nmm KRAJI Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Zanjo odgovarja: Majda Kotnik-Verčko Uredila: Majda Kotnik-Verčko Lektoriranje: Miran Kodrin, Marija Suhodolčan-Dolenc Fotografije: fototeka Koroške osrednje knjižnice (T. Jeseničnik, B. Zelnik, Foto Ocepek ...[et al.] Popis fotografskega gradiva: Vlasta Zaberčnik Vnos besedil: Tanja Rodošek Oblikovanje in grafična priprava: Unigraf - Igor Senekovič Tisk: Forma film-Rado Žaže Naklada: 700 izvodov Leto: 2001 CIP - Kataložki zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 027.022(497.4 Ravne na Koroškem) (082) IME, zapisano v podobo kraja: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Ravne na Koroškem : 1949-1999 / [uredila Majda Kotnik-Verčko ; fotografije fototeka Koroške osrednje knjižnice]. - Ravne na Koroškem : Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, 2001 1. Kotnik-Verčko, Majda 2. Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika (Ravne na Koroškem) COBISS-ID 46621697 DDV je obračunan z nižjo stopnjo (8 %) v skladu s 7. točko 25. člena zakona o DDV Izdajo knjige so omogočili: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije ter Občine Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica in Črna na Koroškem IME, ZAPISANO V PODOBO KRAJA KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA RAVNE NA KOROŠKEM 1949-1999 Ravne na Koroškem, 2001 - Majda Kotnik-Verčko NAŠIH PETDESET LET "Mf oroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika J\.je petdesetletnico praznovala že pred dvema letoma. Da bi zapisali njeno zgodbo še v jubilejnem letu, nam ni uspelo. Leto 1999 nam ne ostaja v spominu le zaradi svečane osrednje slovesnosti in razstave ob praznovanju, ampak še bolj po naporih, s katerimi smo ga zaznamovali, saj je bilo treba prav v tem času nedvoumno doreči ustanoviteljske pravice in dolžnosti novih občin, ki so nastale iz prejšnje ene. Petdesetletnico smo zaokrožili še z enim velikim uspehom -pridobitvijo nove knjižnice v Kotljah. Lansko Prešernovo leto bi lahko na Koroškem poimenovali tudi Prežihovo. Knjižnica je bila pobudnik in organizator številnih prireditev, s katerimi je utrdila prepričanje, da Prežihovo delo še vedno nagovarja sodobnega človeka, literarnim zgodovinarjem in raziskovalcem zastavlja nova in drugačna vprašanja. S temi skopimi besedami o delovnem in uspešnem letu opravičujemo pozen izid našega zbornika. Njegov naslov smo povzeli z enega izmed mnogih priznanj, s katerimi je kraj dokazal, da se zaveda, kako pomemben sooblikovalec kulturnega in življenjskega utripa Koroške je naša knjižnica. Pet desetletij delovanja smo strnili v čim bolj nazorne preglede in opozorili na prelomne trenutke. Iz navdušenja ob ustanovitvi se vzpenja zgodba knjižnice v naporna in ustvarjalna leta obnove in strokovne rasti vse do današnjega dne, ko nestrpno pričakujemo začetek obnove in pridobitev novih prostorov, kar bo knjižnici omogočilo, da deluje po najsodobnejših načelih stroke. V številkah in seznamih je skrito skrbno in marljivo delo ravenskih knjižničark in knjižničarjev. Brez njihovega zanosa in ustvarjalnih strokovnih iskanj bi bila knjižnica le mrtva grobnica znanja in ne živo utripajoče srce kraja. Brez spoštovanja tradicije in preteklosti tudi prihodnosti ni. Temeljno poslanstvo študijske knjižnice ostaja nespremenjeno. Nova knjižničarska generacija je skoraj v celoti mlajša od svoje knjižnice, v novo tisočletje pa ne drvimo nepremišljeno in nepripravljeni. Sprejeli smo izziv nove dobe. V slovenskem prostoru predstavljamo čudovito sožitje starega in novega. Ln je v nas nekaj domotožja po starih knjižnicah, kakršnih več ni in jih ne bo. 2 Jubilejno leto 1 50 let knjižnice. Dr. Silva Novljan, svetovalka za splošnoizobraževalne knjižnice, čestita ravnateljici ob jubileju, 1999 2 50 let knjižnice. Pozdravni govor županje Ivane Klančnik, 1999 3 50 let knjižnice. Otvoritev razstave v Likovnem salonu, 1999 4 50 let knjižnice. Uvodni govor ravnateljice Majde Kotnik-Verčko, 1999 5 Otvoritev nove knjižnice v Kotljah. Gostja, pisateljica Kristina Brenk, 1999 6 Cicibanov kotiček v novi knjižnici v Kotljah, 1999 7 Notranjost nove knjižnice v Kotljah, 1999 8 Kolektiv Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, 1999 Majda Kotnik-Verčko KRATEK ORIS KNJIŽNIC NA KOROŠKEM Nastanek javnih knjižnic na Koroškem sega v 2. polovico 19- stoletja. Klasičnih čitalnic, kakor jih poznamo drugje po Sloveniji, na Koroškem ni bilo, saj so bili vsi večji trgi nemški. Skrivne bralnice so bile na kmetijah, npr. pri Juriju Lečniku na Selah (leta 1849) in pri Smolaku na Stražišču. Skrivno bralnico omenja tudi Prežihov Voranc v poglavju iz romana Pristrah. (1) Dravograd V Dravogradu segajo prvi viri o zgodovini knjižnice v leto 1921 (društvo Sokol), po vojni so delovale krajevne in društvene knjižnice, ki so se leta 1966 povezale v Ljudsko knjižnico Dravograd. Vse do leta 1997, ko je končno pridobila ustrezne prostore v centru Traberg, knjižnica ni bila samostojna. (2) Radlje O razvoju knjižničarstva v Radljah in o delovanju krajevnih, društvenih knjižnic nimamo veliko podatkov; tudi v knjižnici ni nobenih virov, ki bi nudili natančnejše odgovore. V Radljah ob Dravi je 1. 6. 1950 pričela z delom Ljudska knjižnica SKUD Milan Zidanšek Marenberg. Knjižnica je bila odprta enkrat tedensko v prostorih osnovne šole v Radljah. Leta 1954 se je preselila v prostore KZ Radlje. V letih 1960-1968 deluje kot Občinska knjižnica in čitalnica, 1968. leta se preimenuje v Matično knjižnico Radlje ob Dravi. Leta 1973 postane enota Delavske univerze Radlje in dobi redno zaposleno knjižničarko, predtem so knjižničarska dela opravljali honorarni delavci. Leta 1975 se je knjižnica preselila v nove prostore Kulturnega doma Radlje in pridobila dragocenih 112 m2 površine. Po letu 1981, ko se je v knjižnici zaposlila knjižničarka Ivanka Kus, se je začel sistematični razvoj knjižničarstva v radeljski občini. Deset let kasneje je imela knjižnica že 30.197 enot knjižničnega gradiva, zaposlili so še eno knjižničarko. Leta 1994 je postala knjižnica samostojen zavod - Knjižnica Radlje ob Dravi. Njene enote so knjižnice Vuzenica, Muta, Podvelka in Ribnica na Pohorju. V maju 1998 se je knjižnica preselila v nove, sodobne prostore trgovskega poslovnega centra Era in se vključila v sistem COBISS. (3) Slovenj Gradec V Slovenj Gradcu je bila ustanovljena Narodna čitalnica že sredi 2. polovice 19. stoletja. Za predhodnico današnje knjižnice velja Okrajna ljudska knjižnica, ustanovljena 1. decembra 1949. Vse do sredine sedemdesetih let je bila zaradi slabe opreme in neurejenih prostorov obsojena na dolgoletno stagnacijo. Leta 1974 se je preimenovala v Knjižnico Ksaverja Meška. Prvi strokovno usposobljeni delavki sta svoje znanje pridobivali tudi v Študijski knjižnici na Ravnah in sta kasneje uspešno razvijali knjižničarstvo v Mislinjski dolini. Še leta 1982 je splošnoizobraževalna knjižnica v Slovenj Gradcu delovala v okviru Zavoda za kulturo Slovenj Gradec. Samostojen zavod je postala leta 1991, decembra 1995 se je preselila v nove, sodobne prostore (v trgovskem poslovnem centru Katica) ter se vključila v sistem COBISS. (4) Mežiška dolina Prve knjižnice v Mežiški dolini so bile šolske in farne, sledile so jim društvene knjižnice. Pred prvo svetovno vojno so bile šole v Črni, Mežici, na Prevaljah in na Ravnah nemške - nemške so bile tudi knjige za šolarje. Najstarejša javna knjižnica je bila nemška Čebulova ljudska knjižnica na Ravnah (TschebuVsche Volksbucherei in Gutenstein, 1895). Duhovniki pri Fari na Prevaljah so organizirali slovensko javno knjižnico, v glavnem namenjeno šolarjem. Pomembno vlogo pri širjenju slovenske knjige in razvijanju bralne kulture v družinah je imela tudi Mohorjeva družba. Kakor navaja dr. Franc Sušnik, je bila naročnik več kot vsaka tretja družina v dolini. Po 1. svetovni vojni, od 1919 do 1927, ko se je preselila v Celje, je Mohorjeva s svojo tiskarno delovala na Prevaljah. (5) Po končani 1. svetovni vojni se je razvilo bogato kulturno in društveno življenje, Sokoli in Svobode so organizirali svoje knjižnice, tako je Sokolsko društvo Ravne 25. 8. 1919 ustanovilo Malgajevo čitalnico, ki je delovala do leta 1941. Na Prevaljah so 8. 11. 