Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2006 352(497.4 Ivančna Gorica) 120060163,3 KNJIŽNICA IVANČNA GORICA CESTA II. GRUPE ODREDOV 17 1295 IVANČNA GORICA COBISS s öo/>/v /jf-y^ji/jct Icj&u t jrž ¿'yi f/jci rjri ci- O'o / / ^Jk Foto: Nataša Erjavec ft www.interalta.si PVC OKNA 1!S VRATA Pe Novo mesto, tel.: 041/846 034 Interalta d.o.o.. Stegne 21c, Ljubljana tel.: 01/511 16 24, fax: 01/511 15 43 Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja! Tomaž Oven s.p. Pot v resje 1 GSM: 031/679-079 IZDELAVA IN MONTAŽA 1295 IVANČNA GORICA Teliax: 01/7878-266 SENČILA OVEN rumi ■laaoKsccxadi IGNAC CUGEU s.p. Stična 102, t Vrata (vančna Gorica tel./faks: 01/7878 535 gsm: 041/757 055 120060163,3 Iz Jernejeve malhe S pomladjo kot z jutrom začnemo razmišljati, kaj bo skozi dan oziroma kaj bo skozi leto. V okolju, kjer živimo, se bodo vedno dogajale st\>ari, ki jih z veseljem pričakujemo, mimogrede pa nas bodo doleteli dogodki, ki bi jih najraje prezrli. Na osebnostnem področju se bomo srečevali s prijetnimi jubileji, na širšem pa bomo pristajali na skupna težko pričakovana dejanja, za katera smo se zavzemali in prisegali na potrebnosti. V tem letu se bomo spomnili našega zeliščarja gospoda Ašiča, ki je dolga leta deloval v stiškem samostanu, iskal iz zemlje, rastlin in zraka pomembne sestavine, ki bi človeku lajšale življenje, mu povrnile telesno zdravje in obogatile duševno življenje. Kar sto let je minilo, odkar je plemeniti gospod Simon s svojim poslan -st\'om prišel na svet. Življenjska pot ga je v burnih časih pripeljala v Jurčičevo deželo, kjer nam je ostal v večnem spominu, sklonjen, v beli meniški obleki, z nepogrešljivo košarico zelišč in prijaznim pogledom ter besedo za vsakega mimoidočega. Nepozabni so spomini na svetovno znanega človeka. Posebni spomini so tesno vezani na gospoda opata in najožje sodelavce, zato smo vsi, ki smo ga poznali in ga prepoznavamo preko del, še kako pripravljeni, da se mu ob stoletnici rojst\>a zahvalimo. Njegov lik bomo obeležili in mu kot hvaležni ljudje postavili spomenik, ne le v doprsni podobi, temveč ovenčanega z deli, ki naj bi vsakega obiskovalca stiškega samostana navdihovala z delom, ki nam ga je zapustil prijazni menih. Ko že govorimo o medicini in zdravljenju, je prav, da se spomnimo tudi ambulantnega zdravljenja in možnosti naših občanov, da pridejo do najnujnejših uslug primarnega zdravstva. Zdravstveni dom v Ivančni Gorici seveda deluje v ne najboljših materialnih pogojih, saj se ugotavlja neekonomičnost in utesnjenost prostora, tu pa so še druge težave, kot so pomanjkljiva in neposodobljena delovna sredstva, težave z delovnim kadrom in v tej z\>ezi s samo organizacijo dela. Na občinskem svetu je na vse te težave župana in svetnike opozoril direktor Zdravstvenega doma. Prebivalci Zagradca z okolico želijo, da zdravstveni dom ponovno zaživi in da mu vdahnejo pomembno zdravstveno vlogo. Prav gotovo bomo iskali rešitve že takoj, ko nas bo obiskal minister za zdravje g. Bručan; predstavili mu bomo namreč normative in standarde, ki govorijo v prid dodatnemu zdravniku v naši primarni mreži, saj se je število prebivalcev v občini povečalo. Za zdaj naj le povemo, da je Občina v desetih letih veliko vložila v zdravstveni dom za posodobitev prostorov in nujno potrebne infrastrukture (kurjava, voda,elektrika), zamenjali smo stavbno pohištvo in uredili fasado. Želimo si tudi naprej, da bomo z zdravstvenim domom sodelovali pri nakupih tehničnih pripomočkov, ki kritično kažejo potrebo po enakopravnem razumevanju sodobnejše medicine. Ob velikonočnem času se samo po sebi poraja več problemov na socialnem področju, zato mora tudi spodbuda za graditev doma starejših občanov biti še nadalje prioriteta, da se za dolge postopke izpolnitve začne kaj kmalu. V stiškem samostanu naj bi bilo v enem izmed objektov v prihodnje nameščen ih 60 starostnikov, seveda pa mora še prej država vložiti svoja sredst\>a in privoliti v sprejem ponujenega programa. Na področju pomoči starostnikom se odpirajo številne možnosti, tako v varovanih stanovanjih kot v domovih za starostnike in nenazadnje tudi na način, ki ga izvaja Občina ob pomoči kar 56 našim občanom na domu. Pridobitev zemljišča za postavitev doma starejših občanov je prednostna naloga za Občino, za državo pa obveza za dokončno gradnjo, ki naj sledi v do-glednetn času. Velika noč nas opominja na težave in hkrati na veselje, Naj bo obilo blagoslova, vsem pa med prazniki prijetno srečanje z vašimi najbližjimi. Župan Jernej SVETNIKI IM SVETNICE ZASEDALI BRUSIC ¥ LETOŠNJEM LIHI Dnevni red druge letošnje seje Občinskega sveta je spet obetal dolgo zasedanje in številne razprave. Posebej pod drugo točko - vprašanja in predlogi - je bilo napovedanih kar nekaj aktualnih tem, občinski svet pa se je odločal tudi o podpori kandidatkam za ravnateljico vrtca Ivančna Gorica, pa o možnosti gradnje doma starejših v Šentvidu. V goste je prišel direktor zdravstvenega doma, še pred njim tudi vaščani Spodnjega Brezovega. Sicer pa je bila glavna točka seje sprejemanje zaključnega računa za leto 2005. Na začetku seje sta se predstavili obe kandidatki za ravnateljico Vzgojno-izobraže-valnega zavoda Vrtec Ivančna Gorica. Letos jeseni namreč sedanji ravnateljici Branki Kovaček poteče mandat, na razpisano mesto pa se je poleg nje prijavila še kandidatka Nuša Medved, vzgojiteljica z Drenovega Griča v občini Vrhnika. Odločanje o podpori eni ali drugi je po dnevnem redu prišlo na vrsto pozneje in ob odsotnosti obeh kandidatk. Pred glasovanjem je Sonja Maravič v imenu svoje svetniške skupine predlagala, da bi glasovali tajno in ne javno, kot je običajna praksa. Predlog je bil s 14 glasovi podprt, in tako je bilo izvedeno tajno glasovanje, katerega rezultati so pokazali, da daje Občinski svet. sicer le za en glas več. podporo kandidatki Nuši Medved. Izid glasovanja je bil dokaj presenetljiv, saj bi lahko pričakovali od Občinskega sveta, da bi dal podporo domači kandidatki. Kakor koli že: o nadaljnjem poteku kandidature bo odločal najprej vzgojiteljski zbor, nato pa še svet vrtca. Kot nam je še pred zaključkom redakcije uspelo izvedeti, je zbor vzgojiteljic dal skoraj stoodstotno podpo- KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA OBČINE IVANČNA GORICA V skladu s 16. členom Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) in 17. členom Odloka o priznanjih in nagradah Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 8/96 in 4/01) objavljamo: JAVNI RAZPIS za podelitev priznani in nagrad Občine Ivančna Gorica za leto 2606 Občina Ivančna Gorica bo ob občinskem prazniku podeljevala priznanja in nagrade za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine, življenja v njej in njeni podobi. Priznanja in nagrade Občine so: • Častni občan, naziv Častni občan Občine se lahko podeli posamezniku, ki je zaslužen za izjemne trajne dosežke na posameznem področju človekove ustvarjalnosti, ki pomembno vpiivajo na predstavitev Občine doma in po svetu. • Zlati grb Občine, kot najvišja nagrada Občine, podeljena za življenjsko delo, večletne dosežke ali enkratne izjemne uspehe na družbenem ali gospodarskem področju, ki so izrednega pomena za razvoj in ugled Občine. • Nagrada Josipa Jurčiča, za izjemne enkratne dosežke in pomembnejše trajne uspehe, ki pospešujejo razvoj posameznih dejavnosti v Občini. • Plaketa Antona Tomšiča, za delovna prizadevanja in uspehe, ki so pomembno prispevali h gospodarskemu, kulturnemu in družbenemu razvoju Občine, za posebne zasluge na področju kulturnega, športnega in drugega družbenega razvoja ter za večletno uspešno delo ob njihovih jubilejih. Priznanja in nagrade bodo podeljena ob občinskem prazniku Občine Ivančna Gorica 29. maja 2006. Pobudniki za podelitev nagrad in priznanj Občine so lahko organi Občine, ter posamezniki in organizacije z območja Občine. Pobuda za podelitev mora vsebovati: • podatke o pobudniku; • podatke o pravni ali fizični osebi, ki naj bi to nagrado prejela; • podrobno utemeljitev, zakaj naj bi bila ta oseba upravičena do nagrade. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 5. maja 2006 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica - s pripisom "nagrade in priznanja". O podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet Občine Ivančna Gorica na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. PREDSEDNIK Dušan Stmad, I.r. ro sedanji ravnateljici Branki Kovaček. V nadaljevanju seje so že tako poln prostor še dodatno napolnili predstavniki vaš-čanov Spodnjega Brezovega v KS Višnja Gora. Na Občinski svet so se namreč obrnili. ker se ne strinjajo z namero Občine, da odproda del javnega dobra v središču vasi zasebnemu lastniku. Ker je središče vasi neke vrste zbirališče ob različnih priložnostih, mesto, kjer otroci čakajo avtobus, in lokacija, kjer poteka tudi javna infrastruktura, po njihovem mnenju obstaja bojazen, da bi bila v primeru zasebnega lastništva ta javna uporaba ogrožena. Razvila se je daljša razprava o pravilnosti odločitve Občinskega sveta na decembrski seji. svetniki pa so si bili enotni glede pravilne odločitve, predvsem pa glede tega, da je bila odločitev stoijena v dobri nameri. Zadeva naj ne bi bila tako problematična, zlasti zato, ker gre za sorazmerno malo površine. Svetniki so na koncu podprli županov predlog, da se sklepu doda še služnost za uporabo vse javne infrastrukture na prodanemu zemljišču. O Spodnjem Brezovem pa je tekla beseda tudi v nadaljevanju, ko vaščanov ni bilo več v sejni sobi. V križišču pred vasjo namreč Mobitel namerava postaviti t.i. bazno postajo v obliki 40-metrske antene. Vaščani - očitno drugi od prej navzočih - so poslali protest proti takšni postavitvi. Vendar Občina zaenkrat več kot to, da pri izdaji lokacijske informacije graditelju navede, za kakšno zemljišče gre, in ga seznani z zakonskimi omejitvami, ne more storiti. Spet pa se je razprava navezala tudi na druge podobne objekte, ki kar rastejo po naši občini, a se zdi, da brez pravega nadzora, kot je poudaril Dušan Strnad. V nadaljevanju so svetniki obravnavali pobudo o gradnji doma starejših občanov, ki jo je posredovalo Društvo upokojencev Šentvid. Člani društva, ki zajema tri krajevne skupnosti - Šentvid, Dob in Sobrače - so namreč podpisali pobudo za gradnjo doma na t.i. Travniku, zemljišču, ki je v lasti KZ Stična. Sprejet je bil sklep, da se Občina začne pogovarjati z lastnico zemljišča glede možnosti odprodaje, pri tem pa se skuša tudi kje drugje v občini najti ustrezna lokacija; izpostavljena je bila namreč tudi lokacija v Ambrusu. Ker se je razvila kar aktivna razprava o ustreznosti lokacije, se je vanjo vključila tudi Milena Vrhovec, ki je kot direktorica zadruge povedala, da o odprodaji odločajo člani zadruge, pri čemer bi imeli več besede zadružniki iz Šentvida in njegove okolice. Na koncu so celo postavili rok enega meseca, v katerem naj bi pridobili še morebitne druge primerne predloge, nato pa bi se Občinski svet odločil za nadaljnji postopek rešitve problematike doma starejših v občini. Lokacija v Šentvidu pa ima to veliko prednost, da gre za že zazidljivo zemljišče. ZAKLJUČNI RAČUN 2005 Glavna točka seje je bila sprejemanje zaključnega računa proračuna za leto 2005. Še največ besed so svetniki namenili ugotovitvi nadzornega odbora, da zaključni račun izkazuje slabo zastopanost gospodarstva v proračunu. Zupan je poudarjal, da je gospodarstvo treba razumeti tudi kot širši pojem, ne samo kot npr. klasično podjetništvo. Tudi investicije v komunalno. cestno infrastrukturo in še kam so neke vrste gospodarstvo. Razvoj občine se" torej vidi tudi drugače, ne samo po proračunskih postavkah. Predsednik Odbora za gospdarstvo, komunalo in varovanje okolja Anton Medved pa je izpostavil še vprašanje izgradnje obrtne cone v Ivančni Gorici, ki je še kako potrebna. V nadaljevanju seje so bili sprejeti še sklep o soglasju k novi ceni socialnovarstvene pomoči družini na domu, odlok o Lokacijskem načrtu za deponijo Suhi most ter dopolnitve odloka o plačilu sorazmernega dela stroškov za izgradnjo vodovodnega omrežja na Polževski planoti, s čimer je izdajanje odločbe o plačilu teh stroškov omogočeno tudi javni gospodarski službi, ki ima v upravi oskrbo s pitno vodo v naši občini. Matej Šteh Posebna točka tokratne seje je bila obravnava problematike delovanja Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, zato je bil na sejo povabljen tudi njegov direktor dr. Janez Zupančič. Občinskemu svetu je izčrpno poročal o delovanju ustanove, ki jo zastopa od jeseni dalje in je še kako povezana z življenjem vseh občanov. Poročilo je obsegalo določene ugotovitve in danosti, ki so med seboj tesno povezane, predvsem pa je od njih odvisna kvaliteta zdravstvene oskrbe občanov. V skladu s pogodbo z zavarovalnico je za območje naše občine zagotovljenih 4,76 zdravnikov za splošno ambulanto, približno toliko tudi medicinskih sester za patronažno službo, 2, 69 zobozdravnikov za odrasle, skupna površina zdravstvenega doma v Ivančni Gorici z upravo in ambulanto v Zagradcu pa je cca. 850 m2. Skratka, glede na dejanske potrebe, in ne tiste, ki jih kaže neka analiza podatkov o prebivalstvu, je zdravnikov premalo, delovni pogoji pa so po direktorjevih besedah zaradi prostorske stiske slabi. Razprava po predstavitvi problematike se je seveda navezala tudi na stanje zdravstvene oskrbe v Zagradcu. S tem v zvezi je bilo omenjeno pismo neformalne skupine krajanov Zagradca, ki je pred meseci tudi preko občinskega glasila želela apelirati na pristojne v občini. Od takrat pa do danes se kaj dosti ni spremenilo, tako da so v nadaljevanju razpravljali o tem, kako bi v Zagradcu zagotovili stalnost zdravnika, seveda če ima to smisel in pravi pomen. Dejstvo je, da v prvih treh mesecih letošnjega leta v Zagradcu še ni bilo zdravnika, razlogi pa so predvsem potrebe v matičnem domu v Ivančni Gorici, ki so ob bolniškem staležu ali specializaciji zdravnikov še večje kot sicer. Na koncu so svetniki in svetnice le sprejeli sklep, da Občina zagotovi dodatna finančna sredstva, s katerimi bi se pokril strošek stalnosti zdravnika v Zagradcu dvakrat tedensko, in sicer za drugo polovico letošnjega leta. Nato bi se odločalo o nadaljnji usodi zdravstvene oskrbe v Zagradcu. Poleg tega pa je vse napore treba usmeriti v to, da bi preko Ministrstva za zdravje Občina le prišla do dogovora o tem, da se v t. i. mrežo zdravnikov, ki pripadajo območju naše občine, doda še enega zdravnika v splošni ambulanti. S tem namenom naj bi občino v prihodnosti obiskal tudi minister za zdravje Andrej Bručan. Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 7869-400, fax: 7869-401, e-mail: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net. Uredniški odbor: Andrej Agnič, odgovorni urednik, Matej Šteh, pomočnik odgovornega urednika,NatalijaPavlin, Leopold Sever(zadnjastran),MajaFicko, Marjeta Glavan (lektor), SimonBregar (šport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Saša Senica (kultura), Nataša Eijavec (gospodinjska stran), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. 2 Ivančna Gorica, april 2006 Ôv A SLOVENSKA DEMOKRATSKA MLADINA SLOVENIAN DEMOCRATIC YOUTH Komensit«g« 11 1000 Ljubljana »I.: +386 1 434 54 66 la»: +386 1 434 54 66 SLOVENSKA DEMOKRATSKA MLADINA SE ZAHVALJUJE SLOVENSKIM MATERAM Slovensko demokratsko mladino, podmladek SDS, že vsa leta skrbijo negativni trendi rodnosti pri nas, zato smo se na materinski dan odločili za prav poseben projekt. K razmišljanju so nas spodbudile Eurostatove napovedi, ki so glede slovenske rodnosti obetavne le do leta 2014, nakar naj bi število prebivalstva Slovenije začelo upadati. V SDM smo veseli vsake odločitve mamic, da bodo obdržale svojega otroka in ga vzgajale kot slovenskega državljana, zato želimo prispevek slovenskih mater k slovenski državotvornosti tudi letos poudariti na glas. Na materinski dan smo v soboto, 25. marca, ob 15. uri obiskali slovenske porodnišnice in v znak hvaležnosti vsaki mamici, ki je bila v soboto nastanjena v eni izmed 14 slovenskih porodnišnic, podarili simbolično darilce. Mamicam ali vodstvu porodnišnice smo razdelili okoli 500 čestitk in otroških copatk. Želimo, da bi otroci z našimi copatki varno stopali po slovenski domovini. Darilca smo delili pred brežiško, celjsko, izolsko, jeseniško, kranjsko, ljubljansko, mariborsko, mursko-soboško, novogoriško, novomeško, postojnsko, ptujsko, slovenjgraško in trboveljsko porodnišnico. Ljubljanskim mamicam je darilca predal predsednik Slovenske demokratske mladine Nikolaj Oblak, v preostalih porodnišnicah pa so jih podarili predsedniki mestnih in občinskih odborov SDM. SDM želi s sobotnim projektom opozoriti na veliko problematiko rodnosti, predvsem na zmanjševanje števila mladih v rodni dobi in bistveno spremenjen trend rodnosti (podatki Statističnega urada RS) ter opomniti institucije RS, naj razmišljajo tudi o tem vprašanju. Slovenska demokratska mladina PODMLADEK NOVE SLOVENIJE (N.SI) RAZVESELIL MATERE IN USTANOVIL OBČINSKI ODBOR V soboto, 25. marca, na materinski dan, se je iniciativni odbor za ustanovitev OO Mlade Slovenije (MSi) Ivančna Gorica spomnil mater z gesto razdeljevanja rožic. Po tem dogodku pa se je začel ustanovni zbor članstva, katerega sta se poleg članov udeležila tudi predsednik podmladka Robert lic in predsednica regijskega odbora, nagovoril pa nas je tudi predsednik OO N.Si. Člani smo izvolili šestčlanski odbor v sestavi: Boštjan Kastelic - predsednik, Jolanda Černivec - podpredsednica, Gašper Černivec, Rok Groznik, Peter Mišmaš in Damjan Samastur. Sprejeli pa smo tudi izjavo za javnost ob omenjenih dogodkih. Boštjan Kastelic, predsednik OO Msi Ivančna Gorica, 25. marec 2006 - Mlada Slovenija (podmladek NSi) v občini Ivančna Gorica je pripravila prijeten dogodek ob materinskem dnevu, saj se je spomnila Mlada< SB i M loven 11 vseh mater z razdeljevanjem rož. S tem dejanjem se hočemo materam simbolično zahvaliti in pokazati, kaj nam pomenijo, saj se premalo-krat spomnimo na njih. na njihov trud. delo in veliko požrtvovalnost pri vzgoji otrok, kar morajo seveda še usklajevati z ostalimi obveznostmi, ki jih prinaša življenje. Člani Mlade Slovenije v Ivančni Gorici se hočemo mladim še približati z današnjo ustanovitvijo občinskega odbora MSi in jim pokazati možnost pri oblikovanju naše prihodnosti. Želimo, da mladi izražajo svoje mnenje in želje ter povedo za svoje težave in povedo svoje predloge o različnih stvareh, ki mlade danes pestijo v šoli, službi, doma, ter pri preživljanju prostega časa ... Prav zato smo predlagali, da se ustanovi lokalni mladinski svet v Ivančni Gorici in smo zelo veseli, da zadeve tečejo naprej. Občinski pododbor, pristojen za družbene dejavnosti za mladino, je že poslal poziv društvom, organizacijam, podmladkom političnih strank k pripravljenosti za sodelovanje pri ustanovitvi lokalnega mladinskega sveta Občine, ki bi mladim ponudil možnost, da se aktivneje vključijo v dogajanje v svojem okolju. OO MSi Ivančna Gotica Z OKREPLJENIM VODSTVOM V NOV MANDAT * LDS 3. marca 2006 je v gostilni Štorovje potekal Zbor članic in članov Liberalne demokracije Slovenije, občinskega odbora Ivančna Gorica. Ker je organom občinskega odbora potekel mandat, so bili na tem zboru izvoljeni tudi novi organi občinskega odbora LDS. Za novo/staro predsednico stranke v občini Ivančna Gorica je bila izvoljena Sonja Maravič, sicer tudi vodja svetniške skupine LDS v občinskem svetu Občine Ivančna Gorica. Pred- sednica je vse članice, člane, simpati-zerke in simpatizerje pozvala k skupnemu delu v naslednjem mandatu. Tem besedam se je pridružil tudi na novo izvoljeni sekretar Marko Blatnik. V nov izvršni odbor so bili izvoljeni Dušan Lukman, Zdravko Skubic in Bogomir Volkar. Po funkciji pa so do konca mandata člani izvršnega odbora tudi vsi svetniki LDS v občinskem svetu. Na zboru je seveda večino časa tekla LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE beseda o zaključku priprav na letošnje lokalne volitve. Predstavljena so bila izhodišča za pripravo volilnega programa, poleg tega pa so bili predstavljeni tudi potencialni kandidati in kandidatke za župana/županjo občine Ivančna Gorica, pa tudi najresnej-ši kandidati in kandidatke za nosilce list v vseh treh volilnih enotah. Marko Blatnik sekretar OO LDS Ivančna Gorica IZJAVA ZA JAVNOST V petek, 13. 3. 2006, ob 18. uri je bila v sejni sobi Občine Ivančna Gorica volil-no-programska konferenca občinskega odbora Socialnih demokratov Ivančna Gorica. Na njej je odstopilo dosedanje vodstvo občinskega odbora SD Ivančna Gorica in je bilo izvoljeno novo. Za novega predsednika občinskega odbora SD Ivančna Gorica je kandidiral in bil tudi izvoljen Janez Tomažič. Poleg predsednika je bilo predlagano in izvoljeno tudi novo predsedstvo, in sicer v naslednji sestavi: Luka Seme, Magdalena Urbančič, Bogomir Sušič, Tatjana Zadel ter Viktor Plankar. S prisotnostjo pa sta nas počastila tudi predsednik občinskega odbora SD Grosuplje Bojan Zupančič ter predsednik območne organizacije SD dr. Dušan Lavrič. OO SD Ivančna Gorica OBLJUBE NA TEHTNICI Pred skoraj štirimi leti smo vam vse politične stranke v občini Ivančna Gorica, ki smo se trudile pridobiti čim širšo naklonjenost volilk in volilcev, obljubljale in predstavljale bolj ali manj realne programe. Vsi smo ponujali razcvet naše občine v eno izmed najbolj razvitih občin v naši državi. Obljube so eno, realnost pa drugo. Občinski proračuni so bili glede na želje seveda vsako leto premajhni in sredstva so bila velikokrat že vnaprej porabljena. Svetniška skupina LDS v tem mandatu podpira vse tiste predloge, ki so dobri za razvoj naše občine, predvsem pa tiste, ki so v dobro naših občank in občanov. Tudi LDS je s svojo znano modro-belo brošuro občankam in občanom predstavila svoj program in svojo vizijo razvoja naše občine. Veijetno se boste spomnili, da je bila naša glavna skrb in obljuba, da cestninske postaje v Ivančni Gorici NE BO. In res je ni. Prišel pa bo čas, ko bo treba vsak kilometer vožnje po avtocesti plačati, vendar pa naj bi bilo plačevanje cestnine urejeno bolj pravično. Vsak bo moral plačati toliko, kot bo dejansko prevozil, tako kot je že ponekod urejeno. Nam je država zaradi svojih interesov vzela staro cesto bratstva in enotnosti in smo se zdaj prisiljeni voziti izključno po avtocesti, če hočemo priti na svoja delovna mesta in v svoje upravno središče, ki nam ga je določila država. Še naprej se bomo zavzemali in vložili vse svoje znanje, sposobnosti ter uporabili vsa razpoložljiva sredstva, da cestnine pod sedanjimi pogoji v Ivančni Gorici NE BO! Kljub nenehnemu spodbujanju in postavljanju svetniških vprašanj je stanje na naših cestah katastrofalno. Iz nam neznanih vzrokov traja rekonstrukcija državne ceste Ivančna Gorica-Žužemberk nerazumljivo dolgo. Žal so stroji še vedno pri Gorenji vasi. Po regionalni cesti Ivančna Gorica - Radohova vas, ki je dnevno preobremenjena in je na nekaterih delih postala že makadamska, se še vedno vijejo nepregledne kolone vozil - tovornjakov. Minister Božič s sodelavci je pred nekaj meseci obiskal našo občino in obljubil, da bo sprejeta vladna uredba, ki bo promet uredila. Realizacije obljube še danes ni. Posledica tega so tudi vsakodnevne prometne nesreče na ključnem križišču v Ivančni Gorici. Tudi naše občinske ceste, ki so najbolj prometne, po katerih morajo naši otroci dnevno hoditi v šolo, so še naprej brez pločnikov, kolesarskih stez in marsikje v propadajočem stanju. Žal se stanje kljub nenehnemu opozarjanju v štirih letih ni spremenilo in bo to verjetno ostala obljuba nas in tudi ostalih političnih strank za naslednje mandatno obdobje. Tu mislimo predvsem na cesto Ivančna Gorica- Stična—Griže in na cesto Šentvid-Sveti Rok s svojim nevarnim križiščem. Druga naša obljuba je bila dom za naše starejše prebivalce. Vložili smo vse napore, na našo zahtevo je bila sklicana izredna seja Občinskega sveta z edino točko dnevnega reda: Problematika gradnje doma za starejše v Ivančni Gorici. Vendar več kot zaposlitev treh socialnih oskrbovalk, ki razvažajo hrano našim starostnikom na domove in ustanovitev Komisije za nakup zemljišča za gradnjo doma, žal nismo uspeli doseči. Zelo nam je žal, vendar posluha ostalih svetnikov in župana, da je dom pri nas nujen, kot povsod drugod po Sloveniji, ni. Skregano je z vsako pametjo, da tako velika občina, kot je naša, ki ima skoraj 14000 prebivalcev, doma ne potrebuje. Potrebujejo in gradijo pa jih občine, ki imajo nekaj tisoč prebivalcev (npr. Dobrepolje, ki ima 4000 prebivalcev, Osilnica ...). K pisanju tega članka nas je spodbudil nedavni zapis v Delu, ki je navajal, da je v Domu za starejše v Gro-suplju čakajočih več kot 800 prosilcev. Ali ni to dovolj velik razlog, da pred koncem mandata vsi skupaj še enkrat razmislimo, ali je naše ravnanje pravilno? Kot na dlani se ponujata dve rešitvi: 1.) odkup propadajočega objekta s pripadajočim zemljiščem, ki je v lasti KZ Stična v Šentvidu pri Stični, s sredstvi občine Ivančna Gorica; z vložkoma države in privatnega kapitala pa nato izgradnja doma; 2.) gradnja doma po sprejetem zazidalnem načrtu v Ivančni Gorici na »cerkvenem hribu«, kjer bi morala občina prav tako odkupiti zemljišče in nato s svojimi sredstvi in sredstvi privatnega kapitala zgraditi dom. Zgraditi bi torej morali dom, ki bi imel tako stacionarno namestitev kot tudi dnevno varstveno oskrbo, varovana stanovanja, kar je trend današnjega časa in katerega bi se verjetno veliko ljudi posluževalo. Zaradi rentabilnosti bi morali graditi dom s kapaciteto za najmanj 125 oskrbovancev. O ostalih obljubah pa naslednjič. Svetniška skupina LDS: Sonja Maravič, Marina Koščak, Majda Jordan, Nataša Lukman, Jože Rus, Bogomir Volkar, večino mandata pa tudi Zdravko Skubic Janežič Mateja Stična 93 1295 IVANČNA GORICA MAJEM'* Tel.: 041/ 252-302 NOVO V IVANČNI GORICI Nudimo vse, od svečanih frizur do športnih frizur in frizur za vsak dan. Konkurenčne cene - zadovoljne stranke! Ivančna Gorica, april 2006 3 @®0P©BMMM® PREDLOG IOVELE ZAKONA 0 VARNOSTI CESTNEGA PROMETA PRINAŠA PRIHRANKE Vlada je na seji konec marca določila besedilo predloga novele Zakona o varnosti v cestnem prometu (ZVCP), ki podaljšuje rok, v katerem mora lastnik motornega vozila opraviti prvi tehnični pregled po prvi registraciji. Po novem bi se prvi tehnični pregled za vozila opravil štiri leta po prvi registraciji (in ne več tri leta), nato pa vsaki dve leti, za vozila, ki niso starejša od osmih let. Spremembe se nanašajo tudi na dinamiko opravljanja tehničnih pregledov za lahke priklopnike, za katere bi se prvi tehnični pregled opravil štiri leta po nakupu prvega dokončnega kupca, nato pa vsaka štiri leta. Prihranek