-----   85   -----
Odgovori na vprašanje v 8. listu:
ali labod s ka, lavantska ali lavantinska?
5. — ?at)anter 33 tč 11) um se zove po književno-slovensko: Labudska škofija, manje prav: labodska, krivo lavantska ali lavantinska.
To se tako dokaže:
Schwan se zove po latinsko: cvgnus, po staroslo-vensko in rusko: .leocvu,, po poljsko: tfabedž, po češko: labut', po horvatsko, serbsko in slovensko: .ia6y#:=z labud, po slovensko poredko, samo v nekterih krajih: labod. Slovenci v junskoj dolini v Koruškoj , to je, Slovenci stanujoči od Velkovca (^Volkermarkt) proti jugu do meje krajnske in proti izhodu do štajerske, kjer je tudi L a-ttatttf(u$ in Sattamitttb, obračaju v obče slova močno po poljsko, namesto: grad, brada, maslo, dob, mož, labod, izgovarjaju po poljsko: grod, broda, mosuo, donb, monž, labond. Toti: labond je labod in po književno slovensko: labud.
^Ctttattt je reka, ktera daja dolini in škofiji ime: Zavantt\)al, ?attanter*53t$t()um, in teče Oiindet) v Dravo  pri  mesticu:   Sdttamihlt),   kakor   bi   rekel: L a-
ttamiinbe.
Ako vprašaš tamošnjega Slovenca: kako se imenuje: ?a*>ant in Sctttamiittb po slovensko? ti odgovori: ?a-ttant, to je, reka Labond; Y a t) a m itn b je mestice: Labond, to je po književno slovensko: Labud.
Da je to tako, su priče vsi Slovenci junske doline.
Staronemci su pisali prav in popolno pravilno: ? a-lt)ant namesto sadajnoga S a t) a nt. Staronemško tt> postavim v slovih: to i nb en, tt> a nb, se izgovarja, kakor slovensko bi baba. Staronemško a postavim v slovih: bittben, banb, se izgovarja kakor slovensko p: pinta, pot. Staronemško a postavim v slovih: tag, na d)t, se izgovarja, kakor slovensko o:  tog. noht;  ako bi a imelo
-----86   -----
znamenovati čisto a, onda ste se mu navadno postavljale dve piki nad glavoj: m d j, čitaj: mpj. Ješče pred 80 leti su Nemci vse tako pisali in čitali.
Jaz sam se ješče učil:    d, a, b, C, in sem moral izgovarjati:    a, d, p, c.
iatvant to je (tt> — // a = d) po nemško pisano slovensko ime: labond, labod, po književno slovensko: labud,
Sadajni Nemci su prekrutili slovo: ? a n> a it t (čitaj labont) in pišu po novonemškom kopitu skaženo: ? a t) a rt t. Oni su spremenili tvz=z b krivo v tt; a=-6 krivo v čisto a. Satiant je ravno tisto čisto slovensko slovo, kakor: \Ja^ tt)ant)z=:labond z=labod? samo daje od Nemcov skru-čeno in skaženo, pa je vendar književno slovensko: labud.
Sdttant je krivo pisano, pa nemški in ponemčani Korušci ga ješče mnogo skaženega čitaju; namesto X) čitaju krivo ff in to ne samo v tem slovu, nego obično v vseh slovih na primer: eviva, vivificat, Živkov, Lat>ant, to ti izgovarjaju, da človeka groza obleta, fiffat, fiffikat, Schiffkoff, Laffant.
Pa kdo bi verjel, tudi to Laffant je naše slovenske gore list, je korenit Slovenec, ako ravno že tako po-ptujčen in popačen, da ga tudi učen Slovenec kumej več za svojega domorodca spozna in kumej v kerstnom listu dokaže in svet prepriča, da je Laffantovo pravo ime: Labud.
To je vse eno in ravno tisto slovensko ime: Laffant, SaDant, Saroant, labond, labod, aaoy# zzrlabud, labud7, ^abedž, .leoe^t — in pomeni: 1. Schwan, 2. Lava nt (fluss}, 3. Lavam un d. Razlika med temi imeni je samo ta edina, da je: aa6yL = labud po književno slovensko, labod manje obično in samo pokrajinsko (provincialisem), labond samo po junskodolinsko, ?a* n> a tt t po staronemško pravilno, (* a V) a n t pa hochgelehrt skaženo.
Labudski, o, a, pomeni zato po književno slovensko: i. Schwan ... 2. Lavanter... 3. Lavamunder... postavim: Labudska pokrajina je: 1. Schvvangegend, 2. Lavanterge-gend, 3. Lavamundergegend.