1919 ustanovili Narodno čitalnico. V obdobju med obema vojnama so v Mežiški dolini delovale različne knjižnice: v Črni, Lokovici, Mežici in Podpeci ter na Ravnah so delovale šolska, učiteljska in javna šolska knjižnica. Javne knjižnice so največkrat organizirala Sokolska društva. Šolska in učiteljska knjižnica sta bili v Šentanelu, v Kotljah, na Strojni in na Tolstem Vrhu. Na Prevaljah so imeli šolsko, lokalno učiteljsko, okrajno učiteljsko in tri javne knjižnice. Poleg teh so imela knjižnice še društva Svobode. (6) Nemški okupatorji so leta 1941 v Mežiški dolini uničili skoraj ves fond javnih in župnijskih knjižnic, okoli 6.000 knjig. Študijska knjižnica Ravne na Koroškem Prva povojna leta so poleg obnove porušene in izmučene doline prinesla silno željo po vsesplošnem razvoju, tudi kulturnem. Spoznanje, da razvoj teh krajev temelji na izobraževanju in vračanju strokovnjakov v domače okolje, je vodilo dr. Franca Sušnika, da je po vrnitvi iz taborišča Dachau postal gonilna sila v organiziranju šolstva in ustanovitelj Gimnazije Ravne. Le-ta je septembra 1945 začela svoje poslanstvo v prostorih ravenskega gradu. Nova gimnazija je dala spodbudo za nastanek Študijske knjižnice. Okrajni ljudski odbor Dravograd je 3. februarja 1949 izdal odločbo o ustanovitvi Študijske knjižnice na Ravnah, podpisani prepis odločbe pa nosi datum 3. marec 1949. Knjižnica je že od ustanovitve dalje pokrajinska. Ustanovitveni akt je v 1. členu jasno določil status knjižnice (okrajna knjižnica), 2. člen natančno določa njene strokovne naloge, med katerimi so posebej zanimive vodenje centralnega kataloga za okraj, matična služba, strokovno svetovalno delo in medknjižnična izposoja. Naslednja člena govorita o njenem ustanovitvenem fondu in načinu nabave gradiva. Peti člen je opredelil njeno financiranje (proračun Okrajnega ljudskega odbora, dotacije in podpore); šesti nadzor, sedmi člen določa brezplačno uporabo knjižnice, osmi pa govori o knjižničnem redu (poslovniku). Pavle Kalan, znanstveni sodelavec pri Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, ter Helena Menaše, referentka pri Svetu za prosveto in kulturo LRS, sta si po nalogu Sveta za prosveto in kulturo 10. 7. 1954 ogledala Študijsko knjižnico na Ravnah na Koroškem in sta med drugim poročala naslednje: "Študijska knjižnica na Ravnah je mlada ustanova /osnovana je bila leta 1949/. Ob svojem začetku se ni mogla nasloniti na tradicije kake obstoječe krajevne javne ali društvene knjižnice s sorodnimi nameni. Zato je zrasla ob podpori ljudske oblasti čisto na novo in si je morala samostojno utirati pot do uveljavljanja v okolišu, ki mu je namenjena." V poročilu poročata o prostorskih, materialnih in kadrovskih pogojih dela knjižnice. Preverila sta tudi izvajanje posebnih nalog (domoznanstvo, matična služba). Ugotavljala sta, da si je poleg splošnih nalog, ki jih ima sleherna študijska knjižnica, ravenska naložila dolžnost, da glede na svoj zemljepisni položaj posveti posebno pozornost kulturni dediščini slovenske Koroške in da zato zbira koroške tiske in slovstvo o Koroški. Izpostavila sta tudi pomembnost kulturno-prosvetne funkcije knjižnice, ki je zaradi geografske lege ob severni meji tudi velikega političnega pomena. Knjižnica je organizirala knjižničarske tečaje za potrebe vsega okraja. Okrajni ljudski odbor v Slovenj Gradcu je knjižnici posvečal vso potrebno skrb in po njunem mnenju za pravilno razumevanje knjižničnega pomena zasluži vse priznanje. Izdatno materialno pomoč je knjižnici namenjala tudi Železarna Ravne. Opozorila sta na pereč kadrovski problem (zaradi katalogizacije) in predlagala, da knjižnica čimprej pridobi vsaj še enega kvalificiranega bibliotekarja s fakultetno izobrazbo. Zapisala sta, da ima ustanova "vse pogoje za zdrav razvoj in je s svojo dosedanjo delavnostjo dokazala, da je ena izmed naših najvažnejših študijskih knjižnic". (7) Ker so bile študijske knjižnice zaradi svojih osnovnih nalog tip splošne znanstvene knjižnice, so si v svojem okolju tudi hitro pridobile izreden ugled. Branko Berčič pravi, da so bile "prve ... strokovno organizirane knjižničarske delovne enote in kot takšne temeljni kamen poklicnega slovenskega knjižničarstva". (8) Zanimivo je, kako jih prvi povojni slovenski knjižnični zakon (28. september 1961, noveliran 1965 leta) sploh ne omenja več, govori namreč le o matičnih in javnih knjižnicah, pravica do prejemanja obveznega izvoda pa je še nadalje utrjevala njihovo težnjo, da se razvijejo v pokrajinske znanstvene knjižnice. Zakon je tako odpravil študijske knjižnice, ne da bi jim določil in naložil novo regijsko povezovalno vlogo. Kljub nedorečenim sistemskim rešitvam so začele razširjati svoje delovanje in se začele zbliževati z ljudskimi knjižnicami. Spremembe v izobraževalnem sistemu in družbi nasploh so zahtevale namreč tudi reorganizacijo knjižničarske službe oziroma smotrno organizacijo knjižnic. Dvotirnost slovenskega knjižničarstva in množica ljudskih ter društvenih knjižnic, ki so marsikje le životarile in niso imele možnosti nadaljnjega razvoja, so zahtevali nov način organiziranosti; tip nekdanjih ljudskih knjižnic bralcev in ustanoviteljev ni več zadovoljeval. Stroka je morala doreči naloge javnih knjižnic oziroma jih na novo opredeliti, pri tem se je zgledovala po razvitih evropskih sistemih. Prelomno obdobje v slovenskem povojnem knjižničarstvu pomeni Koncepcija razvoja knjižničarstva v Sloveniji (leta 1971), ki je načrtovala mrežo splošnoizobraževalnih knjižnic, opredelila njihove nove funkcije in normative poslovanja. Temelj novega sistema so postale občinske splošnoizobraževalne knjižnice, koncept je predvideval tudi regionalno povezovanje, slonel je na koordinaciji poslovanja in delitvi dela ter pri tem zahteval strokovnost knjižničarskega dela. To obdobje pomeni začetek moderne knjižnične službe v Sloveniji. Koncept je prinesel sodobno in novo pojmovanje funkcije javne knjižnice. Le-ta mora služiti v enaki meri izobraževanju, strokovnemu izpopolnjevanju, širjenju znanstvenih spoznanj, kulturnemu delovanju in razvedrilu. Splošnoizobraževalna knjižnica je tesno povezana z okoljem in omogoča vsakemu občanu prost dostop do knjig in drugih informacij. Taka opredelitev novih vsebin in nalog ni zahtevala le sprememb v organizaciji knjižnic, ampak tudi spremenjen način dela knjižnic. Dotedanji tip ljudskih knjižnic je bil za vselej odpravljen, nekdanje študijske pa so se iz zaprtih splošnoznanstvenih ustanov razvijale v splošnoizobraževalne knjižnice, namenjene najširšemu krogu uporabnikov. Proces je bil počasen in dolgotrajen pri obeh tipih knjižnic. (9) Se leta 1971 so na Slovenskem delovale tri vrste javnih knjižnic. Matične knjižnice še niso bile ustanovljene v vseh občinah, društvene so bolj kot ne životarile, nekdanje študijske so se le počasi preoblikovale in postopoma vključevale v sistem splošnoizobraževalnih knjižnic. Pri tem so se srečevale vsaj z dvema problemoma, ki obstajata tudi v tem trenutku: prostorska stiska in nedorečen sistem regionalnosti. (9) Mreža splošnoizobraževalnih knjižnic je zaživela ob naslonitvi na naj razvitejše študijske in mestne knjižnice. Študijske so se le postopoma (tudi s težavo) odrekale svoji zaprti, ekskluzivni znanstveni funkciji in začele zadovoljevati splošne, izobraževalne potrebe prebivalstva. (10) Nova organizacija splošnoizobraževalne knjižnične mreže v Sloveniji je predvidevala ustanovitev knjižničnih regij, pri čemer se je naslanjala na načrtovano upravno ureditev Slovenije in izhajala iz obstoječih šolskih regij. Med centri bodočih knjižničnih regij so bile predlagane tudi Ravne na Koroškem. Glede na število prebivalcev, ki jim nudi svoje storitve, je bila ravenska knjižnica uvrščena v II. skupino splošnoizobraževalnih knjižnic (50.000-100.000 prebivalcev) in po tej razvrstitvi regijska. Studijska knjižnica na Ravnah je vseskozi vzpodbudno vplivala na razvoj splošnega knjižničarstva v Mežiški dolini. Po osvoboditvi so v težkih pogojih ponovno začele delovati ljudske knjižnice, v delovnih organizacijah pa so ustanavljali strokovne (ena najboljših in največjih na Koroškem je bila Strokovna knjižnica v Železarni Ravne, ustanovljena že leta 1948). Ljudske knjižnice v Mežiški dolini so delovale v vseh večjih krajih, in tudi že v manjših zaselkih. Bistvena razlika v delovanju študijske in ljudskih knjižnic je bila v tem, da je študijska zadovoljevala potrebe po znanju, ljudske knjižnice pa so s svojim gradivom skrbele za "prosti čas". Janez Mrdavšič v prispevkih za Kroniko Koroške osrednje knjižnice (neobjavljena) natančno opisuje napore študijske knjižnice za vzpostavitev občinske mreže, čeprav tudi prej "dotedanjih ljudskih knjižnic ni puščala vnemar, ampak jim )e po svojih močeh in v okviru svoje dokaj ozke pristojnosti že ves čas pomagala". (11) Najprej je matične naloge prepustila ljudski knjižnici na Ravnah, kasneje pa jih je prevzela z vso zavzetostjo. Že leta 1965 in 1966 je skrbela za povečanje knjižnih fondov krajevnih knjižnic. Temeljni problemi so bili neustrezni in Premajhni prostori ter pomanjkanje strokovnega kadra. Študijska knjižnica se je v skladu z novimi vsebinskimi nalogami preimenovala v Koroško osrednjo knjižnico — Študijsko knjižnico - Ravne na Koroškem (leta 1974). V svojem delovanju je vselej skrbela za dvig strokovne ravni knjižničarstva. Tretji povojni zakon o knjižničarstvu je spet aktualiziral horizontalno in vertikalno povezovanje knjižnic. Tomo Martelanc je ob njegovem sprejetju (leta1982) ugotavljal, da je prinesel nekaj bistvenih novosti; verjetno je bilo najnaprednejše določilo o vzpostavitvi enotnega knjižnično-informacijskega sistema (KIS). Zakon je še posebej poudaril javnost delovanja knjižnic, matičnost in povezovanje vseh knjižnic. Odpiral je "procese povezovanja prek občinskih meja in tudi regionalnega povezovanja, zlasti pod okriljem tistih knjižnic, ki jih po razvitosti, velikosti, številu kadrov včasih imenujemo kar regionalne knjižnice (28. člen)". (12) Koroška osrednja knjižnica je leta 1980 vse nekdanje ljudske knjižnice tudi formalno povezala v enotno knjižnično ustanovo, resno se je lotila tudi uveljavljanja vsebinskih sprememb v svojem delovanju. Izdala je posebno številko internega časopisa Obvestila in tako seznanila vse krajevne skupnosti, gradbene odbore, ki so se ukvarjali s prenovo ali gradnjo večnamenskih stavb, kjer so bili predvideni tudi