stroškov za fizične in pravne osebe iz tega naslova je ocenjen na 1,77 mio evrov, izračun pa temelji na naslednji metodologiji: tehnični pregled za osebno vozilo do 5 sedežev znaša 7.700 SIT oziroma 32,13 evrov, kar vzamemo kot povprečje stroška registracije. Prihranek lastnikov vozil zaradi podaljšanja roka tehničnega pregleda bo tako znašal za eno generacijo (vsako leto je na novo registriranih povprečno 55.000) lastnikov motornih vozil 1,77 mio evrov. Vir prihrankov za stranke pa ne izhaja le iz prihrankov stroška za tehnični pregled, temveč tudi iz možnosti uporabe e-storitve podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja, ki bo uvedena v prvi polovici letošnjega leta. Realno lahko s spremembo zakona pričakujemo razširjen krog uporabnikov spletnega podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja, kar pomeni, da bi tretjina od 55.000 uporabnikov koristila tovrstno e-storitev. Tako bi se realno prihranki uporabnikov zaradi spremembe zakona povečali še za 262.000 evrov letno. Predlagana sprememba ne posega v dinamiko opravljanja tehničnih pregledov skupine t.i. rizičnih vozil (to so vozila za javni prevoz potnikov in prevoz nevarnega blaga, vozila s prednostjo oziroma vozila za spremstvo, avtobusi, vozila, ki se uporabljajo za učenje vožnje v avto šolah) in ostalih vozil, ki morajo opravljati tehnične preglede najmanj enkrat na leto. Sprememba se nanaša na nova oziroma novejša vozila, ob tem pa je treba poudariti tudi vlogo pooblaščenih servisov, kjer se opravljajo redni pregledi vozil. Prav tako je vsak voznik dolžan skrbeti za tehnično brezhibnost svojega motornega vozila, predpisano pa je tudi, da mora imeti brezhibno delujoče naprave in opremo. Že izvedene poenostavitve za posameznike in podjetja Z vidika zagotavljanja kakovostnega servisa za posameznike in podjetja ter z vidika odprave administrativnih ovir je Vlada RS v prvem letu delovanja na področju registracije in prodaje motornega vozila že izvedla bistvene poenostavitve, ki prinašajo prihranke časa in denarja: Odprava krajevne pristojnosti Januarja 2005 je bila z novelo Uredbe o upravnem poslovanju ukinjena krajevna pristojnost pri registraciji vozil, kar pomeni, da stranka lahko vozilo registrira kjerkoli, ne le tam, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče. Registracijo motornih in priklopnih vozil zdaj opravljajo registracijske organizacije: upravne enote, pooblaščene organizacije, ki opravljajo tehnične preglede vozil, pooblaščene gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo dejavnost prodaje vozil. Z novelo Uredbe o upravnem poslovanju je od konca lanskega leta mogoče davek od prodaje rabljenega motornega vozila plačati na območju celotne države. Dotlej je stranka lahko davek poravnala zgolj pri davčnem organu, pristojnem po kraju sedeža oziroma stalnega prebivališča. Odprava avtomobilske nalepke Aprila 2005 je bila s spremembami in dopolnitvami Zakona o varnosti cestnega prometa odpravljena nalepka za registracijo motornih vozil, ki je povzročala zgolj dodatne stroške, saj je že v prometnem dovoljenju izkazano lastništvo vozila in rok registracije. Pri prodaji avtomobila ni več potrebna notarska overitev podpisa prodajalca Uradna oseba upravne enote je na zahtevo stranke dolžna opraviti upravno overitev lastnoročnega podpisa, ki je enakovredna notarski overitvi lastnoročnega podpisa in približno petkrat cenejša od notarske. Upravna taksa za overitev podpisa znaša zgolj 255,00 SIT. Pisno obveščanje o poteku veljavnosti registracije in vozniškega dovoljenja Vse upravne enote od začetka leta 2005 z dopisom obveščajo stranke o preteku veljavnosti registracije vozila v času, ko se le-ta lahko še podaljša. Vsaj mesec dni pred potekom pa imetnike vozniških dovoljenj obveščajo tudi o bližajočem se poteku tega dokumenta. Takse in druge stroške se na upravnih enotah lahko plačuje ne le z gotovino ali v taksnih vrednot-nicah (upravnih kolkih), temveč tudi s plačilnimi karticami, (ffm) £■PODALJŠANJE VEUAVNOSTI PROMETNEGA DOVOLJENJA V okviru storitev e-uprave bo z vidika učinkovitejšega izvajanja novele Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP) in z vidika odprave administrativnih ovir uvedena nova e-storitev, e-podaljšanje registracije motornega vozila, ki bo zaživela v prvi polovici letošnjega leta. Storitev bo na voljo na prenovljenem portalu e-uprava, koristile pa jo bodo lahko tiste stranke, katerih motorno vozilo še ne potrebuje tehničnega pregleda. Novo e-storitev bodo lahko uporabniki koristili brez uporabe digitalnega potrdila, zgolj z navedbo številke prometnega dovoljenja. Plačilo podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja bo mogoče opraviti s kreditnimi karticami, z uporabo Monete in uporabo spletnih bank. (ffm) gospodarski mm Tretjina človekoljubne p&m&ii m doseže revnih držav Zveza evropskih nevladnih organizacij za boj proti revščini je nekatere države članice Evropske unije obtožila, da napihujejo sredstva, ki jih namenjajo za pomoč revnim. Nevladne organizacije (NVO) tudi trdijo, da približno tretjina sredstev, ki naj bi jih članice namenile revnim, ni bila neposredno namenjena razvoju in boju proti revščini, ampak so bila to dejansko sredstva, povezana z odpisom dolga, sprejemom beguncev in izobraževanjem tujih študentov v Evropi, poročajo tuje tiskovne agencije. NVO svoje trditve utemeljujejo s predhodno oceno človekoljubne pomoči v lanskem letu, ki jo je v začetku marca objavila Evropska komisija in ki naj bi pokazala, da so članice napačno prikazale 12,5 milijarde evrov. Pomoč naj bi napačno prikazovale zlasti Velika Britanija, Francija, Nemčija in Italija, ki naj bi odpis dolga Iraku in Nigeriji v višini 8,47 milijarde evrov prikazale kot razvojno pomoč tema državama. Nove članice EU se zop@rstavljaj@ azijskim tigrom Nove članice EU v srednji in vzhodni Evropi so v zadnjih desetih letih močno izboljšale svojo mednarodno konkurenčnost. Z v povprečju štiriodstotnimi stopnjami rasti produktivnosti niso le opazno prehitele 15 starih članic EU (dva odstotka), temveč se zlahka postavljajo po robu tudi t.i. azijskim tigrom (tri odstotke), ugotavlja raziskava dunajskega inštituta za mednarodne gospodarske primerjave WIIW, ki so jo sredi minulega tedna predstavili na Dunaju. Raziskava, ki jo je inštitut naredil po naročilu avstrijske banke Bank Austria Creditanstalt, ugotavlja, da se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) novih članic EU v zadnjih desetih letih zvišal za približno 50 odstotkov. £1/ potrdila enotno vozniško dovoljenje Prometni ministri Evropske unije, med njimi resorni slovenski minister Janez Božič, so danes v Bruslju dosegli dogovor o uvedbi enotnega evropskega vozniškega dovoljenja. Sledeč pravkar potrjeni direktivi bodo države članice novi dokument morale v celoti uvesti najpozneje do leta 2032, z izdajanjem pa začeti najpozneje leta 2012. Enotno dovoljenje bo nadomestilo več kot sto različnih vozniških dovoljenj, ki so trenutno veljavna v povezavi. REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE Kolodvorska 2, 1290 GROSUPLJE, Tel.: 01 7810 900/Fax: 01 7810 919 e-naslov: ue.qrosuplje@gov.si. http://upravneenote.gov.si PRENOVLJENA SPLETNA STRAN UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE V okviru portala upravnih enot je tudi Upravna enota Grosuplje prenovila svojo spletno stran, ki jo najdete na naslovu http://upravneenote.gov.si. Na spletni strani najdete splošne informacije o upravni enoti, kontakte, uradne ure, obrazce vlog, aktualne ponudbe za prodajo zemljišč, objave javnih shodov in prireditev, zakonodajo, lahko pa tudi po elektronski pošti pošljete predloge, pripombe in pohvale na delo upravne enote. Upamo, da boste na naši spletni strani našli čimveč koristnih in uporabnih informacij, ki vam bodo sodelovanje z državno upravo naredile prijazno. Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav. načelnica NESTRPNOST 11 IZSIUEVIili ¥ TONSKEM IRSŽISCU V uredništvu smo red kratkim prejeli zanimivo razmišljanje o - lahko rečemo že pravi ivanški znamenitosti - križišču pri trgovskem centru. Poslal nam ga je občan iz Dobrepolja, ki se vsakodnevno zaradi službene poti srečuje z gostim jutranjim in popoldanskim prometom v naši občini. Največje križišče v Ivančni Gorici (pri trgovskem centru) povzroča preglavice voznikom na njihovih vsakodnevnih vožnjah na delo in z njega. Da je dogajanje v njem burno, sem pa tja pričajo sledi manjših trkov - delcev avtomobilskih mask in svetlobnih teles, raztresenih po cestišču. Prometne nezgode pa so nedavno tega zahtevale tudi žrtve. Pred nekaj leti je bila zgrajena kak kilometer dolga obvoznica mimo Ivančne Gorice, ki bi preusmerila prihajajoča vozila mimo naselja, vendar je ta (zjutraj) bolj prazna kot polna vozil. In ko se v jutranji konici zazremo v kačo vozil brez konca, ki prihajajo iz središča kraja, dobimo občutek, da Ivančna Gorica ni kraj, ampak manjše mesto. Seveda že pogled na registrske tablice vozil pove, od kod jih prihaja znaten del. Če sledimo izvoru te jeklene kače, pridemo do zanimive ugotovitve: vozniki, ki pri- peljejo z dolenjskega konca, se za obvoznico ne zmenijo, ker jih ta pripelje do križišča na neprednostni krak, kjer morajo čakati na zavijanje na levo - na avtocesto, saj je promet iz krške doline prav tako gost. Zato je prav elegantna vožnja po stari cesti, skozi središče kraja in po prednostni cesti skozi križišče na priključek avtoceste. Tudi vozniki iz krške smeri ravnajo, po sili razmer, podobno, saj v križišču raje uberejo smer za središče kraja in potem na (ne)pri-mernem mestu obrnejo in se vključijo na prednostno »kačo«. Zanimivo je opazovati dogajanje v križišču. Tako so nekega jutra sončni žarki obsijali obraz urejenega gospoda zrelih let, ki se je iznenada hudo spa-čil, ko za nobeno ceno ni imel namena niti malo zavreti, ko ga je rahlo izsilil voznik iz krške smeri, ki se je naveličal čakati na zagotovljeno prosto pot in je za sabo imel trume vozil. Ali pa voznik, ki je divje obvozil le za nekaj bežnih trenutkov ustavljeno kolono, in to kar po pasu, namenjenem zavijanju levo, ter zapeljal pred obzirno voznico, ki je, kljub prednosti, ustavila vozilo in podarila nekaj trenutkov voznikom na neprednostni cesti, da vsaj malo sprostijo kolono. Nestrpnež je s cukajočo vožnjo in bliskanjem z žarometi grozil zadnjemu vozilu, ki se je še upalo prevoziti križišče. Drznejši vozniki, ki križišče poznajo kot svoj žep, so pravi virtuozi pri odkrivanju časovnih bližnjic skozi križišče. Očitno v križišču velja pravilo močnejšega - voznika, ki je na prednosti cesti, saj ti z jezo uveljavljajo in priznavajo le (svojo) absolutno prednost, ki jo berejo s prometnih znakov. Zanimivo, kajti popoldan se zgodba obrne. Taisti postanejo čakajoči - prav tam, kjer jutranji trpijo. Z eno posebnostjo. Ko se uspejo prebiti skozi križišče, jo urno uberejo na obvoznico. Tokrat je zanje dobrodošla, saj po njej hitro odbrzijo proti Dolenjski. Križišče dviga adrenalin in pokaže na (ne)kulturno vedenje voznikov v prometu. Voznik vozniku - zver. In verjetna rešitev ta hip? Dobro bi se bilo spomniti pravila zadrge. Z občutnim zmanjšanjem hitrosti in večjo varnostno razdaljo med vozili, ki pripeljejo v križišče iz središča Ivančne Gorice, bi omogočili vključevanje preostalim, in to brez zastojev. Le nekaj deset metrov naprej je vendar avtocesta, ki omogoča prosto pot prav vsem, zato ni nikakrš- ne potrebe po brezobzirnosti pri vožnji skozi križišče. K tej zgodbi bi kaj lahko pristavili svoj brez dvoma pripadajoči jim lonček tudi prebivalci Ivančne Gorice. Namreč če bi se uprli hrupu vozil in onesnaževanju zraka z izpušnimi plini, ki jim ga v njihov kraj v jutranji zori vnašajo prišleki z dolenjskega konca, in bi preprosto postavili rampo, tam, na začetku, ter s transparenti pokazali na obvoznico, ki je zgrajena prav zanje. Očitno je obvoznica ta čas nedozorela naložba in morda šele v prihodnosti dobi svojo polno vlogo, ki ji gre. To prihodnost pa bi ji prineslo semaforizira-no križišče (morda tudi krožišče, kot je nedavno pokazala anketa na internetni strani občinskega časopisa Klasje). Do takrat pa bi bila v jutranjih urah, recimo, natanko ob pol sedmih, sem pa tja dobrodošla pomoč policista, ki bi bedel nad nestrpneži in pomagal pri enakomernem vpeljevanju v križišče. Dean V Stmad 4 Nazadnje je »pokalo«, ko je prebujanje pomladi zmotil sneg v začetku aprila. - Ivančna Gorica, april 2006 \EMMmm) DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA IVANČNA GORICA OB PRAZNOVANJI! DiSETi OILEINICE DOBILO NOVO SME : Občnega zbora se je udeležilo 100 žensk. Ob tej priložnosti so izdale tudi zloženko, ki predstavlja njihovo delo. Pri izdaji so jim pomagali: Pekarna Grosuplje, Občina Ivančna Gorica in KSS Ivančna Gorica, za kar se jim prav prisrčno zahvaljujejo. Letošnje leto je za članice DPŽ še posebej slovesno. Na slavnostnem občnem zboru, ki je bil 8. marca na Turistični kmetiji Fajdiga v Temenici, so praznovale deseto obletnico društva, čeprav njihovo delo poteka več kot toliko let. Kot je poudarila predsednica Mari Erjavec, so se ženske že več let udeleževale predvsem tako imenovanih mlekarskih izletov, ki jih je organizirala Kmetijska zadruga. Družile so se najprej pod imenom Aktiv kmečkih žena, nadgradnja dolgoletnega delovanja pod tem imenom pa je ustanovitev DPŽ. Potrebe sodobne žene. matere, gospodinje in kmetice so vse večje, zato je bilo tudi delovanje društva treba uskladiti in ga nadgraditi. Druženje je preraslo okvir. V desetletju delovanja se je tudi znotraj društva marsikaj spremenilo. Udeležba na mnogih predavanjih in strokovnih ekskurzijah je pozitivno vplivala na vse udeleženke. Splošno znano je, da so kmečke žene, ki so včlanjene v društva podeželskih žena, najbolj učljiva in izobražujoča se populacija v Sloveniji. Znano pa je tudi to, da za vsem tem stoji dobro organizirana kmetijska svetovalna služba. Ta pripravlja programe izobraževanja, ki se nanašajo na trenutno aktualno problematiko. Je vez med kmeti na terenu in ostalimi ustanovami, ki jih kmetje potrebujejo vsak dan. Članice društva se redno udeležujejo državnih razstav in tekmovanj, kjer dosegajo najvišja mesta. Včlanjene so tudi v Zvezo kmetic Slovenije. Za svoje delovanje v občini so pre- Odslej se bodo TVANJSČICE, kot se zdaj imenujejo, predstavljale v novih, razpoznavnih oblekah. OBVESTILA KMETIJSKI SVETOVAINE SLUŽBI Kmetijska svetovalna služba poziva vse vlagatelje zahtevkov za ukrepe kmetijske politike (subvencije) za leto 2006, da se čimprej dogovorijo za termin izpolnjevanja vlog. Naročila sprejemamo na tel. 78 69 310. Vse vloge v letu 2006 morajo biti izpolnjene elektronsko na vnosnih mestih KSS. Redno letno testiranje in servisiranje traktorskih škropilnic bo 12. in 13. junija 2006 pred Vrtnim centrom v Ivančni Gorici. Vsi tisti, ki jim veljavnost testiranega agregata poteče v letošnjem letu, bodo obveščeni po pošti. Osnovni tečaj za uporabnike fitofarmacevtskih sredstev bo potekal od 23. do 25. maja 2006 na KSS Dobrunje Prijave sprejemamo v pisarni KSS v Ivančni Gorici jele Jurčičevo nagrado. Povezanost žensk na podeželju ima širši pomen, kot je videti na prvi pogled. Današnji način življenja nas vse bolj odtujuje in velikokrat smo tako osamljeni, pa čeprav je okrog nas vse polno ljudi. Druženje, izobraževanje, ekskurzije -vse to povezuje in daje občutek pripadnosti. Občnega zbora se je udeležil tudi župan Jernej Lampret in udeleženke pozdravil s spodbudnimi besedami. Pohvalil je dosedanje delo in pomen kmečke žene za ohranjaje kulturne in naravne dediščine ter poseljenosti našega podeželja. Ob tej priložnosti nas je obiskala tudi predsednica Zveze kmetic Slovenije Marija Horjak, ki je društvu podelila priznanje za desetletno delovanje. Povabilu so se odzvali še Mari Okorn - Občina Ivančna Gorica, Jože Be-nec - direktor Kmetijskega zavoda Ljubljana, Tomaž Močnik - vodja oddelka za KSS na KGZS, predstavnice sosednjih društev iz občin Grosuplje in Dobrepolje ter novinarka KG Marinka Marinčič Jevnikar. Po uradnem delu so za smeh in raz- vedrilo poskrbeli harmonikar Jure, mama Branka, na kratkem obisku pa se je ustavil tudi jugoslovanski general, ki je bil na poti v Haag. Za prav prijeten zaključek sta poskrbela še Brajdimir in Berta. Tekst: Nataša Erjavec Fotografije: arhiv DPŽ Z iskreno zahvalo za dolgoletno mentorstvo so se članice DPZ zahvalile Irmi Lekanovi, ki se je odločila za zamenjavo delovnega okolja. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri KSS Ivančna Gorica je s svojim strokovnim pristopom in človeško razumevajoče pripomogla k razvoju društva in posameznikov v našem okolju. Svoje delo je opravljala vestno in mnogokrat je bil njen delovni čas zunaj določenih ur. Z njenim odhodom je nastala praznina, ki jo bo težko zapolniti. UPORABA HEREICIDOV NA T1AVNIKIH m PAŠNIKIH f LETU 2006 SREDSTVO količina/ha (na 101 vode) DELOVANJE KARENCA OPOZORILA Starane 250 (fluroksipir) 1-1,5 l/ha, oz. 0,5 dl/10 I vode kislice (Rumex L.); navadna zvezdica (Stellaria media); navadni plotni slak (Calystegia sepium); navadni regrat (Taraxacum officinale); navadni slakovec (Polygonum convolvulus L.); njivski slak (Convolvulus arvensls L.); plezajoča lakota (Galium aparine L.); robide (Rubus L.); širokolistni plevei; velika kopriva (Urtlca dioica L.) 21 dni Dodati močilo, škropiti v intenzivni rasti. Prepovedan na področjih z malo humusa. V enem letu dovoljena 1x uporaba na istem zemljišču. Tomigan 250 EC (fluroksipir) 1 -1,5 l/ha, oz. 0,5 dl/10 I vode kislice (Rumex L.); navadna zvezdica (Stellaria media); navadni plotni slak (Calystegia sepium); navadni regrat (Taraxacum officinale); navadni slakovec (Polygonum convolvulus L); njivski slak (Convolvulus arvensis L.); plezajoča lakota (Galium aparine L.); robide (Rubus L.); širokolistni plevel; velika kopriva (Urtica dioica L.) 21 dni Dodati močilo, škropiti v intenzivni rasti. Prepovedan na področjih z malo humusa. V enem letu dovoljena 1x uporaba na istem zemljišču. Duplosan KV (mekoprop P) 1,5 l/ha, oz. 0,5 dl/101 vode enoletni širokolistni plevel; kislice (Rumex); metlike (Cheno-podium); navadna zvezdica (Stellaria media); navadni plešec (Capsella bursa-pastoris); plezajoča lakota (Galium aparine) 28 dni Dovoljenje za travnike in pašnike, dodati močilo, škropiti v intenzivni rasti. Karenca za pašo in svežo krmo je 28 dni. Temperatura zraka pri uporabi naj bo 10 - 25 °C. V enem letu dovoljena 1 x uporaba na istem zemljišču. Dicofluid MP Combi (2,4 D; mekoprop) 4 - 5 l/ha jetičnik (Veronica.); kamilice (Matricaria); njivski slak (Convolvulus arvensis L.); širokolistni plevel; žarkasta dvoglavka (Bifora radians) 28 dni Dovoljenje za travnike in pašnike. Dominato ultra 360 SL ali Roundup ultra, ali Glyf (gllfosat) 2,5 - 8 l/ha divji sirek (Sorghum halepense); enoletni plevel; kodrasfo-llsfna kisllca (Rumex crispus); koreninski izrastki in poganjki iz štorov listavcev; navadna regačica (Aegopodium po-dagrarla); navadni pelin (Artemisia vulgaris); navadni regrat (Taraxacum officinale); njivski osat (Clrslum arvense); njivski slak (Convolvulus arvensis); oleseneli plevelni listavci; ostrice (Cyperus); ozkolisfni plevel; plazeča plrnica (Elytrigia repens); prstasti pesjak (Cynodon dactylon); robide (Rubus L.); širokolistni plevel; topolistna klslica (Rumex obfusifoll-us); večletni plevel zagotovljena s časomu porabe Dovoljenje za pašnike pred obnovo. Grodyl (amido-sulfurom) 40 - 60 gr/ha oz. 1 gr/101 vode bela plazeča detelja (Trlfolium repens); brestova dresen (Polygonum persicaria); kodrastolistna kisllca (Rumex crispus); lucerna (Medicago sativa); mrtve koprive (La-mium); navadna lakota (Galium mollugo); navadni dežen (Heracleum sphondyllum); navadni plešec (Capsella bursa-pastoris); navadni regrat (Taraxacum officinale); navadni rman (Achillea millefolium); navadni slakovec (Polygonum convolvulus); njivska gorjušica (Sinapis arvensis); njivska spominčica (Myosotis arvensis); njivska vijolica (Viola arvensis); perzijski jetičnik (Veronica perslca); plezajoča lakota (Galium aparine); poljski mak (Papaverrhoeas); prava kamilica (Matricaria chamomilla); ptičja dresen (Polygonum aviculare); širokolistni plevel; škrlatnordeča mrtva kopriva (Lamium purpureum); topolistna klslica (Rumex obfusi-folius); travniška penuša (Cardamine pratensis); zlatica (Ranunculus) 21 dni za seno, za pašo in svežo krmo 7 dni Dodati močilo, škropiti v intenzivni rasti. Temperatura zraka pri uporabi naj bo 10 - 25 °C. V enem letu dovoljena 1 x uporaba na istem zemljišču. Herbooid (2,4 D) 2,5 - 31/ha, oz. 0,1 I/10 I vode metlike (Chenopodium L.); navadna zvezdica (Stellaria media (L.) VILL./CYR.); navadni plešec (Capsella bursa-pastoris (L.) MEDIK.); njivska gorjušica (Sinapis arvensis L.); njivski osat (Cirsium arvense (L.) SCOPOLI); njivski slak (Convolvulus arvensis L.); plezajoča lakota (Galium aparine L.); širokolistni plevel; žarkasta dvoglavka (Bifora radians M.BIEB.) 28 dni Fitofoksičen za vse široko-llstne rastline. Temperatura zraka pri uporabi naj bo 5 - 25 °C. V enem letu dovoljena 1 x uporaba na istem zemljišču. Harmony 75 WG (trifensulfuron - metil) 20 - 30 gr/ha, oz. 0,6 gr/101 vode kislice (Rumex); metlike (Chenopodium); mrtve koprive (Lamium L.); navadna zvezdica (Stellaria media); navadni plešec (Capsella bursa-pastoris); navadni vratič (Tanacefum vulgare L.); njivska zlatica (Ranunculus arvensis); njivski osat (Cirsium arvense L.); ščiri (Amaranthus L.); širokolistni plevel; travniška penuša (Cardamine pratensis); velika kopriva (Urtica dioica) 21 dni Uporaba na travnikih in pašnikih. Zelo zniža pridelek zato ga uporabljamo po zadnji košnji. V enem letu dovoljena 1 x uporaba na istem zemljišču. Za vsa zgoraj našteta sredstva velja da: potrebujejo 400 - 6001 vode/ha in dodatek močila. V ekološkem kmetovanju ni dovoljena uporaba herbicidov. KSS Ivančna Gorica 5 Ivančna Gorica, april 2006 prva salamiada v bobi! Da se gasilci iz Doba vedno znova domislijo kakšne nove atrakcije, se ve daleč naokoli. Tokrat sicer niso bili prvi, je pa salamiada, ki so jo organizirali, prvič potekala v Dobu. Pripravili so jo 17. marca v prostorih svojega gasilskega doma. Kakor se je polnila dvorana, tako so se na mizi množile suhe salame, kandidatke za prestižni naslov najboljše, najokusnejše in najlepše. Skupaj je tekmovalo 19 salam oz. njihovih ponosnih lastnikov. Vsako "lepotico" so oštevilčili, na poseben spisek pa napisali tudi ime njenega lastnika. Strokovna komisija, ki jo je vodil Zdravko Verčič, sodelovali pa so še Jože Glavič, Andrej Struna in Olga Kastelic, je zasedala v ločenem prostoru in vsako salamo vzela pod drobnogled, seveda brez podatkov o njenem lastniku. Ocenjeval se je zunanji izgled, vonj ter okus, vsako salamo pa je gospod Zdravko tudi prerezal, da sta se lahko ocenili sestava in barva prereza ter končno tudi t.i. tekstura. Ocenjevalci so torej salame tudi poizkušali, zato pri tej odgovorni nalogi ni manjkala primerna kapljica rujnega. Medtem so lastniki salam in ostali udeleženci večera lahko marsikaj poučnega slišali v predavanju o izdelavi in sestavi različnih vrst salam, tako tistih za domačo uporabo kakor tistih za prodajo. Komisija je po ocenjevanju preštela točke in znani so bili lastniki treh najboljših salam prve salamiade v Dobu. Predsednik komisije Zdravko Verčič, ki ima z ocenjevanjem že kar nekaj izkušenj, je na splošno ocenil, da so vse salame v povprečju zelo dobre. Seveda je bilo moč opaziti tudi razliko med posameznimi izdelovalci, komisija pa je bila v celoti presenečena nad tem, kako so se, predvsem po okusu in vonju, posamezne salame razlikovale. Na koncu so si lahko vsi obiskovalci ogledali in poizkusili omenjene dobrote ter seveda na široko razpredali o njih. Lastniki prvih treh salam so prejeli tudi priložnostne pokale. Seveda pa se gasilci iz Doba že pripravljajo na svoj naslednji veliki dogodek, ko bodo v drugem junijskem vikendu priredili vsem ljubiteljem gasilskih veselic dobro znano dvodnevno, veselico v Dobu. Tudi letos obljubljajo zveneča glasbena imena nastopajočih. ms Vinko pri natančnem delu -predelovanju mleka v sir. Koze so pametne in prikupne živali - čeprav so v starih časih veljale za "krave revežev". Po Vinkovem mnenju je v kmetijstvu še vedno perspektiva. Treba je pač biti inovativen in najti dodano vrednost izdelku, ki ga proizvajaš. Samo tako lahko uspeš in s sona-ravnimi izdelki konkuriraš industrijski hiperprodukciji. Natalija Pavlin Koze veljajo za skromne, muhaste in zelo koristne živali. Sicer je res, da pojedo vse, kar lahko: od trave in zeli do lubja in listja. To pa je tudi razlog, zakaj vsebuje njihovo mleko več rudnin in vitaminov kot katerokoli drugo. V zadnjem času postaja kozje mleko zelo cenjeno, ker pomaga tudi pri zdravljenju bolnikov z rakastimi obolenji. Mizarstvo Vencelj, d.o.o. Šentvid pri Stični 66 1296 Šentvid pri Stični Tel: 01/7885 - 008 Zaposlimo mizarja ali mlajšega moškega, M ga veseli delo v mizarski delavnici Prijave z opisom delovnih izkušenj in dokazili o izobrazbi pošljite na naš naslov. SIRARSTVO ČEPOM Nad Stično se bohoti rahel griček s prekrasnim pogledom na ivanško dolino. Na hribčku stoji stara domačija, ki jo obkrožata novejše gospodarsko poslopje in zemlja, ki je ograjena z električnim pastirjem. Na pašniku se pasejo koze, vir preživetja in način življenja za zakonca Čepon. V naravi se na svežem zraku pasejo koze molznice na Ce-ponovem posest\'u. Kozje mleko je biološko visokovreclno živilo; včasih je veljalo kot domače zdravilo proti pljučnim in živčnim boleznim. Vincencij (po domače Vinko) in Heos Čepon sta do leta 1995 živela v Ljubljani in se preživljala kot obrtnika: najprej sta imela podjetje z obrtnimi deli v gradbeništvu, pozneje pa sta ustanovila avtošolo 3D. Glavni pobudnik selitve na Dolenjsko in obnovitve zapuščene kmetije nad Stično je bil Vincencij, ki si je zadal nov cilj - ustanoviti uspešno kozjerejo. To mu je tudi uspelo, seveda s pomočjo žene Heos, ki je predvsem glavna dostavna mojstrica. Izdelke razvaža po Sloveniji, predvsem v Ljubljano in okolico (kar trikrat na teden) in enkrat tedensko na Gorenjsko. Zakonca Čepon - uspešna kozjerejca, ki se zavedata pomena sobivanja z naravo. In kaj vse se dogaja pri Sirarstvu in kozjereji Čepon? Po pašnikih se veselo pasejo koze molznice, ki so avtohtone slovenske srnaste pasme; kar 110 molznic je, pa še nekaj kozličkov se najde vmes. Na leto pridelajo približno 36.000 litrov mleka, ki ga pasterizirajo, nekaj pa predelajo v jogurt in kefir. Vse postopke izdelave končnih produktov pripravijo sami: od strojne molže (dvakrat na dan po uro in pol) do pasterizacije mleka (na 70°C, 15 sekund), predelave v jogurt ali kefir in do pakiranja ter dostave na prodajne police. KOZJE ill i®... PO KOZJE MLEKO IN JOGURT NAD STIČNO Vse njihove izdelke lahko dobite v bolje založenih trgovinah "najboljšega soseda": kozje mleko se prodaja pod blagovno znamko Zdravo življenje, ostali izdelki pa pod blagovno znamko Sirarstvo in kozjereja Čepon. Visoko kvaliteto njihovih izdelkov dokazujejo tudi najrazličnejša priznanja in medalje, ki so jih pridobili tako na Mednarodnem kmetijskem in živilskem sejmu v Gornji Radgoni (2005 - zlata medalja) kot tudi na Mednarodnem novo-sadskemu sejmu (2006 - zlata medalja). Izdelki iz kozjega mleka vsebujejo posebno snov, t.i. Ubichi-non 50, ki povečuje odpornost telesnih celic in jih ščiti pred propadanjem. Čeponova kmetija ima tudi naziv Mojstrska kmetija, kar pomeni, da sprejemajo na prakso študente biotehniške fakultete, ki pri njih opravljajo najrazličnejša dela. Dela na kmetiji je pa vedno veliko, saj živali zahtevajo svoje. Imajo svoj bioritem, ki sledi soncu in ne uri, in tako koze ne poznajo ne vikendov in ne praznikov. Človek, ki dela v naravi s srcem, pa lahko vse postori. 