Lavanter-Bisthum se zove: „Labudska škofija/*
To je prazen prigovor, ako bi kdo rekel: Ako se imenuje Labudska škofija, se ne ve, ali je Lavanter ali L a vamun der-Bisthum. Pervo: v Lavamiindu ni škofije, drugič: to nič ni krivega, ako eno slovo ima dva pomena. Tudi na primer: gradska gospa pomeni: Gratzer-in Schloss-Frau, in vendar je slovo: gradski, o, a, prav, tako prav kakor labudski, o, a.
L a vari t neima nemškoga imena do današnjega dne; su samo slovensko ime: Labud postepeno skazili do Lava nt in tako skaženo slovensko ime vzeli v svoj Schrift-sprach.
V Koruškoj, tudi na nemškoj strani, dobre mere tri če-tertine vesi, gor, verhov, berd, rek, nimaju nemških imen, nego samo slovenska, pa gerdo in nečimerno popačena, in tote gerde spake se sada sire po pisarnicah in uredih, kakor neke prešerne gospe'. Lehko bi jaz tu spočital cel slovarič takih popačenih imen. Pa tudi zvunaj Koruške nič ni bolje; jaz opomenim samo tri obče znana imena: Gradec, Gorica, Labud, iz teh čisto slovenskih imen su našemana: Graetz, Goerz, Lavant.
Slovenska pridavna imena moramo Slovenci jemati od nepokvarjenih vlastnih imen, na primer: gradski, goriški, labudski, — od Gradec, Gorica, Labud. — Lavant je pokvarjeno, ako bi se iz pokvarjenega Lavant izpeljevalo pridavno ime: lavantski ali lavan-t in s ki, bi to bilo uže v korenu pokvarjeno in tako zdravo skaženo, kakor, ako bi kdo pisal: graetzski, goerz-ski ali graetzinski, goerzinski.
Ako bi hotel kdo: Lavant (fluss), Lavantthal, Lavamund, po nemško imenovati, bi moral reči: Schvvan-
fluss, Schwanthal, Schvvanemiinde* To sadaj ni navada — pa na sevemoj strani Labudske doline je gora, klošter ia potok, ki iniaju pravilno ime nemško, namreč: Schvvanberg, Schwanbach. — Schvtambach ni prav.
Sadaj imam ješče nekaj na jeziku.
Kakor gerdo se pogosto pišu naša imena vesi, gor in refc, tako gerdo se pišu pogosto tudi vlastna imena o sob in domača hišna imena (Schreib- und Vulgarnamen). To je obče znano ; navoditi hočem tukaj samo jeden dokaz.
Ako je nekomu otcu ime: Kavčič ali Zajčič, in tak oče bi imel četiri sine,  jeden bi  se  mu   rodil  in kerstil v Koruškoj,  jeden vGorickoj, jeden v Krajnskoj  in jeden na Reki, tada izgledaju njih imena tako le: Kavčič, Kautschitsch, Caucig, Kavzhizh, Kavczich —
Zajčič, Saidschiitz, Saicig, Sajzhizh, Zajczich!!
Prosim, dragi slovenski brat, lepo prosim, pogledaj še jedenkrat ta imena! Ali ni to popolno bezzakonje pravopisno? Ali je to podobno, da s« ti ljudi si bližnja žlahta. da sn to oče in njegovi rodjeni sini? — Taka gerda pisanja imen osobnih in domačih ni samo ostudna, nego v djanju škodljiva, ne samo pojedinomu človeku, nego čelom porcdicam in žlahtam, ki zavoljo take pisavne čačkarije le s velikim trudom mogu dokazati, da su si žlahta.
Prošnja.
Blagorodni gospodi naši, kterih beseda pri duhovnoj in svetovnoj oblasti velja: pripomagajte nam, da se nam, posebno nam slovenskim duhovnikom v slovenskih deželah od višje oblasti tak le ukaz da:
„S 1 o v e n s k a vlastna imena osob in imena domača (Schreib- u. Vulgarnamen) v slovenskih farah se imaju vsigdar pisati v sadaj navadnom organičkom pravopisu, in, da se ne naključi kaka pomota, se ima pristaviti v ker-stnu, smertnu in svatbenu knjigu v oklepu ^eingeschlosscn) tudi vsikdar ime po starom krivom pravopisu pisano, ako se potreba kaže."
Kako Nemci nemška imena v nemških pokrajinah pišu, v to se mi nečemo mešati.                           Matija Majar.