prav namerno popackala dejstva in za nameček zavrnila čas. Z iztrošenim peresom posiljujem papir s tem predsmrtnim obračunom. T. J DOMŽALE stran 14 »Mislimo drug na drugega, tako da se bomo spodbujali k ljubezni in dobrim delom. Heb. 10,24« Ob materinskem dnevu Iz proučevanja razvoja človeka je znano, da je prav mati nosilka sprememb neponovljivega življenja v krogu obnavljanja in ohranjanja vrste. Vsi, ki o tem razmišljate, ki se veselite in trpite, ki ljubite in dajete, ki se zavedate, da ste in se sprašujete, od kod in kam gredo vsa vaša življenja, vseh vas bi ne bilo, če bi ne bilo matere, ki vas je rodila. In očetje? Seveda, tudi oni so nosilci življenja, tudi oni so zavedajoča se in odgovorna bitja za spočetje in razvoj novega človeka-otroka. Otroka ljubezni, te čudovite harmonije življenja, porajajoče iz čudežev v takem izobilju, da jih včasih kar ne zaznavamo več in jih jemljemo kot nekaj samoumevnega. Vendar to ni tako samoumevno, kot se na videz kaže, je zelo kompleksno, zelo izjemno, naravnost čudežno. To spoznanje čudežnosti življenja je marsikomu, ki je že skoraj obupal nad življenjem, vrnilo upanje in vero, da se splača živeti in ostati enkraten. Še več. Spoznal je, da se splača življenje nadaljevati po potomcih in ohranjati čudežnost genetike in stvarstva preko matere še v daljno prihodnost. Bog ve, kdaj se je življenje začelo, kdaj zavedanje? Bog ve, kdaj se bo naša zgodba materinstva končala in z njim življenje, ki se ga zavedamo in ga zato moramo neiz- PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU bo v ponedeljek, 26. marca 2007, ob 17. in 19. uri v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Brezplačne vstopnice dobite pri blagajni. merno ceniti; ceniti kot svojo mater, ki nas je rodila. Vabimo vas na prireditev ob materinskem dnevu, da boste skupaj z vašimi otroki in otrok otroki doživeli čudež življenja, da se boste poveselili z njimi, ki spoznavajo svet okoli sebe, ko postajajo samostojni in vedno bolj samozavestni, ko nevede ugotavljajo, da so tudi sami del večnega kroga stvarstva, ki so ga dolžni spoštovati, ceniti in zagotavljati preživetje vrste. V Imenu organizatork Župnijska Karitas Domžale Dr. Marija Blzjak-Schwarzbartl Iskreno čestitamo Zlatoporočenca Ljubo in Majda Vidali 2. marca 2007 sta pred županom Občine Domžale Tonijem Dni garjem v poročni dvorani Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah v družbi najbližjih po petih desetletjih skupnega življenja zlato poroko praznovala Ljubo in Majda Vidali iz Domžal. Zupan jima je ob zlati poroki čestital in zaželel veliko zdravja in skupne sreče. Zlatoporočenca sta znana Domžal-čana. Gospa Majda je bila rojena 22. oktobra 1931. Bila je tretja v vrsti petih otrok pri Štiftarju, oče je bil mizar in mama je izhajala iz znane družine Flerinovih. Gospa Majda še danes rada pove, da so bili čudoviti starši, ki so ustvarili skromno, ljubečo družino. Po osnovni šoli je končala gimnazijo v Domžalah ter se zaposlila v tedanji Kemični industriji Domžale ter ji ostala zvesta 15 let. Ima lepe spomine na lahko atletiko in telovadne vaje v okviru Sokola, še posebej rada se spomini vsesokolskega zleta v Pragi. Gospod Ljubo Vidali seje rodil 14. marca 1931 v družini, kjer so se ukvarjali s trgovino in gostilno, ki so jo nekdanji Stobljani pa tudi drugi obiskovalci poznali kot gostilno Pri Metki. Po končani osnovni šoli in tedanji meščanski gimnaziji je naredil še trgovsko šolo, si pridobil kvalifikacijo gostinca in praktično čez noč postal tedaj eden najbolj znanih kolesarjev, član mladinske in državne kolesarske reprezentance. Starejši Domžalčani se bodo spomnili neustrašnega Ljuba, skoraj pravega profesionalca, ki je v letih med 1948 in 1955 osvojil več naslovov državnega prvaka, uspešno vozil na mednarodnih dirkah in bil najboljši kolesar v tedanji Jugoslaviji. Posebej rad se spominja uspešne zadnje etapne kolesarske dirke po Egiptu. Pa še po nečem je bil znan: rad je šraufal in imel med prvimi v Domžalah motorno kolo in avto. Nekaj časa je delal na Vibi, nato pa postal podjetnik. Ukvarjal seje z galvanizacijo. Današnja zlatoporočenca sta se poznala že pred 2. svetovno vojno kot harmonikarja v orkestru, katerega pobudnik je bil Miha Štiftar, oče gospe Majde, začetnik domžalske glasbene šole. Orkester je tedaj vodil glasbenik Toni Semeja. Usodno je bilo srečanje na enem od sokolskih nastopov v Domžalah v letu 1948, poročila pa sta se 2. marca 1957 v Kako ubežati ravnodušnosti srca Iskrena voščila ob 8. marcu, dnevu žensk Tako in nič drugače. Kako ubežati pojavu ravnodušnosti srca in kako najti pot do kulture pristnih medčloveških odnosov. Tudi na to vprašanje nam lahko pomaga odgovoriti prav 8. marec, ko dlan še posebej išče topline, izruvan duh svoje korenine, razklano bitje tesnega objema, zavetja in miline, kakor sem nekje prebral. Vsak praznik pa je seveda poleg svoje sporočilnosti pravzaprav praznik spominov, hrepenenja in upanja, obujanja doživetij ... Ker smo tako rekoč ravno praznovali Prešernov dan. se pravzaprav naravnost spodobi oziroma je umestno, da 8. marec navežemo nanj in sicer tako, da osvežimo najprej dejstvo, da se je pesnik v javnosti pojavil med drugim z ovidovskim svarilom dekletom, naj bodo v ljubezni podjetne, kajti mladost in lepota hitro mineta. Seveda je bilo to za takratni slovenski moralizem drzno početje. Pa če sem še sam dobronamerno izzivalen, naj že kar na tem mestu hvaležno uporabim Ho-racov izrek, da strele udarjajo v najvišje vrhove: FERIUNT-SUMMOS FULMINA MONTES, pri čemer pa seveda ne morem izključiti vsakršnega dvoma o teh vrhovih. In da se ustavim samo še ob Prešernovi Zdravljici, kije sicer družabna napitnica s politično vsebino, pomeni pa tudi, kakor vemo, prelomno mesto v zgodovini slovenske osamosvojitvene misli, a je kljub vsemu treba reči, da Prešeren ne nazdravlja samo svojemu narodu in vsem narodom sveta, pač pa morda celo veliko bolj osebnim rečem; na poseben način pa med drugim nazdravlja ženski lepoti, kije daleč od vseh političnih programov in blizu živim ljudem. In prav to želim posebej izpostaviti ob tem ženskem prazniku. Ker pa se lepota ne kuha in ne peče, kakor pravi stara modrost, pa želim na tem mestu še poudariti, da je treba nezadržno priznati, da ima ženska kot mati in žena tako različna opravila, prepletena z najraznovrstnejšimi skrbmi, da se nam moškim dostikrat še sanja ne, pa najsi smo poročeni ali ne, ker smo dostikrat preveč zaverovani sami vase. Vsaka ženska je po naravi prijazna; če je poročena, družino postavlja na prvo mesto, vedno tudi upošteva mišljenje drugih in njihove občutke. Res, če so ljudje okrog nas zadovoljni in srečni, smo zadovoljni in srečni tudi mi sami. Ob 8. marcu zlasti dekletom želim srečo spoznati nekoga, ki ga bodo ljubile tako močno, da bodo želele z njim preživeti vse življenje in se skupaj postarati. Kar pa seveda ni lahko, za kar se je prav gotovo treba truditi. Če se partnerja ujemata oziroma znata prilagajati drug drugemu in če imata tudi skupne vrednote, potem zagotovo obstaja veliko možnosti, kako živeti. Že Kari Marx je dejal: Samo tisti, ki se ne boje plezati po strmih stezah, bodo dosegli ožarjene vrhove. Slovenski pregovor pa pravi: Brez muje se še čevelj ne obuje. In kaj naj rečem za konec? Menim, da je sodelovanje moških in žensk vedno dobrodošlo, ker prinaša soočenje različnih stališč. Ne trdim, da moški ne zmoremo vsega, a odločno zagovarjam stališče za večjo in pomembnejšo vlogo ženski tudi v politiki. Naj bo to tudi moje voščilo ob 8. marcu. In ker je Bog ustvaril človeka kot moža in ženo, kakor pravi Sveto pismo, smo toliko bolj dolžni spoštovati drug drugega. Ivan Kepic Ljubljani ter sprva zaživela pri Vi-dalijevih v prijetnem domu, kjer sta imela vodovodno omrežje ter kopalnico, kar je bila tedaj redkost. Ob rojstvu sinov Bojana in Dušana sta se'odločila, da gospa Majda ostane doma, kasneje pa seje zaposlila kar v domačem podjetju - galvanizaciji v Stobu. Na uspešna sinova in njune družine sta ponosna, posebej na dva vnuka in dve vnukinji, saj to je res pravo veselje, pravita. Jesen življenja preživljata skupaj, gospod Ljubo ne more, da ne bi še vedno kaj postoril, vedno je poln idej. Rada prebereta časopise, predvsem pa rada hodita v hišo na morju, saj jima morska klima še posebej prija. Velika ljubezen zlatoporočenca pa je pilotiranje z motornim zmajem. Iskreno povesta, da se imata še vedno rada, hkrati pa pravita, da je treba začeti iz ljubezni in se spo- 1 ■ MM Vi l * minjata začetka skupne življenjske poti, ko sta praktično oba začenjala iz nič. Ne pozabita tudi povedati, da je vse treba delati skupaj, pri tem pa vendarle ohraniti delček zasebnosti, kakšen trenutek povsem zase. Včasih se je treba prilagajati, sporazumno reševati težave, ki jih prinaša življenje, se zaustaviti, pogovoriti in narediti naslednji korak skupaj z razumevanjem in ljubeznijo. Zanimivo, da vsak zase in skupaj ugotavljata, da se imata vsak dan bolj rada, da ju starost zbližuje. Tudi v imenu Uredništva jima želimo veliko lepih let, polnih zdravja in veselja do življenja. Vera Vojska 9. občni zbor Turističnega društva Turnše, Cešenik Delovno leto, Zvonček, anketa in novi predsednik 9. občni zbor Turističnega društva Turnše Češenik se je pričel z dvema narodnima Dober večer, ljubo dekle in Pomlad se meni luštno zdi, ki jo je zapel društveni zbor, ki ga vodi Polona Pezdirc. Po pozdravu predsednika Janeza Orehka, kije pred kratkim praznoval 60. rojstni dan in mu ob tej priložnosti čestitamo, in sprejemu dnevnega reda, smo najprej prisluhnili kratkemu poročilu predsednika ter drugih organov. Naštete so bile najpomembnejše prireditve, med katerimi ima v letu 2006 posebno mesto Ta čudežna noč, slišali smo, da urejajo Gozdno učno pot, gradijo toplar, vse ostale aktivnosti pa smo lahko v besedi in sliki spoznali v glasilu društva ZVONČEK. Posebej je bila predstavljena anketa, s katero je društvo skušalo ugotoviti zadovoljstvo in interese svojih članov. Vsebino ankete je predstavil predsedujoči Maks Jeran, ki se je zaustavil zlasti pri pomembnejših ugotovitvah, ki naj bi že v letu 2007 vplivale na program društva: čim več prireditev za otroke in akcij, ki združujejo člane društva, ocenjevanje urejenosti domačij, ohranjanje običajev, telovadba in rekreacija; tečaji za učenje računalništva, plesne vaje, kolesarski izleti in podobno. V razpravi smo se seznanili z aktivnostmi za večjo prometno varnost na cesti Dob - Cešenik - Turnše, predsednik Sveta KS Dob, Robert Hrovat, je govoril o pomenu dela društva za KS ter vse Člane pohvalil ter jim čestital za opravljeno delo, veliko pohvalnih besed pa so za društvo našli tudi njihovi prijatelji iz drugih turističnih društev ter predsednik Komisije za turizem pri Občini Domžale, Igor Kuzmič. Svoj pogled na društvo je predstavil tudi Roman Končar, ki je društvu v letu 2006 podaril tudi šotore ter predlagal ustanovitev ter delovanje Foruma za mlade, s katerim naj bi prav za najmlajše zagotoviti prijetnejše preživljanje prostega časa ter jih usmerili stran od nevarnosti, ki prežijo nanje (narkomanija). V program dela za leto 2007 so vključili vse doslej uspešne oblike dela društva, hkrati pa so se dogovorili, da bo potrebno ograditi piknik prostor, poskrbeti za rast smučarskega centra na Hribu - predvsem za njihove otroke ter krepiti vse, kar jih povezuje, združuje in veseli. Razrešili so dosedanje vodstvo ter se Janezu Orehku zahvalili za uspešno in požrtvovalno delo, ki ga je opravljal dve mandatni obdobji. Za novega predsednika je društvo izvolilo Armanda Reja, za podpredsednika Aleša Marinčka, za tajnico pa Mojco Hafner. Med občnim zborom smo lahko spremljali fotografije in kratke filme o dosedanji dejavnosti društva in se vedno znova prepričali, kako veliko in uspešno delo je bilo opravljeno v dveh mandatih. Posebej ponosni so na tradicionalne aktivnostmi, med katerimi je tudi taborjenje, predvsem pa na to, da so zmerom znali stopiti skupaj ter si tako vedno znova ustvarjati prijetne trenutke - tako zase kot za vse, ki so in bodo tudi v prihodnje radi prihajali v Turnše in Cešenik. Dosedanjemu vodstvu zato iskrene čestitke za opravljeno veliko delo, za vedno znova številčnejše društvo, v katerem imajo veliko vlogo prav mladi, ki bodo nekoč prevzeli vodenje društva. Novemu vodstvu pa veliko uspeha pri delu in da ne bi nikoli pozabili besed, kijih je tako rad izrekal dosedanji predsednik društva, Janez Orehek, pa radi sc imejmo. V. PEDIKURA PANČUR Vlasta PANČUR (v stavbi zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale Kot smo lahko ugotovili, Slamnik kar pridno berete, saj vas je veliko opazilo povabilo za plačilo članarine in Vestnika. Ker je prva številka Vestnika že izšla, prosimo vse, ki ste jo plačali, pa ne dobili, da nas na to takoj opozorite - na običajno telefonsko številko. Poslali vam bomo prvo letošnjo številko ter uredili, da boste naslednje tri prejeli pravočasno. V skladu s programom že najavljamo prvi izlet - če bo vreme le lepo, bomo letos že aprila obiskali Belo Krajino, saj vas bomo v začetku junija povabili v kraje, kjer je bilo nasilje pri izseljevanju slovenskih družin med drugo svetovno vojno najbolj množično. Ob dnevu izgnancev bomo 9. junija 2007 obiskali osrednjo prireditev, ki bo pri zbirnem taborišču za izgon Slovencev - grajskih hlevih v Brestanici pri Krškem. Avtobusni prevoz bo za člane brezplačen. Prijeten marec in za prijeten spomin še fotografija z obiska Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Se še spomnite, kako prijetno je bilo na Gorenjskem. D. I. IZ DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ 'suše ali traven Občni zbor Čebelarskega društva Domžale Naj medi tudi v letu 2007 Čebelarsko društvo Domžale, v katerem se združujejo tri čebelarske družine z našega območja Domžale, Krtina in Homec, je tudi letos v prostorih Heliosa Količevo pripravilo občni zbor, za katerega je značilno, da je bil zelo lepo obiskan, saj se ga je udeležilo več kot polovica članov in članic, pa tudi to, da so se posebej veliko pogovarjali o organizirani skrbi in zdravju svojih največjih prijateljic - čebel. »Lepše pesmi za čebelarja na svetu ni, kot je šum čebel,« je delček čebelarske himne, s katero seje začel letošnji občni zbor, na katerem je predsednik Marjan Koderman, po pozdravu gostov, med katerimi so bili predsedniki društev ter predstavnica Občine Domžale, predlagal dnevni red in delovno predsedstvo. Letošnji občni zbor je vodil Peregrin Stegnar, številni prisotni pa so najprej prisluhnili poročilom vodstva ter komisij o delu v letu 2006. Tako je predsednik, Matjan Koderman, povedal, da se število čebelarjev in čebelark povečuje ter predstavil nove, da so kljub muhastemu vremenu zadovoljni z bero medu v letu 2006, posebej je izpostavil pomen organiziranih predavanj ter prisotnost članov na njih, naštel pa tudi druge aktivnosti, ki jo jih opravili (organizirana strokovna predavanja, strokovna ekskurzija, nabava sladkorja, aktivnosti pri zagotavljanju zdravstvene zaščite čebel proti vsem boleznim, posebej pa proti varoji, hudi gnilobi in nosemavosti, organizirano izpolnjevanje panjskih listov, informiranje članov ipd.). O delu v letu 2006 je poročilo pripravil tudi tajnik Janez Mihelič. Sicer pa v društvu dela skoraj sto članov ter njihovih družinskih članov, ki skrbijo za 1000 gospodarskih panjev ter 300 rezervnih panjev. Pri tem je bilo povedano, da se število panjev iz leta v leto zmanjšuje zaradi sprememb zakonodaje, tudi na davčnem področju, ki povečuje obremenitve čebelarjev. Ob koncu vseh poročil, tudi nadzornega odbora, so se z minuto molka poklonili umrlima čebelarjema Jerneju Novaku in Štefki Dejak. V razpravi je bilo največ govora o zaščiti zdravja čebel, o celoviti zdravstveni oskrbi, ki je zelo draga. Čebelarji pri tem uporabljajo preparate, ki so registrirani v okviru Evropske unije, prav temu področju pa bodo veliko skrbi namenili tudi v letu 2007, kjer je v njihovem programu tudi pridobivanje mladih čebelarjev, skrb za nadaljevanje aktivnosti na področju pridobivanja blagovne znamke slovenskega medu, na tem področju imajo verificiranih 14 čebelarjev, vodenju evidenc, posebej bi radi kupili mikroskop ter na tečaj za preglednike medu poslali vsaj enega člana. Več pozornosti bodo namenili tudi ureditvi blagajniškega poslovanja med društvom in družinami, organizirali več predavanj ter strokovno ekskurzijo, sodelovali z občino ter sosednjimi društvi, od koder so se predsedniki udeležili občnega zbora ter pohvalili delavnost domžalskega društva. Omenim naj še, da so čebelarji glede na novo zakonodajo, ki omogoča, da skoraj vsakdo lahko kupi in uporablja različne, tudi strupene, preparate za zaščito rastlin pred škodljivci, opozorili na problem, da prav ti strupeni aparati škodujejo njihovim čebelam. Zato bodo za vse uporabnike tovrstnih škropiv in drugih aparatov pripravili zloženko ter jih seznanili z nevarnostmi za čebele. Pogovarjali so se tudi o celovitem zavarovanju zdravja čebel ter o drugih aktivnostih v letu 2007. Ob koncu so se dogovorili, da bodo v prihodnjem letu pripravili spremembe svojih pravil, za delegata za občni zbor Čebelarske zveze Slovenije pa so imenovali Viktorja Svetlina. Občni zbor Čebelarskega društva Domžale, ki je tudi letos pokazal dobro delo čebelarjev ter njihovo veliko skrb za čebele ter pridelavo medu kot hrane in zdravila, seje zaključil s prijetnim druženjem in sproščenim pogovorom, ki je bil tudi priložnost za izmenjavo izkušenj za še uspešnejše čebelarjenje naših čebelarjev in čebelark v letu 2007. Naj medi! Vara Vojska Občni zbor Turistično -kulturnega društva Rova Leto je naokoli in ponovno so se na občnem zboru zbrali člani, krajani in simpatizerji Turističnega kulturnega društva Rova. Splošno poročilo o delu društva je podal predsednik TKD Rova Marjan Kovač. Iz samega poročila je takoj razvidno, da društvo v našem kraju dela izredno zavzeto, kvalitetno in v podporo dogajanju v kraju. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavnik komisije za turizem v občini Domžale Igor Kuzmič, predstavniki TKD Jaršc-Rodi-ca in TKD Konfin-Sv. Trojica ter predsedniki KS Rova, PGD Rova in KK Pik. Osrednji dogodek delovanja v društvu je bila izdaja glasila DetePca in predstavitev igre Rokovnjači. Seveda pa so se nadaljevale tradicionalne prireditve: izlet v Belo krajino, organizacija vaških iger, kostanjev piknik, tek na Žiški vrh, nakup sadik v Arburetumu Volčji Potok, obnovitev strehe na Lukovi bolnici in obnova mostov na poti do bolnice, vzdrževanje spomenikov NOB, kažipotov in kozolcev, sodelovanje v čistilni akciji, ki jo vsako leto organizira KS Rova. Naj nekaj besed povem še o samem glasilu DetePca in igri Rokovnjači. V letu 2006 je društvo izdalo kar dve številki glasila. IZPOSOJA IN PRODAJA Lestvena dvigala BÓCKER - za krovska dela - za gradmjmištvo - za selitve*pohištva Dvižne košare O M ME za dela na višini do 29 m mhm d o o., Domžale Tal : »1/721I-1M. GSM 041KM-S29 www.mhm.si - Zajemali sta vsebino iz naših krajev, opis dejavnosti društev, nadaljevanje opisa zgodovine krajev, obrti v naši okolici, idr. Glasilo se je v kraju zelo lepo prijelo in po odzivu sodeč ga krajani radi prelistajo in preberejo, kar le potrjuje dejstvo, da je delo uredniškega odbora dovolj zavzeto, teme pa pravilno izbrane. Ob vsakem delu pa se pojavljajo tudi napake, za kar se opravičujemo in jih pokušamo v prihodnjih številkah odpraviti. Eden izmed vidnejših dogodkov je bila tudi izvedba igre Rokovnjači na Kolovcu. V igri je sodelovalo 24 igralcev, obisk in odziv je bil presentljiv. Kljub nekaterim začet-niškim napakam, ki jih je bilo opaziti, je bila izvedba interesantna in je popestrila večerne avgustovske urice. Ponovno lahko omenim zahvalo g. Lojzetu Stražarju, ki je SSb POHIŠTVO D M Ž A L POHIŠTVO PRIZNANIH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV Ljubljanska 64, Domžale, tel.: 0599 244 66, 041/416 847 Odprto: pon • pet. od 8.00 do 19.00, sob. od 8.00 do 12.00 : i : ; i gorenje marie» novóles alples svia priskrbel opremo, obleke in seveda pripravil igro in igrane vložke. Kot se vidi iz poročil, je delovanje društva izredno dobro, sodelovanje med ostalimi društvi pa uspešno in povezujoče. Število članov se je v zadnjih letih krepko povzpelo in sedaj društvo šteje že 130 članov in več kot 300 podpornih članov. To kaže predvsem na zaupanje domačinov in potencial za nadaljnje uspešno delo in vlaganje prostega časa v dobrobit kraja. Ob tako velikem številu članov in ob številnih dejavnostih se upravičeno poraja vprašanje prostorske stiske. Društvo praktično nima nobenih prostorov za izvajanje svojih dejavnosti. Nujno bi bilo potrebno pridobiti večnamensko dvorano ter pisarniške prostore za delovanje društev. Ker je tudi to društvo del turistično-kulturne organizacije in s svojim zglednim ter požrtvovalnim delom pripomore k večji prepoznavnosti in boljši urejenosti tako kraja kot posledično tudi občine, pozivam vse pristojne občinske službe naj prično z razmislekom o rešitvi tega problema. Večkrat smo slišali, kako lahko ravno prostorska stiska omejuje še večjo število dejavnosti in zato je prav, da se tudi ta problem čimprej reši. Mislim, da lahko delovanje društva ocenim z odlično oceno. Tudi vodstvo in ostali del odbora je postavljeno na pravo mesto in se trudi po svojih močeh ustvarjati in realizirati nove ideje in nove načine, kako kraj še bolje predstaviti širši okolici, obenem pa ostati na realnih tleh in ne zanemarjati domačih prebivalcev. Ob tako dobrem delovanju si lahko zaželimo, da bo društvo v naslednjih letih uresničevalo svoje cilje in pridobivalo še več novih članov, ki bodo pripravljeni delček svojega prostega časa vložiti tudi v TKD Rova. Tadej Šinkovec Če ■tli? i Pe iomniks Turistično društvo Jarše - Rodica Maškarada po starih običajih Naše društvo preko celega leta skrbi za oživljanje starih običajev, da ne bi šli v pozabo, zato smo v program našega dela uvrstili tudi ma-škarado. Tako je bilo v Jaršah na pustno soboto ponovno veselo, tako za mlade kot za starejše. Zbrali smo se pri gostilni Bunkež, kjer je bilo veselja in humorja na pretek, saj so imele maskare glavno besedo. Ko so se nam pridružile še maškare iz Zg. Jarš, smo se v povorki odpravili razveseljevat krajane po jarških ulicah. Na čelu sprevoda je bila naša maskota - planinec z zdravilnimi čaji, nato je sledil star traktor s prašičjo farmo in vsem priborom za krmljenje le teh. nato traktor z dvoosno prikolico in cigani ter njihovo ropotijo in kramo ter ognjem, kjer so pekli mesnine in plesali na cigansko glasbo, za njimi številni cigani z otroki v starih vozičkih, staro babo, ki je v »cizi« vozila pijanega moža, druga pa ga je nosila v košu. Sledil je voz s konji in veliko diro, ki so jo zasedle najmlajše maskare. Veliko pozornosti pa je pritegnila tudi skupina s »cizo«, napolnjeno s starimi dežniki in »piskri«. Kot v starih časih so popravljali stare dežnike in »flikali« preluknjane piskre ter brusili nože. Pred Bunkežem so uprizorili pravi spektakel in zabavali številne krajane, ki so si prišli ogledat sprevod. Posrečena je bila skupina Dinar-Euro, pa tudi naši učenci OŠ Rodica, ki so predstavljali bližajočo pomlad. Zelo smo bili zadovoljni, da nam je v naš sprevod uspelo privabiti preko 200 različnih