prostori za knjižnice, in vse šole s tem, kakšna naj bo mreža krajevnih knjižnic (načrtovanje in razvoj mreže). Sodelovanje s projektanti, krajevnimi skupnostmi in z občinsko kulturno skupnostjo je obrodilo lepe uspehe: dobro razvito mrežo večjih krajevnih knjižnic in izposojevališč v Mežiški dolini, skupaj 10 zunanjih enot. Knjižnični delavci so preuredili knjižne zaloge in postavili gradivo v prosti pristop. Kulturna skupnost Ravne na Koroškem je knjižnico 16. septembra 1986 imenovala za občinsko matično knjižnico, Republiški komite za kulturo SR Slovenije pa 10. julija 1989. (13) Do začetka leta 1991 je bilo v zunanjih enotah skoraj 80.000 enot gradiva. V enotah so še vedno delovali t. i. volonterji, vendar jim je pri delu svetoval usposobljen knjižničar iz matične službe. Ponavljala se je stara zgodba o nezadostnem financiranju, neustreznem prostoru in kronični podzaposlenosti strokovnega kadra. Ostale tri koroške knjižnice so delovale še v veliko težjih pogojih. Po razvitosti sta bili knjižnici v Radljah in Dravogradu na repu slovenskih knjižnic, a tudi slovenjgraška še ni bila samostojna, čeprav je dosegla izboljšanje delovnih pogojev (prostor, kader, oprema). Koroške knjižnice v samostojni Sloveniji Zagotovo je zadnje desetletje prineslo slovenskim knjižnicam največ sprememb, čeprav bi pustili ob strani vse družbene in politične pretrese prehoda v samostojno državo. Računalniško opremljanje regijskih splošnoizobraževalnih knjižnic seže že v leto 1991, ko je tudi Koroška osrednja knjižnica začela z vnašanjem bibliografskih opisov knjižničnega gradiva v lokalni katalog in hkrati z drugimi začela sooblikovat kooperativnoi bibliografsko bazo podatkov - COBIB. Inštitut informacijskih znanosti Maribor (IZUM) je intenzivno razvijal sistem COBISS (kooperativni bibliografski sistem in servisi), v katerem so lokalne baze podatkov samostojne celote in hkrati del skupne kooperativne baze. Knjižnica je naslednja leta z lastnimi sredstvi intenzivno dodatno razvijala lokalno mrežo v matični knjižnici in načrtno izvajala retrospektiven vnos knjižničnega gradiva. Rezultati so bili uspešni: že leta 1996 je uvedla avtomatizirano izposojo in omogočila bralcem dostop do računalniških katalogov. Vključevanje zunanjih oddelkov oziroma knjižničnih enot je bilo logična posledica uvajanja računalnikov v knjižničarsko delo. V letih 1995-1998 so dosegle ogromen napredek tudi druge tri koroške splošne knjižnice: vse so se preselile v nove, sodobno opremljene prostore in se leta 1995 (slovenjgraška) in leta 1996 (knjižnici Radlje in Dravograd) vključile v sistem COBISS. Zadnje desetletje pomeni za koroško knjižničarstvo izjemno uspešno obdobje, knjižnicam so sodobna tehnologija in izboljšani pogoji dela omogočili uveljavitev v vsakdanjem življenju domačega kraja ter kvalitetnejše storitve za bralce. Kljub vsesplošnemu napredku ostaja še kopica nerešenih vprašanj, med katerimi posebej izstopa dogovor o financiranju domoznanske dejavnosti in posebnih nalog osrednje območne knjižnice. Največja koroška knjižnica še vedno čaka na uresničitev najzahtevnejša projekta: obnove grajske stavbe, ki bo zagotovila dodatne funkcionalne prostore za sodobno knjižničarsko dejavnost. Pred koroškimi knjižničarji so nove zahteve moderne družbe, dosežena raven naše dejavnosti pa obeta, da jih bomo s koordiniranim delom in z medsebojnim sodelovanjem uspešno izpolnjevali. Zapis o koroškem knjižničarstvu ne bi bil popoln brez opisa sodelovanja z zamejsko Koroško, za katero Koroška osrednja knjižnica že od svojega nastanka dalje izvaja domoznansko dejavnost. Za to je (bilo) več razlogov, med najpomembnejšimi sta geografski položaj območja, tesno povezanega z zamejsko Koroško, ki je tudi po 2. svetovni vojni ostala zunaj matične domovine in v prvih letih brez ustreznih slovenskih inštitucij, ter dejstvo, da so zunaj slovenskih meja ostali uradni dokumenti o zgodovini Mežiške doline. Ne moremo tudi prezreti silne navezanosti Viri in literatura: d) Gerlanc, B. (1955). Slovenske ljudske knjižnice. Ljubljana: Kmečka knjiga. (2) Pridobljeno s spletne strani: htpp.//sikra. rav. sik.si/čwww_sikdra/predstav.html (30.10.98). (3) Arhiv Knjižnice Radlje. (4) Waltl, A. (2000). 50 (Petdeset let) let Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec. Odsevanja, št. 3 7/38, str. 86-89. (5) Sušnik, F. (1967). Knjižnice v Mežiški dolini. Knjižnica, 11,št. 1-4, str. 100-106. (6) Mrdavšič, J. (1981). O knjižnicah in knjižničarstvu v ravenski občini. Koroški fužinar, (4), str. 25-28. (7) Dopis Svetu za prosveto in kulturo LRS, Ljubljana, dne 17. 7. 1954. Arhiv Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika. (8) Berčič, B. (1975). Povojnih trideset let knjižničarstva v Sloveniji. Knjižnica, 19 (1-4), str. 7. (9) (Bohanec, F.) Koncepcija razvoja knjižničarstva v Sloveniji: (predlog). Kulturni poročevalec, 1971, št. 10, str. 18-33- (10) Kamenik, 1. (1979). Organizacija splošnoizobraževalne knjižnične mreže v Sloveniji. Obvestila Republiške matične službe, št. 18, str. 13-22. (11) Mrdavšič, J. (1996). Kronika Koroške osrednje knjižnice. Ravne na Koroškem (neobjavljeno). (12) Martelanc, T. (1993)- Kaj prinaša novi zakon o knjižničarstvu? Knjižnica 27, št. 1-4, str. 117-121. (13) Mrdavšič, J. (1989). Koroška osrednja knjižnica dr. Franc Sušnik Ravne na Koroškem. Ravne na Koroškem: Koroška osrednja knjižnica: Kulturna skupnost. dr. Franca Sušnika na Koroško in Korošce, od tod izvira izjemno skrbno zbiranje pomembnega starejšega koroškega domoznanskega gradiva. Koroška osrednja knjižnica hrani starejše unikatno gradivo o zamejski Koroški in posreduje informacije o gradivu in iz gradiva. V Lokalni bibliografiji Koroške so pod geografskim geslom zamejska Koroška po tematiki razvrščeni članki do leta 1994 (klasični listkovni katalog), od leta 1994 je v računalniški obliki 2340 zapisov, dosegljivih v bazi COBIB. Po dogovoru s celovško študijsko knjižnico, Osrednjo knjižnico Kranj in Inštitutom za narodnostna vprašanja iz Ljubljane izdeluje selektivno bibliografijo. Najpomembnejša oblika sodelovanja z zamejci je bila Slovenska potujoča knjižnica (od leta 1970 do 1978). Po letu 1994 je ravenska knjižnica spet posrednik nakupa knjižničnega gradiva za Slovensko študijsko knjižnico Celovec. Gre za posebno vsakoletno pogodbo z Ministrstvom za kulturo, knjižnica o porabi finančnih sredstev redno pripravi poročilo. Sodelovanje s celovško knjižnico je dobro utečeno, knjižnici skleneta za posamezno leto dogovor o kriterijih za nabavo gradiva in o številu posameznih naslovov, uskladita tudi časovni termin za prevoz gradiva. Prevoz in ustrezne carinske postopke uredi Slovenska študijska knjižnica. Kulturne stike z zamejsko Koroško vzdržuje Koroška osrednja knjižnica predvsem v obliki literarnih srečanj, z razstavami in s predstavitvami novih publikacij s tega območja. Zanimanje javnosti za manjšinsko problematiko zamira na obeh straneh. Slabše znanje slovenščine in tiha asimilacija sta v petdesetih letih storila svoje. Knjižnice nismo opravile svoje vloge tako, kot bi jo morale. Razpršeno slovensko prebivalstvo onstran meje potrebuje dobro organizirano potujočo knjižnico (manjši bibliobus) in profesionalnega knjižničarja. Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika je zbrala veliko gradiva, ki je neprecenljive vrednosti za našo narodno identiteto, kulturno zgodovino in koroško samobitnost. Pomembni dokumenti o zgodovinskih dogodkih (plebiscitni letaki, Mir) in pričevanja o rabi slovenščine v Mežiški dolini (Črnjanski rokopis), bukovništvo (Drabosnjakov rokopis) in ustvarjalna moč Korošcev (Urban Jarnik, Ožbalt Gutsman, Jakob Šket, Anton Janežič) se prepletajo z originalnimi deli in rokopisi mlajših ustvarjalcev in znanstvenikov, ki so s svojim delovanjem soustvarjali kulturni in znanstveni utrip Slovenije. Obrobje slovenskega nacionalnega prostora bo vselej zanimivo za raziskovanje, morebiti v prihodnosti še bolj. Knjižnice so bile in bodo vez med preteklostjo in prihodnostjo. Knjižnice manjših narodov imajo pri tem še odločilnejšo vlogo. IZ KRONIKE KOROŠKE OSREDNJE KNJIŽNICE U\ V\\ Okrajni ljudski odbor Dravograd je 3. februarja —'—^ 1949 (podpisani prepis odločbe nosi datum 3. marec 1949) ustanovil Študijsko knjižnico na Ravnah. Njen ustanovitveni ravnatelj je postal dr. Franc Sušnik, ki je bil hkrati tudi ravnatelj gimnazije. Studijski knjižnici so namenili prostore ravenskega gradu. Ob ustanovitvi je prejela I.96O knjig (700 knjig gimnazijske profesorske knjižnice je bil njen osnovni sklad). Že ustanovitveni akt je določil njeno temeljno poslanstvo: zbiranje, hranjenje in strokovno obdelavo koroškega domoznanskega gradiva, pospeševanje knjižničarstva na območju koroške krajine ter oskrbo študentov in dijakov s študijsko literaturo. r,^\ Študijska knjižnica pridobi izvirni izvod Dalmatinove Biblije. Ko se je gimnazija preselila v novo stavbo, so grad začeli obnavljati, zaradi obnovitvenih del je bila knjižnica od 1. junija do 1. decembra zaprta. Med pridobljenim starejšim gradivom je originalni izvod Valvasorjeve Die Ehre der Herzogthums Crain, 1689-Ustanovljen je bil tehniški muzej (Delavski muzej), ki je ostal organizacijska enota knjižnice vse do leta 1993- Knjižnica se je posvečala nadaljnji adaptaciji in ——^ opremljanju grajskih prostorov