388 Ivančna Gorica, april 2006 VSE ZA KSVIET©¥ALCE PA VAM JE NA VOLJO V ZADRUŽNIH OSKRBNIH CENTRIH; ŽELEZNINA RADOHOVA VAS (01/7887-628) ŽELEZNIMA ZAGRADEC (01/7888-032) KMETIJSKO-VRTNI CENTER IVANČNA GORICA (01/7887-624) Prvo mesto na pivi salamiadi v Dobu je osvojil Milan Kastelic iz Pokojnice, drugi je bil Vili Prašnikar iz Zagorice, tretji pa Rudi Kastelic iz Pokojnice. APRILA VAM V KMETIJSKO-VRTNEM CENTRU V IVANČNI GORICI NUDIMO: SEMENA VRTNIN, SADIKE ZELENJAVE, SADIKE BALKONSKEGA CVETJA, ENOLETNICE TRAJNICE, SADIKE AGRUMOV, KIVIJEV ORGANSKA IN MINERALNA GNOJILA SREDSTVA ZA ZAŠČITO IN VARSTVO RASTLIN ORODJE, LONCE, KORITA ZEMLJO ZA PRESAJANJE AKCIJSKA CENA: UNIVERZALNA ZEMLJA SOL SAMO 999,00 SIT (4,17 EUR) Kmetijska VABILO NA ČISTILNO AKCIJO Na dan Zemlje vabimo vse krajan-ke in krajane Stične ter ostale ljubitelje narave v soboto, 22. 4. 2006, ob 9. uri na parkirišče v Stično s polno malho dobre volje. Ob prijetnem druženju bomo poskrbeli za našo okolico, da bo počiščena, pokošena in urejena. Naš vzorno urejen kraj bo v ponos nam domačinom, obiskovalcem pa bo polepšal dan, ko si bodo prišli ogledat našo kulturno dediščino. Medtem ko' bomo prispevali k ohranjanju in urejanju okolice, upamo, da nam bo sonce stalo ob strani. Poleg dobre volje prinesite s sabo tudi svoja najljubša orodja. Svet KS Stična OBVESTIM LASTNIKOM KMETIJSKIH IIMJliČ Lovske družine Ivančna Gorica, Šentvid pri Stični in Višnja Gora kot upravljavke lovišč obveščajo vse lastnike kmetijskih in gozdnih zemljišč na območju, ki ga upravlja posamezna lovska družina, naj morebitno škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah, ki jo povzroči divjad, prijavijo upravljavcu lovišča (Upravljanje z loviščem je razvidno iz Odloka o loviščih v RS in njenih mejah, Ur. list št. 128 z dne 30. 11. 2004). Nastalo škodo je oškodovanec dolžan pisno prijaviti upravljavcu lovišča v treh dneh, in sicer na naslednje naslove: za LD Ivančna Gorica - Lovska družina Ivančna Gorica, Mala Goričica 10, 1295 Ivančna Gorica, za LD Šentvid pri Stični - Lovska družina Šentvid pri Stični, Šentpavel 20a, 1296 Šentvid pri Stični, za LD Višnja Gora - Lovska družina Višnja Gora, Franc Košak, Mestni trg 35, 1294 Višnja Gora. LD Ivančna Gorica LD Sent\'id pri Stični LD Višnja Gora Lovska družina Suha krajina pa obvešča vse lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov s svojega območja, da so pooblaščeni cenilci škode, nastale zaradi divjadi, naslednji člani LD: Območje Ambrusa: Zvone Hočevar, Ambrus 11B, 1303 Zagradec, tel.(041/394-475) - pomočnik: Stane Godec mL, Ambrus 5, 1303 Zagradec Območje Zagradca: Ignac Orel, Fužina 1,1303 Zagradec, tel: 01/788-60-83 - pomočnik: Zvone Zavodnik, Marinča vas 5, 1303 Zagradec Območje Korinja: Stane Mišmaš, Gabrovčec 23a, 1301 Krka, tel: 01/780-61-42 - pomočnik: Janez Nose, Vodovodna cesta 13,1000 Ljubljana LD Suha krajina Takšnih prizorov smo bili v preteklosti že vajeni. Toda kljub dobro organiziranemu odvažanju odpadkov se v naših gozdovih spet pojavlja takšna in drugačna 'navlaka'. Lastniku teh odpadkov pa polagamo na vest, da bi tudi naši otroci imeli radi lepo in zdravo naravo. OBČNI ZBOR SIISII! ZADi«IiISC©W Kmetje bomo zadrugo vsako leto bolj potrebovali Ekološki kotiček RDEG Ivančna Gorica NEPRAVILNO ODLOŽENI ODPADKI POVZROČAJO NEPOPRAVLJIVO ŠKODO NABAVI IN ZDRAVJU UUDI RDEG Ivančna Gorica z odboroma Livar Ivančna Gorica in Livar Črnomelj je ob svetovnem dnevu voda, 22. marcu, organiziral ciklus predavanj o čiščenju odpadnih voda in reke Krke na kmečkem turizmu Podržaj na Krki. Več informacij o poteku strokovnih predavanj bomo predstavili v prihodnji številki Klasja. Ker pa je pred nami tudi svetovni dan Zemlje, 22. april, želimo posredovati kratko razmišljanje o našem ravnanju z odpadki in odnosu do narave. V naravi so močno razširjena nelegalna odlagališča odpadkov. Večinoma vsebujejo pomešane kosovne, gradbene in komunalne odpadke, med katerimi je mogoče zaslediti tudi številne nevarne odpadke. Tudi zavest o ločenem zbiranju odpadkov in nevarnosti posameznih snovi prepo- časi prodira med ljudi in vse prevečkrat se dogaja, da ljudje nepravilno ravnajo z nastalimi odpadki. Takšno ravnanje je največkrat posledica nezadostnega informiranja, v številnih primerih pa je povezano z neizgra-jeno komunalno infrastrukturo, ki se šele pripravlja na uvajanje ekološkim trendom prijaznih sprememb. Zato se je predvsem treba potruditi, da bi dvignili zavest javnosti o pomenu odgovornega ravnanja z odpadki ter razširili vedenje o odgovornih organih in ustreznih postopkih. Prav tako je treba tvorno vključiti najmlajše prebivalce, preko širitve ideje eko šole, preprečiti nastajanje oz. širjenje nelegalnih odlagališč, ki na kraških in vodovarstvenih območjih predstavljajo še večjo nevarnost podtalnice kot sicer, identificirati črna odlagališča in jih sanirati ter skrbeti za razvoj partnerskega odnosa s predstavniki lokalne skupnosti. Bliža se svetovni dan Zemlje, 22. april. RDEG Ivančna Gorica z odboroma Livar Ivančna Gorica in Livar Črnomelj vabi vse občane, ustanove, podjetja šole ter druge interesne organizacije in skupine na vsesplošne čistilne akcije v naravnem, urbanem življenjskem okolju. Ne bodimo mačeha naravi, saj smo tudi mi de! narave. Za čisto naravno okolje in zdravo življenje Voda za življenje (EU) Pripravil za RDEG Ivančna Gorica Franc Hegler Člani Kmetijske zadruge Stična smo imeli 10. marca v Gasilskem domu v Stični redni letni občni zbor, ki ga je vodil Jože Glavič. Iz poročil predsednika zadruge Cveta Zupančiča, predsednika nadzornega odbora Marka Kastelica in direktorice je razvidno, da je zadruga poslovala pozitivno, z minimalnim dobičkom, da je imel upravni odbor v letu 2005 sedem sej in da je sprejel okrog 40 sklepov.Veliko pozornost smo namenjali odkupu mleka, živine, krompirja in tudi vrtnin. Razveseljivo je, da smo kljub krizi v kmetijstvu uspeli odkup povečati za 5% v primerjavi z letom 2004. Kmetijske zadruge v Sloveniji se na splošno nahajajo v težki situaciji; to velja tudi za našo zadrugo. Slovensko zadružništvo in kmetijstvo namreč dobiva nov razvojni okvir, ki temeljito spreminja pogoje in način uresničevanja zastavljenih ciljev. Vse bolj postaja povezano z okoljem, razvojem podeželja in regionalnim razvojem. V zadrugi bo treba zaradi majhnosti iskati poti k poslovnim povezovanjem, ker na trgu kot majhna zadruga ne dosegamo najboljših nabavnih pogojev, s sosednjimi zadrugami pa je enako. Na žalost smo si večkrat celo konkurenca, namesto da bi imeli enake poslovne cilje. Vsekakor pa bomo morali temeljito spremljati razmere na trgu in se tako člani kot ostali zadružniki in delavci kar se le da angažirati, da bomo ohranili zadrugo v tem prostora. Kmetijska svetovalka Darka je vse navzoče na občnem zboru seznanila z oddajo vlog za subvencije in z ostalimi pomembnimi zadevami. Po končanem občnem zboru pa smo se zadružniki zadržali še ob prijetnem klepetu, malici in kozarčku rajnega. M. V DQRE3SKO RUŠTVO TIČNA Sodobne tehnologije, podprte s primernimi računalniškimi sistemi, vse bolj prodirajo v današnje proizvodne procese. Tako si tudi modernega in uspešnega kmetijstva brez uvajanja računalniške podpore ne moremo predstavljati. Kolikor nam globali-zacija in povezovanja spodmikajo tla in zmanjšujejo možnosti preživetja, toliko in več nam uvajanje novih tehnologij, predvsem z računalniško podporo, omogoča nadaljnje delo in UDELEŽILI SMO Si IMUNALNIŠKEGA TEČAJA razvoj. Le kdor bo v tem videl smisel sodobnega kmetovanja, bo lahko uspešen, vse drugo pa gotovo izgublja boj s sodobnimi trendi. Tega dejstva se z odgovornostjo zavedamo tudi v Govedorejskem društvu Stična, zato smo v svojih programih kot prioritetno nalogo opredelili predvsem izobraževanje svojih članov. Seveda paje izobraževanje širok pojem, kar konec koncev tudi veliko stane. Zato se po svojih možnostih postopoma lotevamo posameznih nalog. Tako smo letos v januarju za svoje člane organizirali računalniški tečaj, ki so ga za nas pripravili na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici, v njihovi sodobno opremljeni računalniški učilnici. Izkušeni profesor nas je uvedel v programa Word in Excel, naučil pa nas je tudi uporabe elektronske pošte in ostalih internet-nih tehnologij, za kar se mu v imenu cele ekipe najlepše zahvaljujem. Na tečaju smo spoznali, da računalnik vendarle ni tako neobvladljiv, kot se nekaterim zdi, le malo volje in koraj-že je treba pokazati. Tako bomo zdaj pridobljena znanja s pridom uporabljali v vsakdanji praksi. Ob tem se iz osnovne šole spomnim Cankarjeve črtice, kako je mladi pisatelj svojo mater učil pisanja. Tudi nam starejšim otroci veliko pomagajo, tako da vidimo, da se svet v tem času vendarle ni kaj bistveno spremenil. Pomembno je le to, ali smo pripravljeni sprejeti dejstvo, da ne znamo vsega, da pa se lahko še marsičesa naučimo. S sodobnim izrazom ta proces imenujemo permanentno izobraževanje. Za Govedorejsko društvo Stična Lojze Podobnik 389 Ivančna Gorica, april 2006 Planinsko Višnja Gora Spoštovani! Planinsko društvo Polž vabi vse občane Ivančne Gorica, da se včlanite v njihovo društvo. Z vpisom boste poleg podpore, tako moralne kot finančne, lahko deležni tudi naslednjih ugodnosti: - udeležbe na organiziranih pohodih v gore pod vodstvom PD Polž, - brezplačne izposoje varovalne gorske opreme, - popustov pri nočitvah v planinskih kočah doma in v določenih državah v tujini, - dodatnega popusta pri nočitvi v zavetišču Draga Bregarja na planini Viševnik, - popustov v določenih trgovinah pri nakupu planinske in športne opreme ... Za dodatne informacije in vpis pokličite mobilni telefonski številki: 041 746 825, g. Aleš Erjavec - predsednik društva 041 751 238, g. RokKastelic - podpredsednik društva Vljudno vabljeni! Upravni odbor PD Polž i j JANEZ TADINA CENTER ZOLNIR. Ivanina Gorica Tel.: 01/78 78 572 Delovni čas: od 8. dO 19. ure Ob sobotah je prodajalna odprta od S. do 12. ure. Velika izbira vseh vrst zlatega in srebrnega nakita za priložnosti sv. obhajila, sv. birme, maturantskega plesa, poroke... PD POLŽ vabi na 14. ROMANOV POHOD, ki bo 1. maja 2006, s pričetkom ob 8. uri, s parkirišča v Stični. Prijave od 7.30 dalje, trasa pohoda je označena in tradicionalna. Vabljeni vsi ljubitelji planin in pohodništva! Informacije: 041 387 801 (Roman) 041 746 825 (Aleš) občni zum m polž rina, ki bo tudi v letu 2006 ostala po 3000 tolarjev za odrasle, 2000 za študente in 1000 za otroke, se pač posreduje na Planinsko zvezo Slovenije. Na pomoč pa so priskočili Drago Zadel, s.p., Krajevna skupnost Višnja Gora in Občina Ivančna Gorica. Na občnem zboru so podelili še tri priznanja preminulim članom: Anton Pilko in Pišec Klavs sta bila ustanovna in zaslužna člana, mladi Jan Rutar je tudi pomagal pri vseh društvenih akcijah. Predvsem pa je bilo na zboru več imenitnih gostov in še bolj imenitnih obetov: župan Jernej Lampret je, kakor je bilo razbrati iz njegovih direktnih, nič politično zavitih besed, predlagal, da domače društvo od PD Viharnik prevzame Jurčičevo pot. In že podpisana obljuba: PD Polž in PD Drago Bregar, ki nosi ime po slovitem, tako zgodaj umrlem višnje-gorskem alpinistu, sta se pobratila! Ljubljančani so imeli svoj občni zbor dan poprej, v petek, v soboto sta se delegaciji le izmenjali. V slogi je moč. Naj tako tudi bo! Pa še nekaj letošnjih ciljev: društvo bo pod svoje okrilje vzelo tradicionalni Romanov pohod v okolici Stične, legaliziralo Pot dveh slapov, financiralo usposabljanje vodnika Bineta Roglja, organiziralo že tretji nočni pohod z baklami in se, kajpak, razveselilo vsakega novega člana. Upravni odbor PD Polž Si želite našo lepo občino ali rojstni kraj ogledati iz zraka? Si želite izlet v bližnjo ali daljno okolico? SI morda ženin in nevesta pred usodnim «Da« ali po njem želita poleteti med oblake? Pokličite Letalski klub Šentvid in vašo željo bomo uresničili. Izdelamo vam tudi lične darilne bone. Dodatne informacije: • Samo Kenda,(gsm): 041-612-593 • Marko Bukovec,(gsm): 041-398-096 • Milena Vrhovec, (gsm): 041-770-835 CENTER ZA ZDRAVLJENJE BOLEZNI OTROK ŠENTVID PRI STIČNI vabi krajane Šentvida in druge občane občine Ivančna Gorica na slovesno otvoritev prenovljenih prostorov stavbe B, ki bo v petek, 12. maja, ob 11. uri. Po skoraj letu dni se za osebje in otroke »šentviškega zavoda« bliža dolgo pričakovani dogodek, ko bodo lahko vstopili v prenovljene prostore stavbe, ki je v minulih mesecih doživela temeljito prenovo. Prenovljen in sodoben bol-nišnično-šolski objekt bo po besedah direktorice centra, dr.med. Magdalene Urbančič, zagotovo služil kot prijetno delovno okolje in prijazna bolnišnica oz. šola. Otvoritve prenovljenih prostorov, na kateri bo predstavljen kratek zgodovinski oris razvoja CZBO, se bo udeležil tudi minister RS za zdravje, mag. Andrej Bručan. Mogoče pa si bo tudi ogledati prostore. Direktorica Urban-čičeva še posebej vabi občane, da se udeležijo vodenega ogleda po prostorih, ki bo ob 17. uri popoldan. viridin pohod po ks metnaj - šestič malica, ki je šla vsem odlično v slast. Za popestritev smo organizatorji med registrirane pohodnike z žrebom razdelili nekaj reklamnih in promocijskih izdelkov sponzorjev ter pridelkov tukajšnjih kmetij. Pohod po naši KS ima namreč osnovni namen, pokazati, kje smo, kaj vse pridelujemo oz. s čim se ukvarjamo. Veseli obrazi, smeh in dobra volja so bili zagotovilo, da spust do Mekinj ne bo prenaporen. Tako smo po dobrih štirih urah hoje prišli do izhodišča, kjer so nas čakali jekleni konjički. VI. Viridin pohod smo organizirali s pomočjo sponzorjev, ki so prispevali svoje izdelke, nekaj financ ter dobro ime za izvedbo pohoda in se jim v imenu KS Metnaj najlepše zahvaljujem. Prav tako pa bi se rad zahvalil vsem krajanom, ki so s čiščenjem svoje okolice prispevali k splošnemu vtisu o urejenosti naših vasi. Prihodnje leto zadnjo nedeljo v marcu bo spet nova priložnost, da se srečamo, obudimo lepe spomine in si naberemo novih. Nasvidenje na VII. Viridinem pohodu! Za KS Metnaj Valentin Kastelic naprej proti Poljanam. Na kmetiji Ja-nežič so nas tudi letos postregli z domačimi dobrotami: jabolki in čajem. Krajši postanek, izmenjava vtisov o prehojeni poti in že smo se podali proti vrhu Obolnega. Rahle meglice nam niso pokvarile razgleda po naši Dolenjski. K Berčonovim zavije vsak pohodnik, saj »dober glas seže v deveto vas«. Preko Osredka, Debeč do Belentinovega mlina in že smo bili pred zadnjim vzponom proti Pristavi, kjer nas je pri Okornovih čakala Tudi letos smo se zadnjo nedeljo v marcu zbrali ljubitelji pohodništva in lepih razgledov po dolenjskem gričevju. Kot običajno smo pohod začeli ob osmih zjutraj v Mekinjah nad Stično. Po opravljenih formalnostih z registracijo pohodnikov smo kljub gostoljubnosti domačinov odšli na pot. Približno 400 pohodnikov se je odpravilo proti Metnaju, kjer nas je pri Migličevih čakal vroč čaj in sladek prigrizek. Nadaljevali smo preko Hladnega v dolino stiškega potoka in HI Slovesen podpis listine o pobratenju. Kakor je Planinsko društvo Polž mlado, saj se je sredi februarja v domačem višnjegorskem gasilskem domu komaj šestič sestalo na občnem zboru, tako je vse bolj številčno (v letu dni se je število članov povečalo za tretjino, s 96 na 150) in dejavno. Ima kaj pokazati. Pa saj to je namen tovrstnih srečanj, ki po pravilu morajo biti in so zategadelj bolj sestanki: spregovoriti o minulih podvigih, jih premleti ter kritično oceniti, nato pa snovati načrte, ki so se v rani pomladi že jeli udejanjati. Vršaci ta čas dobesedno v plazovih odmetavajo odvečno breme in bodo gornike kmalu spet prijazneje vabili v svoja ostenja; planine pa so že odprle naročja. Najprej se je predsednik Aleš Erjavec sprehodil po izpolnjenih ciljih: planinsko društvo je v letu 2005 opravilo vse pohode iz svojega programa. V 180 delovnih urah je uredilo novo planinsko Pot dveh slapov, s katero je povezalo potoka Kosco in Višnji-co - že na prvem pohodu je stopinje prebralo 145 mož, žena in otrok. Se nekoliko več, rekordnih 160 planincev in njihovih svojcev, se je podalo na nočni vzpon z baklami na Polževo. Bilo bi jih še več, ko bi razširili tamkajšnji dom. Pogled iz doline je bil, po pripovedovanju, veličasten. Jarka svetloba je ožarjala razvaline domovanja gospodov višnjegorskih in se v dolgem jeziku vila po zasneženi stezi proti vrhu. Društvo je prav tako prispevalo za šolanje Jane Podržaj za vodnika kategorije A. Uspešno ga je končala in izpeljala vse pripravniške ture. Za vsakršne projekte je ob trdni volji treba tudi vsaj nekaj denarja. Člana- 8 Ivančna Gorica, april 2006 CM^KS» 0D3I3PK]®0ïïO LJUBLJANSKA <♦ 12 Sprejemamo vsa popravila, šivanje po meri, metrsko blago, zadrge, sukanci, gumbi, elastika, blago za prte... Res smo poskušali nekaj novega. Tudi vsi tisti, ki smo bili organizatorji tako imenovane velike razstave peciva, smo bili v dilemi in do zadnjega trenutka nismo vedeli, kolikšen bo odziv. In prišel je veliki dan: sreda, 8. marec! Že od zgodnjih jutranjih ur se je kuhinjska »špajza« polnila s sladkimi dobrotami. Prav kmalu nam je bilo jasno, da bo popoldansko srečanje v jedilnici z veliko razstavo peciva nekaj posebnega za oči in usta. Veliko zaposlenih delavk se je odzvalo našemu vabilu. Kljub vsem obveznostim, ki jih imajo po končanem delu v Domu, so v svojem prostem času pripravile najrazličnejše slaščičarske mojstrovine. Sodelovali pa so tudi sorodniki stanovalcev in prijatelji, pa celo skupina stanovalk. Preživeli smo lepo, predvsem pa sladko popoldne ob prijetnem druženju stanovalcev, njihovih svojcev in prijateljev ter zaposlenih. Razstavljeno pecivo smo pridno poizkušali in si bili enotni pri mnenju, da bomo kaj podobnega ob prvi priložnosti ponovili. JK Ljubljanska cesta 12 1295 IVANČNA GORICA Tel.: 787 80 92, 041 225 630 ODPRTO: 9.00-12.00 in 15.00-19.00, sob 9.00 do 12.00 KULTURA BIVANJA Z NA1AV0 - PROJECTvii VIŠNJI GORA S PODPORO W VIŠNJA sora SREČANJI STAREJSIH občanov ia mimm starejšim za družabne igre. ZOPET SMO VOŠČILI 15. januarja 2006 je praznovala svojih 90 let gospa Marija Lavrih. Žal ne na svojem domu na Vrhpolju, ampak v bolnišnici v Ljubljani. Marsikdo se je še spominja, kako se je sleherni dan pripeljala s kolesom, otovorjena z blagom, odkupljenim po kmetijah, do vlaka in se odpeljala na ljubljansko tržnico. Tako si je služila svoj vsakdanji kruh. Tudi v Krajevni organizaciji Rdečega križa Ivančna Gorica smo njen visoki jubilej počastili, kot je že v navadi. Zdaj jesen svojega življenja preživlja v Ljubljani pri svojem sinu Srečku. Gospa Marija, še enkrat vam iskreno čestitamo! Za KORKIvančna Gotica: Lojzka Sever, predsednica V ponedeljek, 20. marca, je bil v Mestni hiši v Višnji Gori skupni sestanek vodstva tamkajšnjega turističnega društva in dijakov 1. letnikov srednjega poklicnega izobraževanja, ki tudi letos sodelujejo na tekmovanju srednjih šol Več znanja za več turizma. Predsednica TD Višnja Gora, gospa Liza Juhas Zavodnik, je pozdravila mlade in izrazila veselje, da se TD povezuje z njimi. Mentorica mladih tekmovalcev, prof. Tanja Miklič, je predstavila sadove večletnega sodelovanja med krajem in zavodom: na novoletnem pozdravu Višnji Gori, na Turističnem večeru in ob projektih, ki so na srednješolskih tekmovanjih promovirali Višnjo Goro kot mesto in morebitno turistično destinacijo. Se posebej odmevni sta bili dve prvi mesti v konkurenci več kot 30 šol, in sicer v projektu Mladinski hotel v stavbi stare OŠ ter v projektu pri- reditve Ob polni luni v Višnji Gori (lani). Upamo, da bo tudi širša lokalna skupnost izkoristila ideje mladih, ki so dobile v strokovnih krogih tako veliko potrditev. Nato so dijaki predstavili projekt, s katerim se bodo letos predstavili na državnem tekmovanju v Velenju. Monika Jakopin je predstavila osnovno idejo promenade, ki bi obogatila podobo Višnje Gore in obudila meščanske navade ter se zaključila v lepem naravnem okolju doline Pre-geljščice. Tina Fekonja je nakazala povezavo med promenado, šolskim vrtom in mestnim parkom ter poudarila vlogo drevoreda ob potoku Pregeljščica. Adrijana Salmič je opisala predvidene kotičke v okviru parkovne ureditve - predvsem labirint iz naravnih rastlin, ki bi služil tako otrokom kot Tomaž Tratnik je razložil naslov KU-BIZEN (kultura bivanja z naravo - zen pa predstavlja naraščajočo potrebo človeka po duhovnosti v povezavi z naravo). Andrej Šekoranja je pojasnil tehnični vidik predstavitve projekta na turistični tržnici - potrebovali bi promocijske in tudi nekaj drugih materialov. V razpravi je predsednica TD gospa Juhasova ocenila, da je projekt zelo zanimiv, dober, in izrazila upanje, da bo do predstavitve v Velenju na-red tudi zgibanka o Višnji Gori. Tudi ona obžaluje, da ni dovolj posluha za koristne in nagrajene ideje iz prejšnjih let. V bodoče si TD še želi sodelovanja z VIZ Višnja Gora, saj izzivi za razvoj kraja obstajajo še naprej: tu so bazen, kamp ter Anin sejem in še bi se kaj našlo. Mentorica prof. Tanja Miklič je omenila, da del letošnje tekmovalne ekipe sodeluje tudi v Parlamentu mladih reke Krke. K sprejemu deklaracije sta prispevali tudi Monika Jakopin in Tina Fekonja, zavod pa predvideva tudi razstavo fotografij o porečju reke Krke. Sama po sebi se vsiljuje tudi misel na potok Višnjica ... Pa še mnogo svežih idej se je utrnilo v prvem pomladnem dnevu letošnjega leta. Peter Pal Tanja Miklič Na sončno nedeljo, 19. marca, je bilo na Muljavi v Družbenem domu pod okriljem Rdečega križa srečanje za krajanke in krajane, starejše od 70 let. Začelo se je s pesmijo muljavskega moškega pevskega zbora. Sledil je nagovor predsednice Stanke Šinkovec. Prireditev, ki je potekala v znamenju bližajočega se materinskega dneva, so oblikovali otroci podružnične šole Muljava. Ob igri in pesmi so nam pokazali in dokazali, da se je v življenju vredno truditi tudi za druge. Starejše je obiskal tudi župan Jernej Lampret, ki je poudaril pomen starejših pri vzgoji mladih, s tem pa tudi njihov neizbrisen pečat pri oblikovanju družine. Po koncu slavnostnega dela so se udeleženci lahko okrepčali in pokramljali med sabo o tem in onem. Vsak je ob koncu prejel rožico, ki ga bo spominjala na ta lepi dan. Kdor pa se srečanja ni mogel udeležiti, so ga članice Rdečega križa obiskale na domu oziroma v Domu starejših občanov Grosuplje. Nada Bregar PECIVO II DAM ŽENA V DOMU STAREJŠIH OiČANOf ©R0SUPU1 »Spoštovani stanovalci in stanovalke, sorodniki in zaposleni v domu! Praznujmo letos dan žena v Domu drugače! Vabimo Vas, da sodelujete s svojimi izdelki na veliki razstavi peciva.« Te besede so nas nekaj dni pred 8. marcem » vznemirjale« s plakatov, ki so viseli po celi hiši. ARM EX ARMATURE D.O.O. IVANČNA GORICA , LJUBLJANSKA C. 2A TEL. 01 78 69 260 FAX. 01 / 78 69 265 E-mall: lnfo.armex@siol.net www.armex-armafure.si Namakalni sistemi za: - poljedelstvo, sadjarstvo,,, - športni tereni ( nogomet, tenlsj§ - zelenice, deponije.,, - hltrospojne cevi in fazoni za namakanje in uporaPo pri distribuciji gnojnice... SS» «i ■ Popolnoma biološke modulne čistilne naprave ■ Modulni sistemi za upravljanje z deževnico ■ Modulni sistemi za izdelavo ponikalnic Modulni sistemi za uporabo deževnice Želite svojo staro obstoječo greznico spremeniti v čistilno napravo? Mi Imamo rešitev za Vas, Pokličite I Posode za 9 Ivančna Gorica, april 2006 0C33 OBČNI ZBOR OBMOČNEGA ZDRUŽENJA VETEiANOV VOJNE ZA SLOVillJO GtOSUPUi Delovno predsedstvo občnega zbora ZWS: predsednik Miro Zupančič, člana Jože Novak in Alojz Potočnik, (levo) zapisnikarica Jelka Janežič, (v sredini) predsednik združenja Gregor Bregar. Veterani Območnega združenja Grosuplje so 3. marca sklicali redni letni občni zbor. Udeležilo se ga je več kot šestdeset članov iz Dobrepolja, Ivanč-ne Gorice in Grosupljega. Predsednik združenja Gregor Bregar, ki je pozdravil vse prisotne, ni mogel skriti ponosa, zadovoljstva in veselja nad ugotovitvijo, da se članstvo v Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo nenehno povečuje. Poudaril je, da to pomeni podporo in priznanje veteranski organizaciji in njeni vlogi v slovenskem prostoru, ki ima za temeljne vrednote MIR - SVOBODO - NEUKLONLJIVOST - ZMAGO - PONOS - SPOMIN - OPOMIN. To vlogo na simbolni ravni izraža tudi VETERANSKO DEJANJE, ki ga iz- vedejo na vsakem večjem in pomembnejšem srečanju. Vodja simbolnega dejanja je »najstarejši« po funkciji, zaslugah, činu ali letih. Tokrat je veteransko dejanje izvedel Boris Peterka, ki je ob mizi, pokriti z belim prtom, na kateri so bili rdeč nagelj, vaza s čisto vodo, posoda s soljo, krožnik, vejica pelina, bodalo, kamen s Triglava in kozarec rdečega vina, nagovoril prisotne z vprašanjem: »Ali smo tukaj zato, ker nas druži ljubezen do doma, družine in domovine; ker spoštujemo hrabrost, poštenost, čast in resnico; ker želimo in delamo v dobro naše domovine Republike Slovenije?« »Smo!