maškar, med katerimi je bilo mnogo odraslih krajanov, ki so si prvič v življenju nadeli masko, pa tudi veliko otrok. Društvo je poskrbelo za vse pustne dobrote in napitke, vse brezplačno za vse maškare in krajane, ki so spremljali povorko. Poleg ciganske muzike so v paradi sodelovali trije muzikant-je, ki so poskrbeli še za dodatno dobro voljo vseh udeležencev in krajanov, ki so si maškarado ogledali. Nabito polno dvorano maškar je razveselil nastop naše odlične pevke Eve Čeme, ki nam je brezplačno zapela vse svoje uspešnice, za kar se ji najlepše zahvaljujemo. Po nastopu harmonikarjev Janje in Matica Hribarja je zaigral »Duo Magic«. Vse je plesalo in vriskalo ter se zabavalo dolgo v noč. Pridružile so se nam tudi nove maškare, saj so se ob pogledu na naš sprevod ojunačile in se v domu veselile z nami. Sledilo je ocenjevanje mask: prvo mesto je zasedla skupina DINAR-EURO, drugo mesto DVA SNEZAKA in tretje mesto skupina popravljalcev piskrov in dežnikov ter brušenje nožev. Prvo nagrado: košaro dobrot je prispevalo naše društvo, drugo nagrado: vsa oprema za piknik pojedino je prispevala Vistra d.o.o. Groblje in tretjo nagrado, pustno torto - Slaščičarstvo Razpotnik. Obema donatorjema in članom PGD Jarše-Rodica za dobro opravljeno redarsko službo se iskreno zahvaljujemo. Nevenka Narobe Turistično društvo Jarše - Rodica Izdelovanje mask in priprava na maškarado z učenci OŠ Rodica Ker v naše prireditve vključujemo učence OS Rodica, smo tudi priprave na maškarado pripravljali skupaj z njimi. Z mentorico in našo članico go. Ano Medved, smo se lotili izdelovanja mask. Na prvem druženju smo na balone nalepili štiri plasti časopisnega papirja in jih pustili nekaj dni, da se posuše. Nato smo Z mentorico, go. Katarino Škofic, izdelovali in pobarvali cvetlice, ki so krasile glave učencev, nato pa je sledila še izdelava oblačil. Sodelovali so učenci nižjih in višjih razredov. Predvsem najmlajši so pridno ustvarjali in bili navdušeni nad svojimi izdelki, saj je bil vsak unikaten. Najmlajšim so bili v pomoč starejši učenci in skupno ustvarjanje ter druženje je pripomoglo, da je bil dan prijeten in koristen. V soboto so učenci sodelovali v naši maškaradi in nato še na Viru, kjer so si prislužili 1. mesto, za kar so bili nagrajeni z enodnevnim izletom v Gardaland. Tudi na teh druženjih smo poskrbeli za sladke dobrote in obložene kruhke. Nevenka Narobe Prodajni center Breza Pustno rajanje Pustna sobota je v Prodajni center Breza privabila številne obiskovalce, med katerimi je bilo tudi veliko maškar, ki so se skupaj s čarodejem Romanom, otroško plesno skupino Plesne šole Akademija, Godbo Domžale v pustnih šemah ter ob zvokih Dua Magic veselile na pustnem rajanju. Večji del programa je bil namenjen otrokom, ki so se poskusili tudi v barvanju las in še nekaterih modnih dodatkov, ki so še polepšali videz maškar, starejši pa so zlasti občudovali kurente iz Male vasi pri Gorišnici, ki so tudi iz tega dela naše občine poskusili pregnati zimo - kolikor jo je pravzaprav ostalo sredi februarja. Za prijetno razpoloženje je organizator - upravnik Ma-zur, upravljanje d.o.o. pripravil tudi nagrade za najboljše maske, ki so jih prispevali trgovina Jadran, Svetila Sever in tekstilna trgovina Falcon, brez žrebanja pa so vse maske lahko posladkale z brezplačnim SPAR-ovim krofom, ki jih je bilo mogoče kupiti tudi po zelo ugodni ceni, McDonalds pa jih je odžejal s coca colo. V pustnem rajanju so uživali vsi, ki se že veselijo naslednje prireditve v Prodajnem centru Breza. Pustovali sq tudi naši prijatelji v Švici Iz prijateljskega Slovenskega društva Slovenija Ruti, s katerimi bomo v septembru skupaj praznovali pomembne obletnice, so nam sporočili, da so v Slovenskem planinskem društvu Triglav v Zurichu v soboto, 17. februarja 2007, pripravili pustovanje. Udeležili so se ga tudi Dvomi norčki iz Slovenskega društva Slovenija Ruti, kijih lahko vidite na fotografiji in zasedli odlično drugo mesto: Jože in Dragica Lašič, Franc in Vesna Cmager ter Marjeta Pucer in Stanislav Šuligoj. Bralcem Slamnika pošiljajo prisrčne pozdrave ter se veselijo srečanja v septembru. 0. u. Pustni karneval na Viru 2007 Pustni karneval na Viru v izvedbi Pustne sekcije je popolnoma uspel, ob njem pa tudi vse ostale pustne norčije, ki so Vir in okolico spremenile v eno samo deželo veselja in norčavosti. Najboljše maske po izboru komisije so bile: Glavi-ratorji, Vir, pred Izgubljenimi fanti iz Berlina, Vir ter Mini Patrijo iz Črnega grabna, med otroškimi maskami pa so Toplogredne rožice z Rodice pred Remi kartami z Vira in Hokejisti Jesenic in Olimpije iz Radomelj. Za pokušino objavljamo nekaj fotografij; oslalc si lahko ogledate na internetni strani www.stricek.com/2007/ karneval, svoja mnenja pa prispevate na info@stricek. com. Vse fotografije: Andrej BOLČINA. Prijazne nune so na pustni torek obiskale tudi občino In jI zaželele vse dobro. Sobota, 10. marec 10:00 I za IZVEN Gledališče Labirint Lojze Kovačič: Možiček med dimniki lutkovna predstava Osrednji lik zgodbe je mali Možiček, ki živi med dimniki starega mesta. Kot dobri duh pomaga revnim in navadnim malim ljudem, rešuje njihove težave in tegobe, zato ga imajo radi. Postane njihov zaščitnik in povezovalni element, saj z malimi dejanji udejanja in kaže svoje veliko in toplo srce. Predstava traja 30 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje Ponedeljek, 19. marec 20:00 I abonma ORANŽNI in IZVEN Torek, 20. marec 20:00 I abonma RUMENI in IZVEN Prešernovo gledališče Kranj Gregor Strniša: Žabe (ali prilika o ubogem in bogatem Lazarju) komedija Režija: Jaka Ivane Igrajo: Rok Viha^ Peter Musevski in Vesna Pernarčič Zunič Revni poštar Lazar pride na prvi spomladanski dan v krčmo na robu Barja, kjer ga z rumom in žabjimi kraki pogosti prijazen, a skrivnosten Točaj. Med pogovorom mu Lazar prizna, da zadnje noči sanja, kako je bogat. Točaj mu z aupa, da je Hudič in mu lahko izpolni vse želje, med drugim ga lahko spremeni tudi v bogataša. V zameno seveda želi poštarjevo dušo oziroma njegov spomin. Lazar sprva ne verjame v neobičajno ponudbo, ko pa se v krčmi namesto brezzobe starke pojavi prelepa mlada Evica, klone pred mamljivo skupnjavo in pristane na hudičevo ponudbo. Toda ko se prelevi v Bogataša Lazarusa, postane življenje zanj še bolj zapleteno in neznosno kot takrat, ko je bil še revež Lazar. Sreda, 21. marec 20:00 I abonma RDEČI in IZVEN Četrtek, 22. marec 20:00 I abonma ZELENI in IZVEN Mestno gledališče ljubljansko James Prideaux: Gospodinja komedija Režija: Zvone Šedlbauer Igrata: Ljerka Belak in Janez Starina Komična ljubezenska zgodba se dogaja v viktorianski hiši na robu mesta, v kateri živi Manlev Carstairs, samski mamin sinko srednjih let, ki je prepričan, da je njegovo poslanstvo na tem svetu pisanje kičastih pogrošnih romančkov. Ko umre njegova posesivna mati, si v hiši zaželi družbe - čedno služkinjo, ki bi pridno izpolnjevala njegove želje. Toda pri izbiri ima smolo, saj zaposli Annie Dankworth, klošarko srednjih let, ki bi se rada rešila ceste. Na prvi pogled je kandidatka simpatična, toda idila traja le nekaj ur, potem pa se sprevrže v pravo bitko, polno iskrivih replik, smešnih zapetljajev in jedkega humorja. Pisatelj se ji zelo hitro podredi in konflikti se začnejo rojevati. i i ii i m Ux 8. do 23. marec 2007 I GALERIJA DOMŽALE Alenka Vidrgar, kiparska razstava GD (i......I. Alenka Vidrgar seje rodila leta 1958 v Ljubljani. Po končani Pedagoški akademiji se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani in leta 1982 diplomirala na oddelku za kiparstvo pri prof. Slavku Tihcu in prof. Dragu Tršarju / izbirni programi: vizualne komunikacije, grafika in keramika/. Pri prof. Tihcu je vpisala podiplomski študij kiparstva in leta 1985 pri prof. Tršarju In dr. Tomažu Brejcu tudj magistrirala. Nekaj let je bila profesorica na Šoli za oblikovanje in fotografijo, od leta 1989 pa je samostojna umetnica / samozaposlena v kulturi in živr-::V.:::,y.ub,)a|i.Sodelovala je na mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini, na kiparskih simpozijih in natečajih ter pn več nagrad. ■ 2007 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Sobota, 24. marec 10:00 I za IZVEN Lutkovno gledališče Maribor Marjan Pungartnik: . Prihaja cirkus fj3jSffir5 lutkovna predstava ^\yO Itlcrlineja Nekje za mestom, za staro ograjo, leži veliko odvrženih stvari, ki so jih imeli ljudje za nepotrebne. Le nekaj domišljije in igrivosti je potrebne, da bi dobile nov smisel. Lepilec plakatov in dekletce oživita staro šaro in z njo pričarata pravi cirkus. Na ozadju plakatov se razigra prava cirkuška predstava, v kateri nastopajo najdeni predmeti ter vsi, ki po naključju pridejo mimo - miš, detel, mačka ... Predstava traja 35 minut in je primerna za otroke od 3. leta dalje. Sobota, 24. marec 20:00 I za IZVEN Dekliški pevski zbor Sirene in Vokalna skupina Goldinar Večer ljudske glasbe koncert Dekliški pevski zbor Sirene danes sestavlja 26 mladenk, ki s svojimi glasovi že od leta 1994 zvabljajo občinstvo na svoje nastope. Pri tem jim pomaga njihova spremljevalna skupina, ki jo sestavljajo klaviaturist Tomaž Pirnat, kitarist Samo Kališnik, bas kitarist Matic Smolnikar in bobnar Domen Kern. Vokalno skupino Goldinar sestavljajo fantje s Pivškega in Postojnskega, večidel študentje. Z aktivnim petjem so začeli oktobra 2003. Takrat je skupina štela sedem članov, nakar sta se jim pridružila še dva. Torek, 27. marec 20:00 I za IZVEN Kvintet Astorpia in Ivan Andres Arnšek Tango koncert najbolj znanih tango skladb Na sporedu: Astor Piazzolla, Carlos Gardel, Juan de Dios Filiberto ... Gostja večera: Vesna Zornik (Katalena) Baritonist Ivan Andres Arnšek se je rodil slovenskim staršem v Argentini. Po prihodu v Slovenijo leta 1993 se je zaposlil v Slovenskem komornem zboru, ob tem je študiral solopetje pri profesorici Doroteji Cestnik Spasič ter se izpopolnjeval pri profesorici Heleni Lazarski. Sodeloval je tudi v Opernem studiu SNG Opera in balet Ljubljana. Njegov mentor je bil prof. Vitomir Marof. Zdaj je član solističnega ansambla ljubljanske SNG Opera in balet. Kvintet Astorpia deluje od leta 2005, v novi zasedbi pa od septembra 2006. Sestavljajo ga kitarist Dejan Podgorelec, harmonikar Primož Kranjc, violinistka Oksana Pečenv, pianist Jure Vočanec in kontrabasist Marko Turšič. Sodelujejo s priznanimi glasbeniki in skupinami kot so damski orkester Musidora, klarinetist Andrej Zupan, pevka Vesna Zornik... Astorpio povezuje želja po izvajanju del različnih glasbenih žanrov in slogov, tako argentinskega tanga kot najnovejših skladb slovenskih in tujih avtorjev. 0GD Galerija Domžale Spoštovani ljubitelji likovne umetnosti! V Galeriji Domžale v letu 2007 izvajamo likovno izobraževalni projekt, katerega cilj je populariziranje umetnostne dediščine, predvsem v okvirih sodobne likovne umetnosti. Zato začenjamo s strokovno vodenimi ogledi razstav z namenom predstavitve, razumevanja ter doživljanja sodobne likovne umetnosti. Ogled kiparske razstave Alenke Vidrgar bo s sodelovanjem avtorice vodila umetnostna zgodovinarka Katarina Rus Krušelj: sreda, 14. marec ob 18.00 (Mestni trg 1, bivši Vele) Vodeni ogledi v Galeriji Domžale so brezplačni. Vodenje ogleda razstave smo pripravljeni organizirati tudi izven podanih datumov, seveda po predhodnem naročilu. Ob morebitnem zanimanju se lahko prijavite pri Katarini Rus Krušelj (031 312-199). INFORMACIJE: internet: www.kd-domzale.si e-mail: ¡nfo@kd-domzale.si telefon: 01 / 722 50 50 Kulturni dom Franca Bernika l)omžk< >, Od tu bomo pot nadaljevali proti našemu cilju mimo glavnega mesta Rabat, največjega mesta ('assahianec do vasice Imlil, od kjer se ho naša pot z z. minibnsom končala. Naša avantura se bo nadaljevala peš. Vzpon na .lebcl Toubkal Tehnično sicer ni zahteven, lahko pa preseneti z veliko količino snega. Izhodišče /a vzpon ja vasica Imlil (2000 mnm). Pripeljali se bomo v to vasico in prespali. Zgodaj zjutraj sledi 5 6 ur luije do planinske koče (3207). kjer bomo prespali. V zgodnjih jutranjih urah se povzpnemo na 4167 mnm visok Toubkal (4 5 ur), nato sledi spust do koče (2 3 ure). Prespimo in zjutraj sledi spust do Imlil (5 ur), kjer zopet prespimo. V nadaljevanju nas Iki pot vodila preko Marrakcsha. Mekncsa in Fesa proli Rabatu, odlu pa po isti poti kot smo se pripeljali. Potovanje bo trajalo 16 dni. in sicer /a pot od Ljubljane do Maroka bomo potrebovali tri dni. Ko bomo prispeli /. trajektom v Maroko bomo dva dni potrebovali do vasice Imlil, izhodišče našega vzpona. Za vzpon 3 dni oziroma 4 dni (odvisno od vremena), nato pa še štiri dni /a avanturo po afriških mestih in vrnitev do trajekta, ter 3 dni do I jubljane. ( ENA: 600 El JR, način plačila: 100 El IR ob prijavi, ostalih 500 talen dni pral odhodom ( 'ena vključuje: Prevoz t minibnsom, cestnine, trajekt, kampiranje, hrana (zajtrk in večerja i/, kotla, razen malice i/, nahrbtnika v času vzpona), spanje v planinski koči. Zaradi vremenskih razmer ali kakršnih koli zapletov na cesti, se program oziroma naša pot lahko tudi spremeni. Ker je to avantura, upamo, da boste to razumeli in vzeli kot presenečenje na poti. PRIJAVE: Planinsko društvo VIHARNIK, tel.: 041 268 -494 DERMATOLOŠKO INTERNISTIČNE AMBULANTE DOMŽALE SPECIALISTIČNE AMBULANTE: DERMATOVENEROLOŠKA, FLEBOLOŠKA, ZDRAVLJENJE KRONIČNIH RAN, INTERNISTIČNA, PULMOLOŠKA, ALERGOLOŠKA, KARDIOLOŠKA NEVROLOŠKA ULTRAZVOČNE PREISKAVE: SRCA, VRATNIH ARTERIJ, VEN NOG, TREBUHA, ŠČITNICE IN PROSTATE. Naročanje ponedeljek od 13h do 19h, torek do petek od 8h do 14h in od 16h do19h. Tel.: 01/7216 003. stran 19 KULTURA Kulturni večer v Radomljah Kulturno društvo Mlin Radomlje je letos pripravilo večer, v katerem sta bili rdeča nit ljubezen in poezija. Po vzoru našega pesnika F. Prešerna in v njegovo čast se je večer začel s himno, ki jo je zapel Mol'/. Radomlje. Občinstvo je nagovoril g. M. Mamin, predsednik KS Radomlje, ki je pohvalil delujoča društva v Radomljah, ki s svojim vestnim delom skrbijo, da so kultura, umetnost in utrip kraja v Radomljah še kako prisotni. Osrednji gost prireditve je bil tokrat Franci Pušnik, ki postaja pravi ljubljenec občinstva, saj navdušuje s svojo dobrohotno in ranjivo dušo. Njegove pesmi (Angel, Le pesem je moje bogastvo, Za lačne otroke...) skrivajo v sebi toliko nežnosti, topline in dobrote, da poslušalca nikakor ne pustijo nedotaknjenega. Že Francijeva življenjska zgodba, v kateri je žrtev in zmagovalec (premagal je karcinom na jeziku, ki naj bi mu vzel glas, on pa poje in je posnel svoj prvi CD), priča o tem, daje z voljo in pozitivnim mišljenjem trdnim ljudem dano, da naredijo velike stvari. Njegov glas in pesmi so na nekaterih radijskih postajah med najbolj poslušanimi (radio Veseljak...) Tudi mi, organizatorji in gostje večera, smo bili obdarjeni s petjem in izjavo, da »smo vsi njegovi angeli«. Ljubezen, ženske, poezija- z roko v roki v življenju in umetnosti. Zlatka Levstek je doživeto brala stihe, ki jih je izdala v svoji zbirki Najini stihi in požela za svoje delo zaslužen aplavz. Stihi so zelo osebni in nihče drug jih ne bi tako globoko interpretiral kot le pesnica sama. Večer sta povezovala Irena Kržičnik, ki je brala vezni tekst (avtor: Nina Mav Hrovat), in Tadej Pustotnik, mlad perspektiven pesnik, kije svoje verze vtkal v vezni tekst, da smo z njimi dobili celovito poetično podobo večera. Poslušamo in gledamo s srcem. Tistim, ki tega ne znajo, ni dano videti lepote, ki je okrog nas. Naši gostje so bili priča večeru, ki ga že dolgo ni bilo. Cvetje in aranžmaje je prispevala Erika Gorjup iz cvetličarne Erika v Radomljah in z njimi in svetlobnimi efekti, ki so bili delo Igorja Jeretine oblikovala estetsko dovršeno podobo odra. Po končanem prvem delu prireditve seje občinstvo preselilo v Kodrovo dvorano, kjer je bila razstava ženskih aktov, ki so jih ustvarili amaterski umetniki Likovnega društva Senožeti. Razstava je bila vsekakor vredna ogleda, saj so nekateri akti izžarevali toliko čutnosti in prave ženske privlačnosti, da so očarale žensko in moško občinstvo. Svoj prostor na razstavi pa so dobile tudi narodne noše iz gline, ki so zelo znano delo ge. Ladine Korbar. Tako je bilo letos v Radomljah. Pestro, lepo in polno čutnih vtisov. »Prijatli vprašajo me: Kam?« Nina Mav Hrovat, Kulturno društvo Mlin Radomlje Naj ne mine dan brez knjige Zadruga Novi Matajur, revija Galeb iz Trsta, vsako leto pripravi lepo število kvalitetnih in berljivih ilustriranih knjig za najmlajše. Letos sem na njihovi knjižni polici našla delo SPOMINI NA'MOJO MAMO IN NJENO MLADOST V TRSTU. Knjigo je napisal Bogdan Novak in v njej obudil spomine na čase v začetku prejšnjega stoletja, ko so se otroci še stepi i za vsako drobtinico kruha. Pisateljeva stara starša sta živela v Trstu, od tam pa sta se v času fašizma preselila v Ljubljano. Spomini, ki nam jih odkriva pisatelj, so topli in radoživi, smešni in žalostni, pravi za širok krog bralcev. Ilustracije je narisal Klavdij Palčič. KOSTANJEVO DREVO GRE V AFRIKO so zabavne in duhovite pravljice. Ali veste, kaj potrebujemo za pravo pravljico? Pisatelj pravi, da najmanj enega dobrega kralja, čedno kraijično, nekaj spletičen, tri fante - starejša dva lena in neumna, tretjega pa bistrega, nato še hudobno čarovnico, letečega zmaja s tremi glavami, berača, eno poljsko miš in medveda. In pravljica se lahko začne. Knjigo je izvrstno ilustrirala Alenka Sottler. UGANKE MODRIJANKE nam postavlja Zvczdana Majhen, ilustracije pa je čarobno narisala Mojca Cerjak. Knjiga je namenjena najmlajšim, saj je besedilo natisnjeno z velikimi tiskani- Račonovodiki servis cosmos Podjetje za storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1 1230 Domžale 01/721 30 18 mi črkami. PRAVLJICE S SIVIM OBLAKOM NA NEBU je slikanica, ki sva jo napisali skupaj s hčerko Anjo Kokalj. Ilustracije je narisala Mojca Cerjak. Pravljice govorijo o malih in velikih strahovih, težavah in solzah, ki pridejo otrokom v oči, ko se svet postavi na glavo. A kot v vsaki pravljici so tudi tukaj rešitve, ki pripeljejo k srečnemu koncu in vsaj blizu sreče BOTER PETELIN IN NJEGOVA ZGODBA je pravljica, ki jo je napisal Ivan Irinko, zbiratelj ljudskega blaga. Izjemne ilustracije so delo Alessandre D Este. Izjemno bogato opremljeno knjigo IVAN IRINKO ZAMEJSKI VIHARNIK je uredil Miroslav Košuta in v njej izbral njegove pesmi, prozo in popotovanja po Benečiji in Reziji. Delo je izšlo pri Založništvu tržaškega tiska. V knjigi je objavljena zelo zanimiva korespondenca z Gregorčičem ter mnenja in odmevi na prvo knjižico Trinkovih poezij. Košuta je napisal tudi spremno besedo. Knjiga je obeležila 50-letnico Trinkove smrti in tako tudi z mnogimi fotografijami predstavila Trinka, osrednjo osebnost Beneške Slovenije. Pri isti založbi je izšla dvojezična pesniška zbirka tržaškega pesnika Roberta Dedenare, V antološki zbirki PLASTIČNE PREGRADE, KLJUBOVALNO CVETLIČENJE je njegova osnovna tema umeščenost v svet. Mlad tržaški pesnik Andrej Carli se že vrsto let ukvarja s poezijo in glasbo in je te dni izdal pesniško zbirko SRČNI NAPADI V RUMENIH GLOBINAH. Pesmi so odkrite izpovedi, jasne, včasih trde, drugič pa poetično nežne. Ilustracije sta prispevali Katja Pal in Eva Vasari. JADRANSKI KOLEDAR 07 ponuja bogat spekter branje. Družbeni in politični dogodki, literatura, zamejstvo, obletnice, pomembni ustvarjalci dokumente in zgodbe. Tržaška založba Mladika nam v branje ponuja knjigo HIŠA NA KRASU. Evelina Umek se s tem delom že tretjič obrača k odrasli publiki. V svojem realističnem ljubezenskem romanu govori o Rudiju in Barbari, novinarki ■Bi Spoštovani pisateljici Bredi Smolnikar, ki je doslej izdala 22 literarnih naslovov, se Uredništvo Slamnika iskreno zahvaljuje za recenzijski izvod knjige ŠKILA, ene od zlatih depuških pripovedk. in lastniku kraške hiše. Prav v hiši se snema dokumentarni film in srečanje je neizbežno. Pisateljica ob ljubezenski zgodbi spregovori tudi o družinskem izročilu in razmerah v zamejstvu in Sloveniji. RIMSKE ZGODBE je delo Zorka Simčiča. Simčič je pivi izseljenski ustvarjalec, ki je prejel nagrado Prešernovega sklada. Pisatelj je leta 1942 preživel taborišče v GunarSU. l.etalO-46 je dobil delo na radiu v Trstu. Leta 1948 je odšel v Argentino. V Slovenijo seje vrnil leta 1994. Spomine je /bral v zbirki črtic in novel. Junak zgodb je neimenovani protagonist Slovenec, v podobi dečka oz. visokega lemnolasca. Pisatelj nam ponudi sliko Rima, velemesta, kjer živijo osamljeni in izgubljeni ljudje. KREDA IN I II.IACINTE je roman tržaške Slovenke Irene Žerjal, nekdanje žene Jožeta Pučnika. Glavne junakinje njenega romana so ženske. So osamljene, a žilave in iznajdljive ter odločene preživeti. Taki sta Verkina mama in obe noni. V romanu nastopa tudi oče, tigrovec in partizan, nezadovoljen, nesrečen, redko v službi in vedno pogosteje opit. Dogajanje je postavljeno v okolico Trsta po drugi svetovni vojni in v Ljubljano v povojnem političnem enoumju. Tatjana Kokalj PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE MATJAŽ KRNC ŽIVLJENJE, MOJ NAVDIH Pesmi, katere je navdihnilo življenje. Sreda, 14. marec 2007, ob 18. uri KNJIŽNICA DOMŽALE _Vstop prost!