v osrednjem delu. Načrte za opremo je izdelal Tone Bitenc, zadnji asistent Jožeta Plečnika. Pridobitev k°mpletne knjižnice dr. Franca Kotnika —^je bila izrednega pomena za domoznansko dejavnost. Med 3-200 enotami gradiva so dragoceni rokopisi in redkosti, še posebno rokopisi in natisi Drabosnjakovih del. Gradivo je popisal in ocenil celjski bibliograf Vlado Novak. Kniižnica ie v kapelici odprla Prežihovo sobo. Uredila in odprla je tudi Kotnikovo sobo. Pridobila je še eno dragoceno delo: Megiser Hieronim Annales Carinthiae, 1612. TahV\ Za razvoj koroškega knjižničarstva je prelomnega /—^ pomena občni zbor novoustanovljene Podružnice Društva bibliotekarjev Slovenije za Mežiško, zgornjo Dravsko in Mislinjsko dolino. Izšel je prvi zakon o knjižnicah. ,.Ti\ Ravnatelj Sušnik je vabil slikarje, da so razs-tavljali po hodnikih gimnazije, 1964. leta se je razstavna dejavnost preselila v prostore študijske. S pomočjo železarne je nastalo razstavišče Likovni salon - še danes notranja organizacijska enota knjižnice, ki je v desetletjih svojega obstoja izoblikovala bogato stalno zbirko umetniških del. Razstavno dejavnost Likovnega salona je dolga leta vodil Francaspondenco iz zapuščine Franca Ksaverja Meška in iz zapuščine Avgusta Kuharja. Dopolnjen zakon o knjižničarstvu je bistveno vplival na organizacijo in delo slovenskih knjižnic. Ukinil je študijske knjižnice, terjal uvedbo občinskih matičnih knjižnic, ki naj povežejo knjižnice svojega območja v občinske knjižnične mreže in se tako povezane vključujejo v skladno delujoč slovenski knjižnični sistem. Študijska knjižnica je prevzela dolžnosti matične knjižnice, organizirala matično službo in začela oblikovati knjižnično mrežo. 0kr=|ni lO D,„ ‘orZTad W;____252/1 Medmet: Vegrad 3. _ "-MC* - H' lzdaj3 na oanoTi^f"1 ljudsti odbor , nr„ 1 =1"*28 -»«.» »S.T o unt 0 d 1 o a b Jad8lctil odborih Mten0nt81 ^diMe k »Junice na ravnaj, 2* Člen okraJ s sedežem^831071 86 Stu »..»J,;, ^ 1 z ro^itetne kn/" ^""edoranju Va,.. c/ * darovi. J ‘llce 7 ijnbijaJ" ar6dae i« uni- 1 Po republiškem zakonu iz leta 1971 (16.6.1971) je knjižnica začela prejemati obvezne izvode vsega slovenskega tiska. Na pobudo Študijske knjižnice je skupnost študijskih knjižnic Slovenije oskrbela pri republiškem Skladu za pospeševanje kulturnih dejavnosti sredstva za organizacijo Slovenske potujoče knjižnice v zamejski Koroški. Ta oblika sodelovanja je trajala do leta 1978. Polovico nakupa je ravenska knjižnica posredovala Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, drugo polovico Krščanski kulturni zvezi. Dotacija je pokrivala nakup knjig in specialnih kovčkov, inventarizacijo, signiranje in opremo ter prevoz knjig do Pliberka. Korošci so na ta način prejeli 5.036 knjig. Za slovenske knjižničarje v zamejstvu je Študijska knjižnica organizirala tudi tečaje in predavanja. Knjižnica se je preimenovala in se na novo vpisala v sodni register z imenom: Koroška osrednja knjižnica - Študijska knjižnica - Ravne na Koroškem. Vodenje knjižnice prevzame prof. Janez Mrdavšič, slavist z ravenske gimnazije. Knjižnica je prevzela velik del organizacije simpozija o Vorancu in spremljajočih prireditev. Referati s simpozija so izšli v publikaciji: Prežihove svečanosti, Ravne na Koroškem, 1979- Koroška osrednja knjižnica je prejšnje ljudske knjižnice tudi formalno povezala v enotno knjižnično ustanovo z enotnim razvojnim programom, poenotila je nakupe in obdelavo gradiva. Knjižnično organizacijo in postopke dela je bilo potrebno v marsičem posodobiti, vse večje krajevne knjižnice so se preselile v nove prostore (knjižnice na Prevaljah, v Črni na Koroškem in Žerjavu). Matična knjižnica se je izrazito odprla in začela večji del gradiva posojati na dom. Vse to je ugodno vplivalo na število članov knjižnice in izposojo gradiva. Knjižnični delavci so iz skupnega fonda izločili domoznansko gradivo in oblikovali domoznansko zbirko. 13. decembra 1980 je bila slovesna otvoritev novih prostorov Pionirske knjižnice Leopolda Suhodolčana. Knjižnica se je preimenovala v Koroško osrednjo knjižnico dr. Franc Sušnik. Na svečani prireditvi so v avli knjižnice odkrili doprsni kip dr. Franca Sušnika, delo akad. kiparja Mirsada Begiča. S pomočjo Kulturne skupnosti Ravne na Koroškem je pripravila Spominsko srečanje ob devetdesetletnici Prežihovega rojstva. Referate s simpozija je objavila v knjižici Odmev živega človeka in krajine. TKcfoN Preureditev Paradiževe bralnice je omogočila postavitev izbora leposlovja, ki je bralcem odslej prosto dostopno. i. n.fttAKoroška osrednja knjižnica se je skupaj z drugimi slovenskimi splošnoizobraževalnimi knjižnicami I- in II. skupine vključila v računalniško podprto vzajemno bazo vseh slovenskih knjižnic. '\$$\ Knjižnica je bila pobudnik in organizator l--'—simpozija ob stoletnici rojstva Lovra Kuharja -Prežihovega Voranca. Z novo registracijo po osamosvojitvi Slovenije je knjižnica svoj naslov uskladila s Slovenskim pravopisom in se odslej imenuje Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. itVVjA Ravnateljica knjižnice postane bibliotekarka —■—^ Majda Kotnik-Verčko. Domoznanski oddelek se je preselil v novo opremljene prostore (200 m2). V tem letu se je v knjižnici začela računalniška obdelava domoznanske dokumentacije -gradnja baze podatkov Lokalna bibliografija Koroške. Knjižnica je začela načrtno razvijati delo z mladimi bralci (večletni projekt). \^o\ Začetek projekta Avtomatizacija izposoje '— je zahteval intenzivno usposabljanje vseh strokovnih delavcev in novo notranjo organizacijo bela. Vsa delovna mesta so bila opremljena s terminali, Ministrstvo za kulturo je sofinanciralo nakup zmogljivejšega računalnika Alpha station 200. Knjižnica je izdelala svojo domačo stran in uporabnikom omogočila dostop do interneta. Zaradi vse večje prostorske stiske je skupaj s sedežno občino pripravila osnutke in načrte za obnovo gradu in pridobitev novih funkcionalnih površin za izvajanje knjižnične dejavnosti. S 1. 1. 1996 je knjižnica uvedla avtomatizirano izposojo, še naprej je intenzivno potekal retrospektivni vnos knjižnega gradiva. Po navodilih in priporočilih Inštituta informacijskih znanosti Maribor je izdelala program vključevanja zunanjih enot v sistem COBISS. Novembra 1997 je knjižnica uvedla računalniško [^L-J izposojo v mladinskem oddelku - Pionirski knjižnici Leopolda Suhodolčana. Komunikacijsko povezavo s sistemom COBISS je dobila tudi Enota Črna na Koroškem. Domoznanski oddelek je pripravil v Likovnem salonu obsežno razstavo Iz zakladnice Koroške osrednje knjižnice. V septembru je bila svečana otvoritev spominske sobe Leopolda Suhodolčana. Gradivo iz pisateljeve zapuščine je knjižnici podarila Marija Suhodolčan-Dolenc, sodelovala je tudi pri popisu in ureditvi. Ob stoletnici rojstva dr. Franca Sušnika je knjižnica izdala zbornik in pripravila odmevno razstavo o njegovem življenju in delu. Ravnateljica Majda Kotnik-Verčko je prejela Čopovo diplomo. Jubilejno leto - 50-letnico svojega delovanja -je knjižnica praznovala s postavitvijo obsežne razstave o nastanku, razvoju in vlogi knjižnice v svojem okolju, predstavila je novo spletno stran in promocijsko gradivo - zloženko in knjižni trak. Največji delovni uspeh je bila pridobitev nove, računalniško in komunikacijsko opremljene knjižnice v Kotljah. Knjižnica je bila nosilec in izvajalec sklopa prireditev Prežihovi dnevi 2000. Enota Črna na Koroškem je prešla na avtomatizirano izposojo, začela so se pripravljalna dela za avtomatizacijo Enote Prevalje. 11 13 9 Spomladanski plenum Društva bibliotekarjev Slovenije. Gostje so obiskali tudi grob Prežihovega Voranca, 1978 10 Spominska razstava ob 150-letnici smrti Andreja Šusterja Drabosnjaka, 1976 11 Kulturno srečanje na Ravnah ob obletnici Prežihove smrti, 1964 12 Dr. Franc Sušnik za svojo delovno mizo 13 Dr. Franc Sušnik in Marija Suhodolčan na snemanju televizijske oddaje, 1959 14 Marija Suhodolčan-prva knjižničarka, 1973 15 60-letnica dr. Franca Sušnika. Prof. Lep mu izroča darilo, 1958 16 Dr. Franc Sušnik v pogovoru z Jovito Podgornik v grajskem parku 17 Delavci knjižnice pred benediktinskim samostanom v Št. Pavel na avstrijskem Koroškem, 1973 18 Srečanje folkloristov slovenskih železarn. Obisk v knjižnici. 