« se je slišalo kot odmev. Vodja protokola je nadaljeval z izvajanem simbolnega dejanja z obrazložit- vijo SIMBOLOV: - Miza s štirimi nogami je simbol trdnosti in dokončne vpetosti Slovenije v zemljevid Evrope. - Prazen stol je simbol veteranov vojne za Slovenijo, ki jih ni več med nami. Spominjajmo se jih. Naj bodo večno v našem spominu. - Bel prt na mizi je simbol čistosti in neomadeževanosti misli in dejanj. - Kamen z našega očaka Triglava je simbol veteranske trdne odločenosti, da na tem slovenskem prostoru obstanejo. - Rdeč nagelj je simbol spomina na vse tiste, ki so v zgodovini prelili kri za slovensko domovino, vaza čiste vode pa je simbol solza njihovih najdražjih. - Ščepec soli in vejica pelina sta simbola bolečine in grenkobe družin padlih. - Bodalo je simbol boja, poguma, hrabrosti in zvestobe tistih, ki so se bojevali za samostojno Slovenijo. - Kozarec rdečega vina je simbol spomina na vse, ki so se bojevali za Slovenijo. S prvo zdravico je vodja protokola nazdravil vsem, ki so padli, umrli in prelili kri za domovino, za solze njihovih otrok, žena, mater in očetov. Druga zdravica je veljala vsem, ki so v vsej zgodovini delovali v dobro slovenstva. Simbolno veteransko dejanje pa je bilo zaključeno z zdravico vsem zbranim. V nadaljevanju zbora je predsednik združenja poročal o delu v preteklem letu in hkrati nanizal pester program za leto 2006. Veterani so namreč aktivni na mnogih področjih, tako na športnem, družabnem, kulturnem kot tudi pri aktivnostih širšega družbenega pomena. So aktivni soustvarjalci proslav ob državnih praznikih, udeležujejo se različnih pohodov in športnih tekmovanj v smučanju in v preizkušanju strelskih veščin, kjer so posamezni člani: Marko Mole, Frenk Šest in Marjan Zvegla v lanskem letu prejeli priznanja za odlične dosežke. V letošnjem letu bodo veterani Območnega združenja posebno pozornost posvetili obeležitvi petnajste obletnice vojne za Slovenijo. Izvedli bodo slavnostno akademijo s koncer- tom orkestra Slovenske vojske. V pripravi pa je tudi bilten, v katerem bodo predstavili dogodke, ki so se odvijali na območju Dobrepolja, Ivančne Gorice in Grosupljega od vojne za Slovenijo dalje. Na zboru so podelili tudi veteranska priznanja za vsestransko pomoč in delo v območnem združenju. Priznanja za lansko leto so letos prejeli: Dušan Hudolin, Andrej Koželj, Tone Ko-govšek, Boštjan Ivanjko, Miloš Šonc in Drago Kastelec. Vera Sparovec Vse foto: Jože Miklič Priznanja za požrtvovalnost v osamosvojitvenem času in športna priznanja. Letošnja priznanja: Dušan Hudolin, Andrej Koželj, Peter Trontelj, Tone Kogovšek, Boštjan Ivanjko, Miloš Šonc; priznanje v letu 2004 Drago Kastelec. Priznanja za športna tekmovanja v letu 2005 so prejeli Marko Mole, Frenk Sest in Marjan Zvegla, za leto 2004pa Janez Lesjak (ni na fotografiji). OP VIŠNJA GORA Kako prisrčno so nas presenetili in dvignili razpoloženje otroci iz OŠ Višnja Gora z veselim programčkom. Letošnji občni zbor je potekal v konstruktivnem, sproščenem, pozitivnem vzdušju. Bil je tudi odraz koordiniranega sodelovanja med našimi društvi in podpore Sveta KS Višnja Gora. Udeleženci smo izrazili hvaležnost naši predsednici Cvetki Vozel in izvršnemu odboru DU. Preveva nas spoznanje, da DU ne izvaja programa samo za naše člane, ampak skrbi tudi za vse ostale starejše krajane. Le nekaj rezultatov iz preteklega leta: - število članov se nam je povečalo, - imeli smo aktualna predavanja, - bilo je pet zelo dobro obiskanih, skrbno organiziranih izletov, - v UTŽ Ivančna Gorica nas je včlanjenih 16; obiskujemo predavanja in krožke, - v OŠ imamo enkrat tedensko jogo, - balinarji se sproščajo na kopališču, - naši medicinki Vladka in Cilka opravljata vsako drugo sredo po deveti uri meritve krvnega tlaka, holesterola, sladkorja in po potrebi svetujeta -v Mestni hiši, - šli smo v Ljubljano na preventivno merjenje kostne gostote, - pri prenovi večnamenskega prostora v Mestni hiši so naše članice opravile 100 ur prostovoljnega dela, sodelovale so tudi v čistilni akciji in pri pohodu po Jurčičevi poti. V tem letu nadaljujemo: s predavanji, že pripravljenim programom izletov, jogo, balinanjem, obiskovanjem UTŽ Ivančna Gorica, omenjenimi zdravstvenimi meritvami, sodelovanjem z drugimi društvi, šli bomo na srečanje upokojencev bivše grosupeljske občine v Šentvidu pri Stični, skupaj s Svetom KS bomo organizirali prednovoletno srečanje vseh starejših krajanov. Seveda pa bomo program po potrebi prilagajali. Projekt Starejši za dvig kakovosti življenja starejših na domu. Pred letom dni smo pristopili k temu projektu ZDUS-a in Slovenske fi-lantropije. Efektivne stroške v zvezi s projektom nam delno sofinancira ZDUS. Dobili smo računalniško opremo iz teh sredstev. Hvaležni pa smo tudi za finančno podporo naše Občine. Novost projekta je koordinacija s CSD, patronažno službo, RK in Karitas. Na naš predlog je koordinacijo imenoval župan Jernej Lampret, vodita pa jo Martina Kralj in njena namestnica Anica Zupančič v rednem sodelovanju s predsednico DU Cvetko Vozel. Izjemno odgovorno, humano, plemenito delo pa opravlja deset poverjenic - prostovoljk. Po predhodnem izobraževanju, individualnih pripravah in pridobitvi podatkov so poverjenice anketirale 225 starejših od 69 let. Zato smo vse skupaj opravile 428 ur. Ankete so le osnova za organiziranje pomoči in ponovnih obiskov. Nadaljujemo z anketiranjem naslednjega letnika. Za vse starejše smo izdelali zgibanko z osnovnimi podatki za pomoč. Realizacija le-te poteka tudi z dežurstvi koordinatorke vsako sredo med 10. in 12.uro v Mestni hiši. Tja ste vedno vabljeni! Neizrekljiva so naša doživetja in spoznanja ob človekoljubnem delovanju. Martina Kralj SLI SM© m BOVLEK srečali ob enih popoldne na Malem Globokem. Nabralo se nas je kar veliko. Imeli smo srečo, saj je bil dan sončen in topel, kot bi bil pripravljen samo za nas - pohodnike. Presenetilo me je, da je bila pot dokaj strma in malo me je že zaskrbelo, ali bomo vsi osvojili vrh. Saj veste, kako je s telesno pripravljenostjo pred pomladjo. Po dobri uri in pol hoje smo premagali vzpon, in to vsi. Na vrhu smo se zadržali kakšno uro. Brez dobre malice in osvežilne pijače bi druženju nekaj manjkalo. Za pot navzdol smo izbrali drugo stran. Podali smo se mimo zidanic, s postankom v eni izmed njih. Gospod Janez nas je povabil na prigrizek in kozarček domačega vina. Ko se človek malo sprehodi, se tudi razmišljanje zbistri. Navdušeno smo sprejeli predlog: pohod bomo po vsej verjetnosti ponovili tudi v prihodnjih letih. Se vidimo. Matjaž Kohek Odločitev je padla. "Gremo na Bovlek." To je bila ena boljših idej v zadnjih dneh druženja ob Krki živečih prijateljev in prijateljic. V nedeljo, 12. februarja, smo se 7. moto zbor KLUBI fire group \mnim gorica (5. in 6. iaj 2006) Tradicionalno je prvi majski vikend rezerviran za motoristični shod, ki ga organizira Moto klub Fire Group iz Ivančne Gorice. Glavno prizorišče dvodnevne zabave in druženja je na Letališču Šentvid pri Stični. Seveda tako v petek kot v soboto obljubljamo dobro zabavo z znanimi slovenskimi rokovskimi bendi. Ne bomo pa pozabili tudi na dobro hrano in pijačo. Tako kot vedno doslej bo tudi letošnja prireditev dobrodelna in upamo, da bomo skupaj pomagali nekomu, ki je potreben pomoči. Ta prireditev je, kot je videti, vse bolj popularna in prinaša živahen predpoletni utrip v življenje našega kraja in okolice. Zato vsi lastniki motorjev, ljubitelji motorizma in ostali, ki ste željni dobre zabave in družbe, vabljeni na dvodnevno zabavo, ki jo bo, upamo, polepšalo tudi lepo spomladansko vreme. Tudi letos pa bomo organizirali tradicionalno dirko oldtimerjev na Pristavo nad Stično. Štart dirke bo v soboto 5. maja s parkirišča pred samostanom Stična. Častni štarter bo gospod Kalar Franc. Klemen Nosan MKFire Group Ivančna Gorica DANES začnem še bolj skrbeti zase, za svoje zdravje in boljše počutje: 0 sl|ujsevalni, anticelulitni tretmani • ojd tretman © čokoladni tretmani © nega obraza in telesa © masaža • masaža z vročimi kamni • pedikura ® man i kura • solarij « individualni trening m darilni boni C ambulantna fizioterapija o fizioterapija na domu FizioFit center Mediko Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni Dol 33 1294 Višnja Gora tel. 01 78 84631,78 03 069 10 Ivančna Gorica, april 2006 KkgŠB GREMO V lONDOi London. Ogromno mesto, prepredeno z neštetimi nakupovalnimi ulicami in železniškimi rovi. Bogatijo ga številni dvonadstropni rdeči avtobusi, nepozabne telefonske govorilnice, kraljičini gardisti ter nešteto drugih znamenitosti, ki so v ponos vsem Londončanom. Ptički na veji žvrgolijo, da v London brez zložljivega dežnika pač ne moremo, malo manj pa je znano, daje treba na tekočih stopnicah na podzemni železnici stati na desni, na navadnih stopnicah pa hoditi po levi strani. O Londonu sem sanjala že vrsto let in končno so se mi sanje uresničile. S skupino 47 dijakov in treh profesoric angleškega jezika Srednje Šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice smo se v začetku marca odpravili uresničevat svoje sanje. Ko smo se z letališča Stansted v večernih urah peljali proti mestu, mi je srce utripalo od navdušenja in pričakovanj. Po dobri uri vožnje smo le pri- speli v London in pogled na te čudovite stavbe mi je vzel dih. Takoj sem se želela pobliže spoznati z mestom. Končno smo se odpravili na kratek sprehod po Tower Bridgeu. To je veličasten dvižni most, ki je predvsem ob večerih videti čaroben in nepozaben. Ko smo z vožnjo po mestu dobili kratek vtis o življenju v Londonu, smo se odpravili v naš hotel na King's Cross ulici. Da, prav imate, to je v neposredni bližini lanskoletnega atentata. Po prijetnem spancu in angleškem zajtrku smo se odpravili na potep po mestu. S podzemno železnico smo se odpeljali do London Towerja. V njegovem muzeju smo si ogledali bojno opremo: viteške oklepe, meče, vislice, meče in puške. Vsekakor nismo mogli mimo Big Bena (velika londonska ura), ki je, mimogrede. ogromen, in Westminster Abbey, v kateri je bilo kronanih veliko vladarjev in kjer je potekal pogrebni obred princese Diane. V tej katedrali je pokopanih tudi ogromno skladateljev, pisateljev, fizikov itd. Od Westminster Abbey pa smo se napotili v muzej voščenih lutk Madame Tussauds in se fotografirali s številnimi zvezdniki, kot so Brad Pitt, Robbie Williams, Madonna, Beyonce, Arnold Schwarzenegger, George Clooney ... Če ste športnik/ca po duši, vam priporočam obisk največjega parka v Londonu, Hyde parka. Veliko Londončanov pride sem na sprostitveni tek ali samo uživat v naravi. Če pa ste zapravljiv tip človeka in so vam všeč nakupi, vam London nudi največjo in najdaljšo trgovsko ulico v Evropi - Oxford Street. Vendar, če vam denar rad uide izpod nadzora, vam obisk le-te raje odsvetujem. »Nedelja je čas za Greenwich,« pravijo Londončani. Tudi mi smo tja odpluli z ladjico po reki Temzi ravno v nedeljo. V observatoriju smo si ogledali stare pripomočke, s katerimi so si pomagali pri raziskovanju neba ter se fotografirali z levo nogo na vzhodni in desno na zahodni polobli. Obiskali smo še tamkajšnji bolšji sejem in odpluli nazaj proti hotelu. Naslednji dan smo z avtobusom odšli proti letališču Stansted in z rahlo zamudo varno prispeli v Ljubljano. Razšli smo se z novo izkušnjo ter številnimi nepozabnimi fotografijami. London me je tako očaral, da se bom z velikim veseljem še vračala tja. Nika Benedičič, l.i Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva ulica 2; tel; 07/34 82 100 (104), www.ciktrebnje.si Vabimo Vas k vpisu v tečaj: . VOZNIK VILIČARJA, UPRAVLJALEC TGM IN t)VIŠAL (.zbiramo prijave za novo skupino). Še vedno se lahko vpišete v različne 3-letne in 4-letne srednješolske programe ter v osnovno šola za odrasle. EF. Ljubljana izvaja na CIK Trebnje visokošolski program VPŠ - študij na daljavo (3+2). Zbiramo pri jave za študijsko leto 2006/2007. Tretji dan je bil rezerviran za kratek sprehod po mestu (pot je vodila čez poznejšo destinacijo, Piccadilly circus) in za križarjenje po Temzi do Green-wicha, kjer je čakal National maritime museum. Po povratku na izhodiščni breg je sledil še ogled prirodoslovnega muzeja, nato pa dve prosti uri na že omenjenem cirkusu. MONTAŽI RUTAH KNAUF SISTEMI Montaža Rutar Rutar Sandi s.p. Stična 155 1295 Ivančna Gorica Telefon: 031/ 262-756 ZAGOTAVLJAMO 2 NUDIMO: - izdelavo mansard - izdelavo predelnih sten - izdelavo oblog - pleskarska dela - barvanje napuščev - montaža WELUX oken LETNO GARANCIJO LONDON CALLING londonskega Towerja z bombastično zbirko draguljev, orožja in ogromno množico grbov, ki bi vsakega heraldika spravila v delirij. Sledil je ogled west-minstrske opatije z grobovi britanskih veljakov (literatov, znanstvenikov, politikov, plemičev). Izogniti pa se ni bilo mogoče niti Madame Tussaud, muzeju voščenih lutk, kjer najdemo vse: zvezdnike, politike, celo malo manj priljubljene serijske morilce Anglije. Prestolnica nekega kraljestva, prestolnica nekega imperija, otroška posteljica parlamentarne monarhije, zibelka punk gibanja - ne trudite se z ugibanjem, temveč poglejte naslov - govorim o Londonu. Tja se je 3. marca za štiri dni odpravila prava mala ekspedicija iz srednje šole Josipa Jurčiča. Sedeminštirideset dijakov je v London prispelo v večernih urah. Sledila je panoramska vožnja z dvema kratkima postankoma, na Tower bridgeu in pred slavno Buckinghamsko palačo, kjer so verjetno še bolj slavni zlobneži Sex Pi-stols leta 1978, po ločitvi od prejšnje založbe EMI, podpisali pogodbo z novo, A&M. Po še nekaj krogih po mestu se je uboga raja pricijazila do hotela, kjer so nekateri bolj utrujeni popadali, drugi, manj utrujeni, pa obstali. In bil je drugi dan. Dan soočenja s kolo-salno londonsko podzemno železnico, imenovano Underground, ki je prejšnji večer bolj ali manj klonečo četico dostavila do nekaterih znamenitosti: Prišel je četrti dan, dan slovesa. V tem kratkem času je naša raja videla, kolikor se je le dalo. Da pa niso dobili čistega in jasnega vtisa o Londonu, je krivo vreme, saj je bilo tri dni povsem sončno brez oblačka. Če bi moral z eno besedo izraziti svoje mnenje (saj sem bil član te potujoče raje), bi ga izrazil z naslovom hita skupine zlobnih fantov, pripadnikov zgoraj omenjenega gibanja, Tenpole Tudor: wunderbar (čudovito, op.a.) Grega Kašič, 3.b Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica projekt poslovko-kreativna moda Dijaki l.f Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica smo na pobudo profesorice Anje Šmajdek pripravili projekt POSLOVNO-KREATIVNA MODA. Razdelili smo se v naslednjih šest skupin: tehnično, dokumentacijsko, poslovno, jezikoslovno, likovno in ma-nekensko. Vsaka od njih je imela svojo zadolžitev: dijaki v tehnični skupini so nakupili ves material in postavili sceno, v poslovni skupini so zbirali donacije in nadzorovali nakazani denar, jezikoslovna skupina je opisovala kreacije in pisala vezni tekst za modno revijo, likovna skupina je skrbno zarisovala kreacije in jih tudi izdelovala, v manekenski skupini pa so modeli preizkušali kreacije, vadili manekensko hojo in se na modni reviji predstavili gledalcem. Revijo smo prvič predstavili na informativnih dnevih, 10. in 11. februarja 2006. Obsegala je predstavitev neformalne in formalne poslovne mode ter kreativne mode, to pa smo izdelali dijaki sami. V pravkar naštetem zaporedju so se manekenke in manekeni v oblačilih sprehodili po pisti. Program sta povezovali voditeljici, pri preoblačenju pa je modelom pomagala skupina dijakov, ki se je trudila, da bi čim hitreje opravila svoje delo. Med kratkima premoroma (preoblačenjem) so si gledalci lahko ogledali slike iz sveta mode, ki smo jih tudi sami posneli. Da pa je bil projekt pravilno in pravočasno izpeljan, so nam pomagali naslednji mentorji: _ Anja Smajdek - idejna vodja, zadolžena za nadzor pri izdelovanju kreacij Jožica Strmole - vodja projekta Dragica Eržen - razredničarka l.f in tajnica projekta Jana Kastrevc - zadolžena za jezikovni del projekta Petra Marcina - zadolžena za gibalni del projekta Darko Pandur - zadolžen za internetno stran projekta Ker so naš nastop na informativnih dnevih sprejeli z velikim navdušenjem, smo se z modno revijo predstavili še na dnevu šole 3. marca letos. Dijaki l.f DRUŽINSKO SREČANJI V VRTCI »SONČEK« V IAGRADCM V času, ko se zima prevesi v pomlad, imamo svoj praznik - materinski dan -mamice. Gotovo tega letos ne bi tako živo občutile, če nam ne bi naši »Sončki« pripravili tako ljubeznivega programa. Prišli so tudi očki, zato je bilo v igralnici našega vrtca pravo družinsko srečanje. Naši šestletniki so se doživeto predstavili z Babico Zimo. To je bila prava dramatizacija, saj so poskrbeli za vse: od scene do igre. Zdelo se nam je, do so zimo z igro prav zares odgnali, zato smo bili toliko bolj veseli. Otroci so v skupinah pripovedovali, peli in gibalno podoživljali svoj svet, kije poln domišljije, radoživ in preprost. Zanje dežek res potrka na okno, zanje Biba res leze in miška priteče iz luknjice in speče svojim miškam žemljice ... Starši smo začutili, kako se otroci počutijo doma in v vrtcu, kako vpliva nanje okolje, ozrli pa so se tudi v svet, ki je daleč in v katerem njihovi sovrstniki niso tako srečni kot oni. Zadnjo pesmico so zapeli v krogu: Mi pa hiško zidamo, zidamo, zidamo, mi pa hiško zidamo od jutra do večera. Potem pa v hiško pojdemo in radi se imamo. Prečudovit zaključek na družinskem srečanju: njihova »hiška«, trdno sezidana, je prerasla v simbol domačnosti in ljubezni. Prav tak dom potrebujejo. Hvala, Nataša in Marija, v te nastope in v slikarske umetnine, ki so nam jih podarili otroci, je bilo vloženega veliko truda in dobre volje. Mamica Matica in Nejca Ivančna Gorica, april 2006 BI II. DEL: MESTO DN VAS 0© PRELOMU STOLETJA Leto 1905/06: množica mož čaka na pomolu tržaškega pristanišča, da se vkrca na ladjo, kijih bo prepeljala v Ameriko. Trst, ki je bil največje trgovsko pristanišče monarhije, je bil s svojim zaledjem takrat še pretežno slovenski. Naši ljudje so se začutili tujce šele v Ameriki ali kvečjemu na ladji. Dmgače je bilo v Hamburgu, kije bil zanje že grozljivo tuj, kar pretresljivo opisuje Zupančič v svoji Dumi. Gospodarsko in kulturno je bila monarhija svojim evropskim sosedam enakovredna V marsičem jih je celo presegala. Pa ne le Dunaj, ki je postal prava kulturna metropola tedanje Evrope in resen konkurent Parizu. Dunajska secesija in Straussovi valčki so bili eden od »hitov« v tedanji Evropi. Tudi mnoga druga mesta v Avstroogrski so na tak ali drugačen način presegala evropsko povprečje. Po katastrofalnem potresu 1.1895 je na primer župan dr. Ivan Hribar, liberalni politik in veliki Slovenec, napravil iz Ljubljane eno najmodernejših mest tedanje Evrope. Zavedal se je, da bo Ljubljana nekoč prestolnica. Po načrtih mojstra, arhitekta Maksa Fabianija, so zgradili ne le najsodobnejše stavbe v stilu dunajske secesije, ampak so imeli izdelan tudi urbanistični načrt mesta, uredili so zelenice in parke, med njimi znameniti Tivoli. Ljubljana je dobila prvo veleblagovnico v monarhiji. Urbančevo trgovsko hišo(do denacionalizacije Centromerkur), hotel Union, prvi sodobni velemestni hotel z veliko plesno dvorano, Zmajski most preko Ljubljanice, mestno elektrarno, električno cestno železnico, urejeno mestno kanalizacijo, prej pa sta že obstajala mestni vodovod in plinarna. Mestne ulice so nosile slovenska poimenovanja in »deželni« jezik, slovenščina, je postal kljub nasprotovanjem enakovreden uradni jezik ter tudi edini učni jezik na škofijski gimnaziji, ki so jo na pobudo škofa A.B. Jegliča zgradili 1.1905 v Šentvidu nad Ljubljano. Slovensko podeželje pa je, nasprotno, preživljalo težke čase Razdrobljena in majhna kmečka posest ni omogočala sodobnejšega kmetovanja, pogosto le bedno životarjenje. Mnoge kmetije so bile zadolžene in na milost in nemilost prepuščene svojim upnikom. Tudi kmečke hranilnice in posojilnice, ki jih je že v drugi polovici 19. stoletja kmetom v pomoč ustanavljal socialno čuteči duhovnik Janez Evangelist Krek, niso mogle ustaviti raz-slojevanja kmečkega prebivalstva. Očetje in sinovi so odhajali za zaslužkom v tuje kraje. Najprej na Dunaj in v druga večja mesta monarhije.Tako sta odšla zdoma tudi mlada Sotoškova, Simonova strica po materi: Loj- ze v Nemčijo, Tone pa v Avstrijo. Oba sta tam tudi ostala in umrla. Možje so odhajali daleč na sever Nemčije, v Porurje in West-falijo, kjer so delali v rudnikih. Pozneje je prišla na vrsto Amerika, ki je potrebovala sveže delovne sile. Ameriškemu anglosaksonskemu prebivalstvu so se pridruževali ne le številni priseljenci iz Skandinavije, kjer je v zadnji četrtini 19. stoletja, podobno kot pri nas, tehnološka revolucija pritisnila na podeželje, ampak so se v Ameriko množično priseljevali tudi iz dežel nekdanje monarhije. Človek skorajda ne more verjeti, da je takrat zapustilo slovenski etnični prostor več kot 300.000 ljudi. Doma so puščali žene, otroke, starše ... Odhajali so z upanjem, da se bodo vrnili, izplačali dolgove in obnovili domačije. Mnogi niso nikoli uresničili svojih sanj. Oton Župančič, ki je izseljevanje prizadeto doživljal v svoji rodni Beli krajini, je našim izseljencem in zdomcem postavil nesmrtni spomenik v svoji Dumi. Na tak svet je bil 30. novembra 1906 rojen Jožef Ašič, poznejši p. Simon. KRAJI IN LJUDJE SIMONOVEGA OTROŠTVA Njegova rojstna hiša še stoji. Na obronku enega od gričev, nedaleč od cerkvice sv. Duha na Gorici pri Raztezu, kjer je tudi pokopališče. Na njem sta pokopani mati Marija Ašič, rojena Sotošek, in njena sestra Amalija, teta Malka, velika dobrotnica svojega nečaka Pepija., poznejšega p. Simona. Groba res ni težko najti, saj je tik ob vhodu. Veliko težje kot pokopališče pa je najti rojstno hišo. Svet je namreč gričevnat, prepreden s potoki, grapami in ozkimi dolinicami, kjer potekajo poti, ki posamezne zaselke vasi Raztez povezujejo s svetom. Na gričkih je komajda kaj prostora za nekaj hiš in gospodarskih poslopij. Njive in travniki se skromno skrivajo po bregeh in globelih. Zaselki nosijo značilna imena: Graben, Jerički dol, Postoje, Ponikve, Trebež (tu stoji rodna hiša družine Ašič), Veliki dol... Življenje je tudi danes v teh krajih težko. Morda ne več tako zelo kot nekoč. Pa vendarle. Ljudje hodijo na delo v Brestanico, na Senovo, v Sevnico ali še kam dalj. Samo od kmetijstva se tukaj ne da dostojno živeti. To so izkustveno vedeli tudi predniki našega p. Simona. Hiša na sončnem bregu Oče Franc Ašič se je na pobudo svojega očeta Mihe izučil za kovača. Kmetija je bila majhna, nekaj več kot 6 ha zemlje, kar je zadoščalo komaj za preživetje. Simonov dedje računal, da si bo sin s kovaštvom lahko izboljšal gmotni položaj, saj je bil kovač takrat še vedno iskan in čislan poklic. V kmečkem okolju je bil neobhodno potreben, saj je popravljal kmečko orodje, predvsem pa skrbel zato, da so bili konji vedno redno podkovani. V nekaj letih pa se je z industrijo vse spremenilo. Stare obrti so začele propadati. Toda tega ni nihče predvidel. Se kot fant si je Simonov oče prislužil nekaj denarja, ko je delal v rudniku živega srebra v Idriji. Vendar tam ni dolgo zdržal: strupeni živosrebrni hlapi so načeli njegovo zdravje. Vrnil se je domov in po smrti staršev prevzel kmetijo. V bližnjem zaselku Graben si je poiskal tudi ženo. Marija je bila vesela, da se je primožila iz vlažnega, skoraj nikoli osončenega »grabna« v sicer skromno, a na sončni breg postavljeno hišo. Rešila se je tudi nevzdržnih razmer v domači družini. V njej so kraljevali alkohol, duševna prizadetost, revščina. Pri hiši je bilo sedem otrok: dva iz prvega in pet iz drugega zakona. Od otrok iz drugega zakona se je poročila le Minka (Simonova mati Marija), ostali so se raztepli po svetu. Zanimivo, da so vsi prišli do poklica in se z njim tudi pošteno preživljali. Dva od njih, stric Jakob in teta Malka, nista odšla v tujino. Vse življenje sta bila prisrčno navezana na svojo sestro in oba otroka ter sta jih po svojih močeh tudi gmotno podpirala. V mladi družini so se namreč rodili trije otroci. Najstarejši je bil leta 1906 rojeni Jožef, ki so ga klicali Pepi. Čez dve leti je dobil bratca Maksa, ki pa je žal po šestih mesecih umrl. Leta 1910 se je rodila še sestrica Marija. M.A.Ficko Zajtrk, V V KI NASITI PET ZELO D C KOV Jožica Kastelic obožuje svoj poklic. V Pekarni Grosuplje je zaposlena na programu finega peciva, kar je naravnost idealno za izšolano slaščičarko, ki je poleg tega tudi sama zelo sladkosneda. ker pa je tudi ljubiteljica dobrega belega kruha, je zanjo in njeno mlado družinico Ljubljanski kruh z marmelado naravnost idealna jutranja malica. » Tudi kruh lahko polepša dan, Ljubljanski kruh z marmelado pa meni in moji družim prežene Se tako zaspano jutro.« Jožica dela v grosupeljski pekarni že deset let. Vesela je, da so ji v tem času omogočili, da se je na srednji agroživilski šoli izšolala za poklic slaščičarke. »Včasih je kar naporno usklajevati delo in šolanje, vendar so bili v pekami zelo razumevajoči in če bi se ponovno odločala, bi se zagotovo znova enako odločila,« pove Jožica in nadaljuje: »Peko sem imela rada že prej, med šolanjem pa sem popolnoma vzljubila svoj poklic. Spominjam se, da sem po službi in opravljenih učnih obveznostih komaj čakala, da tudi doma preizkusim vse, kar sem se novega naučila. Nikoli ne bom pozabila dneva, ko mi je res odlično uspela moja prva, drobna mojstrovina. Čeprav sem napelda le preproste piškote, je bil občutek nepozaben,« z zadovoljstvom pove Jožica. Domača peka ji je zato še danes v veselje, še posebno zato, ker s svojimi dobrotami razveseljuje svojo miado družinico. Kako tudi ne, saj tudi njeni trije otroci, tako kot ona sama, naravnost obožujejo sladke jedi. Drobno zadovoljstvo, ki jim polepša jutro in naredi dan prijaznejši pa je Ljubljanski kruh, namazan z marmelado. »Ob posebnih priložnostih pa pride na vrsto tudi francoski rogljič, polnjen z marmelado,« pove. ^Pekarna Cjrosuplji Zaradi svoje sladkosnednosti je delo na programu finega peciva, naravnost idealno zanjo. »Včasih se res težko uprem dobrotam, ki jih pripravljam,« se še pošali. Pravijo, da dober kruh povezujeljudi ter prinaša radost in veselje. Ljubljanskega kruha in dobrot izpod spretnih Jožičinih rok pa v družini Kastelic ni nikoli dovolj. Zato ni nič čudnega, če je pri njih vsak dan praznik. »Delo v Pekarni Grosuplje mi je bilo od prvega dneva všeč. Se posebno pa sem zadovoljna, da sem se- lahko izšolala za poklic slaščičarke in da danes delam na programu finega peciva, saj je to moja strast.« iS Ivančna Gorica, april 2006 JOŽE SEVER (20. 6.1928-23. 2. 