_ V uvodnem delu otvoritve Je nastanek In potek razstave tihožitij predstavila Mateja Palčič, organizatorka v 01 Izola. Razstava likovnih del v Galeriji Domžale Tihožitja V skupni organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Domžale, in Medobmoč-ne koordinacije Izola so ob koncu februarja pripravili razstavo likovnih ustvarjalcev Primorske, slikarjev iz Izole, Ilirske Bistrice, Kopra, Pirana, Sežane in Postojne. V kulturnem programu sta z improvizacijo nastopila Ksenija Jambrošič in Mitja Jurinčič, člana Gledališča Steps iz Izole. Pričujoča razstava je rezultat 6. me-dobmočnega srečanja primorskih ljubiteljskih umetnikov, ki je potekalo lansko leto. Izbira tehnike je bila prepuščena samim ustvarjalcem, izbrana tema pa je bila »tihožitje«. Tihožitje se kot samostojna zvrst v zgodovini umetnosti pojavi že v 16. stoletju, medtem ko je največji razcvet doživela v 17. stoletju, zlasti na Holandskem, kjer so se razvile tudi specializirane usmeritve kot vanitas, tihožitje s knjigami in znanstvenimi instrumenti, tihožitje z glasbenimi instrumenti, tihožitje z mrtvimi živalmi in cvetlično tihožitje (Leksikon likovne umetnosti). Tematika razstave je zelo priljubljena med slovenskimi slikarji, kjer prednjačijo predvsem ljubiteljski ustvarjalci. Morda zato, ker so po svoji barvitosti in všečni kompoziciji primeren motiv za oblikovanje estetske urejenosti. Tihožitja ustvarjalcem nudijo tudi široko paleto barvnih razpoloženj. Na razstavi likovnih del, katere otvoritev je bila 22. februarja 2007 v Galeriji Domžale, so se udeleženci predstavili v pretežno slikarski tehniki z oljnimi barvami, v akrilu, akvarelu in pa-stelu. Največkrat so razstavljena tihožitja realistično upodobljena, medtem ko se pri posameznikih pojavi tudi težnja po abstraktnem razčlenjevanju podob, a so ta še vedno prepoznavna. Gotovo pa skupinsko razstavo odlikuje velika pestrost, razgibanost in raznolikost, v kateri je nesporno izražena individualnost ustvarjalcev, kot se je izrazil selektor razstave Koni Steinbacher. Katarina Rus Krušelj TRGOVINA z AVTODELI - potrošni material - zavore - sklopke - filtri - amortizerji - metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33 delavnica 01/722 78 94 petek, 9. marec 2007, ob 18.00 Diabetes je ozdravljiv predava: Irma Ogorevc torek,l 3. marec 2007, ob 18,00 Vietnam, potopisno predavanje svetovna popotnika: Matjaž Corel, Ana Krajnc sreda, 14. marec 2007, ob 18,00 Življenje, moj navdih, pesmsw večer avor pesnlSke zbirke: Matjaž Kmc četrtek, 15. marec 2007, ob 10.00 Zlate Ure, knjižna čalanka čalantovodl: Nives Podmlljšak četrtek, 15, marec 2007, ob 16.15 (otroci od 4. do 8. letal ob 1715(otiocl od9. do 15. leta] Delavnica ob materinskem dnevu torek, 20, marec 2007, ob 18,00 Duhovna dedličlna katarov In druge šole misterijev predava: Irena Jarc petek, 23. marec 2007, ob 19.00 Plakat miru, odprtje likovne razstave razstavi* udeleženci likovne delavnice Vere Trsten|ak; ponovne): Llons Klub Domžale torek, 27. marec 2007, ob 18,00 Midva na blclklu; S kolesom po Južni Ameriki, potopisno predavanje svetovna popotnika: Urška Andreje, Marko Mohorčlč četrtek, 29, marec 2007, ob 16.15 (otroci od 4. do 6, leta) ob 17.15 (otroci od 9. dol 5. leta) Velikonočna delavnica Vstop prost! Vabljeni! Govorica preprostih stvari Sidro - znamenje upanja Mnoga ljudstva starega veka, ki so živela ob Sredozemskem morju, so se preživljala tudi s pomorstvom. Predmeti, ki so bili povezani z morjeplovstvom - ladje, čolni, ladijska oprema - so pri njih kmalu dobili tudi simbolični pomen. Sidro, težka gmota, ki zadržuje ladjo, velja za simbol odločnosti, trdnosti, mirnosti in zvestobe. Sredi gibanja morja je sidro tisto, ki daje trdnost in privezuje. Pri kristjanih je sidro postalo podoba upanja v Boga, v njegovo zvestobo, zlasti upanja na vstajenje od mrtvih in večno življenje pri Bogu. Pred nastopom krščanstva so sidro pridevali bogu morja Neptunu in nekaterim pristaniškim mestom, kot sta bili Alek-sandrija v Egiptu in Antiohija v Siriji. Na poganskih nagrobnikih je označevalo, da je bil pokojni po poklicu ribič ali mornar. Za kristjane je sidro postalo podoba njihovega vernega upanja. V Pismu Hebrejcem beremo o Abrahamu, ki je predstavljen kot zgled upanja. Potrpežljivo je čakal in dočakal izpolnitev obljube. Božja obljube so trdne in neomajne, kajti »Bog ne more lagati«. Podobno kot Abraham, ki je »upal proti upanju«, smo se tudi mi zatekli k Bogu, »da bi se oklenili upanja, ki je postavljeno pred nas. To upanje je za nas kakor varno in zanesljivo sidro duše« (Heb 6,18-19). Kristjani so v vseh časih umirali z upanjem, da bo Jezus tudi njim izpolnil svoje obljube o vstajenju in večnem življenju. Zato se sidro že zgodaj pojavlja na neštetih na- jenost dosega okoli leta 300. Ce ima gornji del sidra obliko križa, spominja na Kristusovo trpljenje. Tudi križ je povezan z upanjem - znan je napis: »Ave, crux, spes unica« (Pozdravljen križ, edino upanje). Riba (delfin) ob sidru simbolizira Kristusa ali evhari-stijo, ki je »zdravilo nesmrtnosti« (Jezus je napovedal evharistijo s pomnožitvijo kruha in rib). Sidro so kasneje povezovali še z drugimi znamenji v skupino: npr. z golobom, palmovim drevesom in podobo dobrega pastirja. Še v 17. stoletju se pojavlja upodobitev Kristusa, ki namesto na križu visi na sidru. V dobi preganjanja je bilo sidro polega ribe, ladje in goloba skrivno prepoznavno znamenje kristjanov na okraskih, pečatnih prstanih, na sarkofagih in na po-slikavah v katakombah. Ko je krščanstvo v začetku 4. stoletja dobilo svobodo, se sidro ne pojavlja več tako pogosto, saj ni bila potrebno več skrivaj rabiti takšne simbole. Priljubljeno je spet postalo od 17. do 19. stoletja kot nagrobno znamenje. V cerkvah pogosto srečamo skupaj znamenja treh božjih tj. na Boga usmerjenih kreposti: križ (vera), sidro (upanje) in srce (ljubezen). Po nauku krščanskih mistikov je treba zasidrati dušo v Kristusa, kajti to je edino sredstvo, s katerim se je mogoče izogniti brodolomu. »Moje sidro in moj križ«, pravijo mistiki, s čimer lepo izražajo hotenje, da se ne sme brez milosti prepustiti premetavanju življenja, ampak se je treba ustaliti pri viru sleherne milosti, to pa je Kristusov križ. Simbol sidrapridevajo naslednjim svetnikom: sv. Klemenu Rimskemu (mučenec s konca 1. stoletja; okoli vratu so mu obesili sidro in ga vrgli v morje); sv. Janezu Ne-pomuku in sv. Placidu (zavetnika utopljencev); sv. Nikolaju (zavetnik mornarjev in splavarjev; rešil je ladjo pred potopitvijo); sv. Rozi iz Lime (zavetnica pristaniškega mesta Lima). Rogdan Dolenc 7996 § pisma v bralcev Pojasnilo... V četrtek, 22. februarja 2007, sem po elektronski pošti prejel vabilo na zadnjo sejo Slamnika (skupaj z zapisnikom). Dan pred tem je Občinski svet občine Domžale na svoji 3. seji izglasoval »imenovanje odgovornega urednika, pomočnika odgovornega urednika, članov uredništva ter izdajateljskega sveta glasila Slamnik«, ki bodo »nastopili« na 56. seji oziroma (najbrž) na svoji 1. seji, to je s 4. letošnjo številko občinskega glasila. Morda bi bilo bolje, da bi to »pisemce« naslovil V vednost, kajti rad bi »občinsko javnost« seznanil, da se po skoraj dvajsetih letih »poslavljam« kot član uredništva Slamnik (v tem času sem bil dve leti pomočnik odgovorne urednice in tudi dve leti odgovorni urednik). V uredništvo sem vstopil skozi t.i. »strankarska vrata« (SKD), oditi sem moral tudi skozi nje (N.Si). Odločil sem se, da ne bom pred bralci Slamnika pral umazanega strankarskega perila, ki se ga je v po zamenjavi občinskega vodstva stranke precej nabralo (posledica: samo dva občinska svetnika v novem mandatu občinskega sveta); če koga med njimi kljub vsemu zanima moje »neimenovanje« v novo uredništvo Slamnika, si lahko več prebere v mojem blogu:http://trubar.blog.siol. net/2007/02/04/izstop-iz-nove-sloveni-je/. O tem sem pisal tudi vodstvu Nove Slovenije (tudi predsedniku dr. Andreju Bajuku. na tajništvo...) in izstopno izjavo objavil tudi na forumu stranke: http://forum.nsi.si/list.php?l,page=3. ■ ustoo H Nov« Slovtmj« (}«} Ogledov) 13 »komentatorjev« se je odzvalo- nanjo, ogledov pa tudi ni bilo malo. Sedaj sem »nestrankarski«, pa karkoli že to pomeni.. Ničesar ne obžalujem! Zdajšnjemu uredniškemu odboru, pomočniku odgovorne urednice in seveda in posebej dolgoletni odgovorni urednici Veri Vojska pa hvala za vse lepe in ustvarjalne trenutke ob »vsakokratnem rojevanju« našega Slamnika. Nepozaben čas je za menoj, vendar sem trdno prepričan, da je vsaka »slaba« stvar tudi za nekaj dobra... Še vedno iskreno verjamem v moč argumentov! Tudi svojih. Bogdan Osolin »Pozabljeni« Študljani Pripombe na predlog preimenovanja ulic v naselju Studa in predlog o ponovnem imenovanju Štude kot sam-stojno naseljeno območje. Spoštovani soobčani... V senatu ameriške države Kansas, so na seji leta 2000 slišali zanimive besede: »Naj se bojijo tisti, ki zlo imenujejo dobro. Izgubili smo svoje notranje ravnotežje in sprevrgli svoje vrednote. Častiti smo začeli druge bogove, alternative in to poimenovali »odprtost za druge kulture«. www. vnlktwaK.pn. ti Podpirali smo sprevrženost in to poimenovali »alternativa«. Izkoriščali smo uboge in to poimenovali »loterija«. Nagradili smo lenobo in to poimenovali »socialna skrb«. Ubili smo svoje nerojene otroke in to poimenovali »pravica do samo- odločitve«. Zanemarili smo vzgojo otrok in to poimenovali »spodbujanje samozavesti«. Zlorabili smo moč in to poimenovali »politika«. Poželi smo si tujo lastnino in to poimenovali »ambicija«. Osmešili smo starodavne vrednote naših prednikov in to poimenovali »razsvetljenje«. Zatajili smo svoje korenine, pozabili smo svoja imena in pravimo, da gremo v korak s časom?« Danes, ko smo zazrti v Evropo in veliki svet, seje treba zavedati, da bomo v njem našli pravo mesto le, če bomo vstopali vanj kot dediči stare kulture. Spoštovanje zgodovinskih dogajanj, življenskih zgodb, ki so povezane s slovensko domačijo, vasmi in kraji, ki jih danes skorajda ni večje temelj narodove zavesti in pripadnosti. Kmetije,, grajene z lastnimi rokami, mlini ob Mlinščici, izdelani iz »domače« pameti, kozolci, sestavljeni od nepismenih vaških genijev, domačije postavljene in razporejene po izredni intuiciji in občutku za lepo, vse to in še mnogo več, bi radi kar na enkrat nekam potlačili, pozabili, kot nepomembno staro šaro. Mi smo napredni, potujemo s tokom globalizacije in velemestne urbanizacije. Kaj nas res nič ne bode v oči vsakodnevno gledanje in branje poneumljenih, zavajajočih reklam na neestetskih v nebo vpijočih zelenih reklamnih panojih, ki so nanizani ob cestah Domžalske občine? Kje so naši kozolci? Kje so naše urejene vasi? Kje je naša kultura?... Se bomo tudi mi pridružili »izbrisanim«? Tisti, ki kaj damo na kulturo in zgodovinska dejstva, se ne moremo strinjati, da bi ime STUDA, kot prvobitna naselbina na domžalskem območju enostavno poniknila in bila brez našega soglasja izbrisana. Naj povzamemo nekaj zgodovinskih dejstev iz knjige »Zgodovina tare Domžale« župnika Franca Bernika in Stražarjeve »Domžale mesto pod Goričico«, ki ta argument potrjuje. Območje današnje Štude in bližnje okolice, je bilo naseljeno v prazgodovini, v antičnem in staroslovanskem obdobju. Na to opozarjajo številna odkritja arheoloških najdb. V dosedaj znanih listinah se ime Domžale prvič omenja v povezavi z naseljem Studa, med leti 1200 in 1230, ko je Henrik, istrski mejni grof izročil vetrinjskemu samostanu (domini sanete Marie Vitringe) dve kmetiji ali hubi. Med pričami je bil Gri-fo iz Štude (Grifo de Stüde). Takrat se je pisalo leto 1207. v letu 1228 se Grifo iz Štude kar dvakrat omenja kot priča, in sicer 29. oktobra v listini Oglejskega patriarha Bernarda »Grifo de Stuode« ter 5. novembra. Med leto 1220 in 1230 je isti Grifo iz Štude omenjen še dvakrat. Samostan cistercijanskega reda v Stični je namreč podaril enajst kmetij v Studi in dve v Domžalah. Nekdaj je imela Studa tudi dvor. Ta je bil tako kot drugi dvori na ravnini utrjen z nasipom, obdan s pilastri, ki je bil morda napolnjen z vodo. Na to, daje Studa dobila svoje ime po številnih studencih, ki so še pred pol stoletjem, preden se je talnica začela nižati, izvirali v okoli- Posebej opremljeni za Slovenijo ste lahko na več načinov. Modeli Si s prihrankom da 2.400 EUR* Ra/vajali vas bomo z bogato dodatno opremo, izbrano po okusu slovenskih kup<*ev, Vi vkljuf uje: • klimaistat napravo. • ABS. • radiu s CD predvajalnikom. • daljinsko centralno zaklepanje. • električni pomik stekel. • in drugo bogato opremo. Modeli Si Avto Debevc www.avtodebevc.si Mengeš, Gorenjska c. 13, 01/72 30 330 Trzin, uubljasnka c. 17, 01/56 42 388 Pf Črnuče, Dunajska c. 370, 01/561 06 600 ci, kaže tudi prvotni zapis krajevnega imena Studa. Pomembno zaznamuje to področje tudi potok Mlinščica, ki je svoje ime dobila po njenih, žal neohra-njenih mlinih ter žag. V Studi je svoje čase delovalo več kot 10 žag in mlinov: mlin Franca Miheliča, mlin lilija Beno-ta, Lesjakov mlin, in drugi. Ob njej so bile tudi fužine in elekrarne. Značilnost obrečnega sveta Kamniške Bistrice na področju Štude, pa so bili številni izviri in studenci. Po njih je nastalo ime Studa. Pomembno je bilo to, da so se pri tem poimenovanju ohranila vsa imena, ki so zgodovinske pomembnosti /a Domžale. Upamo, da bomo na to gledali tudi sedaj. Sedanji predlog po preimenovanja ulic v naselju Studa, je torej nesprejemljiv. S sprejetjem predloga, kot ga predlagajo svetniki KS Simona Jenka, bo naselje Studa, dokončno izbrisano iz uradnega registra prostorskih enot, ki ga vodi državna geodetska služba. Že od leta 1984, s sprejetim zakonom o stavbnih zemljiščih (Ur. List SRS, št. 18/84 in drugi), za uporabo in plačilo nadomestila - davka od stavbnega zemljišča in dodatno še na podlagi določil 2l8.a člena ZOG (Ur. List RS št. 102/2004), je Studa izbrisana iz uradnega registra prostorskih enot in avtomatično priključena v I. območje naselja Domžale brez soglasja krajanov Studa. Zaradi te ne - pridobitve, krajani Štude plačujemo že vrsto let znatno večje davke oz. nadomestila za uporabo zazidanih in nezazidaih stavbnih zemljišč, kot ostala samostojna naseljena območja v okviru Občine Domžale kot so naselja; Vir; Rodica, Podreče, Zaboršt, Ihan, Jarše in druga, ki so po odloku o prostorskem planu občne Domžale razporejena vsa v 11 in III naseljena območja. Čeprav naselje Studa, po prostorski ureditvi in objektih javnega pomena kot: oddaljenost šole, avtobusni prevozi, otroška igrišča, otroško varstvo, neustrezna-zastarela javna razsvetljava, urejenost cestišč (zaradi varnosti otrok urejena z grbinami) in še drugo, ni primerljivo z večino naselij, ki so razporejena v II območje. Za primerjavo samo podatek, daje lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča velikosti 1000 m2 v Studi za leto 2006 plačal 42600 Sit davka, lastnik enako velikega zemljišča v Rodici, Viru, Podrečju, Ihanu in drugi razporejeni v II območje, pa samo 27690 Sit. Razlika je več kot občutna, saj krajani Štude plačujejo za več kot tretjino višje davke od vseh naselij občine Domžale. Zaradi nepravilnih preteklih ukrepov Občinske uprave Domžale in novim predlogom o preimenovanju ulic v Studi, bo naselje Studa dokončno izginila iz registra naselij. Krajanom že bivše Štude, pa se bodo 5e naprej nepravično zaračunavali znatno višji davki kot ostalim okoliškim naseljem Domžal. Resnici na ljubo je treba pripomniti, da danes ime Studa, zasledimo samo še v zemljiškem katastru, čeprav je Studa najstarejše naselje v Domžalskem območju in ima vrednost in pravico, da se jo ohrani. Vsa ta navedena dejstva apilirajo na izvoljene predstavnike v KS Simona Jenka, da se odločno zavzamejo za popravo teh nepravilnosti in sicer, da se naselje Studa ponovno vpiše v uradni register prostorskih enot in da se pri izračunu davkov za naselje Studa, uporabljajo enaka merila, kot za vsa ostala primerljiva naselja. Glede poimenovanja novih ulic v naselju Studa, pa smo mnenja, predvsem zaradi zgodovinskih razlogov, da mora glavna ulica Štude, od Savske ceste (hišne št. I), pa do konca naselja Studa (ali še bolje, cela krožna glavna cesta v naselju Studa), obdržati ime s poudarkom kraja in sicer, se naj imenuje CESTA V ŠTUDO po primerih, kot ga uporabljajo nekateri drugi kraji in mesta v Sloveniji, npr; Cesta v Rožno dolino, Cesta v Šmartno, Cesta v Kleče, itd. Za ŠTUDO in njen zgodovinski obstoj Ksenija Kozjek, Janez Roš ter skupina občanov naselja STUDA. Končno Izgleda, da so deponiji komunalnih odpadkov v Dobu dnevi šteti. Po letu 2007 bi se nehalo dovažanje novih količin odpadkov, deponija pa bi bila v postopku sanacije. Taki so bili tudi prenekateri sklepi in zaključki zbora krajanov v Dobu, take o bile obljube občinskih oblasti - s figo v žepu. Tako pa je odločilo tudi Ministrstvo za okolje in prostor, pri katerem Agencija za okolje RS ni dala oko-Ijevarstvenega soglasja za širjenje deponije. Pričakovano in pravilno. V Društvu za varstvo okolja Domžale - Kamnik smo lokaciji deponije v Dobu že od vsega začetka nasprotovali. Predvsem zato, ker ne izpolnjuje osnovnega pogoja za urejeno deponijo - nima izvedene vodonepropustne podlage deponijskega prostora. Res se del izcednih vod odvaja v kanalizacijo, tlel pa jih pronica v podtalnico oziroma bližnje mokrišče. Na deponijo so bili v preteklosti pripeljani tudi industrijski odpadki iz kemičnih in papirnih tovarn. Predvidena širitev deponije proti zahodu ni možna zaradi zakrasele apnenčaste sestave tal. Tarnanje županov vseh petih občin uporabnic deponije zaradi zaprtja Ic-tc in strašenje občanov z večjimi stroški odlaganja na nadomestni lokaciji ni utemeljeno. Namigovanje domžalskega župana o tem, da krajani Doba razširitvi deponije nasprotujejo zaradi neplačevanja ekološke rente s strani občine in ne zaradi smradu in drugih okoljskih bremen, je milo rečeno smešno. Več kot petnajst let seje vedelo, da bo deponijo potrebno zapreti in prav toliko je bilo časa za iskanje novih rešitev. Tudi veliko proračunskega denarja je bilo zapravljenega za študije in oglede tujih deponij. Rezultata ni, spet smo na začetku. Člani društva smo ob raznih prilikah javno opozarjali na problem in ocenjevali, da bi morale občine skupaj z državo poiskati regijsko rešitev za celovito obravnavanje odpadkov, kjer bi se odpadki odbirali in predelovali, deponirale bi se samo manjše količine ostankov od predelave. Teh rešitev čez noč ne bo. Občina oziroma Javno komunalno podjetje Prodnik, ki je zadolženo za javno higieno pa bi morala zagotoviti, da se količine odpadkov zmanjšujejo že v vsakem gospodinjstvu. Ni dovolj, da imamo tako imenovane ekološke otoke, v katere odlagamo samo nekatere vrste odpadkov, gospodinjstva, predvsem tista v lastnih hišah bi lahko imela ločene zabojnike za neorganske in organske gospodinjske odpadke, ki se jih da kompostirati. Cena odvoza bi morala biti odvisna od teže odpadkov v zabojniku. Z današnjo tehnologijo je to lahko dosegljivo. Občinske in državne nadzorne službe bi morale temeljito nadzorovati in močno kaznovati tiste kršitelje Odloka o ravnanju z odpadki, ki odmetavajo smeti v naravi. Nisem še zasledil, da bi bil kdo od teh brezvest-nežev kaznovan. Odpadki so in bodo vedno večje vprašanje odnosa človeka do naravnega okolja. Bodo tudi vedno večji strošek za državljane. Bodo pa tudi izziv za vse, ki se bodo vključili v proces ravnanja z odpadki in iz tega izvlekli tudi gospodarske koristi. DVO Domžale-Kamnlk Po pooblastilu Jože Nemec Pomembne podrobnosti Občina je zadolžena za upravljanje javnih zadev v korist in dobro svojih občanov. Pripravlja in predlaga razvojne strategije, ki se projicirajo v občinskih odlokih, le-te pa sprejema občinski svet. Tu se pa začne žalostna zgodba prenekaterega občana, predvsem tistega, ki pridobiva gradbeno dokumentacijo. Poglejmo po vrsti: Fsi - faktor izrabe Veljavni prostorski ureditveni pogoji imajo med drugim tudi pomembno določilo o tako imenovanem faktorju izrabe gradbene parcele, ki narekuje največjo možno velikost neke gradnje. Za prostostoječo individualno stanovanjsko gradnjo je v odloku predpisani FSI 0.4, kar na primer pomeni, da ima investitor novogradnje, dozidave ali nadzidave stanovanjske hiše na gradbeni parceli povprečne velikosti 500 kvadratnih metrov možnost zgraditi objekt z dvema nadzemnima etažama zazidane površine največ 100 kvadratnih metrov ali tlorisih mer 10 krat K) metrov oziroma bruto etažne površine največ 200 kvadratnih metrov. To pa je za običajne bivanjske potrebe premalo. Kakšno zapravljanje zazidljivih zemljišč. Kakšna ovira za nekoga, ki bi želel uredili stanovanje še za mlado družino pod isto streho. Uredba o prostorskem redu Slovenije v urbanističnih kazalcih izkoriščenosti zemljišč za gradnjo določa kriterije stopnje izkoriščenosti za čista stanovanjska območja do I SI 1,2. Nekatere primerljive občine, kot je kamniška, imajo za podobna naselja ta faktor še enkrat večji od domžalskega, večina občin v Sloveniji, med drugim tudi nekaj ljubljanskih, pa tega faktorja sploh ne predpisuje. Fz - faktor zazidanosti V domžalskih prostorskih ureditvenih pogojih je ta faktor od 0,25 do 0,30. V Uredbi o prostorskem redu Slovenije pa je največji dovoljeni faktor 0,40. Narobe je to, da je po občinskem odloku o PUP potrebno prišteti k zazidani površini še površine vseh pomožnih objektov, kar je v nasprotju z zakonsko predpisanim standardom za izračun površin SI S I ISO 9836, ki pomožne objekte izključuje iz zazidanih površin. Še več, v PUP-ih zahteva občina, da se k bruto etažnim površinam prištevajo tudi površine neizkoriščenih podstrešij in površine podstrešnih stanovanj v delu, ki je višji od 1,2 metra. Slovenski standard za izračun površin neizkoriščena podstrešja izključuje iz bruto tlorisnih površin, Pravilnik o gradnji stanovanjskih hiš in stanovanj pa določa najmanjšo dopustno svetlo višino stanovanja v mansardi 1,5 metra. Spremembe prostorskih aktov Nekaterim graditeljem se je pripetilo, da jim je občina brez poprejšnje najave v Že izdanih lokacijskih informacijah izničila že pridobljene in plačane do- kumente, ker je spremenila prostorske izvedbene akte - PUP-e. Za občane, ki so v času veljavnosti prejšnje lokacijske informacije že imeli stroške s projektno dokumentacijo in soglasji, se zaradi togosti upravnih služb, ki ne priznavajo prejšnje informacije, postopki ponovijo. Naročiti morajo novo lokacijsko informacijo in prilagoditi načrte novim zahtevam in podatkom, ki jih prejšnja ni imela. Izguba časa in predvsem denarja zaradi sprememb v občinskih prostorskih dokumentih, ki dostikrat nimajo nič skupnega z obča-novo gradnjo. Se mar občinski svetniki zavedajo, kakšne so posledice njihovega nepoznavanja strokovnih vsebin, ki jih sprejemajo in potrjujejo na občinskem svetu. Služnosti Občina od občana, ki bo objekt priključil na javni vodovod, kanalizacijo, električni kabel ali plinovod zahteva vpis služnostne pravice na delu cestnega sveta med komunalnim vodom in mejo gradbene parcele. Seveda jo tudi krepko zaračuna, sklicujoč se na Uredbo o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin. Nima pa pravne podlage v občinskem odloku, ki bi urejal in opravičeval znesek odškodnine glede na to, da služnost nima nobenih stvarnih posledic za cestno zemljišče. Graditelj je namreč v vsakem primeru dolžan po končanih delih pri izvedbi priključka na lastne stroške vzpostaviti poprejšnje stanje. V načelu pa je tudi vsak občan že solastnik tako cestnega zemljišča, ki je javno dobro kot tudi javne komunalne infrastrukture, ki je bila zgrajena iz skupnih sredstev vseh prebivalcev občine. Del priključka pod cestnim zemljiščem bi mirno lahko smatrali kot del javne napeljave. Večina občin take služnosti ne predpisuje in je ne zahteva. Domžalska je v tem pogledu bolj pridobitniška. Soglasja Občina je pooblastila Javno podjetje Prodnik, da investitorjem zaračunava projektne pogoje za kanalizacijo, vodovod in javno higieno, vsako posebej v zneskih tri krat 43 t in še enkrat toliko za soglasja k projektnim rešitvam, kar je skupaj pol delavčeve mesečne plače. Stroškov izdelave projektnih pogojev in soglasij ne specificira. Zaračunava jih tudi takrat, ko na območju gradnje ni javnih napeljav, kar je v nasprotju z Zakonom o graditvi objektov. Nekatere občine vse pogoje združijo v enem dokumentu in seveda tudi manj zaračunavajo. Naša je pač podjetniško naravnana. Že ve, zakaj. Po vsem tem lahko rečem, daje ta občina neprijazna do svojih občanov, neprijazna pa je tudi država, ki preko svojih upravnih služb, pristojnih za izdajo gradbenih dovoljenj, birokratsko slepo sledi določbam občinskih odlokov, tudi takrat, ko so v nasprotju z državnimi predpisi. Naša občina pa si zasluži tudi pohvalo. Za letošnji kulturni praznik nam je podarila izjemno lep večer /. nepozabnimi nastopi domačih umetnikov na slavnostni akademiji v kulturnem domu Franca Bernika. Ponosni smo lahko, da imamo kulturno življenje na takšni višini in toliko svojih kulturnih ustvarjalcev. Kako lepo bi bilo, če bi se nekaj te kulture preselilo tudi med ljudi, ki politično upravljajo z našo občino. Jože Nemec Za 8. marec Vsem ženam, dekletom, zakonskim in nezakonskim materam želim ob 8. marcu naslednje: Moški spoštujte nas, cenite in lepo ravnajte z nami, ljubite resnično in iskreno, in povejte, ko tega ne zmorete več, da lepoto življenja ne uničimo skupaj, ampak se razidemo z razumom in upanjem na nekaj lepega, ki ga včasih mora roditi bolečina. Zavedajte ste.da ste zelo pomembni, ker vaše ravnanje z nami ženami se bo zrcalilo na otrocih, in le ti, bodo naše žrtve,ali pa naš skupni ponos. Nihče ne uide resnici.