19 Otvoritev muzeja v obnovljeni Prežihovi bajti. Od leve sedijo: dr. Franc Sušnik, dr. Marja Borsnik, Prežihinja in Ivan Potrč, 1979 20 Dr. Franc Sušnik govori ravenskim tabornikom, 1978 21 Obisk iz Čačka, 1979 22 Sprejem udeležencev Plenuma kulturnih delavcev OF. Pozdrav Josipa Vidmarja in dr. Franca Sušnika, 1979 23 Na rojstnem domu Prežihovega Voranca. Pogovor dr. Franca Sušnika in Frančiške Trup, 1978 2021 KNJIŽICA SE PREDSTAVI KOROŠKA OSREDNJA KNJIŽNICA DR. FRANCA SUŠNIKA RAVNE NA KOROŠKEM Na gradu 1 2390 Ravne na Koroškem Telefon: 02 821 55 87 izposoja 02 821 55 86 informacije 02 821 55 88 ravnateljica 02 822 22 94 uprava in faks E-pošta: cobissikra@rav.sik.si http://www.rav.sik.si Podatki za leto 2000 Knjižnično gradivo: 251.955 Knjige: 209.573 Periodika: 20.831 Neknjižno gradivo: 18.611 Fototeka: 4.592 Rokopisi: 1.326 Domoznanska zbirka 11.981 Letni prirast gradiva: 10.912 Knjige: 8.322 Periodika: m 1.115 Neknjižno gradivo: 1.475 Članstvo: 6.922 Obiskovalci: 107.874 Število izposojenih enot: 282.843 Število zaposlenih: 17 Oddelki knjižnice: Uprava ► ravnateljstvo ► tajništvo ► računovodstvo Centralna obdelava ► akcesija in obdelava ► obdelava serijskih publikacij Izposoja ► izposoja, informacije, čitalnica ► enciklopedije ► družboslovni oddelek ^ časopisna čitalnica Domoznanski oddelek ► rokopisi ^ domoznanska dokumentacija ^ domoznanska zbirka ^ fototeka in drobni tisk Katalogi ^ Klasični katalogi * abecedni imenski katalog (AIK) * stvarni sistematski katalog (UDK) * naslovni katalog * Domoznanski katalog Carinthiae (AIK) * Domoznanski katalog Carinthiaca (UDK) (do 1994) * Lokalna bibliografija Koroške (do 1994) ^ Računalniški katalogi * COBISS/OPAC (od 1991) * dostop do INTERNET omrežja * Lokalna bibliografija Koroške (od 1994) Delovni čas ponedeljek, torek, sreda in petek četrtek sobota ^ Časopisna čitalnica: ponedeljek, torek, sreda in petek Število enot 250 000 200 000 150 000 100 000 50 000 9684 Leto 1949 četrtek sobota Knjižnica v številkah E3 Zaloga gradiva t_S Izposoja gradiva od 8. do 19. ure od 8. do 13. ure od 8.00 do 12.30 od 7. do 19. ure od 7. do 13. ure od 8.00 do 12.30 Zunanje enote Pionirska knjižnica Leopolda Suhodolčana Trg svobode 21 2390 Ravne na Koroškem tel.: 02 822 1941 Enota Prevalje Trg 2 a 2391 Prevalje tel.: 02 823 11 75 Enota Mežica Partizanska c. 6 2392 Mežica Enota Črna Center 153 2393 Črna na Koroškem tel.: 02 823 85 41 Enota Žerjav Žerjav 21 2393 Čma na Koroškem ponedeljek, torek, četrtek in petek, od 16. do 19. ure ponedeljek in sreda od 15. do 19. ure 1. sobota v mesecu od 9- do 11. ure sreda in petek od 15. do 19. ure torek in četrtek od 15. do 19. ure torek od 15. do 18. ure Enota Lese Leše 68 2391 Prevalje petek od 15. do 16. ure Enota Kotlje Kotlje 2 2394 Kotlje torek od 11.30 do 14. ure tel.: 02 821 50 83, 02 821 50 84 četrtek od 15. do 17. ure Enota Strojnska Reka Stražišče 15 2390 Ravne na Koroškem sreda od 16. do 17. ure Enota Šentanel Šentanel 30 2391 Prevalje Enota Podpeca Podpeca 21 2393 Čma na Koroškem 240 472 248 590 1959 1969 1979 1989 1999 22 23 34 24 Novo urejeno izposojevališče po prostem pristopu ob štirideseti obletnici knjižnice, 1989 25 Najbolj obiskan prostor v knjižnici - izposoja. Knjižničarka Blanka Kasper Giinther, 2001 26 Časopisna čitalnica, 2000 27 Izposoja periodike. Knjižničarka Jožica Pečovnik, 1999 28 Skladišče periodike, 1999 29 Obdelava. Vodja Darja Molnar in Eden Acman, 1999 30 Knjižno skladišče - novi del. Manipulantka Meta Sekavčnik, 1999 31 Obdelava periodike. Blanka Kasper Giinther in Vlasta Zaberčnik, 1999 32 Domoznanski oddelek.^ Bibliotekarka Simona Šuler Pandev, 1999 33 Izposoja. Vodja Meta Boštjan, 1999 34 Pravljična ura, 1999 35 Pionirska knjižnica Leopolda Suhodolčana -pravljični kotiček, 2001 36 Kuharjeva bralnica, 1999 3 7 Zaključna prireditev ob slovenskem knjižnem kvizu Prežihov Voranc in Koroška, pri Prežihovi bajti, 2000 38 Otvoritev spominske sobe Leopolda Suhodolčana. Nastop učencev OŠ Prevalje, 1998 39 Dan knjige. Otroci iz vrtca Solzice ustvarjajo pred knjižnico, 1996 Iz zakladnice Koroške osrednje knjižnice T/^- *~Hh- 4a- v-7^/ ^ Zt+J, -I s^niJrz - ^-e ^^4-- ^ ^ 7»^ ^ry*~ j ^ ‘^^■i 777 c^u^y\ *Z A^e. Z7 thi?5-'« ^ '•'-."t'- 23c ,7i 7^- >^ . "T ^ "We ■4.y.. „ ^ ^ -d : ^ ^ - ^^ -^7 ■ ^ ^ >- ^ ^ £ž> -^fiLT 80K ^u"'" i#l 888bee» tanter 40 Pismo Prežihovega Voranca domačim iz Mauthausna, 1945 41 Andrej Šuster Drabosnjak: Igra o izgubljenem sinu, okrog leta 42 Biblija, prevedel Jurij Dalmatin - orginal iz leta 1584 43 Anton Martin Slomšek: Blaže ino Nežica v nedelski šoli, 1842 44 Črnjanski rokopis, 1Z st. Simona Šuler Pandev DOMOZNANSKA DEJAVNOST Domoznanstvo je izraz, ki je znan že iz prejšnjega stoletja. Pomeni interdisciplinarno raziskovanje določenega geografskega področja, in sicer z najširšega, splošnega vidika. Čeprav je izraz zastarel in se v slovenskem besednjaku skoraj ne uporablja več, pa so ga obdržali slovenski knjižničarji. V knjižnicah je to posebna dejavnost, ki obsega zbiranje, proučevanje, obdelovanje in hranjenje knjižničnega gradiva, ki se nanaša na določeno geografsko območje. V naši knjižnici sta to koroška krajina in slovenska Koroška v Avstriji. Takšna sistematična dejavnost v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika poteka že od ustanovitve leta 1949. Ima torej že petdesetletno tradicijo in, kot je zapisal nekdanji ravnatelj Janez Mrdavšič, ..."z vso resnostjo in odgovornostjo nadaljuje delo, ki izhaja iz vsebinske naravnanosti in dosežkov bivše študijske knjižnice. V izvajanju teh nalog (po dogovoru z občinskimi knjižnicami Dravograd, Radlje in Slovenj Gradec) ohranja regijske funkcije svoje prednice ..." (D Knjižnica je domoznansko funkcijo gojila neprekinjeno, z načrtnim in s sistematičnim dopolnjevanjem knjižnega gradiva, serijskih publikacij, posebnih zbirk in z razstavno dejavnostjo. Vseskozi je bila ta dejavnost otežena, predvsem zaradi pomanjkanja prostora in strokovnega kadra. Prostorska stiska je bila v večji meri rešena v letu 1994, ko smo pridobili prostore bivše glasbene šole, kamor smo lahko postavili domoznansko zbirko. Prav tako je v tem letu začel delovati Domoznanski oddelek kot samostojni oddelek knjižnice, prej je deloval v okviru drugih oddelkov. To je uradni naziv samostojnega oddelka, ki zaposluje dva delavca: vodjo in enega bibliotekarja - dokumentalista z visokošolsko izobrazbo družboslovne smeri. V istem letu smo začeli tudi z avtomatizacijo dela domoznanske dejavnosti (vnašanje podatkov v vzajemno bazo COBISS). Pridobivanje praktičnih domoznanskih znanj in strokovno izobraževanje potekata na več načinov, in sicer: z organiziranim izobraževanjem znotraj knjižničarske stroke (predavanja, koordinacijski sestanki o domoznanski dejavnosti), z neformalno izmenjavo izkušenj s kolegi domoznanci iz drugih knjižnic in s samoizobraževanjem s pomočjo domače in tuje literature. Pri oblikovanju domoznanske zbirke se knjižnica ne ozira le na preteklost, ampak skuša skrbno zbirati vse tiste dokumente, ki pričajo o aktualnih problemih krajev in ljudi koroške krajine. Obravnava tudi vsa področja človekove dejavnosti in skrbi za posredovanje domoznanskih informacij uporabnikom v širšem slovenskem prostoru. V oddelku obdelujemo in zbiramo gradivo, ki vsebinsko obravnava domoznansko področje (ne glede na stroko); gradivo, ki je nastalo na domoznanskem področju; gradivo, katerega avtor je rojen in živi na Koroškem; ter gradivo, ki se ne nanaša na Koroško, vendar je avtor živel in delal na domoznanskem področju in je še na kakršen koli način povezan z njim. Knjižnično gradivo domoznanskega oddelka je zelo raznovrstno. Obdelujemo monografije, članke, sivo literaturo, zajemamo in delno obdelujemo pa drobne tiske, kartografsko gradivo, avdiovizualno gradivo, slikovno gradivo in rokopise. Domoznansko gradivo odbiramo iz redno pridobljenega knjižničnega gradiva, načrtno pa pridobivamo predvsem tisto domoznansko gradivo, ki v knjižnico ne prihaja po rednih poteh (siva literatura, stari in redki tiski, drobni tiski, diplomske in raziskovalne naloge avtorjev domačinov). Gradivo postavljamo in hranimo kot posebno zbirko. Del domoznanskega gradiva, ki je pogosto v uporabi (dvojnice), izposojamo tudi na dom. Domoznansko gradivo obdelujemo formalno (bibliografski opis) in vsebinsko oziroma analitično (anotacije, gesla, UDK), in sicer uporabljamo sproti oblikujoča gesla. Oblike nastalih sekundarnih dokumentov so različne: klasični listkovni katalog, računalniška baza (vzajemni katalog), bibliografije. Do sedaj je bilo ustvarjenih okrog 30 sekundarnih domoznanskih dokumentov, ki so nastali z obdelavo domoznanskega gradiva. Nekaj najpomembnejših bibliografij: Bibliografija dr. Franca Sušnika, Bibliografija Marjana Kolarja, Bibliografija Leopolda Suhodolčana, Bibliografija Karla Prušnika -Gašperja, Bibliografija Pavla Žaucerja -Matjaža, Bibliografija Vestnika koroških Partizanov, Bibliografija narodnoosvobodilnega boja in fašističnega nasilja na Koroškem, Koroška bibliografija do leta 1965, od leta 1965-1975 in od leta 1975-1985, in še več ntanj obsežnih bibliografij. Posebne zbirke v okviru domoznanskega oddelka so monografije, drobni tiski, slikovno gradivo, avdiovideoteka in rokopisi ter številne hranjene, še neobdelane zapuščine. Lokalna bibliografija v listkovni obliki je razvrščena po UDK (univerzalna decimalna klasifikacija). Čas in razvoj tehnologije sta zahtevala nov pristop, zato smo uvedli dokumentacijo domoznanskih člankov z računalniško podprto bazo podatkov. Tako je prišlo leta 1994 do sprememb (predvsem kvalitativnih), saj smo začeli z obdelavo člankov na nivoju vzajemne katalogizacije. Bistvena naloga domoznanskega oddelka ni le zbiranje, hranjenje in posredovanje domoznanskega gradiva, ampak posredovanje domoznanskih informacij. Moderna informacijska tehnologija je pomembno vplivala na organizacijo domoznanskega dela v naši knjižnici. V nastajanju je že faktografska baza podatkov, dosegljiva preko medmrežja: Koroški biografski leksikon (Koroški obrazi -www.rav.sik.si). Posebna, specialna podatkovna baza je tudi slovar koroških narečnih besed, urejen v klasični listkovni obliki - narečni slovar: a) splošni narečni slovar, b) slovar manj znanih izrazov iz del Prežihovega Voranca, c) seznam domačih imen v Mežiški dolini. (2) V domoznanskem oddelku se ukvarjamo tudi z raziskovalno dejavnostjo. Sem