2005) SLAVIST Z BOJANJEGA VRHA Portret Jožeta Severja z značilnim toplim nasmeškom Profesorja Severja ni poznalo veliko naših občanov, dobro pa se ga spomnijo in ga še vedno cenijo njegovi sovaščani z Bojanjega Vrha, kjer je veliko lepih dni preživel s svojo prikupno soprogo Lojzko. Na griču pred Bojanskim borštom. odkoder je najlepši pogled na Muljavo, je postavil dve klopci. O tem pričuje barvna fotografija, lepša od vsake serijske razglednice. Izjemen pogled na muljavsko dolino s polji ^ in griči naokoli ter z bolj oddaljenimi hribi nad krško dolino so s tega kraja uživali mnogi njegovi slovenski in tuji obiskovalci, ki jih je tako rad sprejemal in pogostil. Med njimi so bili slavisti, njegovi sodelavci s Filozofske fakultete v Ljubljani, nekdanji učenci in sodelavci ter drugi prijatelji in znanci. Z njimi je rad poromal v okoliške kraje. Ti ljubiteljem ter poznavalcem narave in kulturne zgodovine zmeraj znova šepetajo svoje zgodbe, ki jih je Jože Sever znal tudi strokovno poglobiti. Hagrobnik pričuje o starem dolenjskem rodu Severjev rod na Bojanjem Vrhu ima globoke in dolge korenine. O njegovem drevesu bomo morda več izvedeli, ko bo zanj zbral gradivo Vinko Sever, sin Jožetovega bratranca z Muljave. Vsekakor so Severjevi dolgo bivali na Bojanjem Vrhu, kjer so živeli v več hišah. Jože Sever je rad omenil, da njegovo vas omenja Jože Sever in Milan Markelj, glavni urednik dolenjske revije Rast, s sopro-> gama pred nagrobnikom Jožetovega \ pradeda na muljavskem pokopališču Vklesani napis v bohoričici lahko še '. zmeraj preberemo: TUKEJ POZHIVA JANES SEVER IS BOJANGA VERHA U STAROST 62 LEJT U MARU13 DAN GRUDNA 1851 OBJOKAN OD SOJE SHENE URSHE SEVER IN 4 SINOU U SPAMIN PUSTU NAREDIT HVALESHN SIN JOSHEF BUH VAM DAJ U MIR SPAT DE VAS JESUSISBUDI tudi Jurčič v svoji povesti Domen. Njegov oče Jože je bil železničar, ki se je nastanil v Ljubljani. Najdlje so živeli na Trubarjevi ulici. Mama Marija je bila prav tako domačinka, ponosna Trpinova iz Ivančne Gorice. Njuni trije otroci so se rodili v Ljubljani. Najstarejši je bil naš profesor, naslednja, brat Janez in sestra Marija, še živita. Po maturi na ljubljanski klasični gimnaziji je na filozofski fakulteti študiral slovenski, ruski in angleški jezik ter leta 1955 diplomiral. Do leta 1959 je poučeval slovenščino na osnovni šoli in gimnaziji v Kočevju, nato dve leti slovenščino, srbohrvaščino in angleščino na učiteljišču v Novem mestu. V prvih dveh novomeških letih je bil moj profesor in Severjeva domačija na Bojanjem Vrhu tudi razrednik. Od 1961 do 1981 je poučeval ruščino in slovenščino na novomeški gimnaziji. Seliti se mu ni bilo treba, saj sta bili obe šoli v isti častitljivi stavbi. Rad se ga spominjam, čeprav se mi je v mojih pubertetniških letih zdel dobrohoten, a skoraj preveč resnoben in umirjen za svojih dobrih trideset let. Diplomska naloga o Mihu Kasteku Jože Sever je bil zelo vesten in prodoren študent. Ko se je leta 1954 odločal za diplomsko nalogo pri znamenitem profesorju Antonu Slodnjaku, si je za temo izbral rojaka, skoraj soseda iz Gorenje vasi, Miha Kastelca. V uvodu je svojo odločitev utemeljil s tem, da naš pesnik, urednik Kranjske Čbelice in bibliotekar, do tedaj še ni dočakal tako temeljite obravnave, kot si jo je zaradi svoje vloge pri konstituiranju moderne slovenske poezije zaslužil. Z njemu lastno natančnostjo in strokovno odgovornostjo seje Sever predvsem poglobil v še neraziskano arhivsko gradivo, korespondenco sodobnikov in druge primarne vire ter oblikoval pomemben literarno-zgodovinski prispevek k poznavanju Prešernovega in Čopovega časa. Posebej temeljito je raziskal Kastelčev rod ter njegovo življenjsko in poklicno pot. Razprava, ki obsega 46 gosto tipkanih strani, kar v današnjem publicističnem jeziku pomeni približno 150.000 računalniških znakov, sicer ni doživela knjižnega ali revijalnega natisa, je pa Sever prejel zanjo študentsko Prešernovo nagrado, kar pričuje o njeni vrednosti in strokovni zrelosti njenega avtorja. Ker je bila po tedanji praksi predložena v rokopisu, jo je skrbni avtor pred koncem svojega življenja prenesel v računalniški zapis ter poskrbel za odtis in vezavo, tako da je danes na voljo na Filozofski fakulteti in v Narodni in univerzitetni knjižnici. Svoj dar je pospremil s prisrčnim pismom, ki dokumentira nastanek naloge in omenja najina srečevanja. Priznan srednješolski profesor in univerzitetni lektor Od leta 1971 je bil prof. Sever ob rednem šolskem delu na novomeški gimnaziji tudi pedagoški svetovalec za ruski jezik na Zavodu za šolstvu in je več let vodil aktiv rasistov. Poglabljal je svoje znanje na tečajih v Rusiji in se udeleževal mednarodnih kongresov učiteljev ruskega jezika. Predvsem za srednješolce je v soavtorstvu z domačimi in tujimi strokovnjaki leta 1977 prvič izšel njegov Rusko-slovenski učni slo- var, dragocen priročnik na začetnih stopnjah učenja. Njegovo najbolj znano in uporabljano delo pa je gotovo Rusko-slovenski in sloven-sko-ruski moderni slovar, ki ga je pripravil skupaj z rusko profesorico Olgo Sergejevno Plotnikovo. Prvič je ta slovar izšel pri Cankarjevi založbi leta 1990, letos pa že četrtič. Priročnik je strokovno in praktično pomembno in zelo uporabno delo za študente slavistike, pa tudi za gospodarstvenike, poslovneže in ljubiteljske obiskovalce te največje slovanske države z bogato literarno in veličastno kulturno zgodovino. Jože Sever Olga Sergejevna Plotnikova RUSKO-SLOVENSKI IN SLOVENSKO-RUSKI MODERNI SLOVAR PyCCK0-CJ10BEHCKMM H CJ10BEHCK0-PyCCKMM COBPEMEHHbIM OlOBAPb Prva, nespremenjena izdaja Četrti natis Naslovnica Severjevega modernega ruskega slovarja Zadnjih petnajst delovnih let je Jože Sever opravil kot lektor za ruski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer se je leta 1995 tudi upokojil. Tu je prevzel zahteven in do nedavnega nepopularen pouk moderne ruščine. Vodil je lektorat ruskega jezika, imel predavanja iz ruskega glagola, didaktike ruskega jezika in še dodaten predmet - stilistiko in prevajanje. Skrbno je delal in pri lektoratu vzdrževal visok strokovni nivo. Večkrat je bil somentor pri diplomskih in specialističnih nalogah, svetovalec pri magisterijih, posebej veliko pa je prispeval k oblikovanju študijskih programov (nekajkrat objavljenih). Ko je ruščina postala maturitetni predmet, je postal predsednik predmetne komisije za ta jezik in jo vodil več let, tudi še po upokojitvi. Zanjo je sestavljal kataloge znanj in maturitetne pole. Tudi prevajal je. Zlasti temeljita in obsežna je njegova prevodna knjiga Iskre Čurkine (Kurkina) Rusko-slovenski kulturni stiki: od konca 18. stoletja do leta 1914 (Slovenska matica, 1995). Sever je bil dragocen svetovalec in recenzent mnogim strokovnim delom, npr. Toporišiče -vim učbenikom Slovenski knjižni jezik I-IV (1965-73), Jakopinovi Slovnici ruskega knjižnega jezika (1968) in jezikovnim vadnicam za ruščino Vlaste Tominšek (1977-79). Za svoje vzorno delo je leta 1995 dobil veliko priznanje Filozofske fakultete v Ljubljani in postal tudi častni član Slavističnega društva Slovenije. Slovaropisec in slovničar Zdaj vemo, zakaj smo Jožeta Severja bolj redko srečevali v našem okolju. Ker je veliko časa tudi po upokojitvi preživel pri delu na svojih obeh domovih: v Novem mestu in na Bojanjem Vrhu. V zadnjih letih je pripravil in dokončal še eno svoje veliko in pomembno strokovno delo: Ruska slovnica po naše. Strokovna knjiga, ki je Slovencem hudo manjkala, bo izšla še letos pri Cankarjevi založbi. Zasnovana je tako, da bo nematerinski govorec in bralec ruskega jezika in književnosti ob praktičnih predstavitvah vseh jezikovnih ravnin dobil tudi poglobljeno razlago, ki ga bo napotila k te-meljitejšim znanstvenim obdelavam posameznosti. Glede na dodelanost in uporabnost predhodnih Severje-vih del z gotovostjo pričakujemo, da bo tudi to doživelo splošno priznanje in več izdaj. Jože Sever od lanskega februarja ne prihaja več na Bojanji Vrh. Strla ga je neozdravljiva bolezen in počiva pri sv. Jožefu na ljubljanskih Žalah, kjer so tudi njegovi starši. Ob njegovem odhodu so se mu poklonili številni govorci: Nada Peterle v imenu dijakov in študentov, dr. Veljko Troha, njegov nekdanji sodelavec in ravnatelj, prof. dr. Aleksander Ska-za s Filozofske fakultete, pokopal pa ga je njegov učenec, pater Silvo Šinkovec. Mihael Glavan Ob sedemdesetletnici (1998): (z leve) prof. dr. A. Skaza, prof. Janez Zor, dve ruski lektorici, soproga Lojzka, prof. Jože Sever, akad. prof. dr. Franc Jakopin, prof dr. Aleksandra Derganc. Ivančna Gorica, april 2006 13 Občina Ivančna Gorica na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00,45/04), 21 .člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 60/95, 80/04), Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in gozdarstva iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS št. 126/03 in 71/04), Pravilnika o sofinanciranju društev na področju kmetijstva in čebelarstva iz proračuna občine (Uradni list RS, št.61/05) ter Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2006 (Uradni list št. 119/05 z dne 28.12.2005) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje društev na področju kmetijstva in čebelarstva iz proračuna Občine Ivančna Gorica v letu 2006 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2006, namenjena za sofinanciranje programov neprofitnih organizacij in društev. Sofinancirajo se prireditve, ki predstavljajo podeželje in pospešujejo njegov razvoj, so namenjeni širši javnosti in se izvajajo na območju Občine Ivančna Gorica, 2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je za kmetijska društva 1.900.000 tolarjev, za čebelarska društva pa 390.000 tolarjev. 3. Pogoji za sodelovanje na razpisu: da so društva registrirana v skladu z Zakonom o društvih, da predložijo potrdilo o registraciji, da imajo sedež in delujejo na območju občine, da delujejo najmanj eno leto, da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih aktivnosti, da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostali dokumentaciji, kot določa Zakon o društvih, da dejavnost opravljajo na neprofitni podlagi. 4. Merila za ocenjevanje predlogov programov so: usklajenost programa s programsko usmeritvijo, udeležba na domačih in mednarodnih prireditvah, množičnost sodelujočih članov, obisk In sodelovanje občanov. Pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje in vrednotenje programov in projektov sofinanciranja so naslednji: MERILA IN KRITERIJI za delovanje društvenih dejavnosti s področja kmetijstva v Občini Ivančna Gorica: PROGRAMI KMETIJSKIH DRUŠTEV ŠTEVILO TOČK PRIREDITVE: organiziranje in izvedba prireditve: 30 /prireditev na občinski ravni 45 /prireditev na medobčinski ravni 60 /prireditev na državni in meddržavni ravni 15/prlreditev sodelovanje na drugih prireditvah 15 oz. 30/priredltev množičnost sodelujočih članov 15 oz. 30/prlreditev obisk in sodelovanje občanov IZOBRAŽEVANJE: organizacija in izvedba seminarjev, predavanj, tečajev, izobraževanje članov društva 10/seminar ŠTEVILO ČLANOV ŠTEVILO TOČK Od 1 do 9 članov 2 od 10 do 19 članov 5 od 20 do 49 članov 10 Od 50 do 99 članov 20 Nad 100 članov 30 MERILA IN KRITERIJI za delovanje društvenih dejavnosti s področja čebelarstva v Občini Ivančna Gorica: PROGRAMI ČEBELARSKIH DRUŠTEV ŠTEVILO TOČK PRIREDITVE: organiziranje in Izvedba prireditve: na občinski ravni na medobčinski ravni na državni In meddržavni ravni sodelovanje na drugih prireditvah množičnost sodelujočih članov obisk in sodelovanje občanov 30 /prireditev 45 /prireditev 60 /prireditev 15/prlreditev 15 oz. 30/priredltev 15 oz. 30/prireditev IZOBRAŽEVANJE: organizacija in izvedba seminarjev, predavanj, tečajev, izobraževanje članov društva 10/seminar ŠTEVILO PANJEV: od 0 do 99 od 100 do 399 od 400 do 699 od 700 do 999 od 1000 do 1199 10 točk 20 točk 30 točk 40 točk 50 točk ŠTEVILO ČLANOV ŠTEVILO TOČK Od 1 do 9 članov 2 od 10 do 19 članov 5 od 20 do 49 članov 10 Od 50 do 99 članov 20 Nad 100 članov 30 5. Predlagatelji programov morajo ob prijavi posredovati naslednje podatke: izpolnjeno razpisno dokumentacijo in zahtevane priloge, podpisan vzorec pogodbe, dokazilo, da imajo sedež na območju občine, poročilo o delu in finančno poročilo za preteklo in tekoče leto. seznam članov in plačano članarino, vsebinski opis vsakega prijavljenega programa, Iz katerega bodo razvidni tudi posamezni stroški, prikaz stroškov po posameznih elementih ter vire financiranja. 6. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v tekočem letu. 7. Obrazci razpisne dokumentacije se lahko dvignejo v sprejemni pisarni občine Ivančna Gorica ali na spletni strani občine: www.ivancna-gorica.si. 8. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne In dostavljene do 12. maja 2006 do 12.00 ure na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Marija Okorn). Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova društva in z oznako Javni razpis - društva»NE ODPIRAJ - VLOGA«. 9. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva odpiranja vlog, 10. Medsebojna razmerja med Občino Ivančna Gorica in izbranim izvajalcem se bodo uredile s pisno pogodbo. Datum: 31.03.2006 OBČINA IVANČNA GORICA Župan Jernej Lampret, prof. Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 61/05) in Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2006 (Uradni list RS, št. 119/05), Občina Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje dejavnosti društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2006 1. Predmet tega javnega razpisa so programi društev in zveze na področju turizma. 2. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. 3. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci programov na področju turizma: turistična društva, društva za ohranjanje ljudskih običajev, turistična zveza. 4. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago je 5.000.000 SIT. Od tega je namenjeno za sofinanciranje dejavnosti: društev 2.300.000 SIT, zveze 2.700.000 SIT. 5. Predmet sofinanciranja dejavnosti društev in zveze na področju turizma so praviloma aktivnosti z naslednjimi vsebinami: izvajanje promocijskih dejavnosti lokalnega In širšega pomena: predstavitev občine in društva oziroma zveze na raznih sejmih, razstavah in drugih prireditvah doma in v tujini ipd., izdajanje promocijskega materiala: zloženka, razglednica, brošura, ipd., spodbujanje občanov za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma, akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, urejanja in olepšanja okolja, ohranjanja starih šeg in navad (običajev), urejanje in vzdrževanje poti, razgledlšč, čistilne akcije, spodbujanje k ohranjanju domačih obrti in dopolnilnih dejavnosti ipd., organiziranje in izvedba prireditev lokalnega in širšega pomena, aktivnosti za zagotavljanje podmladka; organizacija delavnic za otroke in mladino, Izobraževanje članov za namene pospeševanja dejavnosti društev (predavanja, delavnice ipd.), oblikovanje turističnih izdelkov In turistične ponudbe kraja (turistične oznake, smerokazi, spominki ipd.), izvajanje posebnih projektov na področju turizma. 6. Izvajalci programov na področju turizma morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da so registrirani po zakonu o društvih, da imajo sedež na območju občine Ivančna Gorica, da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini, da imajo poravnane vse davke in druge obvezne zakonske In poslovne obveznosti, da imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje dejavnosti, da delujejo najmanj eno leto. 7. Prosilci za sredstva, ki so predmet tega razpisa morajo k prijavi predložiti naslednjo dokumentacijo: prijavni obrazec, podatki o programu, fotokopija odločbe o registraciji, fotokopija statuta ali drugega ustanovitvenega akta Iz katerega je razvidna dejavnost na področju turizma, (samo za prijavitelje, ki se prijavljajo prvič oz. če so v zadnjem letu spreminjali statut), seznam članov društva s plačano članarino iz vaše evidence, izpolnjen, podpisan in parafiran vzorec pogodbe. 8. Merila in kriteriji za vrednotenje prijavljenih programov so razdeljena v dva sklopa: delovanje društev/zveze, programi društev/zveze 1). Delovanje društev/zveze Društvo pridobi točke, glede na število članov društva, zveza pa na število društev, ki so vključena v zvezo In ustrezajo pogojem opredeljenim v 2. In 3. členu Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev In zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica. Kot član društva se šteje oseba, ki je v skladu z določili Zakona o društvih podpisala pristopno izjavo za članstvo v društvo in je v preteklem koledarskem letu Izpolnila članske obveznosti v društvu. Kot član podmladka društva se šteje oseba do dopolnitve 18 let starosti ob upoštevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena. Merila za točkovanje: Razred Število članov Število točk 1 01-10 10 2 11-50 30 3 51-100 50 4 101-200 80 5 201 In več 100 Društvo, ki vključuje v članstvo podmladek, pridobi eno dodatno točko za vsakega člana podmladka. Zveza pridobi točke glede na število društev vključenih v zvezo, In sicer za vsako društvo 10 točk. 2). Programi društev/zveze Izbor programov, ki se točkujejo opravi komisija, pri čemer upošteva enakomerno zastopanost vseh kandidatov in ocenjuje stroške programov. Programi morajo biti jasno vsebinsko in časovno opredeljeni, stroškovno ocenjeni in z izdelano finančno konstrukcijo. PROGRAM ŠTEVILO TOČK 1.) Ohranlanie kulturne in naravne dediščine a) urejanje in vzdrževanje kulturnih in nravnih spomenikov b) zbiranje in arhiviranje zgodovinskega gradiva cl prikazi kulturne dediščine (muzeji, galerije...) 50 / letno 30 / letno 20 / letno 2.1 Ureianie. oleDšanie In varstvo okolia a) urejanje in vzdrževanje sprehajalnih poti, razgledišč, tematskih poti, označevanje... b) čistilne akcije 40 / akcija 30 / akcija 3.) Uraanlzacila in izvedba prireditve a) društvo je organizator In izvajalec prireditve b) društvo sodeluje na prireditvi lokalnega pomena nI rlriištyo sodelpje na prireditvi širšega pomena 50 / prireditev 20 / prireditev 30 / prireditev 4.) Promociiske in informativne delavnosti a) izdajanje promocijskega materiala (zloženke, razglednice, bilteni...) h) predstavitev občine in društva na sejmih, razstavah... 30 / pro. material ?0 / predstavitev 5.) Izobraževanje in usposabllanie za namene pospeševania turizma a) organizacija in izvedba seminarjev, delavnic... M Izobraževanje članov društva 30/seminar Pil/ seminar 6.1 Spodbuianie občanov za sodelovanje pri aktivnostih posoeševania turizma a) organizacija in Izvedba natečajev (npr. najlepše okolje, naselje, stavba, najboljša gostinska ponudba...) 50 / natečaj 7.) Oblikovanie turističnih izdelkov in turistične Donudbe krala a) oblikovanj turističnih izdelkov (spominek) b) oblikovanje nove turistične ponudbe kraja programi (npr, tematske poti....) c) trženje obstoječe turistične ponudbe 30/letno 50/letno 30 / letno Za zvezo veljajo enaka merila za točkovanje programov, kot za društva. Merila so določena v točkah. Vrednost točke se izračuna vsako leto na podlagi razpoložljivih proračunskih sredstev in skupnega števila točk ovrednotenih programov. Seštevek vseh točk daje vsoto, ki določa višino sofinanciranja v sorazmerju skupnega števila točk vseh društev in zveze ter razpoložljivih sredstev. Za delovanje društev/zveze je namenjenih 30% razpoložljivih sredstev, za programe društev/zveze pa 70% razpoložljivih sredstev. 9. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali priporočeno po pošti, najpozneje do 08. 05.2006, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica). Razpisna dokumentacija je na voljo od objave razpisa dalje v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času Občine in na spletni strani Občine www.ivancna-oorica.si. Podrobnejše informacije daje Matej Šteh, tel.: 786 94 00. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za sofinanciranje dejavnosti društev in zveze na področju turizma za leto 2006 - ne odpiraj« 10. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 8 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. 11. Dodeljena sredstva Izvajalcem programov na področju turizma morajo biti porabljena v letu 2006. Šifra: 430-0033/2006 Datum: 07. 04. 2006 OBČINA IVANČNA GORICA Župan Jernej Lampret, prof. 14 Ivančna Gorica, april 2006 FOLKLORA STIČNA PRVIČ Gostje večera Akademska folklorna skupina France Marolt. Kulturno društvo in folklorna skupina Stična sta na materinski dan pripravila prvi folklorni večer v Stični. Na oder so povabili mednarodno znani in uspešni folklorni skupini Akademsko folklorno skupino France Marolt in skupino Bohinj iz Bohinjske Bistrice. Prireditev je bila spletena v barvit venček slovenskih narodnih pesmi, ki so jih prepevali fantje Stiškega okteta, in seveda folklornega plesa. S plesom so publiko najprej razveselili člani Akademske folklorne skupine France Marolt, ki je bila ustanovljena že daljnega leta 1948. Ob ustanovitvi je bila skupini zaupana naloga, da poustvarja slovensko plesno izročilo in ga predstavlja javnosti. V nekaj letih je izvedla plese vseh petih najznačilnejših delov etnične Slovenije: Koroške, Panonije, Primorske, Gorenjske in Bele krajine. Folklori-sti so nastopali in popeljali slovenske pesmi in plese širom sveta, tokrat pa so navduševali do zadnjega kotička polno dvorano v Stični; med drugimi smo v prvi vrsti opazili tudi župana občine Ivančna Gorica Jerneja Lam-preta. Poskočne gorenjske plese v izvirnih gorenjskih nošah so predstavili fol-kloristi Bohinj. Tudi ta skupina ima že dolgo tradicijo, saj so mladi začeli plesati že leta 1952, ko je Mirko Ogrin zbral skupino plesalcev. Salve aplavza pa so poželi po stažu najmlajši - folklorna skupina Stič- na, ki je upihnila šele prvo svečko na torti. Januarja lani je skupino ustanovil domačin in nekdanji član Akademske folklorne skupine France Marolt Boštjan Genorio, danes pa stiška skupina šteje že 40 članov. Svoj krstni nastop so doživeli ob Prešernovem prazniku, ko so nastopili na prireditvi v Ivančni Gorici. Na prvem folklornem večeru (in zagotovo ne zadnjem) pa so se premierno predstavili na domačem odru in pred domačim občinstvom. Zbrana sredstva prireditve bodo namenjena nakupu narodnih noš, saj jih stiška skupina še nima, kajti cena je visoka: več kot 2 milijona tolarjev. Ob tej priložnosti so jim obleke posodili člani folklorne skupine Zagradec. V ta namen pa sta se honorarju odpovedali tudi gostujoči skupini. Ob koncu so pripravili presenečenje dolgoletni vodji Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica Tatjani Lampret, ki končuje svojo delovno pot. S simboličnim darilom so se ji zahvalili za njen trud in prizadevanje za dvigovanje kakovosti na kulturnem področju v bližnji in daljni okolici. Navdušujočo prireditev je povezovala domačinka Klavdija Janežič. Prijazno, zanimivo, veselo, predvsem pa plesno vzdušje se je nadaljevalo tudi na pogostitvi, ki so jo pripravili v Stični. SS SLOFOLK 2006 -2. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL .^RJMATIO^' ^MaroD^ v Kot ste že lahko brali v prejšnji številki Klasja, se bo tudi letos odvijal mednarodni folklorni festival Slo-Folk. Za razliko od lanskega bo trajal en dan več, torej sedem dni. Gosto- vale bodo skupine FS Dainava iz Litve, FS Lubuski iz Poljske, FS 0'Klei-donas iz Grčije ter FS Voljanotska iz Ukrajine. Gostje bodo nastopili na gala prireditvah pri skupinah organizatorkah. Zbor bo 26. aprila v Novem mestu, kjer bo slavnostni sprejem vseh skupin in namestitev naših gostov. Prvi večerni nastop bo 27. aprila v Novem mestu pri skupini FD Kres. Naslednji dan, 28. aprila, bo večerni nastop v Šmarnem pri Litiji; gostitelj bo FS Javorje. 29. aprila bo prireditev pri FS Oton Zupančič v Artičah. V nedeljo, 30. aprila, bo ogled glavnega mesta ter druženje gostujočih skupin in skupin organizatork na večerni plesni delavnici. Zaključek festivala bo gostila folklorna skupina VIDOVO, in sicer v ponedeljek, 1. maja, v športni dvorani osnovne šole v Šentvidu pri Stični, ob osmi uri zvečer. Pripravljamo kulturno prireditev, na kateri boste uživali v plesih kvalitetnih gostujočih skupin, in večer, ki ga ne boste pozabili. Vljudno vabljeni na SloFolk 2006 KD Vidovo ILUMINACUE V STISKEM VERSKEM MUZEJU V petek, 31. marca, se je v prostorih Slovenskega verskega muzeja v Stični odprla razstava akademskega slikarja Mateja Metlikoviča z naslovom Ilu-minacije. Beseda izhaja iz latinščine - lumen pomeni luč, svetlobo. Tako avtor na svoja dela gleda kot na niz razsvetlitev, iluminacij, v vizualnem, likovnem in metalikovnem pomenu te besede. Avtorjevo umetniško delo je pretežno posvečeno likovni opremi bogoslužnih prostorov. Kot neusahljiv vir navdiha mu služi svetopisemska tematika, ki se tesno prepleta z glasbo, poezijo in mislijo skladatelja Oliviera Messiaena, kasneje tudi Astorja Piazzolle, poleg glasbe pa je čutiti tudi poezijo in ples, kar še dodatno priča o intenzivnem prepletanju vizualne in zvočne umetnosti. Značilnosti njegove slikarske tehnike so hitra poteza in sijoče barve mavrice, osnovne barve, ki nosijo prizvok onstranstva, simbolična pripoved pa se na barvni podlagi riše s črno. Razstava je vsebinsko razdeljena na štiri tematske sklope: obrazi, angeli in ptice, likovne predloge za liturgič-na oblačila in antependije, ilustracija in knjižna oprema ter predloge za barvna okna (vitraje) in nekatera dela v steklu. Avtorju osebno so od vseh najbližje ptice, a nobeno drugo področje ne zaostaja v kvaliteti. S svojimi ilustracijami je opremil vrsto publikacij, leta 1992 tudi slovenski prevod poezije papeža Janeza Pavla II. Njegovo zadnje delo s tega področja je cikel ilustracij za knjigo Klicanje - Sveto pismo v pesmih Stanka Janežiča. Že omenjena povezanost likovnega ustvarjanja z glasbo se je zrcalila tudi na otvoritvi, kjer sta slikam pot utrla mlada violoncelista Ema Grčman in Teodor Bratina, pod mentorstvom Vladimirja Kovačiča s Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, vodila pa jo je soavtorica razstave mag. Nataša Polajnar Frelih. Razstava bo odprta do 31. julija. Helena Adamič FOLKLORNA SKUPINA STIČNA SE PREDSTAVI Zelo radi hodimo na vaje, Boštjana cenimo, ker nas zna motivirati, je dober plesni pedagog in naš prijatelj. Pri delu s skupino Boštjanu pomagata žena Branka in Irena Zadel, prav tako izkušeni plesalki in organizatorki. Radi se družimo, zabavamo in smo veseli ljudje. Ko zaigra harmonika, nam zaigra srce. V našo skupino vabimo mlade ljudi, ki jih veselita ples in glasba, ki si želijo novih izkušenj in prijateljstev in ki želijo prosti čas koristno porabiti. Dobrodošli so fantje in dekleta, še posebej vabimo violiniste in klarinetiste. Vsi, ki vas veselita glasba in ples, nas lahko brez zadržkov obiščete na vajah ob torkih v Kulturni dvorani v Stični. Za nami je že uspešen nastop ob Kulturnem prazniku v Ivančni Gorici, kjer smo sodelovali na slovesni prireditvi ob sodelovanju treh občin in v organizaciji Zveze kulturnih društev Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje ter Območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. Udeležence v nabito polni dvorani smo očitno navdušili in naš prvi aplavz nam je dal še dodatno vzpodbudo za nadaljnje delo. Kot ima več ali manj vsak začetnik težave, jih imamo tudi mi. Folklorna skupina Stična namreč še nima noš oziroma kostumov, kar je zelo nerodna zadeva. Zato smo se odločili, da za letos izvedemo projekt NOŠE, kar pa je, jasno, povezano z denarjem. Aktivno iščemo sponzorje, vsakemu, ki nam bo pomagal s sponzorskimi sredstvi, se bomo oddolžili z nastopi. Da bi se predstavili v čim lepši luči, smo 25. marca organizirali naš prvi folklorni festival, v stiški kulturni dvorani. Ob tej priložnosti pa se vsi člani iskreno zahvaljujemo folklorni skupini Zagradec, ki nam je tako že drugič posodila svoje noše. Zadovoljni, da smo vsi skupaj, tako nastopajoči kakor gledalci in poslušalci, preživeli prijeten večer, se z novimi načrti oziramo v našo prihodnost. Urška Vrhovec Fotografije: Aljaž Celarc Kulturno društvo Stična, išče snažilko za čiščenje Kulturnega doma Stična. Informacije na telefon : 041-751-238 g.Rok Kastelie. CM®» PROIZVODNO IN SERVISNO PODJETJE MONTAŽA IN SERVIS VSEH VRST SENČIL, TENDE-MARKIZE, ŽALUZIJE, PLISE SENČILA, SCREEN SENČILA, LAMELNE ZAVESE, ALU in PVC ROLETE, ROLOJI... Ceglar Avguštin Mekinje nad Stično 12a, 1295 Ivančna Gorica Tel.: (01) 78 78 009 Fax: (01) 78 69 385 Mobi: 041 684 509 Pred enim letom, ko smo bili zbrani člani Kulturnega društva Stična v dvorani, nam je Boštjan Genorio, večletni folklorni plesalec pri akademski skupini France Marolt, sicer pa vsestranski glasbenik in organizator, razkril idejo, da bi v Stični ustanovili folklorno skupino. Takrat prisotni člani smo bili takoj navdušeni, nekateri smo tudi imeli že nekaj izkušenj na tem področju. Glas se je širil naprej in kaj hitro nas je bilo 20, ko smo začeli z rednimi vajami. Prihajali so novi in novi mladi člani iz Stične, Vira, Metnaja, Šentvida in drugod. Danes skupino sestavlja 40 članov, predvsem dijakov in študentov. Delujemo kot sekcija Kulturnega društva Stična. Vsak torek od 20. do 22. ure se dobivamo v Kulturnem domu v Stični, kjer pod vodstvom Boštjana Genoria pridno vadimo. Plešemo slovenske ljudske plese ter pojemo in igramo na različne inštrumente. V tem kratkem času smo se naučili dolenjske plese, naslov našemu spletu smo dali ZALJUBIL SEM SE. Ta splet sestavljajo pok čoteš, marjanca, ziben šrit, štajeriš, ajncpolka in ples z metlo. Začeli smo se učiti še prekmurske in belokranjske plese. Na harmoniki našo skupino spremlja Klemen Ceglar, predstavnik skupine pa je Domen Omejec. Ivančna Gorica, april 2006 15 casKuum ZA NAMI ZE DVE OBMOČNI REVIJI V organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti sta se v prejšnjem mesecu zvrstili kar dve območni reviji. 