čeprav ni vedno prijetna, lahko jo zataji.vendar ne za večno. Sebi in drugim priznana resnica ima moč.da stvari spreminja na boljše. Ponosno in pogumno bodite to, kar ste: dekleta, žene, matere in ljubite življenje. Lidija DREMELJ Svobodo pameti! Tiste, ki ste čakali na moj odgovor Ivanu Kepicu v februarskem Slamniku, je urednica spet prikrajšala. Njen izgovor ste prebrali. Lepo, da ga je sploh napisala. (Črko zakona namreč vsak urednik umerja glede na to, kateremu služi oz. se "priklanja".) O razlogu, zakaj je tokrat sploh naredila to lepo izjemo, lahko ugibamo. Nekateri se bodo morda zadovoljili z razlago, kakršna je v japonskem izreku: »Skrivnostna in nerazumljiva kot pot ribe v vodi je ženska duša.« Jaz pa mislim, da se jc treba (pametno je) ravnati po naro- čilu, kakršnega je na smrtni postelji izrekla zadnja kitajska cesarica: »Nikoli ne dajte ženski oblasti!« (Kitajci se od tedaj ravnajo po tem naročilu. Manj je pregovarjanja, spletk, sprenevedanja, laži, goljufij, kraj ... Dobri rezultati se hitreje zvrstijo ... Dolžina moje druge replike (ki vam je bila odtegnjena) je res nekoliko daljša. (Pa sem jo precej skrajšal! Sicer pa so vse mere itak relativne in pameten človek vsekakor ne bo rabil iste merice tako za pleva kot za zrnje.) Kdor je pozorneje prebral mojo prvo repliko in odgovor I. Kepica, je lahko opazil, da se je I. Kepic otrescl mojega vprašanja (s področja katoliškega obredja, na katerega bi se I. Kepic moral bolje spoznati od mene) z nasprotnim vprašanjem. To je tudi razlog, da sem svoji drugi repliki dodal še nekaj prosvelileljskih misli. Nasploh sem namreč mnenja, da človeštvu prav tega najbolj manjka! Če bi "krščanstvo" od vsega začetka bilo res krščanstvo, potem vojn sploh ne bi smelo biti! Koliko medsebojnega obtoževanja, opravičevanja (tudi papežke-ga smo slišali), farizejskih žalostink in nekakšnih sprav (spet zgolj na jeziku!), bi odpadlo! (Nismo vsi pokvarjeni in tudi ne idioti, zato to vidimo!) Opozarjanje na napake, na zablode ... bi zato moralo biti nekaj stalnega! Ali je sploh lahko kaj pomembnejšega od tega?! K vzgoji v tej smeri bi moral prispevati vsak količkaj prosvetljen človek! Mislim, da pri presoji: vojna : mir; kriminal : poštenje, ne more biti mešetar-jenja. Pomiscl, da neki ljudje te stvari postavljajo na glavo, da nas spravljajo v nevarnost, vsled nečesa povsem brez-vrednega ali celo iztirjeno razumljenega ... je strašljiva. Da bi vse to začeli postavljati na pravo mesto (skrajni čas je!), predlagam uredništvu, da objavi mojo drugo repliko, takšno kot je, ter tako omogoči bralcem uvid v tokratni zaplet. Vzpodbudi naj razmišljanje o vsem tem v na-daljni svobodni polemiki. Marijan Slevec, Preserje Spoštovani g. Slevec, Ker sem v tem Slamniku zadnjič podpisana kot odgovorna urednica, sem zapisala par vrstic, čeprav morda niso v skladu z veljavno zakonodajo, na katero sem se sklicevala, ko sem vam 5. februarja 2007 poslala naslednje sporočilo: Spoštovani g. Slevec, ker v skladu /. veljavno zakonodajo na področju informiranja ne morem objaviti bistveno daljšega odgovora, kot je bilo osnovno pismo, prosim, da v uredništvo najkasneje do petka, 9. februarja 2007 posredujete primerno skrajšan odgovor (prispevek Gladiatorji in navijači), na pismo Ivana Kepica, objavljenega v 1. številki Slamnika v letu 2007. I Ivala za razumevanje in lep pozdrav Vera Vojska, odgovorna urednica (041 634 505). To jc pismo, ki je bilo 5. februarja 2007, z vednostjo Uredništva Slamnika, oddano na pošto za g. Marijana Slevea, in se je vrnilo z oznako »neznan«. Da replika ni bila res le nekoliko daljša, g. Slevec dobro veste, (ilede na najino dosedanje sodelovanje meje vaša misel »Črko zakona namreč vsak urednik umerja glede na to, kateremu služi oz. se »priklanja« razžalostila in menim, da za to nimate prav nobenega argumenta. Sicer pa vse o vašem odnosu do mene (najbrž pa tudi do drugih žensk) pove naročilo, ki sle ga, tako ste napisali, prepisali od zadnje kitajske cesarice: »Nikoli ne dajte ženski oblasti.« Najbrž že veste, zakaj? Kljub vsemu brez zamere in več sreče /, novo urednico. Odgovorna urednica Tudi skrb za mucke v mestu je potrebna V uredništvu se je pred kratkim oglasila gospa Marija. Že vrsto let skrbi za izgubljene mačke in mucke, ki jih navadno njihovi lastniki puščajo v samem centru mesta, kjer gospa Marija skupaj s prijateljico poskrbi zanje. Pri tem pa ima nemalo težav, saj je deležna stalnih pripomb in tudi hudih besed na kraju, kjer skrbi zanje. Kot pravi sama, nikoli ne pušča umazanih skodelic, v katerih z denarjem iz lastnega žepa kupuje hrano, poskrbi tudi za ostalo čistočo, nove muce tudi ulovi in poskrbi za njihovo sterilizacijo. Kar nekajkrat pa se je že zgodilo, daje našla tudi hudo bolne in poškodovane muce ter jih odnesla do veterinarske postaje, seveda v glavnem na lastne stroške, čeprav včasih tovrstne storitve sofinancira tudi občina. (lospa Marija bo tudi v prihodnje skrbela za mačke, zato prosi lastnike ali le uporabnike posameznih območij, kjer se muce za kratko nahajajo, da tako skrbnice kot mačke pustijo pri mini, saj prav nobena ne dela škode. Hkrati pa prosi vse, naj velikih in majhnih muc in mačkov ne puščajo kjerkoli. Če ste se zanje odločili, nato pa vam je skrb zanje postala odveč, poskrbite zanje! 0. u. Obisk Knjižnice Domžale Najmlajša skupina in starši iz Vrtca Domžale smo v februarju obiskali Knjižnico Domžale. Gospa Stanka nas je popeljala v pravljično sobo, kjer nam je predstavila zanimive knjige za najmlajše otroke. Otroci so radovedno listali knjige. Knjižničarka nam je povedala pravljico z naslovom Piki na kmetiji. Prijetno druženje smo nadaljevali na oddelku ob različnih knjigah, vtikankah, vstavljankah in kockah. Otrokom in staršem je bil obisk zanimiv in vsak otrok je domov odnesel balon. Tanja Keržan, Vrtec Domžale - Družinsko varstvo Zimsko spanje V vrtcu Krtek sva se s sodelavko odločili, da otrokom v srednji skupini (3-4.5 let) popestriva januarsko dogajanje. Že v začetku meseca smo se pričeli pogovarjati o tem, da bomo eno noč prespali v vrtcu. Otroci so bili navdušeni, vendar so imeli tudi veliko vprašanj. Obvestili sva tudi starše in skupaj z otroki so se odločili ali se bodo »ZIMSKEGA SPANJA« udeležili ali ne. Za nekaj otrok je bila to prva noč, ki so jo preživeli ločeno od staršev. Pri vsem skupaj so tudi starši, še bolj kot otroci, potrebovali kakšno vzpodbudno besedo in seveda obljubo, da pokličeva kadarkoli, če bi bilo slučajno za otroka pretežko. In končno je prišel težko pričakovani petek. Otroci so v vrtec prišli s svetilkami in takoj, ko so se starši poslovi- smo odšli na nočni sprehod. Osvetljevali so bližnje grmičke, gledali v nebo polno zvezd in se sproščeno pogovarjali. V temi so »videli« različne živali, od muc, volkov in celo dinozavrov. Ob vrnitvi v vrtec smo si »izposodili« igralnico najstarejših otrok, ki imajo čisto drugačne igrače kot mi. Za večerjo smo se posladkali s palačinkami, nato pa smo se urnih, oblekli v pižame, si pripravili igrače in odeje za spanje in ... pričela seje čisto prava zabava v pižamah. Ponoči je večina otrok brez težav spala. Nekateri pa so le pogrešali starše in so zato potrebovali malo več najine pozornosti. Zjutraj pa so bili seveda prav vsi, tako starši kot otroci, veseli ponovnega snidenja. Ob tej priložnosti pa se tudi zahvaljujeva staršem za zaupanje, saj se zavedava, da se ni lahko ločiti od svojega otroka za celo noč. Jana Strojan In Mateja Vrhovnlk Vrtec Domžale, enota Krtek Pustno rajanje v skupini Ptički Včasih se zgodi, da so starši zadržani in jim ne uspe pravočasno priti po otroka v vrtec. Takrat se po-služijo kakšnih sorodnikov in tako je po našega Kristjana prišla tete Jasna. Mimogrede smo izvedeli, da je mojstrica Učenja. Dobili smo idejo, da bi nas obiskala na pustni dan in nas vse naličila. Vizažistka Jasna Latinčič je pripeljala s seboj pomoč-Tino Bohinc. Prinesli sta lepe srebrne kovčke, v katerih sta imeli vse svoje rekvizite za ustvarjanje umetnosti na obrazih. Obraze sta porisali z barvami na vodni osnovi. Pričeli sta z delom, saj je na ličenje čakalo 1° otrok in 4 vzgojiteljice. Ustvarjali sta zajčke, klovne, gusarje, pikapolonice, rdeče kapice, telebajske, pikanogavičke, čebelice, vile, miki miške, princeske, in-dijance in na koncu še dvorne norčke. Vsi ponosni smo se postavili pred objektiv. Zahvaljujemo se odličnima vizažistkama. VRTEC »URŠA« z Lojzko In Lidijo Ustvarjalne delavnice V vrtcu Urša že nekaj let izvajamo ustvarjalne delavnice z otroki od četrtega leta dalje. V naši enoti se nahaja 19 skupin, zato je ta oblika sodelovanja ena od prijetnejših za spoznavanje in navezovanje prijateljskih vezi med odraslimi in otroki. Delavnice izvajamo enkrat mesečno. Vsak otrok si po želji izbere dejavnost, pri kateri želi sodelovati, vzgojiteljice pa sc za izvedbo delavnic še posebej potrudimo- izberemo si namreč dejavnost s področja, na katerem se počutimo najmočnejše. Da se ne trudimo zaman, nam dokazujejo nasmejani obrazi otrok, ko zapuščajo delavnice. Vzgojiteljici: Suzana In Urša Valentinovo s pridihom ljudskega izročila Na podružnični šoli Ihan že drugo šolsko leto sodelujemo v projektu OS Domžale: Ljudsko izročilo. Namen projekta je približati našim najmlajšim duh preteklosti, skozi ljudski ples, pesmi in ohranjanje ljudskih običajev. Na podružnični šoli Ihan izvajamo projekt v okviru podaljšanega bivanja. Na Valentinovo, 14.2.2007, nas je na šoli v Ihanu obiskala gospa Marina Lenček. ki nam je v delavnici za otroke pokazala kako se izdeluje LECTOVA SRCA. Na začetku nam je povedala nekaj o lectarski tradiciji in tehniki, nato pa nam pokazala kako se srce okrasi. Seveda so svoje spretnosti krašenja src preizkusili tudi otroci, ko so sami okrasili skupno lectovo srce. Vsak pa je oblikoval lastno papirnato 'lectovo srce' in ga okrasil za svoje najdražje. Spoznali so, daje potrebno imeti zelo mirno in natančno roko, predvsem pa veliko potrpežljivosti in spretnosti. Učenci so bili na koncu ponosni na svoje izdelke, učiteljice in starši pa zadovoljni, da smo lahko v šoli prikazali otrokom, kako so si včasih zaljubljenci izkazovali naklonjenost z drobnimi pozornostmi, ki gredo danes na žalost preveč v pozabo. Katarina Vodoplvec, Podružnična šola Ihan 17. medobčinski otroški parlament Moje mnenje o devetletki: od super do gremo nazaj v osemletko 17. medobčinski otroški parlament je bil 12. februarja 2007 v Kulturnem domu v Radomljah. Letos sta ga pripravili Osnovna šola Preserje pri Radomljah ter Zveza prijateljev mladine Domžale, na njem pa je s svojimi prispevki sodelovalo deset osnovnih šol. Vse so v pripravah na medobčinski otroški parlament izvedle šolske parlamente, v njihovem okviru tudi kvalitetne ankete, rezultate pa predstavile s plakati, ki so odražali njihova mnenja. Po obeh himnah smo prisluhnili ravnateljici OŠ Preserje pri Radomljah, Ani Nuši Kern, ki je poudarila, da je potrebno pogledati in videti dobre in slabe strani šol, ki jih obiskujejo, ne pozabiti pa tudi, daje šola potrebna, daje pomemben del njihovih dragocenih življenj. Župan Občine Domžale, Toni Dragar, je parlamentu zaželel veliko uspeha ter se obvezal, da bodo starejši občinski parlamentarci v okviru možnosti upoštevali zaključke šolskih in medobčinskega parlamenta, njegovi obljubi pa sta se pridružila tudi podžupan Občine Trzin. Franc Mu-Šič, ter Metod Marčun, predsednik Sveta KS Radomlje. Za prijetnejše vzdušje je poskrbel pevski zbor ter malce nenavadna izvedba pravljice Rdeča kapica šolarjev z OŠ Preserje pri Radomljah, veliko zanimanje pa je med mladimi s svojimi spomini na šolske klopi pred več desetletji vzbudila nekdanja učiteljica Majda Lipovšek. Nato smo si ogledali video projekcijo ankete, kot so jo pripravili gostitelji, sledila pa je okrogla miza, na kateri so svoje rezultate anket, pa tudi svoja osebna mnenja, predstavili učenci vseh sodelujočih šol. Večina mnenj o sedanji organizaciji osnovnega šolstva v obliki devetlet-ke je bila pozitivnih, le redko smo slišali, da bi kdo rad še vedno obiskoval osemletko, so pa bili prisotni kritični do nivojskega pouka, ki ga na nekaterih šolah še ni; do izbirnih predmetov, ki jih je premalo, predvsem pa si želijo, da ne bi bilo treba izbirati med družboslovnimi na eni ter naravoslovnimi predmeti na drugi strani; kritično so ocenjevali odnos učitelj - učenec, kjer pri ocenje- vanju včasih pogrešajo pravičnost, dotaknili pa so se tudi medsebojnih odnosov, kvalitete malice ter interesnih dejavnosti. Ob koncu so se dogovorili, da bodo ugotovitve posredovali na regijskem parlamentu, od tu pa tudi v slovenski otroški parlament. Posebej bodo opozorili na pozitivne strani deve-tletke, pa tudi na tiste, kijih motijo, posebej na: prehitro spreminjanje zakonodaje, več možnosti pri izbiri izbirnih predmetov ter pravočasne najave preverjanja in ocenjevanja, še kvalitetnejši odnosi med učenci in učitelji, več športnih aktivnosti in boljši pogoji za interesne dejavnosti; več sodelovanja in tekmovanj med šolami, več sodelovanja med učitelji in starši. Kot je dejala ob koncu ravnateljica OŠ Preserje pri Radomljah, naglas izrečene besede zavezujejo, zato pričakujemo, da bodo v vseh šolah in posledično tudi v občinah v okviru možnosti predloge tudi realizirali ter s tem pomagali, da bomo lahko zapisali, da so bili najmlajši parlamentarci uspešni. Vera VOJSKA Aktiv svetov staršev osnovnih šol domžalske regije Izjava za javnost Izbirni predmeti v osnovni šoli Aktiv svetov staršev osnovnih šol domžalske regije je na današnji redni 4. seji obravnaval predlagane spremembe Zakona o osnovni šoli, ki se nanašajo na izbirne predmete. Ugotovili smo, da je Ministrstvo za šolstvo in šport v predlogu upoštevalo pripombe na obstoječo ureditev, ki smo jih oblikovali aktivi svetov staršev, pa tudi učitelji in ravnatelji, zastopani v Svetu praktikov. Filmska delavnica na OŠ Rodica Posneli smo nekaj prizorov filma V soboto, 17. februarja, je na osnovni šoli Rodica v .sodelovanju z Društvom slovenskih filmskih ustvarjalcev potekala filmska delavnica. Pod mentorstvom priznanega režiserja Janeza Lapajncta nas jc šestnajst osmošolcev in dcvctošolccv spoznalo proces ustvarjanja filma. Na začetku smo si pogledali nekaj odlomkov iz znanih in manj znanih filmov in se o njih pogovorili. Naučili smo sc opazovati stvari, ki jih prej nismo videli: kakšni so kadri, pomen zvoka in tišine in drugo. Po odmoru smo se lotili praktičnega dela. Za svoj filmček smo izbrali ljubezensko tematiko. Razdelili smo si naloge: trije učenci so bili snemalci, tri učenke režiserke, ostali pa igralci. Režiserke so izbrale glavne igralce: ti so bili: Tim Čeme, Špela Kar- lovšek, Vesna Prašnikar in Jan Mihelič, ostali pa smo bili statisti. Posneli smo tri prizore nesrečno zaljubljenih osnovnošolcev. Na koncu je pomočnik mentorja, študent Rok Biček, prizore prenesel na računalnik in sledila je montaža filma, t Igotovili smo, daje snemanje filma veliko bolj zapleteno, kot se na prvi pogled zdi. Za dober film je potrebno imeti veliko časa, biti moraš domise-len in iznajdljiv, ne sme ti pa tudi zmanjkati dobre volje. Sara Železnlkar In Nataša Narat Prizor Iz filma - Tlm je začutil Vesnin pogled Delo Sveta staršev v Vrtcu Urša v šolskem letu 2006/07 Svet staršev v vrtcu Urša je skupina ljudi, ki so predstavniki svojih skupin in imajo željo po aktivnem sodelovanju z vodstvom vrtca, kakor tudi s pristojnimi občinskimi in državnimi službami. Svet staršev je tista skupina ljudi, ki vodstvu vrtca posreduje ideje, želje in potrebe vseh staršev in otrok v vrtcu. V letošnjem letu smo se v svetu staršev odločili, da se svet staršev postavili na višji nivo, tako po organiziranosti, kot tudi po delovnih nalogah. Odločili smo se, da ne bomo samo pasivno izražali svojih mnenj, ampak da bomo delovali .aktivno in predvsem konstruktivno. Zato smo si na naši drugi seji sveta staršev, ki je potekala 24.10.2006, zadali določene smernice (prioritete), s katerimi se bo ukvarjal svet staršev vrtca Urša v šolskem letu 2006/2007. Te smernice so: stanovanjski krediti (želimo si, da bi se upoštevani pri plačilu vrtca), podaljšanje poletnih rezervacij (želimo doseči bolj ugodne pogoje za koriščenje poletnih rezervacij), znižanje plačila vrtca za starše s po več otroci v vrtcu (trenutni sistem plačevanja vrtca za to kategorijo družin se nam ne zdi sprejemljiv), plačilo vrtca v primeru boleznin (družine, ki jim zboli otrok za daljše časovno obdobje so že tako prikrajšanje, zakaj jim ne olajšali situacij z nižjim plačilom vrtca za obdobje, ko otrok ne obiskuje vrtca), integracija tujega jezi- ka (zavedamo se, da smo v Evropi in želimo, da bi se lahko čim več otrok lahko že v vrtcu spoznalo z enim od tujih jezikov), prometna problematika okoli vrtca (naš moto je bolje preprečiti kot se spraševati, zakaj), problem premajhnega števila pakirnih prostorov pri vrtcu, možnost skupinskega zavarovanj otrok v vrtcu , možnost sodelovanja enega predstavnika iz sveta staršev pri pripravi letnega delovnega načrta in seveda reševanje tekoče problematike. Za izvajanje prioritetnih nalog so bile imenovane delovne skupine, ki na sejah sveta staršev poročajo o svojih aktivnostih, ter podajo svoje zaključke, na podlagi katerih se svet staršev odločal o nadaljnjih strategijah za dokončno izvedbo zastavljenega cilja pri posamezni točki iz prioritetne liste. S podporo ostalih članov sveta staršev in vodstva vrtca, sem izpeljal srečanja s predsednico svetov staršev v vrtcu Domžale in predsednikom sveta staršev v vrtcu Domink Savio, na katerem smo uskladili predloge, ki se tičejo vseh staršev, katerih otroci obiskujejo omenjene vrtce. Prav tako sem v mesecu februarju 2007 izpeljal sestanek na uradu župana občine Domžale, katerega sta se udeležila podžupanja in vodja občinske uprave. Na sestanku so bili predstavljeni predlogi o spremembah, ki se nanašajo na poletne rezervacije, plačevanju vrtca za starše s po tremi ali več otroci v vrtcu, upoštevanje boleznin in upoštevanje stanovanjskega kredita pri plačilu vrtca. Kaj nam bo dejansko uspelo iz prioritetne liste realizirati, je težko napovedati. Lahko pa zapišem, da se bomo v svetu staršev v vrtcu Urša, še naprej aktivno zavzemali za vse ideje, želje in potrebe, ki bodo v korist otrokom, ki obiskujejo vrtec in staršem teh otrok. Tomaž Hren, predsednik sveta staršev vrtca Urša Starši, ki se preko svojih otrok v praksi srečujemo z izvajanjem in rezultati izbirnih predmetov, opažamo v sedanji ureditvi pomanjkljivosti, ki ovirajo doseganje temeljnega cilja izbirnosti - optimalnega razvoja individualnih otrokovih sposobnosti. Predlagane spremembe vidimo kot korak k odpravi teh pomanjkljivosti, zato ponovno izražamo podporo: 1. ukinitvi delitve predmetov na družboslovno humanistični in naravoslovno tehnični sklop in posledične obveznosti učenca, da izbere predmete iz različnih sklopov 2. omejitvi izbirnih predmetov na dve uri tedensko 3. možnosti, da so učenci, ki obiskujejo glasbene ali baletne šole z javno veljavnim programom, na željo staršev oproščeni obiskovanja izbirnih predmetov Dodajamo še, da imajo številni izbirni predmeti v praksi značaj interesnih dejavnosti in menimo, da bi dosegli boljše učinke, če bi take predmete ponudili v obliki krožkov (kar so nekdaj že bili), seznam izbirnih predmetov pa krepko skrajšali. Ob tem pa, zaradi skrb zbujajočih raziskav in lastnih opažanj o nazadovanju telesnih sposobnosti otrok podpiramo prerazporeditev športno rekreativne vzgoje iz sedanjih izbirnih predmetov v obvezni program za vse učence. Upamo, da bo javna razprava o predlaganih spremembah široka in bo omogočila tudi javno predstavitev argumentov, na katerih sloni naša podpora predlaganim spremembam. Anton Meden, predsednik Aktiva svetov staršev osnovnih šol domžalske regije SPORT Košarkarji Heliosa -zmagovalci pokala SPAR Rezultati Heliosa na finalnem turnirju Pokala Spar (Ljubljana, Dvorana Kodeljevo, 8. -11.2.2007) Četrtfinale: Helios Domžale: Geoplin Slovan 81 : 75 (16:23,20:15,20:16, 25:21) Polfinale: Helios Domžale: Krka 85 : 59 (20:2-4,23:21,18:7,24:7) Finale: Helios Domžale : Union Olimpija 77 : 70(26:19, 18:10, 15:21, 18:20) Sanje so se uresničile, košarkarji Heliosa so osvojili prvo člansko lovoriko v zgodovini kluba! In to popolnoma zasluženo, saj so na finalnem turnirju Pokala Spar še enkrat več dokazali, da so letos res dozoreli v izvrstno ekipo, kije trenutno najboljša v Sloveniji. Pot do finala pa sploh ni bila lahka, predvsem četrifinalna tekma proti domačinu turnirja Geoplin Slovanu je bila negotova vse do konca. Ekipa Geoplin Slovana je pred domačimi gledalci (čeprav je bilo v dvorani Kodeljevo več Domžalčanov) na vsak način želela zmago, saj bi na ta način popravili vtis zaenkrat zelo blede sezone, vendarle pa so igralci Heliosa ob koncu tekme pritisnili na plin ter prišli do zaslužene zmage. Polfinalna tekma proti Krki. v kateri so bili Domžalčani absolutni favoriti, je imela zelo zanimiv potek, saj v I polčasu ekipi Heliosa igra nikakor ni stekla, predvsem v obrambi so bili nerazpoznavni, tako daje imela Krka po 20 minutah dve točki prednosti (43:45). Trener Memi Bečirovič je očitno med odmorom v garderobi zelo povzdignil glas, saj je v 2. polčasu Helios popolnoma zagospodaril na igrišču ter praktično zaprl vse poti do koša, tako daje Krka tako v 3. kot v 4. četrtini zmogla le po 7 točk in Domžalčani so prišli do visoke zmage in tako do svojega prvega finala. Finalna tekma z Union Olimpijo je bila pravi košarkarski spektakel, polna dvorana Kodeljevo pa je lahko uživala v zanimivi predstavi, ki sojo zaznamovali predvsem Domžalčani. Na krilih fantastičnih navijačev Rav-barjev ter ostalih privržencev kluba, ki so bili v dvorani v večini, so igralci Heliosa odigrali izjemen 1. polčas, ko jim je uspevalo prav vse; v napadu so polnili koš Union Olimpije z vseh položajev, v obrambi pa so popolnoma onemogočili najboljšega igralca ljubljanske ekipe Rannikka in po 20 minutah je bilo na semaforju velikih 15 točk naskoka (44:29). V 2. polčasu je obramba na Rannikku nekoliko popustila in po zaslugi njegovih trojk se je Union Olimpija na začetku zadnje četrtine približala le na 6 točk zaostanka. Sledil pa je še en udarec Heliosa, saj so igro spet prevzeli v svoje roke in približno 4 minute do konca je bilo spet 15 točk prednosti. Zadnje 4 minute tekme so bile za domžalske privržence verjetno eno najdaljših, saj so Ljubljančani začeli zmanjševati razliko, vendarle pa na manj kot 5 točk zaostanka niso prišli in veliko slavje Domžalčanov se je lahko začelo. Za ta fantastičen uspeh so prav gotovo zaslužni vsi igralci (Robert Tro-ha je prejel nagrado za najboljšega igralca celotnega turnirja), trener Memi Bečirovič, ki je taktično povsem nadigral Olimpijinega trenerja Okorna, njegovi pomočniki Rado-vič, Trifunovič in Zaletel, pa fizio-terapevt Cone, uradni predstavnik Tomo Vavpetič, seveda pa gredo vse pohvale tudi klubski upravi, na čelu s predsednikom Urošem Slavincem in direktorjem Ladom Gorjanom, ki skupaj z ostalimi iz klubskega vodstva skrbita, da ima klub prave in realne načrte in ambicije ter da se igralci in trenerji res lahko ukvarjajo le s košarko. V klubu bi se radi na tem mestu zahvalili tudi za vse čestitke, ki so jih prejeli ob tem zgodovinskem uspehu, še posebna zahvala pa gre domžalskemu županu Toniju Dragarju, ki je v Gostilni Keber pripravil svečano kosilo za igralce in vodstvo kluba, že med samo finalno tekmo pa dokazal, da je res pravi športni navdušenec, saj je bil med najbolj glasnimi navijači Domžalčanov. Razpored domačih tekem Heliosa v marcu: Sreda, 14.3., ob 19.00 Helios Domžale : Zlatorog (1.A SKL) Sobota, 17.3., ob 19.00 Helios Domžale : Split (NLB liga) Konec marca pa se začne že 2. del 1 .A Slovenske košarkarske lige. AP Ob enem največjih uspehov Košarkarskega kluba Domžale - osvojitvi Pokala SPAR je župan Občine Domžale, Toni Dragar. tudi zvest navijač naših košarkarjev, pripravil sprejem, katerega so se poleg Igralcev udeležili tudi člani vodstva. Na sprejemu je še enkrat čestital Igralcem In vodstvu za odmeven uspeh ter jim zaželel veliko uspeha tudi v vseh ostalih tekmovanjih. v imenu košarkarjev pa se je županu za čestitke, sprejem In pomoč zahvalil Uroš Slavlnec. predsednik Košarkarskega kluba Domžale. sam D to p d o m skupina Zajčica na gugalnici cca 50 cm višine 19,88 eur 4.764,04 sit Zajček z ja cca 50 cm v 3.680,87 Sit Vse to in še več za prihajajoče praznike v prodajnem centru SAM JARŠE Lanterna 7,55 eur 1.809,28 Sit 738,09 s SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jarše, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 35, faks: 01/ 729 88 .32 www.sam.si Memi Bečirovič, trener Heliosa S Heliosom v vrh slovenske košarke Memi Bečirovič je prekaljen star-teg, ki združuje poznavanje košarkarskih prvin stare šole z zrelostjo sprejemanja sodobnega načina življenja, ki sta nujna kombinacija za dolgoročni uspeh. Zaveda se, da zmagovalce in poražence ločijo zgolj detalji. Je osvojitev pokala Spar vaš drugi največji košarkarski uspeh v karieri, takoj za srebrom na Evropskem prvenstvu z mladinsko reprezentanco Slovenije leta 2002? V članskem tekmovanju gre zagotovo za največji uspeh v karieri zato, ker sem vse ostale lovorike osvojil z mlajšimi kategorijami. Zadovoljen sem tudi zato, ker smo Domžalam prinesli prvo lovoriko, ki sojo nedvomno zaslužile v vseh letih aktivnega delovanja. Gre za klub, zgrajen na zdravih temeljih, zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo prišlo do prvega večjega uspeha. Zelo sem zadovoljen, ker smo do lovorike uspeli priti za časa »moje vladavine.