spadajo predvsem sestavljanje najrazličnejših bibliografij koroških avtorjev, prevzemanje in hranjenje zapuščin ter njihova obdelava (rezultat je urejena korespondenca in zapuščina Prežihovega Voranca in Franca Ksaverja Meška), priprava domoznanskih razstav in vodstvo po njih, organiziranje literarnih večerov koroških avtorjev in tudi publiciranje o delu na domoznanskem področju. Domoznansko dokumentacijo ter obdelano gradivo predstavljamo s posredovanjem informacij uporabnikom, s publicistično in z razstavno dejavnostjo. DOMOZNANSKA ZOIRKA V okviru domoznanske dejavnosti imamo v oddelku: DOMOZNANSKO ZBIRKO (monografije, periodika, šolska glasila, raziskovalne naloge, diplomska dela, magistrske naloge in doktorske disertacije), v kateri je okrog 10.000 enot. To gradivo je samo za prezenčno izposojo, del domoznanskega gradiva, ki je pogosto v uporabi (dvojnice), izposojamo tudi na dom. Letno nas obišče okrog 1.500 uporabnikov, ki želijo domoznanske informacije. Zahtevnejše informacije dobijo obiskovalci v Domoznanskem oddelku pri bibliotekarju, splošne, manj zahtevne pa posreduje informator v izposoji. Zbiramo tudi DROBNI TISK: plakate, vabila, turistične prospekte, zemljevide in specialke celotne Koroške in njenih delov ter drugo informativno gradivo, ki se pojavlja na področju koroške krajine in zamejske Koroške. Zanimiva je tudi FOTOTEKA: fotografije, razglednice, diapozitivi koroških krajev, zanimivih, pomembnih ljudi in dogodkov. Teh enot je okrog 7.900 (inventariziranih 4.000). Zbirka obsega dragoceno fotografsko gradivo iz življenja grofov Thurnov, Prežihovega Voranca, dr. Franca Sušnika in drugih pomembnih Korošcev. Bogate so zbirke slikovnega gradiva Železarne Ravne, gradnje gimnazijskega poslopja in dogodkov iz druge svetovne vojne. V zapuščini Julija Felaherja je izčrpno fotografsko gradivo iz časov prve svetovne vojne (boji za severno mejo). AVDIOVIDEOTEKA predstavlja zbirko filmov in dokumentarcev o Koroški in njenih ljudeh ter zvočne zapise koroških glasbenikov in glasbenih skupin. ROKOPISI IN DRAGOCENOSTI: Dragocene dokumente, rokopise, korespondenco, zapuščine ... hrani knjižnica v posebnem prostoru v varovanih trezorjih. Po vsebini je ta zbirka pretežno domoznanskega značaja. Poleg rokopisov literarnih ustvarjalcev z našega področja v zbirki hranimo: Črnjanski rokopis iz sredine ali druge polovice 17. stoletja - dve strani obsegajoča molitev za verne duše - je pisno pričevanje o rabi slovenske govorice v Mežiški dolini. Znani narodopisec dr. Franc Kotnik je odkril širši javnosti Andreja Šusterja Drabosnjaka (1768-1825), bukovnika s Kostanj nad Vrbskim jezerom, čigar dva rokopisa in številne prepise njegovih del hranimo v naši zbirki. Knjižnica ima tudi podpisani izvod povesti Jakoba Šketa Miklova Zala, hrani rokopise njene prve dramatizacije Jaka Špicarja (1884-1970), obsežno dokumentacijo o njenih poznejših uprizoritvah in druge rokopise Špicarjevih del. Veliko pozornost posveča knjižnica Lovru Kuharju - Prežihovemu Vorancu (1893-1950). Poleg njegovih rokopisov ureja še njegovo korespondenco. Številne rokopise je knjižnici zapustil Franc Ksaver Meško (1874-1964). Hranimo še njegova književna dela, fotografsko in drugo gradivo o njegovem življenju in delu. Tu so še rokopisi dr. Ljube Prenner, Blaža Mavrela, dr. Alojza Kuharja, Avgusta Kuharja, dr. Janka Kotnika, Karla Prušnika - Gašperja in mnogih drugih domačinov. V rokopisni zbirki hranimo tudi dragocene in redke knjige in tiske. Ena najpomembnejših je vsekakor Dalmatinova Biblija. Dalmatinov prevod Svetega pisma v slovenščino iz leta 1584 je osrednje slovensko besedilo 16. stoletja. Natisnjenih je bilo 1.500 izvodov, od tega jih je v Sloveniji ohranjenih šestintrideset. (3) Pomembno pričevanje o znanstvenih prizadevanjih s konca 17. stoletja sta lepo ohranjeni deli Janeza Vajkarda Valvasorja Slava vojvodine Kranjske (1689) in Topographia Archiducatus Carinthiae (1688). V zbirki najdemo med drugim tudi Megiserjevo delo Annales Carinthiae (1612), ki je izjemno pomembno za proučevanje Koroške, rokopisno pesmarico Luka Maurerja (1754), Slomškovo delo Blaže ino Nežica v nedelski šoli (1842) in še mnoge zanimive stare tiske: Epistels Pauli an die Roemer (1720), Gutsmanov slovar Deutsch-windisches Worterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammworter (1789), Janežičevi knjigi Cvetje slovanskega naroda (1852) in Slovensko slovnico (1889), Jarnikov Versuch eines Etymologikons der Slowenischen Mundart in Inner-Oesterreich (1832) in Listino Pilatove ustanove (1700). Rokopisna zbirka vsebuje še vrsto drugih pomembnih tiskov: prvo izdajo Prešernovih Poezij (1847) in Zdravljice (1944), Cankarjevo Erotiko (1899), Jurčičevo Veroniko Deseniško (1886), glasilo Vzbudi se Sloven (1915/1916) in številne faksimilirane izdaje: Brižinski spomeniki, Stiški rokopis, Trubarjeva Catechismus in Hišna postila, Škofjeloški pasijon, Prešernov Kerst per Savici in mnoge druge. V rokopisnem oddelku zbiramo in hranimo vrsto gradiv, ki so nastajala in še nastajajo na Koroškem. Razstavna dejavnost je del referenčne domoznanske dejavnosti, saj gre za najširšo obliko informiranja na nekem območju, s to obliko dela knjižnica promovira svoje okolje, svoje delo, uveljavlja in preverja strokovnost delovnih postopkov, vzpodbuja raziskovanje in ohranja identiteto pokrajine (kulturno dediščino), nenazadnje tako omogoča tudi kontrolo, preverjanje svojega dela. Domoznanske razstave so večje tematske razstave, pri katerih se knjižnica uspešno poveže s sorodnimi strokami in inštitucijami, sodeluje s Koroškim muzejem na Ravnah, s Pokrajinskim muzejem in Galerijo likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, s Pokrajinskim arhivom Maribor ter z Gimnazijo in s Srednjo strojno-kovinarsko šolo na Ravnah. Razstave, simpoziji in srečanja so bogat vir domoznanskih informacij in dokumentov, ponavadi ob tem nastajajo skupne primarne publikacije (monografije, katalogi, brošure, slikovno gradivo ...). Splošna kulturna vzgoja, vzpodbujanje bralnih navad, ohranjanje slovenske kulturne dediščine in povezanost z domačim okoljem, z bralci, so tisti dejavniki, ki so sprožili zamisel o stalni razstavi posebnih zbirk - nastali sta Prežihova soba in Suhodolčanova spominska soba, že prej je Kotnikova soba pomenila Zametek domoznanske zbirke. Na ta način je knjižnica združila dve funkciji: gradivo je kulturni spomenik, hkrati pa pripomoček za organizirane oblike izobraževanja šolske mladine iz Koroške in vse Slovenije. (4) PREŽIHOVA SOBA V spominski sobi pisatelja Lovra Kuharja -Prežihovega Voranca (1893-1950) hrani knjižnica vse domače izdaje njegovih del in prevode le-teh v številne tuje jezike; tu so tudi osnutki za njegov spomenik, dela, ki govorijo o njem, ter fotoreportaža o njegovem življenju in delu. Kotnikova soba Koroška osrednja knjižnica je 1. 1955 odkupila knjižnico dr. Franca Kotnika (1882-1955), sla-yista in etnologa, ter tako pridobila veliko starejšega domoznanskega gradiva, ki je še danes pomembno za raziskovalce. Kotnikova knjižnica je postavljena v vogalnem kabinetu gradu kot posebna zbirka. Rokopisno gradivo in redkosti je dr. Sušnik zaradi zaščite in varnosti umaknil v trezorje, med rokopisi je hranjena še Kotnikova korespondenca, fotografsko gradivo je v fototeki. Največje dragocenosti iz Kotnikove zapuščine so rokopisna pesmarica Luka Maurerja Cerkvene pesmi (1754), rokopisi Andreja Šusterja Drabosnjaka, Žegarjev Antikrist (1767), Kolomonov žegen (okoli 1800) in Listina Pilatove ustanove (1700). SUHODOLČANOVA SOBA Spominska soba je bila svečano odprta ob 70-letnici rojstva znanega mladinskega pisatelja in sopobudnika kulturne akcije bralnih značk Leopolda Suhodolčana (1928-1980). V vitrinah so zbrane vse domače izdaje njegovih del, ponatisi in dosegljivi prevodi v petnajstih jezikih (tudi v kitajščini). Družinske fotografije predstavljajo izsek iz najznačilnejših življenjskih obdobij. Literarni junaki Suhodolčanovih del so zaživeli v originalnih ilustracijah Marjance Jemec-Božič (Hi, konjiček) in Jelke Reichman (Dvanajst slonov). Pisateljevo slikarsko ustvarjanje prikazuje akvarel. Tu je še izbor najpomembnejših nagrad in priznanj. (5) Z vsemi zbirkami v okviru Domoznanskega oddelka skušamo dokumentirati naš čas in prostor za vse sedanje in prihodnje rodove, ki bodo želeli in si želijo pridobivati znanje o svojih krajih, ljudeh in običajih. Viri: a) MrdavšičJanez: Koroška osrednja knjižnica dr. Franc Sušnik Ravne na Koroškem. Ravne na Koroškem, 1989. (2) Kotnik-Verčko Majda: Posebne naloge Koroške osrednje knjižnice, 2001. Tipkopis. (3) Glavan Mihael: Dalmatinova Biblija in Slovenci. Ljubljana, 1994. (4) Ref. 2. (5) Kodrin Miran & Majda Kotnik-Verčko: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem : 50 let, 1999 KNJIŽICA - DOM KIILT11E SEZNAM KULTURNIH PRIREDITEV, LITERARNIH VEČEROV IN DRUGIH ORLIK DELA Z DRALCI Komentirane velike razstave, manjše priložnostne razstave v vitrinah, stalna tekoča razstava knjižnih novosti in druge prireditve, ki popularizirajo skrb za dobro in potrebno knjigo, so pri nas že ustaljene oblike vzgojnega dela in pridobivanja bralcev - uporabnikov knjižnega gradiva. Ob IV. koroškem festivalu v Slovenj Gradcu smo pripravili veliko razstavo o Prežihovem Vorancu. V dragoceno pomoč nam je bila založba