21. in 22. marca 2006 je v Kulturnem domu v Grosupljem potekalo območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin, 28. marca pa območna revija predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov na dveh lokacijah: v avli OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični in v avli OŠ Brinje v Grosupljem. posebno veselje, saj bo v organizaciji naše izpostave potekalo medob-močno srečanje otroških lutkovnih skupin, in sicer že 13. aprila. Nanj je uvrščenih 8 izbranih skupin iz osrednje Slovenije, med našimi lutkovna skupina OŠ Kopanj. Mladi pevci pa so bili letos, izjemoma zaradi izredno velikega števila prijav - več kot 600 (npr. 4 zbori pod vodstvom zborovodkinje Marte Ste-klasa z OŠ Ferda Vesela, 6 zborov z OŠ Stična, 4 zbori z JVIZ OŠ Dobre-polje, 2 zbora z OŠ Brinje Grosuplje in seveda 2 zbora, ki sta bila na spodnji - VVZ Kekec Grosuplje - in zgornji - SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica starostni meji) - razvrščeni na dve lokaciji. Zbori iz občine Ivančna Gorica so se predstavili na tradicionalnem mestu za zborovsko petje z utečeno organizacijo na OŠ Ferda Vesela, zbore iz občin Dobrepolje in Grosuplje je ravno tako prijazno gostila OŠ Brinje Grosuplje. Obema gostiteljicama se iskreno zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi revije! Strokovna spremljava se je letos zaradi hkratnega dogajanja razdelila na dva dela. Zbore sta poslušali, ocenili in spodbujali Tatjana Mihelčič Gregorčič in Majda Hauptman. Ta dva dogodka, ki sta nekako začela letošnji čas srečanj in revij, nam kažeta zavidljivo število mladih ustvarjalcev ter kvalitetno in požrtvovalno mentorsko delo. Simona Zorko KD Stična, Drzne in lepi, režiser: Gašper Genorio, predstava Svetlane Ma-karovič: Pekama Mišmaš Na gledališki reviji je nastopilo 11 skupin iz vseh treh občin. Le-te je strokovno spremljala gledališka igralka Simona Zore Ramovš. Našo občino so zastopali mladinci Drzne in lepi iz Kulturnega društva Stična, gledališka in lutkovna skupina OŠ Stična (PŠ Krka in PŠ Stična) ter Gledališki klub in Glasbeno-gledali-ška delavnica OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Na lutkovnem področju imamo letos Otroški pevski zbor OS Ferda Vesela Šentvid pri Stični z zborovodkinjo Marto Steklasa KNJIŽNICA VIVANCNI GORICI Enota Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si PON., TOR., SRE.; PET. od 9. do 19. ure ČET. od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) POTOPISNO PREDAVANJE: V sredo, 19. aprila., bo v knjižnici v Ivančni Gorici ob 19. uri potopisno predavanje na temo Južna Kitajska. Predavatelj bo Radovan Riedel. 2. aprila smo praznovali Mednarodni dan knjig za otroke. Konec aprila bo teden slovenske knjige in zato veliko prireditev. Vsem vam želimo obilo kulturnih užitkov in dobrih knjižnih nakupov. LIKOVNA RAZSTAVA: S pomladno razstavo se tokrat predstavljajo iz VIZ Višnja Gora. Neva Hrvatuš se v knjižnici v Ivančni Gorici predstavlja s slikami na steklu. Mentorica je Melita Garvas. Razstava je na ogled vsak dan v času odprtosti do konca maja. PO GRADIVO ZA REFERAT V KRAJEVNO KNJIŽNICO: Dobro je vedeti: v času, ko so v vašem kraju odprta izposojevališča, vam knjižničarji lahko pomagajo z iskanjem gradiva na internetu, uporabo najetih baz podatkov, s tiskanjem, barvnim kopiranjem ipd. Tehnično pa so vse naše knjižnice podprte tudi s tem, da lahko kadarkoli dobite informacijo, kje v Sloveniji je katera knjiga itd. NAJETE BAZE PODATKOV Najete baze podatkov lahko uporabljate na računalnikih v knjižničnih prostorih vseh naših enot. Geslo vnese knjižničar. Naj jih na kratko predstavimo. Elektronske podatkovne zbirke: IUS-INFO: polna besedila vseh veljavnih čistopisov zakonov, podzakonskih predpisov, pravna mnenja in strokovni članki, judikati Vrhovnega, Višjega in Ustavnega sodišča. EURO IUS-INFO: veljavna zakonodaja EU, sodna praksa. Poslovni splet GV IN: polna besedila člankov s področja gospodarstva iz publikacij Večer, Finance, Gospodarski vestnik, Manager ... OCLC, EBSCO host: 5500 naslovov časopisov in revij v polnem besedilu. Oxford reference online: elektronska oblika enciklopedij, slovarjev, leksikonov, časovnih preglednic, ilustracij in zemljevidov s 25 znanstvenih področij. Elektronske serijske publikacije: Uradni list Republike Slovenije: dostopna je celotna vsebina številk od leta 1995 dalje. Poročevalec Državnega zbora Objave Slovenskega inštituta za standardizacijo: vsebuje podatke o novih slovenskih nacionalnih standardih. Podjetnik, Finance, Kapital, Manager, Mladina, Dnevnik, Delo, Večer. pomlad je tu Pomlad življenje novo je dahnila, z zelenjem bo naravo okrasila. Že pojejo ptiči z gozdnih vej, cvetje se odpira izpod živih mej. Na vrtu breskev roza bo cvetela, jablana z belim se odela. V soncu rosa se blesti, zadnji sneg s hribov se topi. Po polju kmet s strojem ropota, jata ptic nad njim zafrfota, z dlanmi posegel po dišeči cvet — vesel v srcu, da objel bi svet! Če želiš si delček tega lepega, vlak naj te iz mesta pripelja. Peš podaj se na turistično kmetijo in spet te bo vse razveselilo: dobra šunka, črni kruh in na soncu plapolanje belih, čistih rjuh. Dragica Zahrajšek. // profin trade EEEER d.o.o. "^aT^^tfi^uá^S' Bij Cesta na Brdo 49, LJubljana - tel.: 01 423 87 50, faks: 01 423 87 55. gsm: 041 75 31 34 e-mail: profin2@5iol.net - www.orofintrade.si ^ bi Promocijske cene novih dekorjev KOLEKCIJA EGGER Hrast naravni Navedene cene so brez DDV. Količine so omejene in veljajo do razprodaje zalog. Cene v EUR so informativne - 1 EUR - 239,640 SIT. Avto - tek Kavšek Branko s.p., Mrzlo polje 3A,.128S'Ivančna Godca NOVO v Ivančni Gorici e-mail: kavsek.branko@siol.net, Internet: www.avtotek.com ¿mmrn WO0O Trgovina Jadran Koviilom Sokolska 5, center Žolnir, Ivančna Gorica Gsm: 041/399 458. Tel: 01/787 80 38 A www.jadraii-kavitloni.flet Gorenje - Nardi - Bosch Elektroiux - Zanussi - Candy Matrix - Indesit Aristón... Možen kredit od 3 mesecev da 5 let PESTER IZBOR OPLEMENITENIH (VERNIH PLOŠČ EURODEKOR EGGER ' bel - 896 SIT/m2 <3.74eur) • siv - 1050 SIT/m2 ¡4,38 eur» • BUKEV - 1069 SIT/m2 <4,46 eur) 16 Ivančna Gorica, april 2006 amnri končno dočakali tüs llmpqoni SVIŠN A PRAGU LUGE SVIŠ Ivančna Gorica, najbolj fair play ekipa lige, od zadnjega poročanja v Klasju ne pozna drugega kot zmage. Nanizal je 4 zaporedne in se tako zavihtel na drugo mesto lestvice 1. B DRL, ki vodi v prvo ligo, z enakim številom točk kot vodilna Velika Nedelja, a s slabšo razliko v golih v medsebojnih srečanjih. Posebej zanimiva je bila tekma z Dobovo, ki je neposredni tekmec Ivančanov za preboj v višji rang. Domači rokometaši so pokazali, da so boljši nasprotnik, in zato so zasluženo slavili na tej tekmi ter tako zamenjali položaj na lestvici z Dobovci. Trener Zarabec, ki na klopi SVIŠ-a še ni doživel poraza, je vzpostavil homogen odnos med igralci, poskrbel pa je tudi za gledalce, saj čedalje več priložnosti dobivajo mladi domačini (Svetin, Mamilovič, Polak, Tadina, Ceglar ...). Pohvaliti gre vratarja Grma, pa tudi Burdiana ter Kogelnika, ki predstavljajo gonilno silo ivanške ekipe. Do konca prvenstva so še trije krogi, in kot kaže zdaj, bo Ivančna Gorica po enoletnem premoru spet dobila prvoligaša. Rezultati članske ekipe: MITOL SEŽANA : SVIŠ 28 : 38, SVIŠ : DOBOVA 31 : 27, SEVNICA : SVIŠ 20 : 28, SVIŠ : CERKLJE 39 : 27. Ženska ekipa INNA DOLGUN SVIŠ je osvojila drugo mesto v L ženski rokometni ligi in se s tem uvrstila v četrtfinale, kjer se bodo dekleta pomerila z ekipo Žalca. Rezultati mlajših selekcij: Mladinci: SVIŠ : MITOL SEŽANA 41: 36, M. SEŽANA : SVIŠ 38 : 36, SVIŠ : GOLD CLUB 35 : 32, GOLD CLUB : SVIŠ 34 : 30, SVIŠ : ALPLES 46 : 22. Starejši dečki B: SVIŠ : PREVENT 29 : 30, SVIŠ : RADEČE 36 : 22, SVIŠ : RADGONA 35 : 21, GORENJE : SVIŠ 29 : 21. Starejši dečld A: GOLD CLUB : SVIŠ 22 : 35, SVIŠ : SEVNICA 26 : 28. Mlajši dečki B: ILIRSKA BISTRICA : SVIŠ 9 : 14 in 15: 20, SVIŠ : DOBOVA 10 : 0 in 26 : 14. Mlajši dečki A: SVIŠ : ŠMARTNO 23 : 14, VELIKA NEDELJA : SVIŠ 13 : 11. Jože Petek VABILO NA KOŠARKARSKI TURNIR Zelo uspešno in dobro obiskano rekreacijo v košarki, ki jo organizira OO SDS Ivančna Gorica, bomo zaključili s košarkarskim turnirjem. Ta bo potekal v torek, 9. maja, v športni dvorani nove OŠ Stična z začetkom ob 19. uri. Vsi ljubitelji košarke ste lepo vabljeni, zmagovalce turnirja pa čakajo lepe nagrade! čin stojijo ob strani. Na tem mestu je gotovo treba pohvaliti tudi organizacijski odbor tekmovanja, ki je pod vodstvom ravnatelja šole Milana Jevnikarja in vodje tekmovanja Petre Marcina odlično opravil zahtevno delo. Uvodni in spremljevalni program (povezovala gaje dijakinja Katja Le-kan) z dobrimi nastopi govornikov, z zelo pestrimi glasbeno-instrumen-talnimi in plesnimi točkami je bil resnično lepa poživitev tekmovanja, svoje so dodali še temperamentni navijači in končna podoba z domačim zmagoslavjem je bila zares sijajna in nepozabna. Piko na i je dodal še uradni sprejem in obdaritev ekipe v centru Ivančne Gorice pri poslovni stavbi Bomax-Casucci, kjer je ekipo sprejel lastnik omenjene firme Marko Ilovar. Le upamo lahko, da se bo kaj takšnega še ponovilo. Prireditev so omogočili še Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod za šport Slovenije, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Občina Ivančna Gorica, Šola tenisa Ivančna Gorica, Slaščičarstvo Kovačič Vir pri Stični, Mercator, Pems in Fructal. Rezultati finala državnega prvenstva v rokometu za dijake za leto 2005/06: Polfinale: SŠ Josipa Jurčiča Iv. Gorica : I. gimnazija Celje 19 : 12 STŠ Koper : Gimnazija Ljubljana Šiška 14 : 15 Tekma za 3. mesto: I. gimnazija Celje : STŠ Koper 18 : 14 Tekma za 1. mesto: SŠ Josipa Jurčiča Iv. Gorica : G i nin. Ljubljana Šiška 16 :15 Simon Bregar TONI VENCEO ZMAGAL il ULTRAMARATONU RAID SAHARI V AFRIKI Na srednji šoli Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice smo bili v sredo, 15. marca, priča zgodovinskemu dogodku, saj je ekipa rokometašev z odlično igro šoli priigrala 1. naslov državnih prvakov v katerikoli športni panogi doslej. Ob tej priložnosti je prav, da se spomnimo nekaterih večjih uspehov, ki so jih športne ekipe šole do zdaj dosegle v samostojni Sloveniji. Zgodovina športnih dogodkov, uspehov, neuspehov, veselja in razočaranj na naši šoli je seveda dolga, kot je dolga zgodovina naše šole, torej skoraj 60 let, a o tem ob kakšni drugi priložnosti. Šolskih športnih tekmovanj v takšnem obsegu in obliki kot zdaj se naši dijaki in dijakinje redno udeležujejo približno zadnjih 15 let in na njih dosegajo lepe rezultate na najvišji ravni. Tako je ekipa igralk in igralcev badmintona v šolskih letih 1997/19-98 ter 2001/2002 dosegla 2. mesto v državi. Ekipa nogometašev je v šolskem letu 1992/93 dosegla 4. mesto v državi (v tej ekipi je igral tudi Jože Gačnik, ki je še vedno najboljši strelec slovenske reprezentance v malem nogometu), 5. -6. mesto v državi so v letih 2002/2003 ter 2004/2005 dosegli rokometaši. Enako mesto je v šolskem letu 1995/96 dosegla tudi ekipa odbojkaric in v šolskem letu 2004/20-05 ekipa nogometašic, če naštejemo le najboljše rezultate. Seveda smo upali, da bo letošnja ekipa rokometašev storila še korak naprej in za šolo v domači dvorani dosegla zgodovinski prvi naslov državnega prvaka za katerokoli od športnih ekip - in to se je uresničilo na najlepši možni način, s prepričljivo zmago v polfinalu nad papirnatimi favoriti 1. gimnazije Celje, v finalu pa z zmagovitim golom v zadnjih sekundah tekme proti ekipi Športne gimnazije Ljubljana Šiška. Glavne zasluge za izjemen uspeh te ekipe gredo v prvi vrsti igralcem: Simonu Stoparju (kapetan ekipe, proglašen je bil za najboljšega igralca finalnega turnirja), Klemenu Ferlinu (proglašen je bil za najboljšega vratarja turnirja), odličnemu organiza- torju igre Stašu Skubetu, Matevžu Potokarju (strelcu zadnjih dveh odločilnih golov v finalu), Juretu Tadinu, Janezu Svetinu, Gašperju Stoparju, Ožboltu Kristanu, Jaku Radiču, To-niju Svetinu, Janu Ilovarju, Gašperju Štrusu, Davidu Kastelicu in Aljažu Bučarju. Ne smemo pozabiti na mentorja in vodjo ekipe Eda Vren-čurja, profesorja športne vzgoje, kije znal v ekipi ustvariti dobro vzdušje in fantom razdeliti prave vloge na igrišču. Svoje je gotovo prispevala tudi njegova neobremenjenost s klubskimi vlogami in pripadnostjo igralcev. Ob tem uspehu nikakor ne smemo pozabiti na vse rokometne delavce iz rokometnih klubov SVIŠ, Trimo Trebnje in Pekarna Grosuplje, ki so in še delajo s temi fanti po klubih. To je gotovo tudi za njih dokaz in potrditev odličnega dela. Zahvaliti se je treba tudi vsem staršem omenjenih fantov, ki jim na tak ali drugačen na- Toni Vencelj nam s svojimi podvigi ne da miru, saj nas nenehno preseneča z vrhunskimi dosežki. Tokrat se je v začetku februarja udeležil ekstremnega maratona Raid Sahara v Mavretaniji. V šestih dnevih in petih etapah so morali tekači preteči 210 kilometrov po puščavski pokrajini. Tekmovalo je 25 tekačev iz več držav in celin. Toni je dobil prav vseh pet etap in na koncu prepričljivo zmagal. Za bralce bo zanimiva informacija, daje bila najkrajša etapa dolga 36 km, najdaljša pa 53. Napori pri takem teku so še večji zaradi velikega nihanja temperatur (zjutraj je zelo hladno, čez dan zelo vroče), zaradi peska, ki onemogoča normalen odriv pri teku in povzroča težave pri dihanju, če piha veter in ga je veliko v zraku. Sicer pa lahko več informacij o njegovem teku dobite na njegovi spletni strani to-nivencelj.com, kjer opisuje dogajanje v posameznih etapah in piše o celotnem ultramaratonu. Simon Bregar Ivančna Gorica, april 2006 17 o ZAČETEK JUBILEJNE SEZONE Letošnje leto bo za člane AMD Šentvid pri Stični zagotovo posebnega pomena. Mineva namreč 60 let od ustanovitve društva, ki je v svoji dolgi zgodovini šlo skozi različna obdobja delovanja, uspehov in dosežkov. V znamenju priprav na potek jubilejne sezone je tudi minil občni zbor, ki smo ga organizirali 12. marca v gasilskem domu Šentvid. Tam je bil potrjen obsežni načrt delovnih aktivnosti za letošnje leto, tako da novoizvoljenemu vodstvu društva ne bo zmanjkalo dela. Na prvi konstitutivni seji po občnem zboruje bil za predsednika društva ponovno izvoljen dosedanji predsednik Jože Zidar. Načrtovanje sezone pa je minilo tudi v pričakovanju skorajšnjega začetka tekmovalne sezone motokrosistov, med njimi tudi voznikov našega društva. Zadnjo nedeljo v marcu se je namreč z dirko v Brežicah začelo letošnje slovensko državno prvenstvo. In začetek ni bil slab. Luka Kutnar je po uspešni lanski sezoni v razredu 65 ccm3 prestopil v kategorijo 85 ccm3 podmladek in takoj na uvodni dirki segel, tudi ob dobri podpori svojih navijačev, po najvišji stopnički. V isti kategoriji je Rok Rus zasedel 4. mesto. Seveda pa nas je zelo zanimalo tudi, kako bo prvo dirko odpeljal naš najboljši tekmovalec zadnjih let, Damjan Smrekar. Tudi zanj je letošnja sezona posebna, saj se je po nekaj letih uspešnega nastopanja v kategoriji 125 ccm3 odločil za prestop v višjo kategorijo, v t.i. odprti razred Open, kjer se nahaja sam vrh slovenskega motokro-sa. V Brežicah sta boj za vrh vodila Sašo Kragelj in Jaka Može, ki je tudi slavil zmago, Smrekar pa je dirko končal na 4. mestu. Prve dirke sta se v kategoriji 125 ccm3 udeležila tudi Jure Kavšek (14.) in Klemen Porenta (15.). Začetku državnega prvenstva pa sta sledili še prvi dirki za letošnje pokalno prvenstvo Akrapovič. Podjetje iz Ivančne Gorice je torej tudi letos na zadovoljstvo številnih privržencev motokrosa prevzelo glavno pokroviteljstvo nad pokalnim prvenstvom. Prva dirka, ki je potekala v Slovenskih Konjicah, je našim tekmovalcem prinesla štiri osvojene lovorike. Kutnar in Smrekar sta končala na 2. mestu, od dveh naših veteranov pa je bil boljši Stane Pečjak, ki je z 2. mestom posegel po najboljši uvrstitvi v svoji veteranski karieri. Branko Kavšek je dirko končal na 5. mestu. Do zmage pa se je v sicer maloštevilni kategoriji 85 ccm3 prebil Jani Perovšek. Minulo nedeljo pa se je slovenski moto-kros po dolgih letih spet selil na Primorsko, kjer je mlado društvo »Gas Vrtejba« v bližini Vrtojbe prvič organiziralo dirko. Podpore tekmovalcem AMD Šentvid na drugi dirki pokala Akrapovič ni manjkalo, saj smo organizatorjem dirke priskočili na pomoč tudi športni funkcionarji šentviškega društva, tako pri vodenju tekmovanja kot pri sodniški službi. Če bi tokrat šteli najvišja mesta, je bil uspeh manjši kot pred tednom dni, pa vendar: Perovšku je uspela še druga zaporedna zmaga, medtem ko so Kutnar, Smrekar in Kavšek vsak v svoji kategoriji končali dirko na 4. mestu. Med veterani je tokrat na zahtevni progi s številnimi skoki več rutine pokazal Kavšek. Pečjak je bil, predvsem zaradi slabše druge vožnje, skupno 7. Največ pozornosti sta spet, podobno kot v Konjicah, pritegnila v odprtem razredu Jaka Može in Roman Jelen. Veseli pa dejstvo, da je takoj za to dvojico, ki po kakovosti močno odstopa od ostalih, uvrščen Smrekar, ki je zaenkrat boljši tudi od lanskoletnega prvaka v razredu 125 ccm3, Roka Cajzka. Obeh pokalnih dirk so se udeležili še Jure Kavšek, Rok Virant, Stane Perpar in novinec v vrstah AMD Šentvid, Boris Skubic. Ljubitelji motokrosa bodo zopet lahko spremljali drzne in napete vožnje že na velikonočni ponedeljek, ko bo na vrsti druga dirka državnega prvenstva. Za šentviško društvo pa bo letošnji vrhunec zagotovo dirka za državno prvenstvo 20. avgusta. Do takrat bo seveda treba še marsikaj postoriti v Dolini pod Kalom, prepričani pa smo, da nam bo to, tudi ob pomoči številnih domačih sponzorjev, uspelo. Matej Steh 10 let namiznega tenisa na krki Namiznoteniška sekcija Športnega društva Krka je praznovala 10. obletnico organiziranega igranja namiznega tenisa. Za jubilej smo pripravili turnir, na katerega smo povabili tiste igralce, s katerimi smo se v minulem obdobju največ družili. Posebno pozornost smo posvetili mladini, ki šele spoznava to zanimivo igro. Pobudnika za ustanovitev sekcije sta bila leta 1995 Slavko Globokar in Jože Kozinc. S pomočjo sponzorjev in Občine so bile nabavljene mize in ostali rekviziti, pozneje tudi avtomat za igranje namiznega tenisa. Na našo pobudo so začeli igrati tudi v drugih krajih v občinah Ivančna Gorica, Grosuplje (le v Šmarju - Sapu so že organizirano igrali) in Dobrepolje. Ustanovila se je medobčinska liga z devetimi ekipami iz omenjenih občin, ki jo uspešno vodi Andrej Cevc. Po dveh letih je ekipa Krke začela z ligaškim tekmovanjem tudi v Ljubljanski ligi, kjer smo se po šestih letih uvrstili v drugo ligo. Ves čas smo posvečali pozornost mladini, odkar pa so se leta 2004 začeli redni treningi 2-krat tedensko s trenerjem, so rezultati še občutno boljši. Rezultati jubilejnega turnirja na Krki 31. 3. 2006: Dečki 1. mesto 2. mesto 3. mesto Deklice 1. mesto 2. mesto 3. mesto Matevž Strah Krka Gašper Mišmaš Krka Robi Godec Krka Ajda Centa Velike Lašče T|aša Cimperman Velike Lašče Saša Sever Velike Lašče Absolutna kategorija 1. mesto Zore 2. mesto Mlakar 3. mesto Strnišnik Komenda Krka Komenda Dvojice veterani 1. mesto Globokar, Kozinc Krka 2. mesto Polajžar. Turna Smarje-Sap 3. mesto Lampret, Godler Muljava Namiznoteniška sekcija SD Krka Mjmimxmm NOVA SEZONA, PRI VRHU VSE PO STAREM Začela se je 11. sezona občinske košarkarske lige. Letos nastopa 9 ekip, v katerih igra okrog 70 igralcev. Liga bo zanimiva, čeprav bodo pri vrhu najbrž iste ekipe kot lani. Favorita, ekipi Kremenčkovi in Prince pub, sta še brez poraza, blizu pa je še ekipa 2 fast 2 furious; torej ekipe, ki so bile pri vrhu tudi lani. Več o ligi lahko izveste na spletni strani: http: users.volja.net/basketball. LESTVICA LIGE PO 3. KROGU: ekipa tekem zmage porazi Koš razlika točke premik na lestvici 1. KREMENČKOVI 6 6 0 182: 122 +60 12 11 mesto 2. 2 FAST 2 FURIOUS 6 5 1 198:151 +47 11 i 1 mesto 3. PRINCE PUB 5 5 0 143 : 94 +49 10 t 2 mesti 4. ČEBELARSTVO PERKO 5 3 2 170:140 +30 8 4-1 mesto 5. SDS IVANČNA GORICA 5 2 3 149 : 173 -24 7 T 3 mesta 6. BAR NA POSTAJ 5 1 5 145 :211 -66 7 4- 2 mesti 7. KRIŠKA VAS 5 2 3 94:83 + 11 5 = 8. MESAR. IN TRG. MAVER 5 0 5 130 : 176 -46 5 4 2 mesti 9. TORNADO 5 0 5 117:178 -61 5 = Op.: Ekipe, ki imajo isto število točk, so razvrščene glede na izide medsebojnih tekem oz. glede na razliko v koših. Ekipa Kriška vas je dobila za neodigrani tekmi 0 točk (6. člen pravilnika). Simon Bregar SE EN POGLED NA USPESNO SMUČARSKO SEZONA NA POLŽEVEM Letos je tretje leto, kar TD Polževo organizira smučarsko tekmovanje za pokal Polževo. Turistično društvo Polževo je ob pomoči novoustanovljenega Smučarskega kluba Polževo in nepogrešljive elektronske merilne ekipe v sestavi J. Smon, D. Nose in M. Senica v letošnji zimski sezoni organiziralo tri veleslalomske tekme za pokal Polževo. O otvoritveni tekmi 4. februarja smo poročali že v prejšnji številki Klasja, prav tako tudi o drugi tekmi, ki je bila nekaj posebnega, saj je potekala na pustni torek, 28. februarja, ko smo organizirali nočno tekmo v VSL, obogateno z izvirnimi maskami. Med 73 tekmovalkami in tekmovalci je bilo 25 najrazličnejših pustnih maškar in najboljše so dobile praktične nagrade. Žirija, ki jo je uspešno vodil M. Furlan, jih je razvrstila takole: maškare, otroci: 1. klovnček, 2. mala čarovnica, 3. hudiček maškare, odrasli: 1. čarovnica, 2. klovn, 3. kostko itd. Kolajne je v imenu KS Višnja Gora podelil predsednik Janko Zadel. V nedeljo, 5. marca, dan po Jurčičevem pohodu, pa je bila tretja tekma v VSL. Zjutraj ob devetih je bila temperatura 10 stopinj. Organizacijski odbor je bil vztrajen in s pomočjo nepogrešljivega Zelenega vala objavil, da bo tekma v vsakem vremenu. Ekipa TD Polževo v sestavi Smon, Nose, Tekavec, Kuzma, Šušteršič in Žibert je postavila progo, jo utrdila s snežnim cementom in tako pripravila odlično smučišče. Do štarta ob enajstih se je prijavilo 35 tekmovalk in tekmovalcev. Med tekmo seje ohladilo, kljub dežju pa smo tekmovanje nemoteno speljali do konca. Pol ure po zaključku smo razglasili rezultate in podarili vsem udeležencem praktične nagrade. V imenu KS Višnja Gora je razglasil in podelil nagrade krajan Višnje Gore A. Gros. Ko smo zadnji odhajali domov, je bilo na cestišču že 25 cm snega. Rezultati tretje tekme: cicibani do 10 let: 1. L. Bregar, 2. M. Košir, 3. J. Ceglar cicibanke do 10 let: 1. R. Bobnar, 2. R. Pečjak, 3. T. Žlogar ml. deklice (10-141et): 1.1. Tekavec, 2. A. Thaler Zupan, 3. L. Lampret ml. dečki (10-14 let) 1. B. Pečjak, 2. T. Kastelic, 3. Ž. Erjavec starejši dečki (14-18 let) 1. T. Zupančič člani do 35 let: 1. D. Kastelic, 2. Ž. Zakrajšek, 3. R. Hrovat članice nad 35 let: 1. V. Ceglar, 2. M. Pečjak, 3. T. Jamnik člani nad 35 let: 1. D. Tekavec, 2. M. Bregar, 3. A. Selan člani nad 55 let: 1. M. Šušteršič, 2. P. Zupančič Bordarji: 1. S. Miklavčič, 2. A. Lampret, 3. Ž. Erjavec Podelili smo tudi pokale za Pokal Polževo 2006, ki so ga dobili najboljši sodelujoči na vseh treh tekmah. Točkovalo se je kot v svetovnem pokalu. Pokale jim je v imenu KS Višnja Gora podelil Boris Peterka. Rezultati: Mlajši: Luka Bregar, Stična 300 točk Rebeka Pečjak, Ravni Dol 280 točk Starejši:Vida Ceglar, Ivančna Gorica 300 točk Miloš Šušteršič, Ljubljana 300 točk Sponzorji na vseh tekmah: 1. Plakati in obdelava rezultatov Expro, d.o.o. 2. Obveščanje po Radiu Zeleni val (zasluži posebno pohvalo) 3. Ozvočenje SK Polževo - Boris Peterka 4. Smučišče vedno odlično pripravljeno, s startnimi številkami, vlečnica brezplačna -restavracija Polževo 5. Prijave sprejemna pisarna, kartončki Ekipa TD Polževo 6. Pokale in kolajne za dve tekmovanji je prispevala KS Višnja Gora 7. Kolajne za eno tekmo je prispevalo Zlatarstvo Gros 8. Nagrade za vsa tri tekmovanja so prispevali: Vučko, s.p., PVC okna Cugelj, Zlatarstvo Gros, Atlantis, Radio Zeleni val, Enes Korič, Restavracija Polževo, TD Polževo, Senica Elektro, Gostilna Šerek Višnja Gora, Skupina Pan-Vita, Mobitel, d.d., Pivovarna Laško, Pivovarna Union ter Biro 4M. Predsednik TD Polževo in vodja tekmovanja Miloš Šušteršič Damjan Smrekar v Brežicah prvič v prestižni kategoriji Open. i o LsmrmmTf^^. jm reki 18 Ivančna Gorica, april 2006 ZACil S§ Ji SPOMUDAHSH Ml Nogomet je čuden in zanimiv šport, v katerem velja, da ni nujno, da bi z desetimi Maradonami dosegli rezultat. Nogometna