« Trenerska pota so danes takšna, da si danes tukaj, jutri pa lahko že nekje drugje. Vedno moraš imeti v pripravljenosti najmanj en kovček. Trenerja lahko v kiubu na dolgi rok obdržijo zgolj dobri rezultati, ne glede na pogodbo. Tudi, če je s teboj zadovoljen klub, pa nisi všeč publiki ali novinarjem, se lahko zgodi, da moraš oditi. Lažje je namreč zamenjati trenerja kot 10 igralcev. Vendar sem s svojo situacijo v klubu trenutno zadovoljen. Že lani je ekipa nakazala, daje v vzponu, letos pa je bil storjen tudi »logičen« korak naprej. V Domažalah nas čaka v prihodnje še kar nekaj takih korakov, ki pa ne bodo izraženi v metrih, pač pa v centimetrih, saj za sam vrh odločajo detajli. Slednje pa je seveda v odločilni meri povezano tudi s finančnim vložkom. Za KK Helios imam občutek, da je vodstvo kluba že nekaj časa usmerjeno na dolgoročne cilje. V zadnjih treh sezonah je tako opazen nek konstanten dvig. Bo naslednjo sezono ogrodje ekipe ostalo isto? V klubu se zelo trudijo, da bi bilo temu tako. Meni pogodba poteče, prav tako večini igralcev. Klub želi obnoviti pogodbe z nosilci igre, prav tako pa tudi pripeljati enega do dva nova igralca, ki bi lahko zapolnila najbolj problematične pozicije, kar bi pomenilo še en korak naprej. »Denar pa je sveta vladar,« kar pomeni, da če določen igralec dobi ponudbo, ki je 2 do 3-krat višja, he bo veliko razmišljal. Sam bi prav tako rad nadaljeval svojo trenersko pot v Domžalah, vendar je vprašanje, kako se bo situacija odvijala naprej. Vendar cilj ekipe je, da bi bili v novi sezoni kadrovsko še močnejši? Seveda. Politika kluba daje prednost delu z domačimi igralci. Če med njimi ni dovolj kvalitetnih za določene igralske pozicije, se začnemo ozirati po ostalih slovenskih klubih, nato pa šele pridejo na vrsto tujci. V klubu sta trenutno dva tujca (Robert Troha in Aleksej Laškevič), za enega od njiju pa bi mirno lahko rekli, da nima več tega statusa (Laškevič), saj že osmo sezono brani barve kluba. Med trenerji mi je bil vedno zgled Phil Jackson, današji trener Lakersov. Meni tudi. V prvi vrsti mora biti trener inteligentna osebnost, poleg tega pa še dober psiholog in pedagog. Golo treniranje je v bistvu lahko delo. Gre za sklope vaj, ki so opisani v slehernem košarkarskem priročniku. Vendar je potrebno iti v detajle, tako kot v vsakem poslu. Zmagovalca in poraženca ločijo le detajli. Najboljši je tisti trener, ki zna iz svojih igralcev izvleči maksimum. Sam spoštujem razmišljanje vsakega igralca, ker gre pri tem za njegovo individulanost. Na igrišču pa bo seveda moral spoštovati moja trenerska pravila. Različnost določenih pogledov je tako zgolj prednost, ki jo bom skušal obrniti v prid ekipe. Ko sem bil mlajši sem delal kot DJ v diskoteki, zato se dobro zavedam, kaj pomeni kreiranje atmosfere. Tudi kolegialnost izven igrišča je najverjetneje zelo pomembna. Tako je. Želim, da so moji igralci na igrišču celota in da dihajo kot eno. V ključnih trenutkih pa potrebujemo takšnega igralca, ki bo predrzen in bo želel vreči na koš, »pridnih« je tako vedno dovolj. Moja prva naloga v Domža- lah je bila, da prepričam vse fante, da postanejo zmagovalci in začnejo verjeti vase. Nekaj sem jih poznal že iz »srebrne« mladinske reprezentance: Jure Močnik, Sanel Bajramlič in Matej Košir, ki pa je medtem že odšel. Največji problem ekipe je bil, da niso bili zmagovalci v psihološkem smislu. Bili so sicer izredno dobri fantje, vendar v športu štejejo zgolj zmagovalci. Bolj kot dobra ali slaba igra, je pomembno, da imaš zmagovalno mentaliteto. Zopet se vračava k psihologiji. Posameznika (in nato še skupino), je zato potrebno prepričati, da vsak sprejme svojo vlogo v ekipi. Šele nato gremo lahko v enakopraven boj z velikimi klubi, kot so Olimpija, Crvcna Zvezda, Partizan ali Cibona. Sploh na domačem igrišču. Zato bomo napadali njihove slabosti, naše pa bomo prikrivali. Najprej pa mora seveda obstajati želja po zmagi in vera v njo. Sami imate očitno precej takšnih pogovorov s svojimi igralci. Kako ste vzpostavili avtoriteto? To ni lahko delo. Imam določene metode, ki jih kot trener uvajam tudi v Domžalah, vendar ni nujno, da se vedno obnesejo. K sreči sem zaenkrat uspešen, saj so se igralci uspeli dvigniti, tako individualno, kot tudi kolektivno. Sedaj smo favoriti proti Olimpji mi, saj so oni tisti, ki v strahu pričakujejo srečanje z nami, kar je bilo 5 let nazaj popolnoma nepredstavljivo. Enostavno seje poklopilo več ključnih faktorjev: dobro vodstvo, redno izplačevanje plač in dobri pogoji za trening. Kaj pa je pravzaprav ena tekma? V osnovi gre za prikrivanje lastnih slabosti in maksimalno napadanje slabosti nasprotnika. V tekmi so najverjetneje tudi momenti, ko začutite nasprotnikov strah in takrat pritisnete. Tako je. Lahko pa tudi začutim, da je nasrotnik dobil samozavest z nekaj lahkimi koši, s pomočjo sodnika itn. Takrat je potrebno vzeti minuto odmora, če pa si je ne moreš privoščiti, obstajajo še nekatere taktične zamisli, da nasprotnika malo umirimo. Zanimivo je tudi to, daje v enem življenju nekega športnika, košarka zgolj eno področje. Se pravi, za vsakega obstaja tudi življenje po tekmi, ne glede na zmago ali poraz. Pri slednjem so nam najbolj za zgled lahko Američani, ki imajo najbolj razvito zmagovalno mentaliteto. Poleg tega, pa »znajo tudi razumeti poraz« in niso tako razočarani kot Slovenci, če izgubijo eno tekmo. Vsak ima pravico do slabega dneva, zato posamičen poraz ne sme biti nobena katastrofa. Se motim, ali je recept Heliosa za zmago v letošnji sezoni, dobra obramba in kontranapadi? Res je. Od nekdaj velja nenapisano pravilo, daje pri košarki najbolj pomembna obramba, čeprav ne gre za prvino, ki bi navduševala ljudi. Do kontrana-pada pride torej posledično, z dobro obrambo. Moje trenersko poslanstvo je imeti dobre rezultate, da obdržim svojo službo. Druga najpomembnejša stvar je igrati atraktivno, da bo čim več publike. Tretja pa je vzgajanje mladih igralcev, da bo za menoj ostalo zaledje tudi, ko se poslovim. Če uspemo povezati te tri ključne elemente, smo na dobri poti, da postanemo zmagovalci. Kdo je največji konkurent I leliosu, da mu po koncu sezone prevzame kakšnega ključnega igralca? Potrebno seje zavedati, daje vrednost in moč Heliosa prav v kolektivu, zato velikega strahu pred množičnim odhodom igralcev pač ni. Morda je od trenutne zasedbe zanimiv zgolj Smiljan Pavič, ki pa je v Olimpiji že igral, vendar se ni obnesel. Helios je nekaj tekem v letošnji sezoni izgubil prav v zadnjih minutah, tudi sekundah. Kje je problem? V individulani kvaliteti posameznika. Če je igralec dober in verjame vase, tudi zaključek tekme ne bo problematičen. Kot kolektiv igramo dobro, vendar v trenutkih odločitve kolektiva ni več. Takrat žogo v svoje roke vzame posameznik, ostali pa mu pomagajo. Podobno, kot je Troha odločil domačo tekmo z Olimpijo po tem, ko ni uspelo Močniku, Dončič pa je bil prepočasen, kljub temu, da ima izkušnje. Vam je kdaj kdo ponudil, da prevzamete slovensko reprezentanco? Ne, sicer pa gre za mojo dolgoletno željo. Prepričan sem, da mora vsak trener, ki vodi obstoječo generacijo, garantirati medaljo z evropskega prt-venstva. Tako visoko kakovost premoremo. Zato je potrebno že na začetku razčistiti potencialna nesoglasja med igralci. Enostavno usesti se in se pogovoriti. Denimo določiti, kdo bo prvi center ekipe. Seveda se morajo vsi s tem tudi strinjati. Gre za odločitev trenerja, za katero mora sam stati, saj ne želimo, da kateri izmed igralcev nato čez 1 mesec reče, da tega ni vedel. Če se kdo ne strinja s dodeljeno vlogo, lahko tudi odide. Bistveno je, da so zadeve dorečene, čiste in jasne. Pogovarjal se je Žiga Čamernik Košarkarske drobtinice Mlajše kategorije KK Domžale Mladinci KK Domžale so v drugi ligi prvi, kadeti so v prvi B ligi vzhod na 4. mestu, nekje na polovici pa je tudi zimska basket liga, v kateri so vse domžalske ekipe zelo uspešne in hijejo bitko za najvišja mesta in uvrstitev na finalni turnir. Zbirale so se prijave za pionirsko tekmovanje tako pri fantih kol pri puncah U 14 in U 12.' Po prijavah je bilo dokončno znano, koliko ekip bo nastopalo v prvi ligi Domžalčani so s prvo ekipo neposredno uvrščeni brez kvalifikacij, v drugi ligi bodo prav tako igrali, prijavili pa so se tudi v tekmovanju mlajših pionirjev 11 12, še pred tem se bodo ta prvo ligo ostale ekipe merile v kvalifikacijah marca I. liga se prične aprila, 2.liga pa maja, kot tudi liga U 12. KK Lastovka: Člani so v drugi ligi v/hod končali na 7, mestu, mladinci so v drugi ligi center 2 na 2. mestu, kadeti pa v I .H ligi zahod sedmi. KK Lastovka v zimski basket ligi ni tako uspešna kot Domžalčani, vendar prav tako igrajo vidno vlogo in nabirajo izkušnje za novo sezono. ŽKK Domžale: ( krnice so v slovenskem prvenstvu na 5. mestu, ki še vodi v ligo šesterice najboljših slovenskih ekip. Za to mesto sta kriva dva spodrsljaja- proti Jezici v gosteh in doma proti mariborskemu AJM-ju. Očitno se praznina, ki jo je pustila Tina Kvaternik kar pozna, a igralke so odločne, da temu ni tako. Na 4. mestu so redni del končale mladinke v prvi ligi. Kadetinje so končale kot prve v A2 ligi vzhod, mlajše pionirke Antarja pa so bile uspešne na finalnem turnirju najboljših štirih ekip na Jezici in osvojile končno 2. mesto. Prijavili so se lako v ligi UI4 kot tudi v ligi 1112, kar kaže na zelo dobro delo v ženskem kolektivu rezultati so vidni. ŠKL: Nadaljevanje po ligaškem delu sla si uspeli priborili OŠ Domžale ter Srednja šola Domžale. OŠ Domžale je bila v dveh tekmah malo prekratka proti Pivki, srednješolci pa so bili boljši od (timnazije Kranj in so se v četrtlinnlu v dveh tekmah pomerili z ŠC Novo Mesto, Urban Žnldaršlč Atletski klub Domžale V tretjej;re rado - Alja Sitar še tretjič pirakinja Slovenije! 10. februarja je bilo na koledarju Atletske zveze Slovenije še starejše mladinsko prvenstvo, tretje in zadnje prvenstvo v dvorani na 60 m, kjer lahko nastopijo pionirke. Od Domžalčank jih je nastopilo pet, Alja Sitar in Klara Hribar v A finalu - in Alja je osvojila še tretji naslov najhitrejše na 60 m v dvorani. Po kvalifikacijah sta bili Alja in Klara z rezultatoma 7,67 in 8,08 s prva in tretja, po finalu pa s 7,62 in 8,10 s zmagovalka prvenstva in petouvrščena. Nastopile se še Ajda Sitar (8,42), Nina Fučko (8,46) in Sara Orehek (8,64). Istočasno je v Velenju potekal 3. kros zimskega pokala v krosu, kjer so se tekači in tekačice v domžalskih barvah uvrstili takole: drugi sta bili Eva Aljančič in Monika Adler, tretji je bil med člani Peter Kastelic, peti je bil Uroš Benko, šesti Primož Benko in sedmi Jure Aljančič. Še en kros za pokal A/.S v zimskem krosu! Nedelja, 11, februarje bila v dvorani v Slovenski Bistrici v znamenju močnih in najmočnejših ter eksplozivnih tekmovalcev v suvanju krogle. Na sporedu je bilo namreč prvo prvenstvo v suvanju krogle v dvornia, nakaterem so se dobro uvrstili tudi Domžalčani. Petra Pavlic je bila med pionirkami z 10,40 m (3 kg) srebrna, bronasta je bila Bernarda Letnar med starejšimi mladinkami (10,05 m, 4 kg) in peti Jože Pirnat (12,69 m, 7,26 kg). Tekači in tekačice krosa so nastopili še 17.2. v Batujah. Na 1000 m so tekli srebrni Anže Zupan, četrti Primož Benko in bronasta Eva Aljančič, še enkrat več so morali preteči 14- in 15-letniki: Domen Zupan je bil drugi, Monika Adler tretja in Miha Škoflek osmi. 3000 metrsko razdaljo sta kot mlajša mladinca premagala Maja Hudo--klin, ki je bila druga in šestouvr-ščeni Uroš Benko, na 5000 m je lekla bronasta Katja Kosmatin, rezultat 25:33,7 min na 8000 m pa je Petru Kastelicu prinesel srebrno medaljo. Med veterani sta tekla mitja Podmiljšak matija in Fredi Adier. Ekipa Domžal je bila končno četrta, po kategorijah pa so bili tekači: zmagovalec Domen Zupan, drugi Peter Kastelic, Vodnjov Jaka in Monika Adler.sedmi je bil Primož Benko in osma Katja Kosmatin. Enajstletniki obvladajo četvero-boj! Rok Kveder je Prvenstvo Slovenije v mnogobojih v dvarani za pionirje stare 10 in 11 let zaključil na tretjem mestu. V isti kategoriji seje na 11. mesto po 60 m, skoku v daljino, metu 2 kg žoge in teku na 300 m uvrstil Matevž Hemetek. Med fanti starimi 12 in 13 let je bil Luka Žargi 20., med enako starimi dekleti sta bili saša Cerar 21., mesto za njo pa je četveroboj: 60 m, daljina, 2 kg žoga in 600 m zaključila Nina Jargič. B. Težkoatletski klub Domžale Domžale premagale Velenje Novo koledarsko leto je tu in s tem 'udi nova sezona pokalnih tekem in tekem za ekipno državno prvenstvo. Za Domžalčane bo leto 2007 zelo naporno, saj so si ob koncu sezone 2006 segli v roke in rekli, da bodo v novem letu 2007 ponovili uspeh iz leta 2006 in ponovno osvojili zlato v ekipnem državnem prvenstvu. Fantje težko atletskega kluba Domžale so s trdim delom in napornimi treningi, ki so se odvijali v zadnjih treh mesecih, dokazali, da so v zelo dobri formi, saj so 18. februarja na prvi tekmi ekipnega državnega prvenstva Slovenije, v Velenju, premagali TAK Rudar Velenje za 269 točk. TAK Rudar Velenje je osvojil 985 točk in TAK Domžale 1254 točk. Za ekipo Domžale so nastopali Domin-ko Štefan z rezultatom (poteg 105kg, sunek I27kg in biatlon 232kg = 271 točk), Peterca Boštjan z rezultatom (poteg lOOkg, sunek 130kg in biatlon 230kg = 252 točk), Orešek Tine z rezultatom (poteg 80kg, sunek IlOkg in biatlon 190kg = 221 točk), Res- nik Simon z rezultatom (poteg 90kg. sunek 11 Okg in biatlon 200kg = 250 točk) in najmlajši član TAK Domžale, Orešek Jernej, ki je z odličnim rezultatom (poteg 85kg, sunek 115kg in biatlon 200kg - 259 točk) osvojil nov državni rekord pri mlajših mladincih do 17 let, in sicer v disciplini sunek v kategoriji do 77kg je dvignil kar I I 5kg. Fantje so bili nad rezultatom več kot zadovoljni in pri odhodu v domači kraj so s trenerjem Romanom Diffl-cem z mislimi že pri naslednji tekmi, ki se bo odvijala 22.aprila v Domžalah, kjer bodo njihovi nasprotniki KDU Olimpija. Čestitamo! B.P. Thai Boxing DEMA Domžale Robert Zupančič na Evropskem pokalu Konec marca se bo v Nemčiji, natančneje v Singnu, pričel Evropski pokal v tajskem boksu, organizacije IFMA. To je največji turnir v Evropi, kjer vsako leto sodeluje več kot 700 borcev iz vsega sveta, trenutno je prijavljenih že 22 držav. Iz občine Domžale odhaja na to odmevno prireditev ROBERT ZUPANČIČ, ki bo barve domžalskega kluba THAI BOXING DEMA Domžale zastopal v kategoriji do 86 kg, v kateri je zabeležil že kar nekaj odmevnih rezultatov, med drugim je osvojil naslov državnega prvaka v tajskem boksu 05, državnega prvaka v Thai-kicku 06, bronasto medaljo na Evropskem pokalu Nemčija 06 in drugod. Ob tem sodeluje tudi pri organizaciji različnih tekmovanj, saj so za njim že tri uspešno organizirana državna prvenstva. V letošnjem letu ima v planu tudi ohranitev naslova državnega prvaka, v kolikor pa bodo sredstva dopuščala, se bo septembra udeležil Svetovnega prvenstva v KI style. Zahvaljujemo se predvsem Wellnes centru OTELO in Don. Sergio d.o.o., ki mu bosta omogočila udeležbo tega prestižnega turnirja. TBK DEMA 30. jubilejno karate pokalno tekmovanje »Ruše 2007« Veliko slavje Domžal Na 30. jubilejnem odprtem pokalnem mednarodnem Karate tekmovanju »Ruše 2007« je domžalski Karate Klub »Atom Shotokan Domžale« z 31 tekmovalci in tekmovalkami prepričljivo osvojil prestižni pokal za prvo mesto. Karate Klub Ruše je konec februarja pod vodstvom »Sen-seia« Ivana Čeriča 6. Dan, v Rušah organiziral že 30. veliki mednarodni Karate pokalni turnir in ga namenili spominu na Pohorski bataljon Oh slovenskih klubih so nastopili tudi številni tekmovalci iz madžarske in Holandije. Domžalski karateisti so osvojili sedem prvih mest. Najbolj so izstopali: Monika Brovč z dvema prvima mestoma Kate višji nivo, v Katah sta prvo mesto osvojila tudi Timotej Kokalj - mladinci, višji nivo, in Črt Hrovatin med mlajšimi dečki. V Komiteju - borbah so se tokrat s prvim mestom i/k.i/.iii Simon Planko - starejši dečki, Tamara Kokalj zmaga in I. mesto ženske +60kg, Miha Gavez prvo mesto kumite moški -75kg. Še posebej omenimo in veliko zmago Jerneja Homarja v dramatičnem finalu s Celjanom Kračunom. Jernej Homar 1 mesto kumite moški +75kg. Klub Atom Shotokan Domžale je osvojil tudi štiri druga mesta v Katah in še nekaj odličnih mest ter je tako na najlepši možni način potrdil priznanje za najboljši S.K.l. Klub za leto 2006, Domžalčan Lovrenc Kokalj pa je, že tretjič zapored prejel plaketo za najboljšega inštruktorja Shotokan Karate-Do International zveze Slovenije za leto 2006. Najboljše uvrstitve Domžalčanov: Kate: prva mesta: Črt Hrovatin, dečki; Timotej Kokalj, mladinci; Monika Brovč, st.deklice in mladinke - višji nivo; druga mesta:Jva Perger, malčice, Saša Štiglic, članice -nižji nivo, Tamara Kokalj, članice - višji nivo, Miha Gavez, člani - višji nivo; tretja mesta: Gašper Skok, mladinci, Milena Dime, članice - nižji nivo, l^rina Smolnikar, mladinke - višji nivo. Kumite - borbe: prva mesta: Simon Planko, st. dečki, Tamara Kokalj, članice +60kg. Miha Gavez, člani -75kg; Jernej Homar. člani +75kg; druga mesta: Gašper Skok, mladinci -70kg, Janko Gobec, veterani absolutno; tretja mesta. Grega Teršek, dečki st. dečki, Lorina Smolnikar, članice -60kg, Timotej Kokalj, mladinci -60kg, Tadej Trinko, člani +75kg. Tekmovanje seje pričelo s Karate demonstracijo, ki so jo izvedli člani Karate Kluba Atom, Črt Hrovatin, Iva Perger in Grega Teršek. Čestitamo. Klub borilnih veščin Domžale -Mladi boksar Dob Dobre priprave za še boljšo sezono V začetku februarja jc Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob v prostorih Krajevne skupnosti Dob pripravil redni občni zbor, na katerem so ocenili opravljeno delo ter sprejeli načrte za leto 2007, v katerem želijo biti še uspešnejši. Ob tem so določili tudi naj športnike za leto 2006. To so postali: med člani David Nagode, med mladinci Miha Močnik, kije prejel tudi plaketo kluba za pridnost, najrekreativka športnica je postala Petra Polše, naj- rekreativec športnik Primož Vindišar in naj članica športnica Tamara Rad-kovič. Vsem iskrene čestitke. Ker se vodstvo in tekmovalci zavedajo, daje dobra pripravljenost pogoj za uspehe v letu 2007 so športniki v boksu in kickboxingu na Veliki planini nabirali kondicijo z intervalnimi treningi s boksarskim kondicijskim trenerjem Matejem Zavašnikom. Prva kickboxing tekma jih čaka sredi meseca marca v Avstriji, prva boks tekma pa aprila v Ljubljani. Kotalkarski klub Pirueta Priprave na novo sezono V mesecu marcu bodo na sporedu nova tekmovanja v umetnostnem kotalkanju, zato se tekmovalci pospešeno pripravljajo na novo sezono, od katere klub veliko pričakuje. Tekmovalcem in tekmovalkam kotalkarskega kluba PIRUETA sta se pridružili dve novi tekmovalki, in sicer ŠPELA BERLOT in TINA OZEBEK, ki prihajata iz Kotalkarskega kluba PERLA Solkan. Obe sta že izkušeni tekmovalki in klub veliko pričakuje od obeh omenjenih tekmovalk. Obe sta standardni reprezentantki Slovenije in sta že nastopali na številnih mednarodnih tekmovanjih. Poleg obeh tekmovalk je tudi kar nekaj novih, ki bodo prvič nastopile na velikih tekmovanjih, kot je npr. državno prvenstvo, Pokal Slovenije itd. Tudi v letošnji sezoni ima klub cilj zasesti vsaj eno mesto v reprezentanci v vsaki kategoriji, kar ne bo lahko. Posebno v mlajših kategorijah ima kotalkarski klub Pirueta veliko perspektivnih tekmovalk. Med najmlajšimi bodo gotovo najštevilčnejši, saj so bili začetni tečaji izredno dobro obiskani, tako da ni skrbeti za prihodnost. tekmovalci v hitrostnem rolanju se že intenzivno pripravljajo na veliko mednarodno tekmovanje, ki bo 14. aprila v Linzu (Avstrija). Na sporedu bo maraton, na katerem pričakujejo udeležbo več sto tekmovalcev iz različnih držav Evrope. Klub ima namen na to tekmovanje poslati pet tekmovalcev oziroma tekmovalk. Vsi že komaj čakajo na to elitno tekmovanje. Vadijo pod vodstvom trenerja in tekmovalca Črta Lukančiča Morija, ki bo hkrati tudi vodja ekipe na tekmovanju. Želimo jim čim boljšo uvrstitev. KKP Od leve strani proti desni: Boris Grad, 2. DAN, Sašo Peterlin. sensel Ivan Čerlč, kvoshl 6. DAN, sensel Kokalj Lovrenc, 4. DAN, Marija Peterlin, spredaj: Špela Grad In Primož Peterlin. Uspešni tekmovalci Karate kluba Wankan Ihan Sobota, 24. februarja 2007 je bil dan, ko so se člani našega karate Kluba VVankan Ihan, podali na pot proti Rušam. Med številnimi tekmovalci, tako domačimi kot iz tujine, se lahko upravičeno pohvalimo s svojimi tokratnimi uspehi. Z željo po čim bolj uspešnem tekmovanju, se je v Ruše odpravilo kar pet naših dobro pripravljenih' tekmovalcev. Morda bi najprej omenili najmlajšega Peterlin Primoža, ki je imel v skupini kar 25 tekmecev in osvojil odlično drugo mesto, kar je bilo prav gotovo presenečenje in velik uspeh. Svoj 15. rojstni dan je na dan tekme praznovala naša članica Špela Grad, ki je ravno tako osvojila drugo mesto v skupini mladink od 4. KYU