Mladinska knjiga iz Ljubljane, ki je iz svojih arhivov posodila ves tiskarski material. Razstava sodobne slovenske knjige in periodike; Prešernov večer; razstava knjižnih novitet; razstava knjig ob V. koroškem festivalu in Koroškem kulturnem tednu; Prešernove Poezije ob 150-letnici pesnikovega rojstva (literarni večer). Sodelovanje pri proslavi Prežihovega večera; razstava sodobnega tiska v Šentanelu nad Prevaljami; velika knjižna razstava ob 400-letnici prve slovenske knjige; stalna razstava novitet. Posvet knjižničarjev okraja Slovenj Gradec (predavala sta naša knjižničarja - Marija Osojnik Zgodovina knjižnic od prvih začetkov do danes in notranja ureditev knjižnic ter Franci Paradiž Delo knjižničarja z bralcem, nabavna politika in bolezni ter restavriranje knjig); razstava periodike ob VII. koroškem festivalu in Koroškem kulturnem tednu; sodelovanje na tednu koroških študentov. V okviru Mladinske ljudske univerze so bila štiri predavanja: Franci Paradiž Pomen in naloge Mladinske ljudske univerze; prof. Štefan Barbič Vrednost literarne izobrazbe; prof. Jože Lep Zvezdoslovje; prof. Avgust Černetič Morala socialističnega človeka. Enodnevni tečaj knjižničarjev okraja Slovenj Gradec - predavala sta prof. Štefan Barbarič Vrednost literarne izobrazbe in Marija Suhodolčan Knjižni pregled 1952 in ocena posameznih del glede na izobrazbeno vrednost; za praznik republike smo odprli nove prostore knjižnice. Štiri predavanja Mladinske ljudske univerze: dr. Franc Sušnik Značaj; prof. Avgust Černetič Izvor in razvoj religije; Vladimir Sokolov Telekomunikacije; prof. Štefan Rous Gospodarstvo Jugoslavije. Seminar za knjižničarje ljudskih knjižnic; stalna razstava novih knjig in periodike v izložbenem oknu trgovskega podjetja na Ravnah. Stalna razstava tiskov v avli in na hodniku gradu. Svečano smo odprli Prežihovo sobo; stalna razstava novitet v avli in na hodniku gradu. Štirje bralni večeri iz sodobne književnosti; stalna razstava tiskov v avli in na hodniku gradu. Razstava tiskov in periodike ob raznih priložnostih v vitrinah na grajskem stopnišču. Razstava novih knjig in periodike v vitrinah na grajskem stopnišču. Ob mesecu tehnike smo v bralnicah razgrnili razstavo tehnične literature; seminar iz medicine dela; zborovanje članov predmetnih aktivov Mežiške, zgornje Dravske in Mislinjske doline; stalna razstava knjižnih novitet in periodike v vitrinah na stopnišču gradu. Ustanovni občni zbor podružnice Društva biblio-tekarjev Slovenije za Mežiško, zgornjo Dravsko in Mislinjsko dolino; stalna razstava knjižnih novitet; zborovanje članov predmetnih aktivov Mežiške, zgornje Dravske in Mislinjske doline; ob mesecu tehnike smo v sodelovanju z Železarno Ravne pripravili razstavo Tehnična literatura. Stalna razstava knjižnih novosti in periodike v vitrinah na stopnišču. Stalna razstava novih knjig in časopisov; sprejem študijskih skupin in književnikov. Razstava literature o urbanizmu in arhitekturi; razstava rokopisov ob zborovanju slavistov; spominska razstava ob smrti Franca Ksaverja Meška, Karla Doberška in Avgusta Kuharja; stalna razstava novitet. Slovenske knjižne novosti ob zborovanju slavistov štirih koroških občin; razstava knjig, ki so jih dijaki brali za pridobitev bralne značke, in razstava Prežihovih pisem; razstava jugoslovanskih časopisov ob obisku maturantov slovenske gimnazije v Celovcu (ob dvajsetletnici gimnazije je le-ta pripravila razstavo spominskega gradiva o šoli v svojih prostorih, knjižnica pa razstavo spominskega gradiva); stalna razstava knjižnih novosti v vitrinah. Obisk književnikov ob podelitvi Prežihovih značk; predavanje dr. Iva Šegula Kako vodim šolo - na seminarju Zavoda za prosvetno pedagoško službo Dravograd; odkritje Prežihovega spomenika v parku z ogledom knjižnice in razstava del Draga Tršarja. Ob zborovanju slovenskih knjižničarjev smo razstavili Prežihova pisma od leta 1912 do 1948; Mežiška dolina med NOB - razgrnili smo tiske o narodnoosvobodilni vojni v Mežiški dolini; razstave knjižničnih novosti; tiski vseh narodnih jezikov evropske SSSR. Novejša slovenska literatura - razstava ob slovenjgraškem seminarju za avstrijske učitelje na dvojezičnih koroških šolah; Češka in slovaška književnost v izvirnikih in prevodih; razstava Buklce rajmov, "ki jih je naredov Andrej Šuster Drabosnjak, en poredn pavr v Korotane" - ob 200-letnici njegovega rojstva, sodeloval je Slovenski etnografski muzej z razstavo Slovensko ljudsko slovstvo; razstava Cankarjevih del, združena z večerom Cankarjeve besede; razstava Šentjanski tabor ob 50-letnici Šentjanskega tabora. Razstava ob 50-letnici KPJ - prvi ravenski komunisti; koncert godalnega kvarteta iz Zdara; razstava Janežičevih del in simpozij ob 100-letnici smrti ter pogovor o slovenskem knjižničarstvu; zborovanje Društva prijateljev zamejskih Slovencev. Opomnja Prežihovega spomina ob dvajsetletnici njegove smrti; seminar koroških učiteljev; koncert ob 50-letnici koroškega plebiscita; recital Štirideset minut koroške slovenske poezije; razstava 350 let železarstva Mežiške doline v dokumentih - ob tej priložnosti sta izšla Vodnik po študijski knjižnici in Vodnik po Delavskem muzeju; razstava Celovške publikacije ob 10. oktobru 1970. Razstava z naslovom Slovenske knjige; razstavo smo ponovili v Pliberku (14. marca 1971); razstava Pesnice in pisateljice v slovenski literaturi; seminar za slovenske koroške knjižničarje; literarno srečanje ravenske in viške gimnazije; Marko Pemhart - razstava ob stoletnici slikarjeve smrti; Koroški Bukovniki in vižarji - razstava je bila posvečena 70-letnici Blaža Mavrela; razstava Koroški slovenski periodični tisk. Razstava najnovejših v Sloveniji natisnjenih knjig; literarni večer ob kulturnem prazniku; predavanje dr. Franca Sušnika Krščanski kulturni zvezi ob začetku poslovanja slovenske potujoče knjižnice na Koroškem; razstava ob letu knjige 1972 z naslovom 400 slovenskih časnikov in časopisov; razstava fotografij ob dnevu mladosti; prireditev Ura slovenske lepe besede; razstava Koroška krajina v literaturi. Solistični koncert Acija Bertoncelj a; srečanje s pisatelji ob podelitvi Prežihovih značk; razstava Pesniške zbirke 1971-1972; koncert godalnega kvarteta Vilano iz Poljske; spominska razstava ob 30-letnici mučeniške smrti koroških selskih žrtev; koncert slovenskega tria Bertoncelj-Bravničar-Škrj anc; tiskovna konferenca DZS in Kulturne skupnosti Ravne ob izidu 9. knjige Zbranih del Prežihovega Voranca; razgovor o likovni umetnosti s prof. Marjanom Tršarjem; solistični koncert Dubravke Tomšič Srebotnjak; razstava ob 80-letnici Prežihovega Voranca; seminar za zamejske koroške knjižničarje; stalna razstava novitet. Taras Kermauner je predaval o sodobni slovenski prozi; predavanje Arhivsko gradivo in njegovo varstvo; spominska razstava ob deseti obletnici smrti Avgusta Kuharja; razstava del Franca Ksaverja Meška ob stoletnici rojstva; literarni večer z Jankom Messnerjem. Razstava družboslovne literature; razstava ob 30-letnici osvoboditve; razstava ob tridesetletnici ravenske gimnazije; Prežihov Voranc - Izvirna dela in prevodi; 26 priložnostnih razstav v vitrinah. 49 45 Obisk predsednika predsedstva SR Makedonije Stavreva v knjižnici, 1986 46 Poimenovanje knjižnice po dr. Francu Sušniku, 1983 47 Tiskovna konferenca ob izidu Prežihovega albuma. Gostje: dr. Jože Pogačnik, dr. Helga Glušič, Stanislava Koruza, dr. Jože Koruza in Andreja Kmecl -glavna urednica, 1983 48 Otvoritev razstave 35 let Koroške osrednje knjižnice dr. Franc Sušnik. Gost Pavle Žaucer - Matjaž, 1984 49 Simpozij ob 1 OO-letnici rojstva Prežihovega Voranca. Delovno predsedstvo: dr. Zinka Zorko, Janez Mrduvšič in dr. Jože Pogačnik, 1993 50 Simpozij ob 100-letnici rojstva Prežihovega Voranca. Govor Sergeja Pelhana, ministra za kulturo, 1993 31 Simpozij ob 100-letnici rojstva Prežihovega Voranca. Janez Mrdavšič in Ciril Zlobec v knjižnici, 1993 32 Simpozij ob 100-letnici rojstva Prežihovega Voranca. Janez Mrdavšič in Drago Druškovič, 1993 33 Simpozij ob 100-letnici rojstva Prežihovega Voranca. Ravnatelj knjižnice, Janez Mrdavšič in dr. Prane Zadravec, 1993 34 Predstavitev zbornika ob 100-letnici rojstva dr. Franca Sušnika, 1998 Razstava ob obletnici smrti Prežihovega Voranca; jji___J razstava Ivan Cankar ob stoletnici rojstva; otvoritev in ogled marksistične bralnice; Eniga koro-tanskega pavra Drabosnjaka razstava ob 150-letnici smrti koroškega bukovnika Andreja Drabosnjaka; razstava Koroški Slovenci v boju za svoje pravice; 20 priložnostnih razstav v vitrinah. Prešernov dan - slovenski kulturni praznik; koncert mešanega pevskega zbora KPD Prežihov Voranc; razstava Tito na Ravnah; svečana otvoritev Vorančeve poti in izdaja vodnika po Vorančevi poti; obisk Tita v Sloveniji - 30 predvajanj kratkega filma, povezanega z ogledom knjižnice, delavskega muzeja in likovnega salona; razstava knjig o Titu; izbor tiskov ustvarjalcev koroške krajine in tiski o njej; posvetovanje o vlogi šolskih in splošnoizobraževalnih knjižnic; srečanje in pogovor s pisateljema Leopoldom Suhodolčanom in Janezom Mrdavšičem v Stroj nski Reki in Šentanelu; srečanje s pesnikom Andrejem Kokotom; razstava hrvaških knjig za šole; Slovar hrvaškega in srbskega jezika je dobil Avnojevo nagrado za leto 1977; stalna razstava novitet; 17 priložnostnih razstav v vitrinah na