tekmovanja so kot stroj, ki se ne ustavi, prav tako se ne ustavlja NK Livar Ivančna Gorica. Izbranci trenerja Jožeta Prelogar-ja so prvo tekmo v spomladanskem delu lige odigrali v gosteh, vendar jim kljub napadalni in borbeni igri z NK Zagorje ni uspelo iztržiti uspešnega rezultata. Fantje so v prvem polčasu pokazali čisto in dinamično igro, z veliko borbenostjo. Zal pa zares dobre igre niso prelili v zadetke, ampak so se predali usodi; rezultat je bil 1 : 0. V primerjavi s prvo tekmo so naši nogometaši na domačih tleh v na- slednjem krogu tekmovanja pokazali moč in prevlado tudi v napadalnih potezah ter si ustvarili večjo dinamiko igre in odločen rezultat s NK Svoboda, 2 ; 1. Številnih čestitk je bil vsekakor deležen Sebastijan Šinkovec, predvsem zato, ker je bila tekma odigrana izjemno agresivno in disciplinirano: igra je imela rep in glavo. Upoštevajoč dejstvo, daje naslednjo tekmo gostila ekipa, ki se bori za obstanek, je bilo mogoče pričakovati, da bo tekma z NK Dravograd v gosteh izenačena. Čeprav so bili igralci prisiljeni igrati še močneje od načrtovanega, je bila sreča na strani domačih igralcev, ki so zaključili igro s 3 : 0. Sodniki pa so opravili svoje delo pošteno. Sicer pa se bodo morali fantje še pošteno izkazati, kar jim bo ob spodbudi navijačev zagotovo uspelo. Pred 18. krogom sezono nadaljujejo na 8. mestu lestvice. Na juriš, NK Livar Ivančna Gorica! Tokrat pa ste vsi, ki hodite v korak z nogometom, in še posebej z nogometnim klubom Livar Ivančna Gorica, lepo vabljeni, da nam posredujete svoje predloge, pripombe, opažanja, pohvale ali kakšno drugo svoje razmišljanje o delu in igri naših nogometnih junakov. Pošljite jih na elektronski naslov: klasje.casopis@siol.net. Lucija Perko m KRKI PRV TURNIR V BADMINTONU 11 POTI N0G0ME1NEGA SODELOVANJA »Sodelovanje, ki se je že dalj časa napovedovalo je končno dozorelo«. Takšnega mnenja so bili 3. aprila predstavniki NK Livar Ivančna Gorica in NK Brinje iz Grosuplja, ko so podpisali t.i. listino o politiki sodelovanja. V prostorih športne dvorane Brinje sta namreč predsednika obeh nogometnih klubov, ob navzočnosti še nekaterih drugih predstavnikov obeh klubov s podpisom omenjene listine pričela z dolgo napovedovanim sodelovanjem. S tem naj bi se od sedaj naprej oba kluba trudila združevati moči, predvsem na področju dela z mladimi in tako bistveno pripomogla k razširitvi nogometne dejavnosti v občini Ivančna Gorica in Grosuplje. Poleg predsednika Stanislava Ostermana, so se s strani ivanškega kluba podpisa udeležili še nekdanji predsednik kluba Jaka Sever, direktorica kluba Cvetka Furlan in član upravnega odbora Peter Lorbeg. Tako eni kot drugi nogometni strokovnjaki v obeh klubih so si bili enotnega mnenja glede temeljnih ciljev omenjenega sporazuma. Kot je zapisano na listini gre predvsem za popularizacija nogometa v obeh občinah, sodelovanje stroke z namenom povečevanja kvalitete dela in izpopolnjevanje znanja ter medsebojna pomoč na tekmovalnem področju. Povedano drugače, bosta oba kluba združevala svoje kadrovske moči, za dosego boljše kvalitete, poudarek pa bo predvsem na delu z mladino, ki edino zagotavlja čim večjo zasedenost domačih igralcev tudi v članski ekipi. Tako Osterman, kakor predsednik Brinja Grega Rozina sta poudarila, da je ključ uspeha njunih članskih ekip zagotovljen le, če je na igrišču čim več domačih fantov, pripravljenih na borbo in odgovornost. Za takšen nivo pa je potrebno uspešno delo z mlajšimi selekcijami. Z upanjem na uspešno nadaljevanje sezone je tudi potekal preostali del slavnostnega dogodka. Matej Šteh Predsednik NK Livar Ivančna Gorica Stanislav Osterman in predsednik NK Brinje Grosuplje Grega Rozina podpisujeta listino imenovano Politika sodelovanja. V soboto, 25. marca, se je od 14. ure dalje v dvorani družbenega centra Krka pod okriljem Športnega društva mladih Krka odvijal prvi turnir mešanih dvojic v badmintonu. Organizatorji so pripravili pravo športno in družabno vzdušje. Pohvale gredo predvsem organizacijski ekipi, ki je turnir pripravila. Zbralo se je 20 tekmovalcev, ki so bili izžrebani v 10 parov. Kot vsako tekmovanje se je tudi ta turnir začel v družabnem in sproščenem vzdušju, zaključil pa s pridihom tekmovalnosti in nervoze udeleženih. Navdušenje tekmovalcev in navijačev je tako doseglo vrhunec med igrami finalnih dvobojev. V finalno skupino so se uvrstili trije pari, ki so se potegovali za prva tri mesta. Uradna razglasitev je bila po zaključku vseh dvobojev, vodilna mesta pa so zasedli: 1. mesto: Tina Šparovec, Bojan Kuhel 2. mesto: Anže Plut, Mitja Kozinc 3. mesto: Jože Kozinc, Boštjan Pavčič Čestitke vsem naštetim, ki so pokazali pravo mero tekmovalnosti, taktike in zares kvalitetne igre. Prav tako čestitamo ostalim udeležencem, ki so se pomerili v predtekmovalnih skupinah ter poskrbeli za dobro voljo in športno vzdušje celotnega turnirja. Športno društvo mladih Krka se za pomoč pri nagradah zahvaljuje Mobitelu, d.d. ter Intersportu Ljubljana (BTC Hala 12), za organizacijsko pomoč pa PGD Krka ter KS Krka. Pripravljajo pa že nov turnir, ki se bo odvijal približno čez mesec dni, in sicer kot NOČNI TURNIR V BADMINTONU. Več informacij lahko dobite na telefonskih številkah 041/ 204-898 (Jan) in 041/ 308-308 (Nataša) ali preko elektronske pošte na naslovu sdmkrka@gmail.com. Vljudno vabljeni tako tekmovalci kot tudi navijači! Nataša & Tina NAJVEČJI UiPH SK VIŠNJA G0RA-STICNA V 59.1, delavski ligi regije Ljubljana je naš klub, ki obstaja že 20 let, (15 let kot sekcija), osvojil izredno 3. mesto, s tem pa lep pokal ter 7 medalj (4 ekipne in 3 posamezne). H. Krumpak je na II. deski osvojil srebrno medaljo, Sašo Pirnat na III. deski bronasto, Milan Perovšek pa na IV deski tudi bronasto. Za ekipi je Sašo Pirnat prispeval 7,5 točk, H. Krumpak 6,5 točk (10 nastopov), Igor Kragelj 5,5 točke (10 nastopov), Milan Perovšek 4 (7 nastopov) ter Damjan Lesjak 1 (3 nastopi). En dvoboj pa so nam predali. V rezervi smo bili še Ivan Marek, Boris Kocmur, Janez Dremelj in Janez Ješe (1 nastop). Dosegli smo 7 zmag (4 : 0, 3,5 : 0,5 - kar trikrat, 3 : 1 dvakrat in 2,5 : 1,5, igrali 2 : 2 in trikrat izgubili). Nastopilo je 37 moštev: v I. ligi dvanajst, v II. ligi deset in v III. ligi petnajst. Zaključna lestvica I. delavske lige ljubljanske regije: Mesto Ekipa Točke Meč točke Buch 1. KLINIČNI CENTER I 34,5 20 229,5 2. MENTOR 29,5 17 234,5 3. ŠK VIŠNJA GORA-STIČNA 28,5 15 235,5 4. ČRNI VITEZI 26,5 14 237,5 5. ŠTUDENT 26,0 16 238,0 6. ŠD VELE DOMŽALE 24,5 12 239,5 7. KLINIČNI CENTER II 21,0 9 243,0 8. ŠK KOMENDA POPOTNIK 20,0 11 244,0 9. ZELENI VLAK-KC 19,5 7 244,5 10. ČRNI GRABEN 16,0 4 248,0 11. TELEKOM 12,0 5 252,0 12. LŠK UPOKOJENCI KOM. STANE 6,0 2 258,0 • v m (i res»» r i ^ .s o i l^i t c c^ i "t 1 V Deželni banki Slovenije smo na pomlad znižali obrestne mere pri vseh kreditih za občane. Za spomladansko setev in nakup repromateriala priporočamo Setveni kredit Setveni kredit lahko dopolni vaše načrte za želeno setev, z žetvijo pa lahko kredit vrnete. Za pridobitev kredita je potrebno predložiti račune oz. preračune za nakup repromateriala, semen ipd. Črpanje kredita mora biti izvedeno v roku 3 mesecev od dneva sklenitve pogodbe, maksimalni znesek kredita pa je 2 mio SIT. Informativni izračun __znesek kredita do:__ doba vračila do: Tjeto ____obrestna mera: 6,30%-____ __stroški odobritve: . 1 % od zneska, minimalno zavarovanje: glavnica in obresti ob zapadlosti: _ EOM: 19% Pri izračunu je upoštevan paritetni tečaj za evro (239,64 SIT). Plačilo obresti je mesečno, glavnica pa ob zapadlosti kredita. Izračun je informativne narave na dan 1.4.2006 in upošteva pogoje in predpostavke, veljavne na dan izračuna in velja za komitente banke. Obrazce za pridobitev kredita vam lahko pošljemo tudi po pošti. Podrobnejše informacije o pogojih kreditiranja dobite v skoraj 100 enotah Deželne banke Slovenije. MODRA ŠTEVILKA f({•080.17 55 ) I www.dbs.si ) ......................................s........mgf Zaključek z močnim klubskim turnirjem - 2 x 15 minut - bo v nedeljo, 23. aprila, ob 9.00 v Višnji Gori (dvorana KS). K vpisu v klub vabimo predvsem mlade. Zahvala gre KS Višnja Gora za prostor, vitrino in razumevanje, Marinki Kraj za finančne posle ter gostišču Podobnik za prostor ob nedeljah dopoldne - vadba, rekreacija vse leto! Janez Dremelj 401 Ivančna Gorica, april 2006 istrskakuunarika, i.del V zavetju sredozemskega zelenja, v najbolj severnem kotičku Mediterana-,nas pozdravlja Primorska. Privlačnost istrskih gričev, morja, solin, Krasa in kamnitih vasic opevajo mnogi poeti. Morska obala z bujnim zimzelenim rastlinjem nudi veliko kulinaričnih užitkov z bogatimi začimbami in ribjimi speci-alitetami. Hrana v Istri se je zmeraj pripravljala z veliko domišljije, truda in ljubezni. Tukaj lahko najdemo vrsto jedi, ki jih drugod po Sloveniji ne zasledimo. Osnovna značilnost istrske kuhinje, v kateri se čuti vpliv italijanske, je v spretnosti, da znajo iz malo sestavin in z veliko fantazije pripraviti okusno jed. Natančneje govoriti o istrski kuhinji pomeni govoriti vsaj o dveh zelo različnih načinih pripravljanja hrane. Kuhinja obalnega pasu se namreč razlikuje od tiste v notranjosti polotoka. V splošnem pa na istrskem krožniku prevladujejo kuhane jedi pred pečenimi. Razširjena je uporaba avtohtone zelenjave, domačih zelišč in začimb. Veliko je hrane iz morskih sadežev, domače perutnine in drobnice. Najznačilnejša pa je uporaba oljčnega olja in vina. Jedi so začinjene z divje rastočimi zelišči manj ostrega okusa. Za zabelo se uporablja sesekljana slanina s česnom in peteršiljem, imenovana pešt. Nekoč so domačini le ob velikih "ša-grah" (cerkveni vaški praznik) načeli doma narejeno salamo (tudi iz oslovskega mesa) in pršut. Se vedno pa se pripravljajo preproste, a okusne mine-štre (meštre) iz zelenjave, značilne za vsak letni čas. Značilna je mineštra iz bobičev (koruza), koromača, ječmena itd. Vse te jedi so zabeljene s peštom. Istrske jedi so goste zaradi sestavin, ne pa zaradi moke. Za juhe in priloge se uporabljajo doma pripravljene testenine: rezanci, lazanje, makaroni, bleki (posutice) in značilni fuži. Fuži se ponudijo kot predjed ali priloga, pripravljena na različne načine z omakami. Polenta in njoki so v Istri že dolgo doma, nista pa to avtohtoni jedi. Zelenjava, ki je v Istri zelo razširjena, ima zaradi obilnega sonca in bližine morja prav poseben okus in seveda zanimiva domača imena. Iz zelo raznolike zelenjave, od ohrovta (verzota), radiča (cikorja), janeževe korenine (koromač-finoči) do bučk (cuketi), blitve, jajčevcev (malancani), graha in zelja (kapus), pripravljajo prikuhe in priloge z obveznim oljčnim oljem in veliko česna. Mesne kuhane jedi (ribe, koštrun, perutnina, govedina) so znane po načinu priprave. »Zgvaca« je mesna jed v omaki z avtohtonimi istrskimi začimbami. Veliko jedi se pripravlja v padeli (kožica z ročem, ponev) ali pod črep-njo (pokrov za pečenje z žerjavico). Pripravljajo tudi odlične ribje brodete, marinade in podobne jedi. Kljub nekaterim poskusom ohranjanja in oživljanja avtohtone kulinarične ponudbe pa je na Primorskem prisotna težnja k prehodu na sodobno kulinariko, ki ponuja najraznovrstnejše jedi: od rib, mesa, testenin do pic. Od vin so na Koprskem najbolj ponosni na avtohtoni, temno rdeči, močan refošk, ki se najbolj prilega k pršutu, žolči, pečenki, krvavicam (mulci), pri-legel pa se bo tudi k joti in mineštram. Med rdečimi vini bomo uživali še ob merlotu, kabernetu, modrem pinotu in prošeku. Med belimi vini prapor nedvomno pripada osvežilni istrski malvaziji, ki se najbolj prilega k ribam, mariniranim ribjim jedem, solatam z morskimi sadeži, pa tudi k testeninam, piščancu, fužem, mineštri in drugim istrskim jedem. Aromatično, sladko belo vino tega področja je tudi rumeni muškat. Nenadomestljiv je ob pinci, fritulah, domačih štrukljih, sadni piti in podobnih dobrotah. Za koprski okoliš značilna bela vina so tudi beli in sivi pinot, chardonnay in souvignon. Za najbolj pristen kulinarični užitek pa od novembra do junija poskrbijo osmi-ce. ki jih je na Primorskem veliko. Pridelovalec lahko organizira le eno osmi-co na leto, ki traja največ 8 dni. Na njej ponudi vino lastne izdelave, vloženo domačo zelenjavo, hladne narezke, oljke, sire, kuhane klobase, doma pečen kruh in še in že. Povzeto po avtorju Bogomirju Strohsac-ku v knjigi: Salvator Žitko in Slobodan Simič - Širne »Koper - Capodislria Vodnik po mestu«, Ljubljana: IKI, 1999. RiCIPTI Pršut v vinski omaki Rezine mladega pršuta popražimo na oljčnem olju z obeh strani, dodamo žličko bele moke, prilijemo malvazijo ter dobro premešamo, da se jed primerno zgosti. Dodamo sol, poper, rožmarin, šetraj, žajbelj, timi-jan in origano. Ponudimo še toplo. Fritaje Fritaje je tipična jajčna jed, značilna za istrsko kuhinjo. Vrste fritaja so zelo različne. Izbor in priprava je odvisna od domišljije, okusa in od tega, kaj imamo v hladilniku. Lahko pripravimo fritaje s pršutom, slanino, šparglji, jajčevci, gobami, tartufi, mlado čebulo ali drugo zelenjavo, s polži ali sirom. Fritaje z radiiem Na oljčnem olju popražimo česen, dodamo opran in narezan radič in popražimo. Po želji lahko jed obogatimo s koščki pršuta, nato dodamo stepena jajca. Solimo in popramo. Pražimo toliko časa, dokler jajca ne zakrknejo. Radič pred praženjem lahko tudi skuhamo v slanem kropu. Mineštra Sestavine: 1 čebula, 2 krompirja, 1 por, peteršilj, česen, 1 bučka - zelena, malo gobic p . i» ... j - svežih šampinjonov, paradižnikov pire ^ MKBj&^žtŠ? - ^fl ali svež paradižnik, 1 konzerva fižola •'-"SI, «hri:-1'" -rjavega, 3 pesti drobnih makarončkov, * 1 pestpiiine kaše (ali kakšne druge žita- rice), po želji še leča, čičerika, korenček, koleraba ... kar pač imate pri roki (bolj je pisano, bolj je okusno), sol, začimbe, kisla smetana Na oljčnem olju prepražimo čebulo. Dodamo sesekljan peteršilj, česen, na kolesca narezan por, bučke, gobice, paradižnik ali paradižnikov pire. Zalijemo z vodo in kuhamo. Dodamo na kocke narezan krompir. Solimo in začinimo z mešanico mediteranskih začimb: origano, timijan, bazilika, rožmarin. 15 minut pred "koncem" (odvisno, ali imate raje razkuhan krompir in zelenjavo ali čvrsto) dodamo žitarice (vzamemo tiste za hitro pripravo), potem stresemo v juho še konzervo fižola z vodo vred in še makarončke. Nakelda Sestavine: 500 g drobtin starega kruha, 500 g drobtin pince, 4 jajca, 15 g naribanega ovčjega sira, rozine, špeh, kokošja juha in šetraj. V večjo skledo damo drobtine, nariban sir, jajca, ščepec soli in na drobno sesekljan špeh s svežim šetrajem. Dodamo nekaj žlic juhe in dobro zmešamo, da dobimo gosto zmes. Oblikujemo dolge svaljke in jih skuhamo v kokošji juhi. Ko splavajo na površje, so kuhani. Ponudimo kot samostojno jed. Povzeto iz knjige: Istrska kuhinja, Alberto Pucer, založba Kmečki glas (2000) Kruh i olivms Kot drugje po Sloveniji, so včasih tudi na Primorskem gospodinje pekle kruh v domačem ognjišču. Vendar je kruh v istrski kuhinji bistveno drugačen, saj mu primešajo črne olive ali fige. Pečejo tudi mlečni, rženi in koruzi kruh. Sestavine: 1 kg bele moke, 5 dag kvasa, 2 dag soli, 1 dl olivnega olja, 20 dag narezanih zelenih oliv iz slanice, 4 - 5 dl vode, 1 žlička sladkorja Postopek: V moko naredimo jamico, po robu posujemo sol in v jamico vlijemo mlačno vodo s stopljenim kvasom in sladkorjem. Dodamo narezane olive in olje ter začnemo mesiti. V okroglo skledo položimo kuhinjsko krpo, jo rahlo potresemo z moko in vanjo položimo testo. Vzhaja naj kakšno urico oz. toliko časa, da dobro naraste. Previdno ga zvrnemo na pekač, rahlo posut z moko. Po vrhu hlebca rahlo zarežemo nekaj črt. Damo ga v pečico, ogreto na 200 stopinj. Čez 5 minut zmanjšamo temperaturo na 180 stopinj. Pečemo 1 uro. Istrski štruklji s prsnim Testo: 5 jajc, 500 g moke, ščepec soli, olje in voda Na oljčnem olju popražimo pršut ali panceto. Popraženemu še mlačnemu pršutu dodamo nariban ovčji sir, sol, poper in začimbe po želji. Premažemo po testu, ki smo ga že prej dali na krpo, potresemo z drob-tinami in zvijemo. Štruklje kuhamo v slani vodi približno 1 uro. ZAČIMBE Istrska kuhinja ima svoje korenine v naravi: divje rastlinje, zelenjava, aromatične začimbe, zelišča ... vsega tega nikakor ni malo. Rodovitna pokrajina in sredozemsko podnebje, to je že od zdavnaj vplivalo na vegetacijo. Razgibana istrska preteklost pa je pustila sledi tudi v kuhinji. Tako so se različne tradicije prepletle v istrsko ljudsko kuhinjo, kjer so tudi začimbe in dišavnice imele in imajo pomembno vlogo. Naštela bom nekatere poglavitne, brez katerih si istrske kuhinje ne moremo predstavljati: česen, čebula, peteršilj, zelena, lovor, majaron, bazilika, rožmarin, žajbelj, koromač, timijan, šetraj, origano, koper, koriander, kapre, brinove jagode, žafran ... Istrska mešanita začimb V enakih delih zmešamo posušene začimbe: žajbelj, rožmarin, timijan, šetraj, origano in peteršilj. S to mešanico bodo okusnejše mesne jedi, perutnina, ribe in razne omake. Naštetim začimbam lahko dodamo še majaron in baziliko. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec 20 Ivančna Gorica, april 2006 KRATKOCASNJK lahka križanka (S SPOMLADANSKIM POPUSTOM) Ko jo boste rešili, boste v poudarjenem navpičnem stolpcu lahko prebrali, na kaj se v aprilu ne smemo preveč zanašati. R v C E T T VODORAVNO: 1. zemlja okoli hiše, 2. ratar; 3. zelnata rastlina, 4. um 5. goveji mladič. Rešitev iz prejšnje številke: LARFE. KVIZ 1. Kako še drugače pravimo Ludolfovemu številu (3,14)? a) jej b)pi c) si 2. Katera žival ne diha s škrgami? a) rakovica b) tuna c) delfin 3. Kateri okrasni kamen je najimenitnejši? a) ametist b) hematit c) rubin 4. Imenuj najjužnejšo krajevno skupnost v naši občini! 5. Kateri umetnik je živel v naših krajih? a) Vesel b) Jama c) Jakac 6. Poišči rastlino, ki ima strupene snovi! a) tisa b) glog c) maklen 7. Kateri veter je v naših krajih najhujši? Rešitve iz prejšnje številke: 1. c, 2. c, 3. a, 4. Dob, 5. c, 6. b, 7. a - Človek mora biti praktičen. Takole hitreje posušim nogavice, hkrati pa perjad obvarujem pred ptičjo gripo. SMEŠNICA Tine sreča znanca Poldeta in ga ogovori: »Hej, Polde, včeraj se mi je sanjalo, da si mi vrnil dolg!« »Pa verjameš v sanje?« vpraša Polde. »Seveda, stoodstotno.« »No, potem mi pa napiši potrdilo, da sem ti denar res vrnil,« se je znašel Polde. UGANKE ŠALJIVKE 1. Katera gorica je brez vinogradov? 2. Koliko jajc je Martin Krpan pojedel na tešče? 3. Pet sinov iz ene hiše, pa se vsak drugače piše. 4. Katera ženska ni imela matere? 5. Kateri fotograf naredi najbolj verno podobo? ODGOVORI 1. Ivančna, 2. samo enega, 3. prsti na roki, 4. Eva, 5. ogledalo «MU SO Si SMEJALI PRED B00 LETI Slabo razumel. Zdravnik: „Moj nasvet ste izpolnili, kaj ne, pili ste eno uro pred zajtrkom kropa? Bolnik: „Da, da, a nisem mogel dalje piti, kot deset minut." So pa tudi dobre strani. Lej, tu jo lahko prižgem, doma je pa ne smem. Ivančna Gorica, april 2006 21 Naj t\'oje se telo odpočije, v črni zemlji mimo spi, zdaj minila je bolečina, v naših srcih je praznina. ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustil naš dragi brat, svak in stric mma pečjak z Brezovega Dola 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali, izrekli soža-lje, podarili cvetje, sveče, darovali za maše, dober namen in za cerkev ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se gasilskemu društvu Ambrus za lepo organizacijo pogreba in poslovilni govor. Hvala tudi vsem članom ostalih gasilskih društev in ambruškemu moškemu pevskemu zboru za zapete poslovilne pesmi. Hvala gospodu župniku Urošu Svarcu za prelep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste nam pomagali in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, še posebej Perparjevim. Žalujoči vsi njegovi Roža bo zacvetela, tebe ne bo, trta ozelenela, tebe ne bo, sonce posijalo, nebo pomodrelo, veter zaigral, tebe ne bo. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče in dedek mmz groznih Pežlarjev Ivan z Jurčičeve c. 14 v Višnji Gori Na njegovo zadnjo pot smo ga pospremili v četrtek, 6. aprila, na pokopališču v Višnji Gori. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečene besede, sožalje, lajšanje bolečine, darovano cvetje in sveče ter svete maše. Iskrena zahvala gospodu župniku Boštjanu Modicu za lepo pogrebno slovesnost in pevcem za sočutno odpete pesmi ob njegovem slovesu. Hvala trobentaču za odigrano Tišino in gasilcem za častno stražo in opravljen pokop. Zahvaljujemo se g. Pavlu Grozniku za ganljive besede slovesa ter g. Alojzu Miklavčiču za opravljeno pogrebno storitev. Žalujoči vsi njegovi Zapustil dom in svoje drage si, na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka roka jo rosi. Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric ignac berucan z Glogovice 14 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sodelavcem in prijateljem ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste darovali za svete maše in dober namen, ter vsem, ki ste zanj molili in ga pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se gospodu župniku Stanetu Kerinu, še posebej pa gospodu Jožetu Koželju za lepo opravljen pogrebni obred z mašo. Hvala šentviškemu cerkvenemu pevskemu zboru za poslovilno petje, hvala za lepo zaigrano Tišino ter Perparjevim za pomoč pri pogrebu. Vsi njegovi ; < * ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga stara mama, prababica, sestra, teta in tašča alojzija zinger Drašljeva Lojzka iz Velikih Češnjic Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Stanetu Kerinu za lepo opravljeno pogrebno mašo, pevcem in Perparjevim za pogrebne storitve. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma starejših občanov Grosuplje, ki ji je v vseh teh letih nudilo pomoč in ji bilo v oporo. Njeni domači Življenje niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. ZAHVALA Na 74. rojstni dan nas je za vedno zapustila Tončkova mama jožefa medved iz Šentpavla Ob boleči izgubi mame in stare mame se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Zahvala velja tudi duhovnikom, pevcem, Perparjevim ter dr. Gomzijevi za zdravniško pomoč. Žalujoči domači ZAHVALA V 98. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica julijam PETAN rojena Kastelic iz Artiže vasi 2 Na njeno zadnjo pot smo jo pospremili 4. marca na pokopališče v Šentvidu pri Stični. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vaščanom Artiže vasi. Iskrena hvala vsem društvom iz Šentvida: gasilskemu, kulturnemu, društvu upokojencev, avto-moto društvu, krajevni organizaciji Rdečega križa Šentvid, območnemu združenju Rdečega križa Grosuplje ter vsem krajanom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Kerinu in gospodu Koželju. Prisrčna hvala za skrb in storitve ter pevcem za zapete pesmi. Vsi njeni, ki smo jo imeli radi KOREKT PLUS - jezikovna šola in storitve, d.o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: ° začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, • pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo, » začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1 .-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, 0 pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, ° individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine, • prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic). Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanj© Grosuplje, d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA AU REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta lokacijska dokumentacija po starih predpisih - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdete nas na Taborski cesli 3 v Grosuplju in po telefonu (01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28 - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI - KLESAN JE IN OBNOVA ČRK - UREDITEV IN OSKRBA GROBOV STANKO PERPAR, Zaboršt 16,1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 VSE POGREBNE STORITVE NA ENEM MESTU. DOSEGLJIVE 24 UR NA DAN. 041/785-113 041/647-380 12 Ivančna Gorica, april 2006 PRIJATELJICE PTICE Leta 1910 je izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu znamenito delo našega pisatelja Frana Erjavca (po očetovem rodu iz Kriške vasi pri Višnji Gori) Domače in tuje živali v podobah. Izšlo je v broširani izdaji v več izdelkih. V Domu starejših občanov Grosuplje imam s seboj tretji del, Ptice, ki mi vedri samotne ure in tudi pogovore z drugimi domci. Ker so tu starejši ljudje, jim je pisatelj Erjavec še znan. Ponosni smo, da imamo prav nasproti našega glavnega vhoda Erjavčevo cesto. Zasluga katerega Gro-supeljčana je to? Ob našem domu se vse leto vrste cele jate golobov, vmes pa se drenjajo vsakdanji vrabci v svojih skromnih oblačilih. Pisatelj Erjavec zagovarja vsiljive in vedno lačne vrabce, da so tudi zelo koristni, ker uničujejo mnogo mrčesa. Golobe pa sploh zelo hvali, posebno samce, ki so izmed vseh ptičjih zaljubljencev najbolj ljubeznivi in skrbni za svoje samice: neprestano se jim priklanjajo in jih kličejo. In tudi zvestoba da je njihova posebna odlika. Svoj kraj imajo tako radi, Ivančna Gorica, april 2006 da bodo takoj poleteli nazaj, če jih kdo kam odnese; brez ozira na mnoge kilometre. Spomnimo se golobov pismonoš. Ob spremembah vremena pa poslušamo »domci« vreščanje vran, srak in šoj. Te se tudi pretepajo za kakšno boljše gnezdo. Pri naši Ukrajinki Lidiji, veliki ljubiteljici živali, je zrasla ena izmed golobic, skrivaj iz jajca na balkonu, na nekaj sla-micah. Ko je lastnica ta čudež odkrila, je bilo eno jajčece že uničeno, drugo pa je bilo nakljuvano. Stara golobica je nekaj časa skrbela za malo bitjece, dalje pa Lidija, s strahom, kako bo revše jedlo, kako bo zrasel repek in sploh, kdaj bo letelo. Čez en mesec se je začel golob-ček zanimati za druge golobe, tekati po balkonu. Končno je odletel in se še nekajkrat vrnil. Tudi moj stari oče iz Malega Gabra je bil velik prijatelj ptic. Že kot desetleten otrok je hodil v svoji vasi v Male ulice (med mejami) podit ptičke v vas, kjer je imel nastavljen špringlez iz sirkovih pa- lic in jih je tako več ujel. Slavčke je hodil čakat že ob treh zjutraj. Te je dobro prodajal. Za enega je dobil več pet goldinarjev. Ko je bil trgovec in gostilničar v Višnji Gori, je udomačil kavko, da je vsem domačim sedala na ramo in goste ogovarjala. Utonila je v posodi za petrolej. Še na starost je imel vedno v kleti kanarčka. Ko mu je le-ta poginil, ga je dal pod visoko stekleno posodo s križem in ga položil na umetne rože. Še zdaj lepo rumen sloni tam (od leta 1924). V Višnji Gori. kjer sem živela, so na Starem gradu še po drugi svetovni vojni peli slavčki in kraj je bil s pticami zelo naseljen. Prve so izginile postovke - za to so domačini krivili »polentarje« med vojno. Dokler je bila sredi doline še Mesarjeva luža (poleti polna žabjih koncertov), so se ob njej utapljale razne zelo velike ptice selivke na svojih poteh proti jugu: štorklje, čaplje, pribe in razni drugi kljunači. Kako velike so bile nekdaj jate lastovk on glasnih škorcev! Višenj-ska dolina je bila vedno polna ptičjega petja, ker je krog in krog mnogo zavetja v gozdovih, spodaj pa v sadovnjakih in vrtovih. Danes seveda to lepoto preglasa prometni hrup, dasi se sliši kukavice, kose, škrjance, sinice, ščinkavce. Že Fran Erjavec je pisal v svojo knjigi Ptice, na str. 69, o ropočevu, posebni vrsti ščin-kavca, ki da se nahaja od Ljubljane doli prvič v Višnji Gori. Posebno rade prilete v dolino sinice vseh vrst. Erjavec meni, da bi jim morali dati ime jesenice, ker se pred zimo umikajo iz višjih krajev in oznanjajo jesen. V posebno lepem spominu imam plave siničke, ki so mi letale na okno po novem letu in ob sončnih dnevih pele. Nekdaj je bilo tu mnogo zelo visokih topolov. Kako rade so se ptice oglašale z njih ... detli in žolne, br-glezi - skoraj jih ni več. V oktobru, preden sem šla v Dom, sem še posedala v sadovnjaku in se poslavljala od doma in od ptic; siničke so pele kakor v slovo. Še pastirica, s katero sva bili kar domači, se je prišla poslovit, se mi je zdelo. Vrnimo se v Grosuplje! Ko sem se še v zgodnjem poletju sprehajala zjutraj in zvečer mimo domskih lip, sem opazila, da z ene izmed njih vedno poje ptička, kakor cajzelček, se mi je dozdevalo. Zakaj pa vedno le na eni lipi? Izvedela sem, da jo ima eden izmed naših dom-cev, ljubitelj ptic, v kletki. Je križanec z liščkom. Naša Lidija, ki zna opazovati naravo, je nekega dne videla vrano, ki je priletela na njivo za domom in zakopala v zemljo kos kruha. Naslednji dan se je vrnila in znala kruh odkopati na pravem mestu. Letošnja zima je bila muhasta in dolga. Skozi okno sem opazovala redke vrane in domske golobe. Tudi drobni vrabci so priletavali in odletavali. Vmes pa je snežilo, snežilo. Ko sem živela v Višnji Gori, mi je naša stara stanovalka pokazala drobne rdeče ptičke, ki so skrivnostno prileteli in s seboj gotovo prinesli sneg. Ob Domu jih nisem nikoli opazila. O, kako rada bi jih vsaj še enkrat videla! Mihaela Jarc Zaje 23 IZ ZAKLADNICE NAŠIH DOMOV Kjerkoli vidim izdelek, ki ga prikazuje pričujoča podoba, me obidejo spomini na praznično razpoloženje v mladih letih. Upam, da se tudi vam ob taki priložnosti obrnejo misli na minule čase in na vzdušje pred prazniki. Kuhinjski pripomoček smo uporabljali vsaj dvakrat na leto. Zvesti sodelavci in drugi, brž pisalo v roke in sporočite, kako so pri vas rekli tej stvari in v kakšne namene so jo uporabljali. Prijazen pozdrav in nasvidenje. LS Kje so tiste vodice, ki so včasih bile ^ BESEDA 0 BESEDI Te bom... Pomensko sorodne besede povedo več, če jih domiselno razporedimo, preštejemo in med seboj primerjamo. Vzemimo na primer besede, ki pomenijo gib naših okončin, predvsem rok, proti drugemu človeku. Dejanja te vrste so lahko dobrohotna in dobrodejna, lahko pa zlohotna in neprijetna. Najprej poglejmo primere dobrohotnih in do-brodejnih dejanj v napovedni obliki: te bom pobožal, te bom potrepljal, te bom pogladil, morda še počohal in že je konec. Zdaj pa, pozor, prihajamo na besede, ki so grožnja: te bom udaril, te bom sunil, te bom mahnil, te bom lopnil, te bom kresnil, te bom čofnil, te bom brcnil, te bom česnil te bom zmočil, te bom mlaznil, te bom zma-ličil, te bom pripopal, te bom sploščil, te bom vžgal, te bom ohladil, te bom počil, te bom stolkel, te bom pritegnil, te bom vrezal, te bom predrl, te bom boksnil, te bom zbiksal, te bom krenil in še drugače. Razmerje med dobronamernimi in zlonamernimi dejanji te vrste je približno 3 : 20. Nenavadno pestro besedišče za zlohotne gibe proti sočloveku zgovorno kaže, kakšni odnosi so prevladovali med ljudmi že od davnih časov; izrazi so se oblikovali v neizprosnem boju za preživetje v minulih tisočletjih. Razmerje je res zastrašujoče. Hvala bogu, da se napovedi velikokrat ne uresničijo, sicer bi bilo joj. Mi, ki smo prijatelji, bomo kajpak napovedovali in udejanjali le izraze iz prve skupine, čeprav jih je malo; si bomo kakšnega pa izmislili, zato smo tukaj. Velja? Velja! LS FOTO RiiiS Če obe podobi smiselno povežemo, dobimo zelo znan domač pregovor, ki je rezultat natančnega opazovanja v naravi. Prihodnjič bo na tem mestu objavljena rešitev rebusa. Najbolj vztrajni reševalci bodo morda našli več rešitev in jih zapisali na prazno mesto pod podobama. Vsem reševalcem iskreno čestitamo ža domiselnost. L S ijžca na roja ^ ledinskem imenu Roje, torej Lužca na Roj ah. Splošna označitev vodnega vira z imenom lužca me je nekoliko presenetila. Voda bi si namreč po svojih značilnostih bolj zaslužila ime bič (bč), ker večinoma prihaja iz tal in le zelo majhen del s površine. Upoštevali bomo kajpak označitev, ki so jo dali domačini. Kolikor daleč sega spomin okoličanov, voda ni nikoli imela pomembne oskrbovalne vloge. Skoraj zagotovo pa je imela velik pomen v starih časih, ko je bil še naseljen grad na Rojah. Kajti voda je le nekaj deset metrov nad nekdanjo graščino. Skoraj identično razmerje med vodo in trdnjavo sem opazil tudi na Rojah pod Valično vasjo oziroma nad vasjo Rebrce pri Zagradcu. Vse kaže. da je beseda roje splošno ime za vzpetine s povsem določenimi potezami in spada v besednjak prednamcev iz zelo starih časov. Ker je v naši občini in drugod na Slovenskem ohranjenih Je nekaj ledin s takim imenom, bi kazalo to imensko starino nekoliko natančneje preučiti in tako odkriti še en kamenček v mozaiku naše preteklosti. LS Lužca na Rojah, zahodno od Muljave, je Priznati moram, da sem lep čas razmišljal, kako naj zemljepisno opredelim današnjo vodo, da bo prav in po resnici. Vodni vir se namreč nahaja nekako vzhodno od Malih Vrhov in zahodno od Leščevja, manj vodnata, a dokaj stanovitna. nedaleč proč proti jugu pa so še Velike Vrhe. Poleg tega je prav blizu vode še par domačij, ki spadajo k vasici Mevce, ležeči bolj proti jugovzhodu. Končno sem vodni vir lokacijsko opredelil po starodavnem "SEVERNA1 STRAN ^r ♦ Zfi DOSUO WUO « KAKO je MLINAR RV/DOLF DOBRO MOKO DELAL r y "A V Rudolfovi domači vasi in daleč okoli nje ni bilo večjih voda. Le nekaj manjših potokov je teklo tod. Te so ljudje zajezili, pod jezom naredili mline in v njih mleli žito. Tak mlin je imel tudi Rudolf; daleč v globeli pod vasjo so ga bili zgradili že njegovi predniki. Ko se je za jezom nabralo dovolj vode, je v lijakast vsipalnik nad kamnoma nasul žita in kmalu je po mlinu omamno zadišalo po sveži koruzni moki, ki se je vsipala v predal. Vonj je kajpak privabil tudi miši, ki so se na veliko naselile na Rudolfovi pristavi. Mlina so se tako privadile, da so tudi med obratovanjem tekale po obodu vsipalnika. Tod joj, nemalokrat je katera zdrsnila po strmi steni v lijak in skupaj z žitom zašla med mlinske kamne. Rudolf je to takoj zaznal, ker sta dobro »podmazana« mlinska kamna delala manjši ropot. Tedaj se je postavil pred predal in čakal. Ko je skozi odprtino padel v moko kosmat mli-nec, ga je stisnil v dlan in skril roko za hrbet, da ga ne bi kdo videl. Če je bil tedaj kdo v gosteh, je Rudolf stopil na plan in se nakremžil proti nebu: »Vreme pa še kar drži, vreme.« Ko se mu je zdelo, da je dovolj preusmeril pozornost, je mišji ostanek bliskovito zagnal v grmovje in odšel pobirat moko v vrečo. Rudolfa in njegovega mlina že nekaj časa ni več. Ko je prenehal z mletjem, so ljudje obžalovali, rekoč: »Skoda, pa tako dobro moko je delal.« Takih mlinov, kot je bil Rudolfov, zdaj ni več, zato tudi moka dandanes ni več to, kar je bila nekoč. LS XCII. REKHitD: KRESILNIH @0B, DA JE JOJ France Janežič s Sel nad Višnjo Goro je po okoliških gozdovih malo pogledal za gobami, to se pravi za jurčki, lisičkami in karželjni. Zanje je bilo tistikrat še malo prezgodaj, pač pa je naletel na pravo bogastvo drevesnih gob. V gozdu na jugovzhodni strani vasi je vihar prelomil staro bukev, na kateri so se v veliki množini naselile gobe. Vzel si je čas in jih preštel: šestinštirideset jih je »narajtal« na enem samem drevesu, kljub temu, da majhnih primerkov sploh ni vzel v evidenco. Večina jih je bila na od-lomljenem vrhu, nekaj pa se jih je držalo odlomljenega štrclja. Čeprav je France tedaj prišel domov s prazno košaro, je bil vseeno zadovoljen, ker si je s svojim odkritjem prislužil zanesljiv Klasjev rekord. To pa ni mačji kašelj. Iskreno čestitamo. Bukove in brezove gobe so še pred sto leti uporabljali za ne-tenje ognja, zato se jih je prijelo ime kresilna goba. Ponekod so jih uporabljali tudi za zdravilo. Danes jih uporabljamo le še za prenašanje blagoslovljenega velikonočnega ognja. Tudi naš najnovejši rekorder France jih je nekaj odbil z drevesa za ta namen, kar je tudi hvalevredno dejanje. Foto: M. Travnik, L. Sever Y fREmam staroviške tičnice ®S iasá a&ÍÉLi Na Tični so še lepo vidni sledovi okopov, ki so del nekdanjih obrednih naprav za čaščenje tic, prenašalk duš na oni svet. Ker preprosti ljudje niso imeli boljše razlage, so to delo pripisali srednjeveškim plemenitašem, ki naj bi tod gojili ali lovili ptice. Razlaga je kajpak povsem neutemeljena. POOLlSTfK V prejšnji številki smo lahko prebrali, da so tič-nice redne sestavine gradiških kompleksov iz starejše železne dobe. Na njih so naši predniki častili tiče, spremljevalke človeških duš v onostranstvo. Tako kot druge sledi iz »infrastrukture« starih gradiščarjev imajo tudi tičnice povsem slovensko zveneče ime, zato jih štejemo med prvovrstna dokazila o etnični pripadnosti staroveških prebivalcev na naših tleh. V naši občini sem doslej izsledil tri vzpetine s tem imenom. Najbolj znana Tičnica, nekdaj imenovana tudi Tična, leži nekaj kilometrov vzhodno od svetovno znanega gradišča na Viru. Včasih so o njej ljudje veliko govorili, danes pa jo poznajo bolj pod imenom Vencljev hrib. Omenja jo tudi pisatelj Ludvik Puš iz Sentpavla v knjigi Podobe iz otroštva Mandrškega Ludveta. Takole pravi v poglavju, v katerem opisuje romanje na Zaplaz: »Že v jutranjem mraku smo krenili na pot in kmalu dospeli do Tičnice. V Tičnici so bili oče svoj čas kupili nekaj gozda. Bilo je tačas pravzaprav večji del grmovje, ki pa se je že lepo razraslo v mlado hosto. A sled nekdanje zgradbe, kjer je grajska gospoda nekdaj gojila ptiče, se je še dobro poznala. Ludve je vselej, kadar so grabili ¿ee>Poü> sever listje za nastilj, stikal po čisto okroglem nasipu, na katerem je nekoč stala tičnica, in premišljeval, kakšne tiče so morali imeti tu grajski ljudje in zakaj so jih imeli. Tega mu nihče ni znal prav razložiti. Njegova otroška domišljija je spletla okrog nekdanje grajske tičnice polno čudovitih predstav in sam ni bil rad tu, ker gaje bilo strah. Zakaj seje tičnice bal, sam ni vedel. Bali so se je tudi odrasli ljudje, pa niso vedeli, zakaj.« Puševega zapisa o Tičnici sem se razveselil, ker se nenavadno lepo ujema z mojim vedenjem o tični-cah. Tako kot drugod so tudi v Sentpavlu Tičnico pripisali graščakom, ki naj bi tod gojili nekakšne ptiče, kar je seveda nesmiselno. Dvom o tem seje pojavil že v Ludvikovi otroški glavi, ko si je ogledal sledove na terenu. Tudi tesnobnost in strah, ki sta ga obšla, kadar je bil sam na Tičnici, se lepo ujemata s podobnimi pojavi na drugih vzpetinah, kjer so nekoč darovali ticam za duše pokojnih. Strah se je prenašal iz roda v rod, ne da bi pozneje ljudje vedeli, od kod izvira. Na tičniške strahove so najbrž opozarjali naravoverski svečeniki in tako preprečevali krajo darov, ki so jih ljudje v obliki hrane puščali na žrtvenikih. V __S NAŠ TRIGLAV IMA Ril TRI f D»Vi Po dolgotrajni zimi sem se letošnjo pomlad zgodaj podal na Obolno in se zazrl proti severozahodu, kjer se dvigajo v nebo naši Julijci. Bilo je ravno po dežju in ozračje je bilo čisto, da se je videlo daleč naokoli. Tedaj sem v daljavi uzrl »očakov kranjskih sivga poglavarja«, veličastni Triglav. To goro sem večkrat opazoval z različnih razdalj in bil v dvomih, če ima naš vršac res tri glave, kakor pravi ime. Tokratni pogled z Obolnega pa me je navdal s prepričanjem, da ime ni iz trte izvito. Nestrpno sem nastavil teleobjektiv in se z njegovo pomočjo dokončno prepričal, da ima naš ponos res tri vrhove. Kdor o tem dvomi, naj si natančno ogleda fotografijo, pa bo zvedel resnico. LS 24 Ivančna Gorica, april 2006 KAJ SO POVEDALI NAŠI ROKOMETNI ŠAMPIONI Srednja šola Josipa Jurčiča je bila od nekdaj zaznamovana s športom, posebej tistim z žogo. V zadnjem času pa smo še posebej ponosni na naše rokometaše, ki so aktualni državni prvaki. Se več nam pomeni zmaga zato, ker so si lovoriko priigrali kar doma, pred našimi očmi. Srednješolski državni finale v rokometu za dijake je bil namreč 15. marca letos v telovadnici Srednje šole Josipa Jurčiča. Nanj so se skozi niz predtekmovanj v celem šolskem letu, ki jih organizira- Ivančna Gorica, april 2006 ta Ministrstvo za šolstvo in šport ter Zavod za šport Slovenije, uvrstile štiri najboljše ekipe iz cele Slovenije: I. Gimnazije v Celju, Gimnazije Ljubljana Šiška, Srednje tehniške šole Koper in Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Ob otvoritvi turnirja so se šole predstavile s plesno-glas-benimi predstavitvenimi točkami, zbrane pa so nagovorili: ravnatelj Srednje šole Josipa Jurčiča Milan Jevnikar, predstavnik občine Ivančna Gorica, podžupan Dušan Strnad, in predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport Janez Peterlin. In potem sodniški žvižg ter začetek prve tekme ... Od desetih do štirinajstih so se zvrstile štiri tekme, vzdušje pa je bilo od ene do druge bolj napeto. Naše rokometaše sem zmotila prav pred zadnjo, najpomembnejšo, odločilno tekmo za prvo mesto, ko so že premagali Celjane, ki so veljali za favorite. Trije fantje: Staš Skube, Simon Sto-par, Jure Tadina, in njihov trener Edvard Vrenčur so sicer bili malo napeti, a ker so vedeli, da so dobro pripravljeni, so prijazno odgovarjali na moja vprašanja. Tako sem izvedela, da sicer nimajo rednih treningov, a kadar so tekmovanja, se nanje resno pripravljajo. Vsi igralci se namreč tudi izven šole intenzivno ukvarjajo z rokometom in igrajo v različnih klubih. Simon na primer igra za Pekarno Grosuplje, Jure za SVIŠ, Staš pa za Trimo iz Trebnjega. Profesor Vrenčur je tako poudaril, da je bila njegova največja vloga povezati fante v funkcionalno enoto, kar mu je, kot kaže, uspelo. Fantje so sicer priznali, da so šolski treningi v primerjavi s klubskimi lažji, a zato veliko bolj sproščeni. Tudi profesor je to potrdil, saj je povedal, da njegov namen ni treniranje tehnike ali taktike, temveč poenotiti ekipo. Profesor Vrenčur sicer že več let trenira šolsko rokometno ekipo, ki se je dvakrat že uvrstila v polfinale ter nekajkrat v četrtfinale, vendar je to zanj največji rokometni uspeh. Na vprašanje, ali namerava še v prihodnje opravljati funkcijo trenerja, pa je odločno in s širokim nasmehom na obrazu odgovoril: "Absolutno." Po načrtih za prihodnost pa sem povprašala tudi fante. Jasno se vsi želijo še naprej ukvarjati z rokometom. Staš bo lahko še dve leti igral za šolsko rokometno ekipo, klubsko pa si želi čim dlje igrati za Trimo. Simon in Jure pa se to šolsko leto poslavljata. Oba sta štiri leta igrala za šolo, zdaj pa si želita najprej čim boljšega uspeha na maturi oz. poklicni maturi. Glede rokometa pa ima Jure še vedno pogodbo s SVIŠ-em, Simon pa upa, da bo nekoč lahko zaigral v prvi ligi. Tudi njegovo nadaljnje šolanje bo povezano s športom, saj se je vpisal na Fakulteto za šport. In potem so fantje odhiteli na igrišče. Ob zadnji tekmi je bila na nogah cela šola. Glasno smo navijali in stiskali pesti. Bilo je res napeto, saj je o zmagovalcu odločala ena sama točka, zato pa je bilo veselje potem nepopisno in res iskreno. Bili smo živ dokaz, da šport povezuje. Juretu, Simonu in Stašu se zahvaljujem za odgovore in jim želim, da bi se jim uresničile želje, vsem igralcem rokometne ekipe Srednje šole Josipa Jurčiča ter njihovemu trenerju pa hvala za enkratno predstavo in čestitke za naslov državnih prvakov! Z Nino Pušlar je zapel tudi trener naših rokometašev prof. Edvard Vrenčur. - 1 Kaj a Bahor, 3. i., SS Josipa Jurčiča kakšna bo žetev? Kakšna bo žetev mladih osnovnošolcev in srednješolcev naše občine, ki so se udeležili tradicionalne delavnice mladih novinarjev? Tudi letos se jih je kar nekaj odzvalo povabilu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki je pod vodstvom Tatjane Lampret in Simone Zorko pripravil omenjeno delavnico. Seveda je bila delavnica priložnost, da svoje dosežke -nekaj kar je v kratkem času lahko obrodilo - mladi pokažejo v tem letošnjem Mladem Klasju. Delavnica je potekala v dveh sklopih. Najprej je študentka Ana Ficko, ki zaključuje s študijem novinarstva zbranim predstavila delo novinarja in vse tisto kar naj bi dober novinar tudi moral vedeti o svojem poslu. Kasneje, v drugem delu pa sem jim v uredništvu Klasja predstavil, kako poteka delo v uredništvu in kako mesec za mesecem naše Klasje nastaja. Mladi novinarji so lahko izvedeli tudi kako bo nastalo njihovo Mlado Klasje. Prijetno branje. Matej Šteh Uredništvo TEMELJNI KAMEN ZA DOBER ZAČETEK POVEDALI SO Konec marca se bo začela za učence in delavce OŠ Ferda Vesela težko pričakovana gradnja prizidka k osnovni šoli. Zaradi na novo vpeljanega devetletnega programa smo se s prvimi težavami seznanili že pri pomanjkanju razredov. Z letošnjim letom so učenci četrtih razredov osemletke bili primorani hoditi v šolo na podružnični šoli v Hrastov Dol in Temenica. Težava premajhne šole tiči tudi v tem. da nimamo jedilnice. Šola je še nikoli ni imela, zato od vedno malicamo v razredih. Pa tudi naša kuhinja je bolj majhna. Zaradi teh velikih potreb je odločitev o gradnji tudi padla. Na Valentinovo, 14. februarja, je na našo šolo prišel minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver s svojimi spremljevalci. Učenci od petega do devetega razreda so skupaj z učiteljicama Jelko Roječ in Marto Steklaso pripravili kulturni program. Scenarij za to pri- ložnost je pripravila učiteljica Marta Orel. S simbolnim temeljnim kamnom smo ministru nakazali, da smo pripravljeni na 'akcijo'. Po programu je minister skupaj z ravnateljem šole Jernejem Lampretom, Antonom Lincem ter Jelko Roječ slovesno odkril temeljni kamen, v znak začetka gradnje. V avli OŠ so po odhodu osnovnošolcev pedagoški delavci iz naše občine z ministrom spregovorili še kakšno besedo ali dve, nato pa so se odpravili v OŠ Stično in SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Projekt izgradnje bo drag, vendar za nas mlade nikoli prebogat. Čeprav naša generacija ne bo dočakala boljših razmer na tej šoli, bodo pa zato naši mlajši bratje ter sestre ali pa že naši otroci hodili po znanje v boljšo, bolj moderno šolo. Lea Urbas in Kaja Stepic, OS Ferda Vesela Šentvid Nekaj učencev naše šole sva povprašali, kaj si mislijo o tem projektu. Dominik in Matej, 9. razred: Za naju bi bilo dobro, če bi to naredili že pred osmimi leti. Se bodo pa vsaj naši 'tarnali' imeli malo bolje. Gotovo pa bova kdaj prišla pogledat, kaj bo iz tega nastalo. Jure, 9. razred Menije čisto vseeno, kaj bo nastalo, saj tega ne bom dočakal tukaj. Zdi pa se mi 'hudo', da bodo čez dve leti imeli tukaj vsaj malo boljšo šolo, kot smo jo imeli mi. Urša, 8. razred Bilo bi 'ful dobr',če bi imeli še bazene pa kino pa igralnice. Drugače se mi pa zdi dobro, da bodo to naredili po tolikem času. Če že ne za kaj drugega, je pa vsaj zato dobro, da smo tudi pri nas 'dobili' devetletko. ffiEHD® CamDB PLANICA, PLANICI, SNEŽENA KRALJICA V četrtek, 16. marca, se je v Planico odpravilo 3000 otrok iz vse Slovenije. Izlet je organizirala zavarovalnica Triglav, ki je otroke v dolino pod Poncami popeljala že enaindvajsetič. Povabljenih je bilo kar nekaj šol, med njimi tudi osnovna šola Stična. Učitelji so izbrali 45 uspešnih športnikov z matične šole in podružnice v Višnji Gori. S postaje v Višnji Gori smo se odpravili okrog sedme ure zjutraj. V Planico smo prispeli ob pol devetih. Tam sta nas čakala malica in darilo, nato pa smo se vsi skupaj odpravili na glavno prizorišče. Za začetek so skakali predtekmovalci, mladi slovenski upi. Nadaljevali pa so že uveljavleni skakalci z uradnim treningom. Bilo je kar dvajset poletov čez dvesto metrov. Najdaljši slovenski polet je bil dolg 209 metrov, uspel je Robertu Kranjcu. Po skokih je sledila zabava, katere geslo je bilo Z glavo na zabavo. Za začetek se nam je predstavila Generacija Nulanula z uvodnim songom. Razdelili so tudi nagrade. Za boljše vzdušje pa je s svojimi čarovniškimi vragolijami poskrbel čarovnik Sam Sebastjan. Nastopil je tudi znani repar Pižama, na koncu pa je otroke presenetil še Omar Naber s svojim bendom. Ob pol dveh popoldne smo se odpravili domov. Bili smo navdušeni, saj smo videli mnogo odličnih skakalcev, marsikomu pa je celo uspelo dobiti njihov avtogram. Liza Blažon, Tina Zupančič, 9. razred OS Višnja Gora ČEZ VIŠNJO SOiO NA POLŽEVO OB KULTURNIM DNEVU NAS JE OBISKALA PISATELJICA IVANKA MESTNIK 10-letnica društva podeželskih žena Na območju občine Ivančna Gorica že 10 let deluje Društvo podeželskih žena; združuje dekleta in žene, ki živijo in delajo na podeželju. Trenutno jih je približno 140. V društvu dodatno izobražujejo svoje članice, organizirajo različna predavanja, tečaje, delavnice, razstave in različne strokovne ekskurzije (tudi v tujino), ki so vedno dobro obiskane. Zelo rade se družijo ter tako z dobrotami in s prisotnostjo polepšajo marsikatero prireditev v občini in drugje. Pripravljajo tudi različne samostojne razstave ali pa k sodelovanju povabijo še kakšno podobno društvo. Članice se udeležujejo različnih tekmovanj tudi državnega nivoja, na katerih dosegajo veliko zlatih priznanj ali pa prvih mest. Za aktivno delovanje so prejele tudi občinsko Jurčičevo nagrado. Posebno skrb pa namenjajo ohranjanju kulturne in naravne dediščine. Želijo si, da bi se jim pridružilo več mladih deklet in žena, da se društvo ne bi postaralo, in da bi bile njihove prireditve še bolj obiskane. Katarina Tomšič Vabljeni na Polževo! Smučarska sezona se počasi končuje, sneg se tali, a ljudje še vedno z veseljem pridejo na Polževo. Kljub veliki spremembi smučišča na bolje je bil obisk glede na lani razmeroma slab. Glavni krivec pa je slabo vreme. Kot nama je povedal gospod Zdenko Lavrič, so uvedli nekaj sprememb za boljšo smuko. Nove vlečnice so zamenjale že stare, izrabljene. Kupili so top, v primeru pomanjkanja snega, ratrak za utrditev smučišča, velika sprememba pa je tudi ustanovitev smučarskega kluba. V ta namen so postavili tudi brunarico poleg smučišča. Novica o dobrem smučišču ni segla le do sosednjih vasi, temveč tudi do večjih slovenskih krajev, kot so Škofljica, Lavrica, Ljubljana in Domžale. Navdušeni smučarji so se udeležili tudi tekmovanj. Bila sta dva veleslaloma in en nočni veleslalom, za ljubitelje teka pa je bila organizirana tudi Petega aprila smo imeli učenci petih razredov Osnovne šole Stična kulturni dan ob zaključku bralne značke. Prvo uro smo imeli literarni kviz. Pošteno smo se pomerili. Zmagala je ekipa 5.b razreda. V nadaljevanju nas je obiskala pisateljica Ivanka Mestnik iz Novega mesta. Rodila se je v Drašči vasi v Suhi krajini. Pri hiši je bilo deset otrok, ona pa je bila deveta. Oče je bil kovač. Kljub temu so težko živeli. Ko je izbruhnila vojna, so ji ubili očeta, večji del družine z mamo pa odpeljali v taborišče na otok Rab. Po vojni so spremembe omogočile, da se je deset revnih otrok vpisalo v šole in uspešno, s pomočjo štipendij, prišlo do kruha. V šoli je Ivanka oboževala učiteljice, zato je tudi sama postala ena od njih: najprej v Brežicah, nato v Novem mestu. Komaj dvajsetletna je v prvi razred dobila petinštirideset učencev. V svojem učiteljevanju je med drugim urejevala šolsko glasilo in pisala članke za revije. Učenci so jo vprašali, zakaj ne piše knjig, ko toliko zna. Obljubila jim je, da bo pisala, ko bo v pokoju. Sponzorji njene prve knjige V dedov grapi so bili njeni učenci, takrat že odrasli ljudje. Večino knjig je napisala po svojih življenjskih izkušnjah. Tudi deklica iz knjige Izlet na modri planet je njena vnukinja Zeljka. Pisateljica se včasih še danes odpravi v rojstno vas in opazuje lepoto Krke in Suhe krajine. Njena zadnja knjiga Zgodba o Zarije njena zadnja resnična zgodba. Povedala nam je, da Zara še vedno živi. Pisateljica je napisala tudi Gorjanske škrate, za katere je dobila zamisel pri pisatelju Janezu Trdini. Pripovedovala nam je tudi o knjigah, ki jih je napisala za odrasle. Najbolj je ponosna na svoj roman Grenki kruh. Ta opisuje življenje na Dvoru pri Žužemberku in staro železarno na Dvoru. Namesto posvetila v roman je tam preprosta pesem. Ivanka Mestnik je napisala trinajst knjig. Prebral sem Zgodbo o Zari, ki mi je bila zelo všeč. Po tretji smo odšli v razred in se lotili dela. Nekateri smo delali poročilo, drugi plakate, tretji pa so risali na temo knjig , kijih je pisateljica napisala. Dan smo zaključili z lepimi izdelki. Napisali so: Zan Zajec Genorio, Matej Culjkar, Klara S. Muhič, Anja Pire in Janja Perovšek, vsi iz 5. a razreda OS Stična, mentorica Marinka Boljka. v prihodnje nameravajo razširiti smučišče in urediti še eno sanka- tekaška tekma. Udeležba je bila dokaj velika. Tudi na udeležbo na tekmovanjih je vplivalo vreme. Gospod Lavrič meni, da so v letošnjem letu veliko postorili za Z zaključkom smučarske sezone pa bo Polževo še vedno aktivno. Že junija načrtujejo proslavo ob državnem prazniku, jeseni pa se bodo lahko tisti najbolj zagnani športniki podali na 11-kilome-terski jesenski tek po Kriško-Pol-ževski planoti. V poletnih mesecih pričakujejo turiste, ki jih privlačita čudovito okolje in sveži zrak. Možna bo izposoja koles, organizirali pa bodo tudi sprehode in izlete. Liza Blažon, Tina Zupančič, 9. razred OS Višnja Gora Ivančna Gorica, april 2006 « ^HoOf m 'it lužici" Autos:*- -mmrn, - mmmm jV-ahoa! j Cnitism- gyTyl n go % V s fee Audio P i ur I Nev?' ^'.oppmq &>:I&i sv. Janeza Krstnika grob. V povesti Domen ga je Josip Jurčič upodobil kot graščaka Sovo. Grad Kravjek je predstavil kot Slemenice; Benjamin je bil Otta, Manica njegova hči Helena, Kvas pa pisatelj sam.« Tako o nekdanjih gradovih modruje Ciril Jurčič, zdaj pa smo na vrsti mi, mladi raziskovalci. Do septembra je še kar nekaj časa, a ne čakajmo: vzemimo v roke fotoaparate, leksikone in beležke. Septembra se srečamo in obljubljamo, da ne boste razočarani. Stina Kastelic, OS Stična Maksim Gaspari - motiv iz Desetega brata. Spomenik Mozartu na Dunaju. Ivančna Gorica, april 2006