do 1. DAN. Tekmovalk pa je bilo osem. Tudi našega trenerja Grad Borisa velja pohvaliti, ker se je fizično in povsem nepričakovano v zadnjem trenutku pridružil in udeležil tekmovanja in v skupini veteranov med 4 tekmovalci osvojil drugo mesto. Naj nadaljujemo z Marijo Peterlin, ki je bila peta v skupini veteranov in nazadnje še našega najstarejšega člana Saša Peterlina, ki mu je uspelo osvojiti tretje mesto v enaki skupini, ki se je tekmovanja udeležil kljub trenutnim zdravstvenim težavam, kar je še posebej pohvalno. Sama tekma je zelo dobra priprava oz. iztočnica za tekmovanje oz. pravi pokazatelj fizične pripravljenosti tekmovalcev za državno prvenstvo, ki je že skorajda pred vrati. Zato bomo tudi teden šolskih počitnic namenili čim številnejšim treningom. Čestitke vsem našim petim tekmovalcem s strani kluba in vsem udeležencem 30. pokalnega turnirja Ruše 2007. Nives Grad Smučarski klub Ihan Uspešni ihanski biatlonski nomadi Čeprav se zima koledarsko skoraj že poslavlja, no za nas »bolj pri tleh«, se je kar se tiče snega poslovila že lansko leto, pa se naši tekmovalci v biatlonu in smučarskem teku še vedno potepajo po zimskih predelih EU. Postali so pravi zimski nomadi, saj jih je moč sočasno zaslediti v zelo različnih državah, kjer se merijo na »laufarcah« in z znanim kalibrom, to je 5,6 mm. Pa pojdimo kar po vrsti. Klemen BAUER je zastopal barve Slovenije na Svetovnem biatlonskem prvenstvu v italijanski Anterselvi, kjer je špagete in omako dobro »mešal«. V mešani štafeti je namreč skupaj s Tejo OREGOR1N in še dvema slovenskima tekmovalcema zasedel sijajno 4. mesto. Tako se je prvič udeležil t. i. flower ceremony, to STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 ■ ALU in PVC okna in vrata • izdelava termopan stekla ■ brušenje stekla in ogledal • izdelava izbočenih stekel ■ peskanje stekel ■ fuzije - vitraži - uokvirjanje slik < m STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure je podelitve priznaj v obliki rožic. Prava »rožica« pa je bila na svetovnem prvenstvu Teja GREGORIN, ki je »vzcvetela« še pred pomladjo. A ravno v pomladanskem mesecu Klemena in Tejo čakata še paket tekmovanj v finskem Lahtiju, kjer so tekme že končane, na polovici so že tudi v norveškem Holmenkoll-nu, po izdaji Slamnika pa ju čaka še ruski Khanty Mansiysk. Več pa seveda na naši spletni strani www. tsklub-ihan.si!!! Iz Italije pa kar naravnost na Češko, kjer so se Peter DOKL, Anže GRE-GORIČ ter Aleš GREGORIČ ravno sredi meseca februarja merili na evropskem pokalu v biatlonu. Tekmovalci so se zbrali v Novem mestu, na povsem novem stadionu in progah, ja sliši se zanimivo, vendar na Dolenjskem ostaja vse postarem, na Češkem pa se dogaja. Dogajalo pa je tudi našim trem »Čehom«, saj so dosegli zares dobre rezultate, najboljšega je v Novem mestu, glede na doseženo mesto dosegel Anže -14. mesto, v kategoriji juniorjev. V članski kategoriji pa je odlično formo pokazal Peter, kije dosegel 15. mesto, Aleš pa je svojo najboljšo uvrstitev dosegel z 42. mestom. No, mi pa kar pridno potujemo dalje in se selimo kot ptice selivke, malce bolj na jug, v novo članico EU, Bolgarijo. V Banskem je bilo namreč Evropsko prvenstvo v biatlonu, kjer sta svoje prve vtise o »novih evropejcih« zbirala Peter DOKL in Anže GREGORIČ. V predzadnjem tednu meseca februarja sta bila bitko z najboljšimi evropskimi biatlonci. Peter je svoje delo opravil z odliko, saj je zasedel dve 15. mesti in navdušil s svojim »šicanjem«. V treh individualnih tekmah je namreč od 50 strelov zgrešil zgolj 3-krat ter Martina Škofic Ljubljanska 87 Domžale 01/721-40-06 Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80 FIZIOTERAPIJA IN MASAŽA - bolečine v hrbtenici - športne poškodbe Višja fizioterapevtka Mirjam ŠPAN Kersnikova 27,1234 Mengeš Tel.: 723 05 91, gsm: 041/617 108 FimilílCaiioii r»IKARNf JAKE. DttSITVE 01/721.67.94 servis@fiteh-sp.si ëJoï .......... <* f. - ■w.i.iïiui.rjim MOJflRHÎV rnojarhiv@iiteh.si tako pridobil tudi simpatije in pohvale »giganta« športnih prenosov, Eurosporta. Pohvale zasluži tudi Anže, saj je dosegel kar tri uvrstitve med prvih 30, še zlasti glede na dejstvo, da tekmuje med starejšimi biatlonci. Vzporedno z evropskim prvenstvom pa smo imeli Ihanci še eno »nomad-kinjo«, Jernejo PODV1Z. Jerneja je tekmovala na t. i. olimpijskih igrah mladih - EYOF v španski Jaci, kjer je zasedla solidno 41. mesto. Naši najmlajši biatlonci pa so svojo nomadsko zimsko zgodbo nadaljevali po znanem scenariju. Pot jih je ponovno zanesla na še vedno zelo zimsko Pokljuko, kjer so se na pustno soboto »preobleki i« v biatlonce, kot po navadi. »Ihanski nomadski tabor« na Pokljuki je že zelo dobro znan, saj so bili Vid ZABREiT, Anže POVIRK, Miran MAJER in Aleš GREGORIN kljub pustni soboti zelo prepoznavni na zmagovalnih stopničkah. V deseterici najboljših, pa so pristali tudi Martin IVANU-SA, Primož PANČUR in Rok LAZAR. Nomadi gremo dalje, na Vojsko. Zadnjo nedeljo februarja je Vojsko nad Idrijo gostilo smučarje tekače, kjer smo morali nomadski tabor postaviti kar na travi. Nekaj snega pa seje vendarle našlo za tekaške smuči, daje lahko 11 Ihančkov prispelo do cilja. Najbolje se je na Vojskem vojskoval Primož PANČUR na sed- mem mestu, pohvale za trud na zelo zahtevni progi pa gredo Maši in Tjaši BAHOVEC ter Sari LEKAN. In še vedno na poti! Medtem ko bosta Klemen in Teja daleč v Skandinaviji ter Rusiji, kjer se jima mogoče pridruži še Peter, pa bodo najmlajši svoje nomad-StVO zaključili na Pokljuki. Prvi vikend tega meseca smo bili na Pokljuki kot velika nomadska družina, torej ne samo tekmovalci, ampak tudi preostali člani kluba, saj smo v soboto organizirali Državno prvenstvo slovenskih osnovnih šol v smučarskem teku in biatlonu ter v nedeljo Pokal R Slovenije v biatlonu. Kako je vse skupaj potekalo, pa v naslednji številki Slamnika, kjer bomo poročali tudi o vseh ostalih dogodkih, kjer smo sodelovali oziroma se potepali po bolj ali manj znanih krajih tega planeta. Za vsa ta potepanja in nomadski stil preživljanja zimskega obdobja in hkrati doseganja dobrih rezultatov pa se zahteva kakovostna oprema »nomadskega tabora« oziroma baze. Za »bazično« zagotovitev tudi v tej zimski sezoni skrbijo: družba FARME IHAN, d.d., Crevarstvo Miroslav Majer, s.p., Dušan Peterka s.p., Pekarna Rogljič, Avtotehna, d.d., Potrbin AS in ostali, d.n.o., HP Commerce, d.o.o. in Občina Domžale. Spoštovani bralci, ob koncu vas vabimo, da si 31. marca in 1. aprila ogledate zaključni del te sezone. V organizaciji našega kluba bo namreč na Pokljuki potekalo državno prvenstvo v biatlonu z vsemi »slovenskimi biatlonskimi nomadi«, ki se po dolgih mesecih vračajo na domača tla. I FEEL SLOVENIJA! Biatlonski pozdrav iz Ihana ! Matjaž PAVOVEC Vabljeni v EST , • prihranek do 4.000 EUR 9M.5M Sit) Citroën Mengeš! DARILO! I Navigacijska naprava f Garmin AVTO DETR, d.o.o. Mengeš Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313, fax: (01) 7230-297 e-mail: avtodetr@siol.net CITROËN 0 m Ti m DSUV1.JATP a Nf, KAJ VSf IAHKO CITBOCn STOfil lA VAS Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko i/biro porotnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi /a DIABFTIKT domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.: S64 20 50, odprto vsak dan od 7, do 21.30 ure K/IRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša. Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/72-30-986.72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 Nogomet Prvoligaški ples se začenja Domžalski nogometaši so končali v polnem tempu priprave na spomladanski del sezone, v katerem so 3. marca v derbiju s še vedno aktualnimi prvaki HIT Gorico, zmagali in se tako še bolj utrdili pred zasledovalci. V Italiji so opravili večji del priprav in odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem. Moštvo je trenutno oslabljeno predvsem zaradi poškodb, trenutno pa trenerju Stojanoviču povzroča sivo glavo predvsem neučinkovitost in slabo sodelovanje obrambnih igralcev v napadu, kjer bi ti lahko pokazali več, zadovoljen pa ni bil s pristopom na treningih z nekaterimi igralci, kar se je po sestanku očitno uredilo in igralci so že nestrpno pričakali tekmo z še vedno aktualnimi prvaki Hitom Gorico doma, kjer se je poslovil dolgoletni kapetan goriške barke Srebrnič. Prettner, ki je bil na preizkušnji, ni zadovoljil strokovnega štaba. Glavna akterja jesenske pravljice Ci-merotič in Rakovič zaenkrat ostajata v Domžalah - zanimiva sta, kot tudi Ljubijankič, ki pravi, da bo prvo na sporedu lovorika, nato šele tujina, .luninho je podaljšal za dve leti, med novinci je tudi Nigerijec Ibeji, ki pa pravi, da morajo Domžalčani štartati v novo sezono kot, da ni te razlike, ki je bila ustvarjena v jesenskem delu. V ekipi vlada odlično vzdušje, kar je potrdil tudi Cimerotič. Sodelovanje z Belo Krajino že kaže plodne sadove dela, saj so prav domžalski igralci tisti, ki vlečejo voz Bele Krajine z njimi sta zadovoljna tako Kavčič kot tudi Beširovič. V tretji ligi pred nadaljevanjem sezone, ki se prične 17. marca - odvis- no od vremenskih razmer - najbolje kaže jesenskemu prvaku Ihanu, Kal-cer Vodoterm iz Radomelj je drugi, Roltek Dob je na 5. mestu. V ligi MNZ Ljubljane je Vir pred nadaljevanjem na 8. mestu. Vse te ekipe pa se pridno pripravljajo na nadaljevanje za nekatere uspešne jesenske sezone. V zimski ligi, ki poteka v ŠC Triglav v Ljubljani, je ekipa U 12 domžalskega prvoligaša na 4. mestu z minimalnim zaostankom za vodilnima ekipama Triglava. Pod okriljem MNZ Ljubljane pa prav tako poteka zimska liga, uvrstitve naših klubov so naslednje: U 14: l6.Roltek Dob A, IS.Roltek Dob B; U 12 - skupina A: 7. Ihan Domžale A, 13. Radomlje, 16. Roltek Dob A U 12 - skupina B: 1. Domžale, 3. Ihan Domžale B, 11. Roltek Dob B U 10 - skupina A: 11. Kalcer Vodoterm Radomlje, 12. Vir Domžale, 16. Roltek Dob U 10 - skupina B: 2. Domžale U 8 - 5. Plastenka Radomlje, 12. Domžale V okviru projekta Rad igram nogomet se je v nadaljevanje uvrstila ekipa U10 domžalskega prvoligaša, poleg njih pa še Mengo, Krka in Brinje. Pod okriljem Zavoda ŠKL pa je zaživela nogometna šolska liga, v kateri pri srednjih šolah igra tudi SŠ Domžale, ki je bila na premierni tekmi sezone neuspešna v Mariboru proti gradbincem z 3:2, vendar so to popravili z zmago v naslednjem kolu in si tako delijo prvo mesto z ekipama Gradbene šole Maribor in SŠ Slovenska Bistrica. Urban Žnidaršlč Ples lin M tekmujemo in nastopamo V letošnjem letu se plesalci, trenerji, vodje in pedagogi PS in PK Miki držimo posebne ideje, ki nam pomaga pri osvajanju novih znanj in priznanj: »Od sebe pričakujem veliko, ker vem, da lahko to dosežem!« S to vodilno idejo, ki jo spretno vnašamo v svoje delo, že posegamo po novih osebnih in tekmovalnih rezultatih in z uspešnim začetkom sezone dokazujemo, da lahko ponovno dosežemo in celo preseženo svoje dosedanje osebne in skupne uspehe. Prvi dosežki, ki so skupen rezultat večletnega truda in dela plesalcev, njihovih trenerjev in koreografov, so se pokazali že v začetku novega leta. Na Državnem prvenstvu v standardnih plesih, ki je potekalo v soboto, 3. februarja, v športni dvorani v Miklavžu na Dravskem polju. Plesni pari so tekmovali v vseh starostnih kategorijah (pionirji, mlajši mladinci, starejši mladinci in seniorji), dosegli pa so izvrstne rezultate: 3. mesto med pionirji sta osvojila Žerjav Miha in Pipp Ema, 5. mesto, prav tako med pionirji, pa Mandič Jošt in Skofljanc Neža. V kategoriji mlajših mladincev sta 5. mesto zasedla Matuš Matic in Kren Klara. Plesni pari s tem tekmovanjem še niso zaključili tekmovalne se/one, saj se intenzivno pripravljajo na Državno prvenstvo v latinsko-ameriških plesih, ki bo 31. marca v Kranju. Plesalci show plesov so se v januarju in februarju udeležili kvalifikacijskih turnirjev in kar lepo število plesalk seje v različnih kategorijah že uvrstilo na Državno prvenstvo v show in uličnih plesih, ki ga bo 6. maja 2007 za soliste, pare in male skupine mladinske kategorije organiziral prav Plesni klub Miki. Na Državno prvenstvo v show plesih so se uvrstile naslednje plesalke: Tadeja llrovat (2. mesto), Urška Vesel (3. mesto) in Maša Tadič (7. mesto) med mladinkami, Klara Senica (1. mesto), Patricija Grnkovič (2. mesto) in Maša Marinšek (3. mesto) med pionirkami in Maja Maselj (2. mesto) in Tina Leskovšek (3. mesto) med članicami. V hip hopu pa so se na Državno prvenstvo uvrstile Man-ea Ravnikar in Urša Nagode v hip hop parih mladincih (5. mesto), Petra Slokan (2. mesto) in Špela Brkič (8. mesto), ki sta tekmovali med hip hop pionirkami, solistki članici Ana Nemec (7. mesto) in Tanja Tesovnik (8. mesto) in članska mala skupina Lubice (7. mesto). Na Državno prvenstvo se je v electricu uvrstila tudi Ana Nemec (4. mesto). Plesalke plesnega kluba Miki so pod vodstvom koreogralinje in trenerke kluba, Romane Pahor, z Evo Černe nastopile na Etni 2007, na 3. tekmovanju s pležuhi na smučišču Kandr-še, na prireditvi Žametne vrtnice v I lali komunalnega centra in pri Ma-riu v oddaji Spet doma. Pri Mariu je v Zvezdah plešejo nastopil tudi Mi-kijev trener in kostumograf, Matevž Ogorelec, ki je s Tanjo Žagar zaplesal vročo sambo. Od začetka aprila naprej boste plesalke PK Miki lahko spremljali tudi v uvodni plesni točki oddaje Spet doma, v kateri bodo nastopale do začetka maja. Več o dogajanjih v PŠ in PK Miki si lahko ogledate na spletni strani www.mikiples.com. Romana Pahor V Perll zmagovalec Ivaniševlč Nova Gorica je gostila že 12. turnir HIT Open, ki je potekal v mondcnem okolju Hotela Perla, na njem pa je tokrat slavil srbski velemojster Ivan Ivaniševič. V a skupini, v kateri je nastopalo 36 igralcev, je sodeloval tudi Luka Lenič, ki sicer ni bil na vrhu lestvice, vendar je še vedno osvojil solidno trinajsto mesto. Večino turnirja ja bil v središču pozornosti solkanski mednarodni mojster, ljubljenec domačega občinstva, Jure Borišek, ki pa je v predzadnjem kolu klonil z ruskim velemojstrom Korneevim in je na koncu pristal na tretjem mestu. V zadnjem kolu se je spopadel z Matejem Šebenikom, s katerim je remiziral, kar je zadoščalo za osvojitev tretjega velemojstrskega bala. Jure je tako praktično že postal velemojster. Tudi Matej je zasedel odlično šesto mesto, z nekoliko več sreče pa bi lahko osvojil velemojstrski bal. Domžalski talent Luka Lenič ni igral v vrhunski formi. Nova Gorica mu nekako ne ustreza, vendar dovolj zanesljivo, daje pristal na povsem solidnem trinajstem mesto. Luka, ki je velemojstrski rejting prekoračil že za 17 točk, je odigral pravo maratonsko partijo s trdovratnim domačim mojstrskim kandidatom Deanom Miletičem, ki pa je ob koncu partije kljub prednosti dveh kmetov ni mogel dobiti zaradi raznobarvnih lovcev. Zanimiva je bila partija v zadnjem kolu z velemojstrom Ser-mekom, v kateri je imel Inka rah- lo pozicijsko prednost, prebrisani Dražen pa je zaradi ponovljenih potez reklamiral remi. Uspešna je bila tudi Novogoričanka Jana Krivec, ki je osvojila bal za velemoj-strico. V predzadnjem kolu, ko je imela s Tblniincem Škobernetom že dva kmeta prednosti, je odbila ponujeni remi, naposled pa je partijo celo izgubila. Tako je postavila na tenki led možnost za osvojitev velemojstrskega bala, z remijem v zadnjem kolu s Tratarjem pa ga je vendarle osvojila. Škoberne je kljub slabšemu začetku v finišu pristal na dobrem enajstem mestu. V A skupini je sodelovalo 12 velemojstrov, velemojstrici in sedem mednarodnih mojstrov. Vrstni red: Ivaniševič, Korneev 6.5, Borišek, Godena, .lovanič 6, Šebe-nik. Markuš, Miezis, Kožul, Dorič, Škoberne 5.5, Sermek, Lenič 5, Jovanovič, Ante Šarič, Pochev, Ne-vedniehv, Tratar 4.5 itd. V B skupini Jeran tretji V drugi skupini IIIT-a je lanski zmagovalec Vdovec Boštjan Jeran delno ponovil uspeh in je tokrat osvojil tretje mesto. Letošnji turnir je bil sicer močnejši kot lanskoletni, Jeran je igral zanesljivo in ni tvegal preveč z neposrednimi tekmeci. V zadnjem kolu se je povzpel na tretje mesto z zmago nad Jankom Saradjenom, ki je imel tedaj prvo mesto že tako rekoč v žepu. V predzadnjem kolu pa je moral Boštjan ugnati talentiranega no-vogoriškega pionirja Blaža Pahorja, ki seje tedaj povzpel na vrh, čeprav je bil na začetni razvrstitvi po moči šele na 44. mestu. Jože Skok, ki je lani osvojil drugo mesto v B skupini, je v prvih štirih kolih izgubil dve partiji. Še zlasti je bil nepotreben poraz z Grobelškovo, saj ja igral na zmago v končnici, ko bi moral braniti remi. V nadaljevanju je iz petih partij osvojil štiri točke, vse zmage z Italijani, in je naposled s šestimi točkami pristal na Breza c Nudimo vam priznane blagovne znamke TA11V WEÍJ1 ^■HPSgp -t—- -Km,. ,sm mm Ob nakupu sporrtJadariske Kolekcije vam nudimo 1 O*/1© pOpUSt pri gotovinskem plačilu desetem mestu. Zelo soliden je bil tudi Mirko Čokan, kije osvojil štiri in pol točke, in zasedel 24. mesto med 51. udeleženci. Vrstni red: Saradjen, Keršič, Jeran 7. Picco, V.Srebrnič, Zahirovič 6.5, Laco, Grobelšek, R.Škoberne, Skok 6, Petrovič, S.Uršič, Drnovšek, Pag-nutti, Leban, Škrinjar 5.5, Fantini, Btidihna, Di Lazzaro, Vrban, Bukovec, Pahor 5 itd. Velovi turnirji Na januarskem turnirju v pospešenem šahu je med 32 udeleženci zmagal Marko Srebrnič 6, pred Črepanom 5.5, sledijo Karnar, Jeran in Jerina 5, Šemrl, V.Srebrnič, Vošpernik in Filip 4.5 itd. Na februarskem turnirju je zmagal mojster Črepan 6.5, pred Karnarjem in Šemrlom 5.5, Velenjčanom Mat- kom 5 ter Vošpernikom, Kotnikom, Ivačičem, Jerino, Jukanom, Rih-tarjem in Mijatovičem, ki so zbrali štiri točke in pol. Na obeh turnirjih so odigrali sedem kol. Na »hitrecu« za januar je slavil ru-tinirani Karnar 11, ki je v trinajstih kolih oddal le dve točki. Sledili so mu Kotnik in Vošpernik 10, Peric 9.5, Janjič 9, Vavpetič 7.5, Rihtar 7, in Jerina 6.5, Lan Turek 6. Sodelovalo je 14 igralcev. Na februarskem turnirju v hitrem šahu je zmagal Vošpernik pred Re-bernikom in Jazbecom, vsi so osvojili sedem in pol točke, Vavpetič je bil četrti 6, sledijo Kotnik, Vol-čanski in Kalaš 5, Janjič, Zupane in Grčar 4.5 itd. Tokrat se je zbralo 17 šahistov, odigrali pa so devet kol. Jože Skok Učinkovito, ceneje in neboleče! Odstranjevanje motečih dlačic I IPL aparature predstavljajo tehnološki napredek v odstranjevanju | moteče poraščenosti. IPL je kratica za Intesive Pulsed Light torej intenzivni pulzi svetlobe, ki se selektivno absorbirajo v ciljne j kromofore v koži, kjer sprožijo proces fototermolize. Pri odstranjevanju dlačic je primarnega pomena absorpcija svetlobnih pulzov v melanin, ki se nahaja v dlačnem steblu in zunanji dlačni ovojnici, zato je pomembno dejstvo, da se s pomočjo selektivne fototermolize lahko uniči le tiste dlačice, ki vsebujejo veliko melanina, torej temnejše. Sekundarni efekt IPL aparatur, s tako širokim svetlobnim spektrom, vpliva na venozni del, žilice ki hrani dlako. Koagulacija odvodnega dela teh žilic pa zmoti lasne folikle, z zmanjšano oskrbo krvi, kar pomeni da dlačni folikel prejme manj hranilnih snovi in kisika, kar se kaže v zmanjšani zmožnosti ponovne rasti dlačic. Tudi debelina same dlačice ima tu pomembno vlogo, saj večja, ko je površina za absorbcijo, večji je učinek. Torej, debelejše in temnejše dlačice je lažje uničiti. Zaradi dejstva, da je dlačice moč uničiti le v fazi aktivne rasti, torej v anagenem obdobju, so potrebne ponovitve tretmajev. Število ponovitev je seveda zelo individualno. Klinične raziskave potrjujejo, da za 80% dolgotrajno redukcijo poraščenosti, zadostuje med 8 do 11 tretmajev. Število potrebnih ponovitev je odvisno tudi od predela telesa, kajti število potencialnih foliklov, na posameznih delih telesa je različno, od 60 do 500 foliklov na cm2 kože. Potrebno pa je vedeti, da z IPL tretmaji ni moč spremeniti ne hormonskega statusa, niti ne dednega potenciala, kar igra odločujočo vlogo v stopnji poraščenosti. Za stranko so tretmaji neboleči. Tretirate se lahko vse dele telesa, razen predela okoli oči. V primerjavi z elektro - igelno koagulacijo ali laserskimi posegi so postopki učinkovitejši in cenejši, v primerjavi z voskanjem pa neboleči. Svetujemo, da se odstranjevanja dlačic lotite že sedaj, tako boste j lahko neobremenjeni čakali poletne dopustniške dni. Moteča poraščenost, žilne spremembe - razširjene žilice na obrazu, j pigmentne spremembe - solarne pigmentacije in drobne gubice, so j predvsem estetske težave, ki jih s pomočjo IPL tehnologije hitro, \ učinkovito in predvsem varno odstranimo. Tako je danes pot do lepe in zdrave kože preprostejša. NEGOVALNI j SALON RJAM Fototermično odstranjevanje: • dlačic * solarnih pigmentacij • žilnih sprememb na obrazu • tetovaž • aken • fotopomlajevanje Mirjam Pozman s.p., Zoranina 3 (Zdravstveni dom), Mengeš Telefon: 01/723-82-52, GSM: 041/338-243 Za šahovske sladokusce Aronianov »ognjemet« Polovica »XIV. supervelemojstrskega šahovskega turnirja Morelia-Lina-res 2007«, ki se je začel 17. februarja 2007, je minila v mehiškem mestu Morelia (glavno mesto zvezne države Michoacan v zahodnem delu Mehiškega višavja. Lepo ohranjeno staro mestno jedro iz španskega kolonialnega obdobja. Katedrala,vladna palača, baročna cerkev Las Monjas, palača Clavijero in muzeji.), in sicer sta po 7. krogih v vodstvu Indijec Vishv Anand (2779) in Norvežan Magnus Carlsen (2690). Več o prvem delu lahko veliko bolje »preberemo iz turnirske lestvice. II lvanchuk.vassilv 2750 I I y? 0 n i Yi '/4 4.0 2 Topalov.veselin 2783 to K % % h :3 S\ idler.Peter 272 8 M t/ " g !4 y E Carlsen,Magnu fi Yi /i M"orozcvich,A 274 1 Vi h i*, % % 2.0 Aronian J,evon 274 4 0 à (j \ % 3.5 B Anand. viswanathan 2779 YA s h l 0 4 5 I 1 .eko.Peter TLWÏÎ % % H % v .1.0 Od 2. do 10. marca se bo izredno močan šahovski turnir nadaljeval v španskem mestu Linares, kjer je Rus Gari KasparOv, prvi na svetovni šahovski lestvici od leta 1984 in eden najboljših igralcev te miselne igre vseh časov, napovedal slovo od poklicnega šaha ("V Linaresu sem odigral zadnjo partijo," je Gari Kasparov na tiskovni konferenci po zaključku turnirja šokiral ves šahovski svet, novinarje, ljubitelje in neposredne tekmece). Šahovska partija, ki me je zelo navdušila pa je bila v 5. krogu turnirja, ko je Armenski supervelemojster Levon Aronian premagal »nepremagljivega« Vishvja (tj. ljubkovalno in krajše) Ananda. Pa si skupaj oglejmo »ognjemet« Aronianovih žrtev! Aronian, L (2744) - Anand, V (2779) [023] XXIV SuperGM Morelia/Linares MEX/ESP (5), 22.02.2007 l.d4 d5 2.c4 c6 3,Sf3 Sf6 4Dc2 dxc4 5.Dxc4 Lf5 6.g3 Sbd7 7.Sc3 e6 8.Lg2 Le7 9.0-0 0-0 lO.Tel Se4 ll.Db3 Db6 12.Sh4 Lxh4 13gxh4 Sef6 14.e4 Lg6 15.Dxb6axb6 16.Lf4 Tfe8 17.Tadl b5 18.Ld6 e5 19d5 Sh5 20.L11 f6 21.b3 Sf4 22.a4 bxa4 23.bxa4L17 24.Tbl Ta7 25.Tedl Tc8 26.Se2 Sxe2+ 27.Lxe2 cxd5 28.exd5 918 29.Lb5 Taa8 30.Le7 Sg6 31.d6 Sxe7 (Glej prvi diagram!) WA ■ ■ i m en ■■■ ■■■ 32.Ld7 Sc6 33 Txb7 Sd4 34Lxc8 Txc8 35Tdbl Tf8 36.Tb8 Le8 37.a5 Sf3+ 38.KH Sd2+ 39Kel Sxbl (Glej drugi diagram!) 40.a6 Lc6 4l.a7 Kf7 42.d7 Ke7 43Txf8 Kxd7 44.a8D Lxa8 45Txa8 h5 46.Ta7+ Ke6 47 Txg7 Kf5 48Tg3 1-0 Bogdan Osolln P.s. To je moj zadnji prispevek 7ai šahovske sladokusce v Slamniku Več o tem v Pojasnilu v Pismih bralcev. Nordijska hoja in TVD Partizan Domžale Spoznajte najboljšo vadbo za krepitev celega telesa v naravi! Informacije o tečajih NW in vadbi lahko dobite po telefonu: Primož KOŠAK, 01/724-34-60, Polona ŠMUC, 041/663-560; mail: kprimoz@hot-mail.com, polonasmuc@hotmail.com; na uradn: spletnih straneh Občine Domžale (društva, IV PARTIZAN DOMŽALE ali www.tvdrustvo-parti zandomzale.si). Primož Nagradna križanka Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE, iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli nagrade HONDE AMBROŽ, in sicer: 1. brezplačen vikend najem vozila honda civic Ivanka Pavovcc, Pot na žago 9, Ihan 2. plastična ročka 4 I olja CAS 11« >l 1X1 Antonija Baloh, Potočnikova 16, Domžale 3. plastična ročka 4 I olja ČASTI« >l orx 3 Irena Kovač, Tabor 2. Domžale 4. preventivni pregled vozila /, mefitva mi Milja Mihelčič, Mlake 40b. Komenda Čestitamo in vas vabimo, da pravilno rešite tudi današnjo KRI/ANKO in z malo sreče kot nagrado prejmete eno od sedmih knjižnih nagrad ŠTUDENTSKE ZALOŽBI: litera iz MARIBOR. Rešitve pričakujemo do 26. marca 2007 na naslov: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, p.p. 2. 1230 Dom Žale. Do tedaj pa lep pozdrav in veliko sreče pri žrebanju tudi v letu 2007! Uredništvo IZ ANTIČNItCA SVCTA ŠTUDENTSKAZALOŽBA LITERA AVTOR: GREGA RIHTAR DŽEZ0V-SK0 PETJE OMAR NABER AMI HIŠKI : NEMŠKO- ! JI?™, MOŠKO R0K0VSKI FRANCOSKI VERSKI SEME (GLASBENIK DADAIST BLAZNEŽ ..^..VL, (ALICE) (HANS) VSTAJtNM V BIZANTINSKEM SLIKARSTVU ZAM0RKA DALMATINSKO ŽENSKO IME Mm GRŠKA AROMA TICNA ŽGANA PIJAČA MESTO IN RT NA JUGU ČILA »c*N TRAJNA ZELIKA APNENEC j RQ2NICA STREŠNE ,ISKAL.K* SLAVKO PHIT0K «".7 iWUtNIH AVSENIK ¿»«JE MKEJEV Študentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax: 02/234-21-33 www.zalozba-litera.org e-pošta: info@zalozba-litera.org Aristofan: OBLAČICE Obtačice so ena najznamenitejših Aristofanovih komedij. V njej v pomembni vlogi nastopa veliki filozof in mislec Sokrat, in lo v povsem drugačni luči od liste plemenite podobe, kakršno poznamo na primer iz Platonove Apologije. Njena vsebina se ukvarja s tematiko novih Sol sofistične filozofije, ki so vzcvetale v tedanjih Atenah: hudo zadolženi oče Strepslad pripelje sina v takšno šolo k učitelju Sokratu, ker je slišal, da se tam učijo, kako zmagati v pravdah tudi takrat, ko nimaš prav. Sin se nazadnje le ukloni in posluša njihov nauk ter oba poosebljena govora, ki tam poučujeta, Neoporečni in Oporečni govor. V besednem dvoboju Oporečni premaga Neoporečnega in vzame v pouk Strnpsmtlovoiju sina ftolo dolnjo kot nok;ikšn;i skrivnostmi sekta, v knlori no častijo več tr;idir:ion;ilniii hotjov, ampak oblačne In meglene boginje Oblnčice. Te tako rekoč poosebljajo izmuzljivost spoznavnosti resnice, saj Je njihovo bistvo ravno v tem, da se po mili volji in potrebi spreminjajo zdaj v to zdaj v drugo obliko, kar je kot nalašč primemo za te, ki bi se radi naučili spretnega preobračanja besed in izkrivljanja resnice v lastni prid. Sokrat je v tej drami prikazan kot sofist v najbolj zanlčevalnem pomenu te besede. Aristofan mu je po krivici pripisal marsikatero splošno lastnost nekaterih pripadnikov sofistične doktrine, in to celo kljub temu, da je bil ravno Sokrat pogosto priznan sovražnik in neusmiljen kritik prav takih ljudi, kakršen je tu sam predstavljen. Prav na podlagi izrazito negativne podobe iz te Aristofanove komedije je vzniknila upravičena domneva, da Je Aristofan s tem grdim In neresničnim obrekovanjem, hote ali ne, eden i/mod ključnih sokrivcev za Sokratovo usmrtitev leta kasneje. Aristofan je s to dramo poleg nekaterih sofistov in njihovih dobičkaželjnlh učencev smešil tudi Atence na splošno. Vendar pa s tem še ne moremo reči, da je kakorkoli oskrunil tudi sofistiko samo, kajti bralec mora na koncu vendarle priznati, da razplet komedije na nek način celo povzdigne ta modra In navsezadnje morda celo pravična božanstva. Zgolj interpretaciji namreč je prepuščena odločitev, ali so Oblačice tudi same goljuflvke In koga vse so na koncu prevarale in kaznovale SLOVENSKI KOROŠKI PESNIK (FRAN) HRVAŠKO NAIVNA MESTO UMETNOST NA OBEH SMUČAR. STRANEH TEKAČICA KOLPE MA.IIIIČ BELGIJSKO ZDRAVILIŠKO MESTO EDEN OD HI. /i II t SOV (RING0) FRANCOSKE VE- i S0LJSKE RAKETE PRAVILNOST, USTREZNOST LIVNICA IT. KEMIK (GIUL10) AMERIŠKI IGRALEC KLINE INDIJSKO GLASBILO POKRAJINA V ZAHOD. SLOVENIJI ITALIJANSKA POPEVKA PRISTA NIŠK0 MESTO V JUŽNI F TAl 1.11 POD V SOBI NAJVEČJA ARTERIJA a H ČLOVEKU M0DFRN0 CESTNO VOZILO ŽIVEC ZBIRKA ZEMLJE VIDOV ANGLEŠKI PLEMIŠKI IZiRANA MOŠKI Z NAM 0V ZA BARONA STRANICA VISOKO IN DRUGE VIŠJE GE0METR OBLET PLEMIŠKE STOPNJE LIKA NICO NEM. FILOZOF (IMMA NUEL) ORGAN VIDA MFTRIČNI POUDAREK V0UK ERIKA SLANO JEZERO V KAZAHST POKOJNI PIANIST BERTDN-CEU •0M0Č: ARENAS-mesto in rt na jugu Čila, IGNORANCA-prezir, podcenjevanje, KASSAK-madžarski pesnik (Lajos), METAKSA-grška aro mat it na žgana pijača, SALERNO-pristaniško mesto v južni Italiji, SRETE NA trajna zelika rožnita, TEOMAN-verski blaznež OBJAVE stran 26 OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE RAZISKOVALNO-RAZVOJNIH PROGRAMOV V OBČINI DOMŽALE i. Občina Domžale bo v letu 2007 sofinancirala raziskovalno - razvojne programe v občini Domžale. Vabimo vse fizične in pravne osebe, ki izvajajo programe na navedenih področjih na območju občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe), - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. III. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 614-1/07« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 23.03.2007 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale . Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. IV. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2007. v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po sprejemu proračuna. Župan Toni Dragar OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA DRUŠTEV S PODROČJARAZISKOVANJAIN TEHNIČNE KULTURE Občina Domžale bo v letu 2007 sofinancirala programe društev s področja raziskovanja in tehnične kulture.Vabimo vsa društva, ki izvajajo programe na navedenih področjih na območju občine Domžale in ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - celoten opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe), - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. III. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 614-2/07« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 23.03.2007 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale . Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. ; IV. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2007, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po sprejemu proračuna. Župan Toni Dragar OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA ZALOŽNIŠTVA i. Programe lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe. II. Prijavljeni programi bodo osnova za oblikovanje občinskega programa založništva v letu 2007, ki se bo v celoti ali delno financiralo iz občinskega proračuna. III. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr. - opis programa, - kraj in čas izvedbe programa, - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. IV Prednost pri izbiri bodo imela dela domžalskih avtorjev ter dela specifičnega pomena za občino Domžale. V. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 613-1 /07« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 23.03.2007 na naslov: OBČINA DOMŽALE;, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale . Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. VI. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2007, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po sprejemu proračuna. Župan Toni Dragar OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA DRUŽBENO - SOCIALNIH EN SOCIALNO HUMANITARNIH DRUŠTEV i. Občina Domžale bo v letu 2007 sofinancirala tudi programe družbeno socialnih in socialno humanitarnih društev.Vabimo vsa društva, ki izvajajo dejavnosti na navedenih področjih na območju občine Domžale in ki bi želela pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. II. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe), - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Programi, ki so jih izvajalci že posredovali za leto 2007, bodo upoštevani v okviru tega javnega povabila. 111. Vloge / obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 122-2/07« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 23.03.2007 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. IV. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2007, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po sprejemu proračuna. Župan Toni Dragar OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV SOFINANCIRANJA KULTURNIH PRIREDITEV i. Programe lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe, ki prirejajo kulturne prireditve na območju občine Domžale. II. Prijavljeni programi bodo osnova za oblikovanje občinskega programa kulturnih prireditev v letu 2007 na področju likovne, glasbene, gledališke, plesne in drugih kulturnih dejavnosti, ki se bodo v celoti aR delno financirali iz občinskega proračuna. III. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa, - kraj in čas izvedbe programa, - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev IV. Prednost pri izbiri bodo imele tradicionalne prireditve, prireditve širšega pomena za občino in prireditve s priznano kvaliteto. V. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 610-2/07« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 23.03.2007 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije donite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. VI. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2007, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po sprejemu proračuna. Župan Toni Dragar OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PREVENTIVNIH PROGRAMOV ZA BOJ PROTI DROGAM Občina Domžale bo boj proti drogam. letu 2007 sofinancirala preventivne programe za Vabimo vse pravne in fizične osebe, ki izvajajo programe na navedenem področju na območju občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. 11. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - celoten opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe), - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. Vloge z. obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 122-4/07« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 23.03.2007 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. IV. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2007, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po sprejemu proračuna. Župan Toni Dragar OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DELA Z MLADIMI Programe lahko predložijo vse fizične in pravne osebe, ki izvajajo programe za mlade na področju občine Domžale. , II. Namen programov za delo z mladimi mora biti, da na urejen in organiziran način odvračajo odraščajočo mladino od brezciljnega in nezdravega posedanja po lokalih in jim dajejo smoter in pobudo za medsebojno druženje in izpopolnjevanje prostega časa in življenja. Dosežen mora biti namen vključiti mlade, ki nimajo ambicij ali niso vključeni v druge oblike dela v društvih in organizacijah. III. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr: - opis programa in njegov namen, - kraj in čas izvedbe programa, - število vključene mladine, - predračunska vrednost izvedbe programa. - viri financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev bomo upoštevali zlasti aktualnost problema, ki ga program rešuje, število vključene mladine in delež drugih virov financiranja. V. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 122-5/07« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 23.03.2007 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale . Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. VI. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2007, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po sprejemu proračuna. Župan Toni Dragar OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZA PRIJAVO PROGRAMOV PREVENTIVNIH SOCIALNIH PROGRAMOV ZA MLADE IN SAMOPOMOČNE SKUPINE Občina Domžale bo v letu 2007 sofinancirala programe - preventivne socialne programe za mlade in samo-pomočne skupine. Vabimo vse pravne in fizične osebe, ki izvajajo dejavnosti na navedenih področjih na območju občine Domžale in bi želeli pridobiti sredstva za sofinanciranje teh programov, da pošljejo prijave. II. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - opis programa (cilji, obseg, kraj, čas izvedbe), - predračunska vrednost programa, - viri financiranja in pričakovani delež, občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. III. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 122-3/07« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 23.03.2007 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale . Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. IV. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2007, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po sprejemu proračuna. Župan Toni Dragar SLAMNIK - marec 2007 stran 27 OBJAVE OBČINA DOMŽALE JAVNO POVABILO ZAPREDLOŽITEV VLOG ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE KULTURNIH DOMOVVOBČINI DOMŽALE Vloge lahko predložijo: - lastniki in upravijalci kulturnih domov in letnih gledališč, - lastniki in upravljalci drugih objektov, v katerih so urejeni prostori za kulturne prireditve. II. Proračunska sredstva za obnovo kulturnih domov so namenjena za nujna vzdrževalna dela na objektih in nabavo opreme z. namenom: - preprečevanja propadanja objektov in - izboljšanje možnosti organizacije kulturnih aktivnosti v teh objektih. III. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež in status, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.: - ime in sedež objekta, - starost, lastništvo objekta in opremljenost, - namembnost objekta, - uporabnike objekta, - kulturne prireditve v letu 2006, - večja realizirana vzdrževalna dela na objektu in vložena sredstva v opremo v zadnjih petih letih, - načrt vzdrževalnih del ter nabave opreme v letu 2007, - predračunska vrednost vzdrževalnih del in nabave opreme v letu 2007, - vire financiranja in pričakovani delež iz občinskega proračuna, - drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev. IV. Pri odobravanju proračunskih sredstev za obnovo kulturnih domov bomo upoštevali naslednje kriterije: - izkazana nujnost vlaganja v obnovo objekta ali opreme, - prostovoljno delo krajanov in njihovo angažiranje za pridobitev drugih virov sredstev za vzdrževanje, - odobrena proračunska sredstva za vzdrževanje in opremo objekta v preteklih petih letih in njihova namenska uporaba. V. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 610-3/07« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti najkasneje do 23.03.2007 na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale . Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi«. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 7220-100 int. 152 ali 151. VI. Sredstva bodo razdeljena po sprejetju proračuna občine Domžale za leto 2007, v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po sprejemu proračuna. Župan Toni Oragar Planinsko društvo Domžale Gremo skupaj pd domzale varneje v gore! Planinsko društvo Domžale od marca do junija vabi: datum dli vodja 11.3. Menino planino Jernej Grad 031 264 740 24.3. Stomaz, Kucelj na Čavnu Milan in Uli Jazbec 031 621 366, 041 342921 31.3. Koroiaiki slapovi Tadeja Češka 041 762 502 21.4. Vranja in Skodneno joma Borut in Mateja Peršolja 01 721 57 14 12.5. Kolco Borut in Mateja Peršolja 13.5. Molkov škaf Dušan Prašnlkar 13. S. Golico Jernej Grad 19.5. Grodiska tura MlbaVidali 19.5. Dolina Koroške, Medvedjo jama, Mokrico Milan in Lili Jazbec 031 621 366, 041 342 921 2«. 5. Po Cankarjevi poti od Ljubljane do Vrhnike Tone Lamovšek 031 360 134 9.6. Košutica Jernej Južna 031 246 201 10.6. Dobrač Tone Lamovšek 031 360134 17.6. Raduha in Snežna jama Jernej Grad 031 264 740 30.6. Rdeči rob Borut in Mateja Peršoljo 01 721 57 14 Prijave Planinsko društvo Domžale si pridržujejo pravico do spremembe programa. Prijavnice posamezne gorniške dejavnosti so objavljene na spletni strani www.pdd.si. Prijave sprejema vodja in društvena pisarna. Akcije vodniškega odseka potekajo z osebnim prevozom. Udeleženci vodenih dejavnosti, morajo biti ustrezno telesno pripravljeni in opremljeni ter upoštevati navodila organizatorja in vodje. Gorniško svetovanje in Izposoja Članom dajemo brezplačne informacije o izvajanju gorniške dejavnosti, svetujemo o izbiri in načrtovanju izletov, posredujemo napotke glede varnejšega gibanja in izbora ustrezne opreme. V društveni knjižnici si lahko brezplačno izposodite večino strokovne literature, vodnikov in zemljevidov slovenskih gorskih skupin. V kolikor se šele začenjate ukvarjati z zahtevnejšim gorništvom oziroma s hojo in plezanjem po zelo zahtevnih poteh, kjer je priporočena uporaba samovarovalnega sestava (plezalni pas, čelada, zaviralna ploščica, vrv, dve vponki, zaščitne rokavice ob ustrezni osebni opremi) si lahko za posamezno turo sposodite društveno opremo. Izposojamo tudi lavinski žolni. Opozarjamo na znano dejstvo, daje opremo treba znati tudi pravilno uporabljati, kar se lahko naučite na vodenih turah. O izposoji se dogovorite v času uradnih ur. Informacije Planinsko društvo Domžale p. p. 66 Kopališka cesta 4 SI 1230 Domžale uradne ure: sreda od 19. do 20. ure, četrtek od 10. do 12. ure spletni naslov: http://www.ptld.si, info « pdtl.si Občina Domžale, na podlagi 23. in 24. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04 in 62/06), javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen v Slamniku dne 17.11.2006 in na spletni strani Občine Domžale www.domzale.si, objavlja PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA DODFI ITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 68. MAŠIČ Elvisa 270 69. STOJC Barbara 270 70. KARNER Petra 270 71. ŠLJ1VAR Senika 265 72. DŽAFIČ Irfet 260 73. KNEZEVIC Marica 260 LISTA A Lista A je bila oblikovana za stanovanja, namenjena za oddajo v najem udeležencem razpisa, ki glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem niso zavezanci za plačilo varščine. V skladu z razpisom bo 5 stanovanj dodeljenih udeležencem razpisa z liste A. 74. RAM1C Mehmed 250 30. JAMŠEK Aleš 410 75. SVETE Zofija 235 31. ŠINIGOJ Urška 390 76. KAVŠEK Milena 220 31. ŠUŠTAR Andreja 390 77. FAZL1U Hajrush 210 31. ŠUŠTAR Petra 390 78. ŽLOF Milena 190 34. CUPAČ Božo 390 79. DJUR1ČIČ Nataša 180 35. SLAPAR Željka 390 36. GABROVŠEK Tadej 380 LIOIH D Lista B je bila oblikovana za stanovanja, namenjena za oddajo v najem udeležencem razpisa, ki so glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem zavezanci za plačilo varščine. V skladu z razpisom bodo 3 stanovanja dodeljena udeležencem razpisa z liste B. 37. NEBIHI-GECI Dafina 370 prosilka/prosilec Število točk 38. KLOPČ1Č Štefanija 370 1. JERAS Nataša 595 39. KOBAL Ljubica 370 2. VUKAJLOVIC Suzana 580 40. DŽAF1Č Edin 360 3. ZAVRL Marjana 580 41. MULALIC Emir 360 4. GREGORIN Natalija 570 42. ETEMAJ Mustafa 360 5. DEPOL1 Mirsada 550 43. ŠINIGOJ Jožica 360 irosilka/prosilec število točk 6. BORIŠEK Natalija 530 44. ( iA.IK ' Suzana .350 7. FISTER Suzana 500 44. VIDMAR Sabina 350 I. HEFERLE Nina 460 8. ILIČ Ružica 500 46. ILIČ Milan 350 2. PODJED Barbara 440 9. DESPOT Gordana 490 47. MISLIMI Mikerem 340 3. FRUNKELJ Helena 390 10. GRILJ Milena 490 48. ANTONIN Alenka 340 4. ŠESTAK Damir 380 II. ŠTRUKELJ Veronika 485 49. MUŠIČ lzeta 340 5. VIIŠLJENOVIČ Marija 260 12. HRŽENJAK Tomislav 480 50. ROPIČ Jožica 340 6. PETROVIČ Jadranka 200 13. HABAS Lilaa-Carmene 480 51. DELIČ Sanela 335 Jdeleženci raznisa z doseženim enakim števi- 14. FOTTVEC Katarina 480 52. MUŠIČ Edina 325 lom točk imajo prednost pri razvrstitvi po naslednjih prioritetah: 1. mlade družine in mladi; 2. družine z večjim številom otrok; 3. prosilci, ki so se več kot dvakrat uvrstili na prednostno listo upravičencev na prejšnjih razpisih; 4. prosilci z daljšo dobo bivanja v občini Domžale. Udeležencem razpisa bodo osebno vročeni pisni odpravki odločb o uvrstitvi oziroma ne-uvrstitvi na prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem oziroma sklepi o zavrženju vloge. Udeleženci razpisa imajo pravico do pritožbe na župana Občine Domžale v roku 15 dni od dneva vročitve pisne odločbe oziroma sklepa. Pritožba se vloži pisno na naslov: Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. OBČINA DOMŽALE 15. DEISINGER Miroslav 470 53. KAHRIMANOVIČ Jasmin 320 15. RA.IHART Peter 470 54. KOČAN Nazif 320 17. PUCKO Mojca 470 55. MUHTARI Ahmct 320 18. FARIČ Edita 470 56. TRAPIČ Nevenka 315 19. LUNDER Christina 460 57. OKIC Amira 310 20. PERNJEK Davor 455 58. HRIBAR Barbara 310 21. ŠTERGELJ Tina 455 59. V1LAR Silva 310 22. KRALJ Katica 450 60. VEL1Č Anesa 300 2.3. KOTAR Ksenija 440 61. ALAGIC Kadira 300 24. CUL1BRK Ranko 440 62. HRIBAR Maja 300 25. LUNAR Anja 425 63. FOTIVEC Mojca 290 25. TRAPIČ Radmila 425 64. DURAKOVI0 Emina 285 27. ČERNE Suzana 420 65. DŽAFIČ Ismet 280 28. ŠINKOVEC Anica 415 66. AVBELJ Anica 280 29. VANJEK Marjana 410 66. FIDORRA Vida 280 Občina Domžale in Javno komunalno podjetje Prodnik obveščala da bo v občini Domžale od 26. do 30. marca 2007 pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Kosovne odpadke na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavite poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, ki jih odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Enako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja. VETERINARSKI DOM DOMŽALE d.o.o. Cesta talcev 10, 1230 Domžale Cepljenje psov proti steklini Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, Območni urad Ljubljana, izdaja po uradni dolžnosti na podlagi 45. člena Zakona o veterinarstvu odločbo o sistematičnem stanju bolezni in cepljenj živali v letu 2007. Splošno cepljenje psov proti steklini v občini Domžale bo organizirano po naslednjem razporedu: PONEDELJEK 19. marec 2007 09.00-09.45 Dragomelj 10.00- 10.45 Pšata 11.00-11.30 Selopri Ihanu 11.35-12.30 Ihan 13.00- 13.30 Prelog TOREK 20. marec 2007 09.10-09.30 Nožice 09.45- 10.15 Homec 10.25- 11.00 Preserje 11.15-12.15 Radomlje 12.30- 13.00 Rova 13.15 - 14.00 Jarše SREDA 21. marec 2007 09.00 - 09.30 Vir 09.40- 10.00 Količevo 10.10-10.30 Češenik 11.00- 12.00 Dob 12.15-13.00 Žeje - Sv.Trojica ČETRTEK 22. marec 2007 09.00 ■ 10.00 -10.45 ■ 12.00 -12.45 - 09.45 Krtina 10.30 Zalog pod Sv.Trojico 11.45 Studa 12.30 Depala vas 13.45 Domžale pri Lukan Dragomelj pri Luku Mivšku, Pšata 36 pri Mihaeli Flerin, Selopri Ihanu I pri gasilskem domu pri Francu Bitencu, Prelog 4 pri Jakobu Grašiču, Gostičeva 28 pri gasilskem domu pri Alojzu Černivcu, Kamniška 36 pri Krajevni skupnosti Radomlje pri gasilskem domu pri gasilskem domu pri Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir pri Centru požarne varnosti Domžale pri Janezu Gaberšku pri Krajevni skupnosti Dob pri gasilskem domu pri Simon Francu, Krtina 37 pri Kepec Vinku, Zalog 5 pri gasilskem domu pri Pavovcu, Depala vas 16 Veterinarski dom Domžale, ( 'csla talcev 10 Cepljenje psov za zamudnike je na krajih ter mestih v rednem cepljenju. PONEDELJEK, 26. marec 2007 14.00 Krtina 14.40 Ihan TOREK, 27. marec 2007 14.00 Nožice 14.30 Homec 15.00 Rova 15.30 Radomlje 15.00 Selo pri Ihanu 15.15 Pšata 15.30 Dragomelj 16.00 Količevo 16.15 Dob 16.45 Jarše 17.15 Domžale Ne pozabite prinesti s seboj izkaznice o cepljenju psov. Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti bolezni, ko ti dopolnijo tri mesece starosti, breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi. Najpozneje ob cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom. Posamezno cepljenje lahko opravite v VETERINARSKEM DOMI DOMŽALE, CESTA TALCEV 10, vsak delavnik od 7,- 12. ure in od 17. do 18. ure ter v sobotah od 07. do 9. ure. Stroški cepljenja so 32.55 EUR Veterinarski dom Domžale Obvestilo Lovska družina Domžale obvešča lastnike zemljišč znotraj lovišča LD Domžale, da je naslov za prijavo škode po divjadi: LD Domžale, Kolovec 3,1235 Radomlje Policijska postaja Domžale Kronika je E 22. februar - VLOM V HIŠO Na Kolovški na Rovah je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo. Storilec je odnesel 800 UR. denarnico z dokumenti in več osov zlatnine. Materialna škoda znaša okoli 4.000 EUR. 27.februar - TATVINA KOLES V DRAGOMLJl IN DOMŽALAH V Dragomlju je neznani storilec z dvorišča stanovanjske hiše ukradel odklenjeno moško gorsko kolesa znamke Nakamura, rdečo bele barve, na 24 prestav, materialna škoda znaša okoli 200 EUR, odklenjeno moško kolo znamke FRERA. bele barve, je bilo ukradeno tudi na Mestnem trgu v Domžalah. 1. marec - VLOM V TRGOVINO, POSKUS UNOVČITVE PONAREJENEGA BANKOVCA Neznani storilci so se z osebnim avtomobilom znamke AUDI A4 Karavan v zgodnjih jutranjih urah pripeljali Domžale ter vlomili v trgovino s tehničnim blagom. Pri tem je dva storilca zalotil lastnik prodajalne, ki ga je prebudil alarm. Vlomilca sta uspela pobegniti z vozilom v smeri Vira, kjer sta iz vozila padla motorna žaga in klešče za železo. Z ogledom je bilo ugotovljeno, daje storilcem je uspelo odtujiti iz prodajalne tri motorne žage znamke Husqvarna. motorno žago znamke Poulan hobi, električno žago znamke Poulan hobi, 2 x škarje za živo mejo znamke Husqvarna, škarje za živo mejo znamke Partner ter električne škarje za živo mejo znamke RQZCAR Cvetličarna v Vele Domžale Tel.: 72-11-481 W POROČNI ŠOPKI IN DEKORACIJE WCVETJE W LONČNICE W ARANŽIRAN JE DARIL WŽALNI VENCI. IKEBANE UjfflfUHf f /Jt< t.i V spomin Mariji Rode Skrbnost, skromnost, delavnost in dobrota. To so besede, ki najbolje opišejo mojo pokojno staro mamo Marijo Rode, od katere smo se zadnjič poslovili 7. februarja 2007 na pokopališču v Ihanu. Tiho je stopala skozi hodnik življenja in tiha žalost je obdala vse, ki smo jo imeli radi. Rojena je bila 20. 10. 1918 na Brdu pri Ihanu, kot druga najstarejša hči v družini s petimi otroki. To je bila čas, ko je bila Evropa še vedno v vojni, čas pomanjkanja in čas negotovosti. Tudi pri mami Mariji nesrečna usoda ni skoparila s preprekami in preizkušnjami. Že v radi mladosti ji je umrla mati in 7 let kasneje je kot štirinajstletno dekle odšla z doma. Delo in tako rekoč svoj drugi dom si je našla pri znani domžalski industrijski družini Obervvalderjevih, kjer je skrbela za njihova dva sinova in prijela za vsako delo in hišno opravilo. Mici jim je tako prirasla k srcu, daje v njenih kasnejših letih življenja potomec te avstrijske družine ni nikdar pozabil obiskati. To kratko obdobje osebne sreče je prekinila druga svetovna vojna, ki ji je vzela edinega brata. Z izselitvijo in odvzemom premoženja Obervvalderjevim po koncu vojne pa je Marija začasno izgubila tako delo kot tudi iskrene prijatelje. A že pred tem je v njeno življenje posijal žarek sreče. Dobila je novo službo in spoznala svojega bodočega moža Franca, s katerim sta s skromnimi sredstvi ustvarila dom in številno družino. Vendar njena družina niso bili samo mož in otroci. To so bili tudi številni ihanski šolarji, za katere je v mrzlih, snežnih zimskih jutrih zgodaj vstajala, jim očistila pot do šole in poskrbela, da se je pouk odvijal v toplih učilnicah in da so učenci dobili malico. Njene slavne »koslanke« se spominjajo generacije šolarjev, katerih otroci sedaj obiskujejo isto šolo, v kateri je delala Marija. Njena družina je bila tudi rejenka Metka, ki jo je mama nesebično vzela za svojo in ji pomagala, to smo bili navsezadnje vsi njeni vnuki in pravnuki ter ostali, katere mamino široko srce vzelo za svoje. V nesreči in preizkušnjah se pokaže, kdo je velik in dober človek. Moja pokojna stara mama je to bila. Nikoli ni obtoževala, nikoli negodovala, nikoli obupala. V vsem tem je bila in vedno bo naš vzor. Vsi, ki smo jo poznali, lahko s ponosom rečemo: »Da, poznal sem Rodetovo Mici«. Zbogom mama, zbogom.« Vnuk Jernej Flymo. Materialna škoda znaša okoli 4.000 EUR. Isti dan so policiste obvestili iz banke v okolici Domžal, da so ugotovili pri menjavi denarja ponarejen bankovec za 200 EUR. Na kraju so policisti ugotovili, da je mladenič iz Sevnice poskušal unovčiti ponarejen bankovec za 200 EUR, ser. št. S00150714378, katerega je uslužbenka banke prepoznala kot ponaredek. Policisti so osumljencu bankovec zasegli in ga poslali v ekspertizo, na podlagi katere bodo zoper osumljenca ustrezno ukrepali. 2. marec - PRETEP V DOMŽALAH Pred gostinskim lokalom v Domžalah na Ljubljanski cesti je prišlo do pretepa. Neznanci so pretepli dva mladeniča iz Jarš. Eden je zadobil lahke, drugi pa hude telesne poškodbe in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnico. Med pretepom je bil na parkirišču poškodovan tudi osebni avtomobil, na katerem je nastala materialna škoda ki znaša okoli 2500 EVRO. 3. marec - VLOM V FRIZERSKI SALON V Domžalah v SPB-ju je bilo vlomljeno v frizerski salon. Storilec je odtujil denar in prenosni računalnik znamke H P. Skupna materialna škoda znaša 2000 EUR. Policisti prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih ali pa jim pozornost vzbudijo sumljive osebe, naj informacijo takoj sporočijo na PP Domžale, tel. št. 01 724-65-80, na brezplačno št. 113 ali na brezplačni anonimni telefon 080 1200. Martin TERGLAV, vodja varnostnega okoliša Zahvala Ob požaru 2.3. februarja ob 19. uri v SPB, ki ga je zanetil nekdo v drugem nadstropju se moram zahvaliti vsem gasilcem, ki ste pomagali mojo mamo rešiti iz 10. nadstropja SPB, ko je v njem gorelo. Ob mojem prihodu pred blok sem povedala varnostniku, da me je mama klicala, naj ji pridem pomagat, ker jc v njenem stanovanju polno dima in ne more dihat (stara je 78 let). Varnostnik se jc nemudoma odzval in to sporočil gasilcem, ki so nemudoma odšli po mamo in jo varno pripeljali iz bloka. Medtem so gasilci poklicali tudi reševalno vozilo, ki se je tudi z zdravnico in tehnikom nemudoma pripeljalo pred blok in mamo odpeljalo v zdravstveni dom. V njenem imenu se zahvaljujem vsem gasilcem, zdravnici, zdravstvenem tehniku in tudi policiji. Mojca BOLEČINA Kako boli, A v srcu skeli, Kako boli, 0, dragl.ker te nI. Brez tebe je težko živeti. 0 sreči več ne da se peti. Le mračen svet se ml zdi, In tebe. SIMON, nazaj si želi. k upaj midva segla sva, Res, prav tja do neba. Cesta, ki pelje do tebe. Enkrat pripelje tudmene. Jana Jene Med zvezdami zapisano tvoje ime. zapisano v srce. Na rob spomina pripeto spoznanje, da zame vedno bo sveto. Nič ga ne more umazali, nič njegovi ceni več pridati. (M.K.F.) ZAHVALA V 93. letu starosti nas je 13. februarja 2007 nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, ded, praded, bratranec, svak in stric MIROSLAV FLERIN iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče ter izrečeno sožalje. Hvala sindikatu Heliosa ter podjetju Fotona. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na pot slovesa. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in tolažilne besede, pevcem, pogrebni službi Vrbančič ter vsem, ki ste kakorkoli prisostvovali pri urah slovesa. Vsi njegovi Ko zaželimo si tvoje bližine, gremo na mirni kraj tišine Trenutke s teboj podoitvtmo, v spominih naprej skupaj živimo ZAHVALA V oseminpetdesetem letu starosti nas je za pustila DANICA GOLIČ roj. Ogrinc Iskreno se zahvaljujemo Domu upokojencev Domžale za požrtvovalno skrb v času njene bolezni. Pogrešali te bomo. Vsi njeni V naših srcih si, Ciril. Pogrešamo Te močno. ZAHVALA V 82. letu starosti je v Bogu zaspal dragi brat, stric in svak CIRIL LEBAN Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom. Iskrena hvala osebju Onkološke in Infekcijske klinike v Ljubljani. Hvala tudi gospodu župniku Janezu Kvaterniku za lepo opravljen pogrebni obred, praporščakom in pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Nečakinja Darija in vsi Tvoji Leta minevajo, a spomini ostanejo. Minilo je pet let, odkar seje prerano ustavilo Tvoje srce FRANC MAJDIČ Karlovškova 10, Domžale Vendar v naših srcih boš vedno živel. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate. v> ' ^ Telo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpi. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta, starega očeta in tasta JANEZA NOVAKA po domače Joželčkovega Jankota iz Sp. Jarš pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, druge namene ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Janezu Kvaterniku, POD Jarše - Rodica, vsem gasilcem, praporščakom, pevcem in trobentaču za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste bili z nami v času njegove bolezni. Hči Marjeta z družino Vsaka mama je prava mama. dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. ZA II VALA Z bolečino sporočamo, da je 4. februarja 2007 v devetinosemdesetem letu prenehalo biti srce naše ljube mami, mame, sestre, tete, tašče in naše Mici MARIJE RODE rojene Mišvelj (1918 - 2007 ) iz Ihana Iskreno se zahvaljujemo vsem, sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in krajanom, sodelavkam »VELE«, ki sojo spremili k zadnjemu počitku, in za izrečena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi nadškofu dr. Perku in domžalskemu kaplanu, g. Boštjanu, za lep cerkveni obred, domačemu župniku, g. Pozniču, za duhovno oskrbo na domu ob prvih petkih, cerkvenim pevkam za lepo petje, ministrantom ter zakristjanu Marjanu. Hvala zdravstvenemu osebju KC - C. I. T. za vso nego v času njene bolezni. Posebej pa hvala vsem, ki se boste v molitvi spominjali nanjo. Vsi njeni Dom, poln tvojega nam je spomina. Zakaj, zakaj, pot ta ti je bila edina'.' Zelo pogrešamo te mi. Za vse, še enkrat hvala ti. Spočij si trudne zdaj oči, Saj ločitev ta. za vedno ni. ZAHVALA V 71. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, ati, stari ata, brat in stric ALOJZIJ PIRNAT z Vira pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Zvezi borcev NOV Vir, KS Vir, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, denar za cerkev in za maše in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Lepa hvala tudi dr. Poloni Burja in patronažni sestri Romani Pirnat za vso pomoč. Hvala gospodu župniku Jožetu Tomšiču za lep pogrebni obred. Hvala tudi PD Domžale, Borutu Peršolji in KS Vir, Lovru Lončarju, za lep nagrobni govor in Kranjskemu kvintetu, nečakom in nečakinji za lepo poslovilno petje. Zahvala tudi vsem praporščakom in vsakemu posebej hvala. Žena Vera in sinova z družinama V SPOMIN Dne 23. februarja 2007 je poteklo peto leto, kar smo izgubili našo drago ženo, mamico in sestro SILVO PEROVŠEK iz Nožic Hvala vsem, ki seje spominjate in obiskujete njen grob. Za njo žalujemo: mož Vinko, hčerki Breda in Silvana, sestri Marta in Boža ter ostalo sorodstvo. n Niti zbogom nisi rekel, niti mkc nam podat, smrt u vzelo je prehitro, o v naših srcih boS ostal. V SPOMIN Štiriindvajsetega marca mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi JANEZ HAFNER Ne moremo se sprijazniti s praznino, ki je nastala ob Tvojem odhodu v večnost. Vse okoli nas spominja nate, zato si vedno z nami. Pogrešamo te! I Ivala vsem. ki se ga spominjate, vsem, ki postojite ob njegovem grobu ali mu prižgete svečke. Šc enkrat hvala vsem in vsakemu posebej! Vsi njegovi Eno leto že v grobu spiš. a v naših srcih še živiš. Solze, žalost in bolečina te zbudila ni. ostala je le praznina, ker te med nami ni. V SPOMIN CIRILU SONCU s Pšatc 10. marca mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga. solze lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, pradedka, brata in strica MARTINA SUŠNIKA Vir, Cufarjeva 14 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše ter darove za cerkev, podarjene sveče in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. I [vola lepa Čebelarski družini Krtina in govorniku g. Marjanu Koder-niiinti, župnikoma g. Jožetu Tomšiču in g. Janezu Gerčarju za opravljen pogrebni obred, pevcem, sodelavcem I Ipravne enote Domžale, podjetju Termit d.d. Ihan, pogrebni službi Vrbančič ter sosedi Milici za pomoč. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, hčeri Martina in Olga z družinama, vnuki Sabina, Brigtta, Matjaž in Miha, pravnuki Tcja, lima, Žiga in Maks, brat Franc in sestra Dorca / družinama ter ostalo sorodstvo. I J Kdo bo zdaj kitaro nam igral? Le kdo nam zdaj kot ti bo peti znal? 'Enkrat, ko srečava se tam, kjer sam si zdaj -Morda dobim odgovor - le zakaj? Edino vem, da lep spomin nate večno bo ostal. Nihče le bolečine mi vzeti ne bo znal! ZAHVALA Če imaš nekoga rad, nikoli ne umre. samo daleč, daleč je... V SPOMIN MARJETI GROJZDEK Prvega marca je minilo drugo leto, ko smo morali sprejeti kruto resnico, da te ni več med nami. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in ohranjate spomin nanjo. Sin Marjan, hčerki Metka in Marta z družinami Vsa leta si delal, pošteno živel, potem pa si tiho zaspal Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal V SPOMIN HERMANU RIBIČU iz Domžal Devetega marca je minilo 5 let, odkar si nas zapustil, a spomin nate ostaja v naših srcih. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižgete svečko. Vsi njegovi Leto dni že v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ni dneva, ne noči. da ne bi bil med nami ti. Solza žalosti in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli V SPOMIN 23.2. je minilo eno leto, odkar nas je zapustil TOMAŽ PRELOVŠEK z Vira, Jurčičeva II Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete sveče in ohranjate spomin nanj. Vsi njegovi ZAHVALA Poslovila seje najina mama PAVLA LOŽAR Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za sveče in izrečeno ustno in pisno sožalje. Bojan in Drago ter njeni Bolj, ko sc daljša čas ločitve, bolj se krajša čas združitve. V SPOMIN 26. marca bo minilo 15 let, odkar nas je zapustil ljubi mož, oči in ata IVAN RODE (p.d. Kordinov s Skrjančevega) Ivan, pogrešamo Te. Kako je izgubiti ljubljeno osebo, razume samo tisti, ki to doživi. Imaš 6 vnukov, od katerih jih 5 nisi videl, a vseeno spoštljivo sprašujejo o Tebi in Ti prižigajo sveče. Hvala vsem, ki se ga kakorkoli spominjate. Mirno počivaj. Vsi Tvoji V mračnem dnevu, v temni noči, srce v spominu nate zadrhti. ker te ni. In vemo. da od tam ni poti. kjer srce tvoje zlato že peto leto mirno spi. V SPOMIN ALOJZ GREGORIN 21.3.2007 je minilo 5 let, odkar si nas zapustil, a spomin nate še vedno ostaja v naših srcih. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate svečke. Hvala ti za vse. Žena Milena, hčerki Simona in Barbara z družinama V naših srcih ti naprej živiš. zato />ol nas vodi tja. kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina. vnuka, nečaka in bratranca NEJCA GNIDICA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vzgojiteljicam Vrtca Urša, sodelavcem in prijateljem za podarjeno cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, ker ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Tako tiho. skromno si trpel, takšno tudi si življenje imel. zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. Z neizprosno boleznijo seje boril in nas 20. februarja v 62. letu tiho zapustil naš dragi brat. svak, nečak in stric FRANC BANKO iz Sentpavla 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu pomagali v času njegove bolezni in mu stali ob strani v njegovih najtežjih trenutkih. Hvala vsem za izrečena sožalja, sveče, sv. maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Hacetu in patronažni sestri Marjani za pozorno zdravstveno oskrbo na domu ter osebju Onkološke klinike. Zahvala tudi pevcem za sočutno zapete pesmi in g. kaplanu Mateju za lep pogrebni obred. Vsi njegovi Ob boleči, nenadomestljivi izgubi ljubljenega sina, brata in vnuka KLEMENA GORENCA izZaboršta pri Domžalah, študenta Biotehniške fakultete le zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem OŠ Preserje pri Radomljah, sosedom, prijateljem, sošolcem, učiteljem, znancem, vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se za ustna in pisna sožalja, finančno pomoč, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. kaplanu, pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba, pevcem, posebej Evi Čeme, hvala za čutno zaigrano Tišino. Vsakemu posebej in vsem skupaj le mala beseda z velikim pomenom - hvala! V nesreči spoznaš prijatelja - veliko jih imamo, hvala vam! Vsi njegovi Rojenice so ti v zibko položile, da si nenadoma nekega 15. marca prekinila sanje, podrl seje svet. Poslovila seje naša OLGA. Hvala tistim, ki so imeli toliko življenjskega obzorja in sočutja, da so znali razumeti. Hvala tistim za topel stisk roke. Še vedno te neizmerno pogrešava. Marina in Jože IZ NAŠIH VRTCEV IN ŠOL* Osnovna šola Dragomelj Učenci in učitelji Osnovne šole Dragomelj vas v torek, 13. marca 2007, ob 18.30. uri vabimo v Gabrov gaj za našo šolo < na prireditev ob gregorjevem, Po Pšati bomo spuščali osvetljene makete v čast sv. Gregorju, kije "metal luč v vodo". Na gregorjevo se tudi "ptički ženijo", zato vas vabimo, da skupaj z nami zapojete nekaj ljudskih pesmi v pozdrav pomladi. Dobrodošli! Turistično društvo Jarše - Rodica vabi na gregorjevanje v nedeljo, 11. marca, 2007 ob 18. uri pri Osolinovcm mlinu v Srednjih Jaršah praznovanje dneva žena in materinskega dneva v petek, 16. marca 2007, ob 18. uri v Kulturnem domu (iroblje. Sodelovali bodo učenci OŠ Rodica. muzikantjc in Kamniški koledniki, pripravili pa bomo tudi razstavo vezene posteljnine ter gobelinov. Vljudno vabljeni KULTURNO DRUŠTVO IHAN vabi na tradicionalno pomladno prireditev VALČEK ZA MAMO. Prireditev bo v petek, 23. marca 2007, ob 19.uri v dvorani Doma krajanov v Ihanu. Vabljeni. Ai£>£> Slamnikarska 4, Domžale (bivša ind. prodajalna Univerzale) Tel.: 01/721 10 22 •barve, laki in pribor mesalnica barv za avtoličarje in pleskarje • izdelki iz tehnične gume in plastike • brezazbestni program • delovna zaščitna sredstva Popestrite vaš dom z barvami! KLINIKA ZA MALE ŽIVALI HA W VETERINARSTVO VW TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od S. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na telefonsko številko 01/5655120 wá Mercator Center Domžale Dogodki v marcu 2007 V soboto, 10, marec od 13. do 18. ure Postanite obraz prvega slovenskega boba v akciji "I feel SloBob!" V sredo, 14. marec od 17. do 19. ure Ustvarjalna delavnica. V petek, 16. marec ob 17. uri Glasbena pomladna vrtnarija -glasbeno animacijska predstava. V sredo, 21. marec ob 17. uri Izdelava vaze - otroška ustvarjalna delavnica. V petek, 23. marec ob 17. uri Tu je pomlad - igrana predstava. V sredo, 28. marec ob 17. uri Slikarske urice - otroška ustvarjalna delavnica. V petek, 30. marec ob 17. uri Lutke pripovedujejo - tematska lutkovna delavnica. 4%A i ISO 9001 Želite spoznati podjetje, ki svojo dolgo tradicijo dopolnjuje s sodobnimi pristopi in tehnologijami, hkrati pa se ukvarja z malo in veleprodajo? KIMI, podjetje za proizvodnjo in prodajo kemičnih izdelkov, se ukvarja z izdelavo čistil, pralnih in pomivalnih sredstev, sredstev za nego in vzdrževanje avtomobila, protizmrzovalnih sredstev ter čistil za mlekarstvo in živilsko predelovalno industrijo in drugih sorodnih izdelkov. Če vse naštete izdelke razdelimo po različnih dejavnostih, ugotovimo, da KIMI pokriva področja avtomobilizma in industrije, gostinstva in hotelirstva, živilske industrije ter domača gospodinjstva. V KIMI-ju se osredotočajo na proizvodnjo izdelkov za tuje blagovne znamke (Petrol, Mercator ...), veliko pozornosti pa posvečajo tudi trženju lastne blagovne znamke. To pomeni, da je velika verjetnost, da sle KIMI jeve izdelke že uporabljali; če ne doma, ko ste čistili takšne ali drugačne površine, pa verjetno ob odmrzovanju ali čiščenju svojih jeklenih konjičkov. Če predstavljamo področja s katerimi se v KIMI-ju ukvarjajo, ne moremo mimo svetovanja na področju higiene in koncepta HACCP. Poleg tega so s pridobitvijo certifikata za sistem vodenja ISO 9001 leta 1996, tudi v strokovnem merilu dokazali vrhunskosl. Njihova skrb za zagotavljanje kakovostnih izdelkov in storitev je pri KIMI-ju nerazdružljivo povezana s spoštovanjem poslovnega in naravnega okolja. Skratka, KIMI deluje na tistih področjih, kjer lahko predstavi najboljšo ponudbo Pomembno mesto v podjetju KIMI v "maloprodajni obliki" zaseda industrijska prodajalna v trzinski industrijski coni, kjer najdete celoten program izdelkov blagovne znamke KIMI na enem mestu; čistilna in pomivalna sredstva za kuhinje, sanitarije, objektno higieno, detergente za pranje perila, mehcalec, tekoča mila za roke, destilirano vodo za likalnike, avtošampone in tekočino za vetrobranska stekla... Tu so tudi izbrani izdelki drugih priznanih proizvajalcev: čistilo in pripomočki za čiščenje, higienski izdelki iz papirja, kozmetika in sredstva za osebno nego. Pestra je tudi ponudba astil v večji embalaži za higieno v velikih kuhinjah in objektno higiene za gostince in čistilne servise. V trgovini vam ponujajo vrsto ugodnosti in akcij in to vsak mesec. Na tem mestu poudarimo možnost polnjenja izdelkov KIMI v prineseno embalažo po zelo ugodnih, nižjih cenah, ter 10% popust za upokojence, ki velja vsak prvi in drugi delovni dan v mesecu. Oglasite se v IOC Trzin in obiščite KIMI-jevo trgovino vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Vljudno vabljeni! PRIJAZNO. KIMI. Prisrčno vabljeni! Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00 Pomlad prihaja, zeleni in trata v rožicah cveti. Vrt bo trebauredit, prekopat ga, potem - sadit... priie*ni na*«*'1 Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 19. 3. 2007, v navedenih M Centrih tehnike in gradnje: • MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCT Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35 • MCT Ptuj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92 * Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in instalacijski materiali. Korito z zalogo vode, 50 cm 3,49 EUR 836f Tekoče gnojilo Plantella List za zelene rastline, 1 liter, visoko kakovostno tekoče gnojilo, obogateno z vitamini za gnojenje vseh vrst sobnih, . okenskih, balkonskih in vrtnih rastlin ter lenja Kotna brusilka 1 Einhell Bavaria BWS 230/3 2000 W, premer brusne plošče 230 mm, št. obratov v prostem teku 6000 obr./min., dodatni ročaj, ključ z menjavo plošče, vrtljiv ročaj za 90 stopinj levo ali desno, Soft Start Škropilnica Solo 425 15 litrska, profesionalna škropilnica za vrt, sadovnjak vinograd 9,00 EUR 23.724?'' 36,44 EUR 8.732?1 Izkoristite tudi ugodno ponudbo izdelkov bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter izdelkov zabavne elektronike, ... ter ponudbo gradbenih - izolacijskih materialov in ostalih izdelkov iz tehničnega programa, ki so na zalogi.