hodniku. [L^X Recital ob 100-letnici Otona Župančiča; knjižna razstava ob stoletnici rojstva Otona Župančiča; Prešeren v slovenskih izdajah; razstava Vorančevih del, prevodov in rokopisov; razstava Hrvaška in srbska literatura; razstava družboslovne literature ter periodičnih in knjižnih izdaj ob slovenskih kongresih ZK; pohod po Vorančevi poti; tiski o koroški krajini; mladinski periodični tisk bratskih in pobratenih občin; spominska razstava ob 85-letnici rojstva Prežihovega Voranca; Šport združuje mlade; Jugoslavija - kako lepa in bogata je naša domovina - razstava knjig; Milka Hartman iz Libuč - letni časi v pesmi in podobi; razstava ob osemdesetletnici dr. Franca Sušnika; razstava knjig Državne založbe Slovenije; predavanje prof. Janka Messnerja ob 150-letnici rojstva Antona Janežiča; spominska razstava Antona Janežiča; stalna razstava novitet; 10 priložnostnih razstav v vitrinah na hodniku. Razstava Sto let poetov naših dolg od Prešerna do Župančiča in do novega roda; predavanje dr. Borisa Paternuja Poglavje iz moderne slovenske lirike; predstavitev Vorančeve poti v besedi in sliki; v počastitev odhoda štafete mladosti z Raven je bil v matični knjižnici na voljo celodnevni ogled Prežihove spominske sobe in razstava Tito - mladina; prodajna razstava knjig Pomurske založbe; prodajna razstava knjig Mladinske knjige; Vorančeve slavnosti; razstava Srečanje s Prežihom; stalna razstava novitet; 19 priložnostnih razstav v avli. Knjižnični in muzejski delavci smo priskrbeli in izbrali (ob strokovni pomoči zunanjih sodelavcev) opremo za Prežihovo bajto. Najnujnejše informacije o Prežihovi bajti in spomeniku smo podali v informativni zloženki. Bili smo spremljevalci slovenskih pisateljev, udeležencev literarnega večera v Kotljah. Vse prispevke, prebrane na literarnem večeru, smo posneli na magnetofonski trak za našo fonoteko. Knjižnični delavci smo bili tudi avtorji koreferatov na VII. sklicu Plenuma kulturnih delavcev osvobodilne fronte slovenskega naroda, in sicer: Alojz Krivograd Prežihovo politično delovanje od leta 1920-1930; Marija Kuhar - Prežihinja in Janez Mrdavšič Utrinki iz spominov Marije Kuhar - Prežihinje; Miroslav Osojnik Dolg dežele Vorancu. Dr. Franc Sušnik je na plenumu predstavil koroške koreferente. Pogovor s pisateljem Smiljanom Rozmanom; komentirana razstava slovenske mladinske književnosti; razstava ob otvoritvi Pionirske knjižnice Leopolda Suhodolčana; 29 priložnostnih in 6 spominskih razstav v vitrinah na hodniku. Voračeva pot v besedi in sliki, prireditev je zajela celo Mežiško dolino, saj smo hotuljske postaje Prežihovega življenja kar 14-krat predstavili domačim obiskovalcem in 4-krat gostom. Pisatelj Ivo Zorman je predaval o Leopoldu Suhodolčanu; Vorančevo pot smo v besedi in sliki predstavili udeležencem II. srečanja mladine obmejnih OK ZSMS in krajevnih združenj Zveze slovenske mladine; literarno srečanje s pisatelji iz pobratene občine Varvarin; ob 40-letnici OF smo pripravili komentirano razstavo literature na Slovenskem; razstava rokopisov koroških avtorjev in faksimiliranih izdaj pomembnejših del slovenske književnosti; pripravili smo 33 spominskih in 14 priložnostnih razstav. Razstava slovenske povojne literature na Koroškem; predavanje dr. Matjaža Kmecla o slovenski povojni književnosti na Koroškem; predstavitev Bibliografije Karla Prušnika - Gašperja in Bibliografije Vestnika koroških partizanov; razstava o življenju in delu Karla Prušnika - Gašperja; razstava ob tridesetletnici Koroškega fužinarja; razstava Strojna in Strojanci; sklepna prireditev ob mesecu knjige in podelitev knjižnih nagrad; razstava slovenske povojne humoristične in satirične literature; 13 spominskih in 18 priložnostnih razstav. Razstava z naslovom Marksistična misel; predavanje o pobratenih občinah Čačak, Pro-bištip in Varvarin; razgovor z Dragom Dmškovičem, urednikom Prežihovih zbranih del; razstava Primerki iz prispevka Koroške osrednje knjižnice raziskovalni dejavnosti; akcija Iščemo zvestega bralca; v avli Koroške osrednje knjižnice je bilo 8 priložnostnih in 10 spominskih razstav. Razstava Knjižne novosti slovenskih založb; seminar mentorjev Gašperjeve bralne značke; predstavitev knjižne zbirke Hram; razstava o petintridesetih letih razvoja Koroške osrednje knjižnice; predstavitev dveh pomembnih del koroških avtorjev: dr. Franc Sušnik Poglavja iz svetovne književnosti in dr. Luka Sienčnik Koroški Slovenci v boju za svojo šolo; 8 pravljičnih ur; 29 skupin smo uvedli v delo knjižnice; 6? skupinam smo predstavili knjižnico in Mežiško dolino; organizirali smo 14 priložnostnih in 9 spominskih razstav v avli knjižnice. Izbor slovenske lirike zadnjih deset let in koroška pesniška žetev 1975-1985; spominska razstava ob peti obletnici smrti Leopolda Suhodolčana; predstavitev Bibliografije NOB in fašističnega nasilja na Koroškem; ob mesecu knjige '85 je Koroška osrednja knjižnica z Društvom koroških knjižničarjev, Komisijo za kulturo konference 00 ZSS Železarne Ravne na Koroškem in Zvezo kulturnih organizacij Ravne pripravila sklepno prireditev s programom: srečanje s slovenskim pisateljem Milošem Mikelnom; beseda zvestim bralcem s podelitvijo priznanj; o bralnih akcijah v ravenski železarni in podelitev priznanj bralcem - železarjem in ogled knjižne razstave Izbor iz povojne slovenske dramatike; 7 pravljičnih ur; 29 skupin smo uvedli v delo knjižnice; 73 skupinam smo predstavili knjižnico in Mežiško dolino; pripravili smo 9 priložnostnih in 14 spominskih razstav. Razstava Trubar in njegovi - slovenski protestantski pisci; za kulturna srečanja na Uršlji gori je knjižnica pripravila zanimivo slikovno in fotografsko razstavo Življenjske poti, delo in povezanost z Uršljo goro treh velikih koroških mož: Prežihovega Voranca, Leopolda Suhodolčana in dr. Franca Sušnika; srečanje s slovenskim pesnikom in igralcem Tonetom Kuntnerjem; srečanje z avtorjema knjige Koroško partizansko zdravstvo Marjanom Linasijem in Antonom Ikovcem; recital violinista Volodje Balžalor-skega; pregledna razstava knjižnih del ustvarjalnih dijakov ravenske gimnazije; predstavitev zbornika Med Peco in Pohorjem III.; ob koroškem turističnem tednu smo pripravili razstavo Črna in Črnjani; literarni večer makedonskega pesnika Stojana Tarapuze; razstava Makedonska književnost s polic Koroške osrednje knjižnice; srečanje z etnologinjo dr. Marijo Makarovič; 17 pravljičnih ur; 34 skupin smo uvedli v delo knjižnice; 60 skupinam smo predstavili knjižnico in Mežiško dolino; pripravili smo 16 priložnostnih in 10 spominskih razstav. Razstava knjižne novosti slovenskih avtorjev; razstava fotografij in dokumentov Tito - Ravne - Tito; sprejem delegacije pobratenih občin; razstava Petdeset let Komunistične partije Slovenije; razstava Vuk Stefanovič Karadžič (1787-1864); sklepna prireditev meseca knjige '87 - srečanje in pogovor z Jankom Messnerjem; srečanje literatov SOZD Slovenske železarne; predavanje profesorja Janeza Rotarja; 11 pravljičnih ur; 46 skupin smo uvedli v delo knjižnice; 57 skupinam smo predstavili knjižnico in Mežiško dolino; v avli knjižnice je bilo 9 priložnostnih in 12 spominskih razstav. Bila sta dva strokovna posveta z naslovom Posvet vodij občinskih matičnih knjižnic koroške krajine o matičnosti in Področni posvet vodij splošnoizobraževalnih knjižnic o knjižničnoinformacijskem sistemu v SFRJ, realizaciji pogojev za matičnost in računalniški tehnologiji v knjižnicah. Redna letna konferenca Slavističnega društva: naravoslovni dan z dijaki SŠ TNPU Ravne na Koroškem; razstava Matjaž in Koroška; sklepna prireditev meseca knjige; bilo je 7 priložnostnih in 6 spominskih razstav, 5 pravljičnih ur; 50 predstav slovenskih filmov na videokasetah. Predavanje dr. Janka Pleterskega; odprli smo izposojevališče s prostim pristopom in odkrili Batičevi plastiki Mecen in S knjigo; predstavili smo pesniško zbirko Bena Zagrnika Raztreščeni začarani krog; srečanje in pogovor s pesnikom Kajetanom Kovičem; 15 pravljičnih ur; 39 predstav slovenskih filmov na videokasetah; nagradni natečaj "Bral-a sem..."; 6 skupin smo uvajali v delo knjižnice; 29 skupinam smo predstavili knjižnico in celotno Mežiško dolino; mesec knjige; bilo je 11 priložnostnih in 12 spominskih razstav. 6> d 55 Otvoritev razstave ob 100-letnici rojstva dr. Franca Sušnika. Recitatorji Gimnazije Ravne, 1998 56 Predstavitev zbornika ob 100-letnici rojstva dr. Franca Sušnika. Sinova Janko in Tone, 1998 57 Otvoritev spominske sobe Leopolda Suhodolčana. Marija Suhodolčan in ravnateljica Majda Kotnik-Verčko, 1998 58 Ustvarjalnost bratov Kuhar. Prireditev ob 50-letnici Prežihove smrti. Gostje: dr. Bernard Rajh, dr. Mirko Križman, dr. Zinka Zorko, dr. Jože Pogačnik in Janez Mrdavšič, 2000 59 Igrivi svet Leopolda in Primoža Suhodolčana. Predavanje dr. Igorja Sakside ob Prežihovih dnevih, 2000. 60 Ustvarjalnost bratov Kuhar Prireditev ob 50-letnici Prežihove smrti Gosta: Majda Širca, državna sekretarka Ministrstva za kulturo, in Ciril Zlobec, predstavnik Društva slovenskih pisateljev, 2000 61 Otvoritev razstave Mejniki slovenske gledališke zgodovine. Razstavo je odprl direktor Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina, 2001 Pogovor in srečanje s pesnikom Ervinom Fritzem; predstavil se je pesnik in akademik Ciril Zlobec; spominski večer o Hermanu Voglu; predstavitev dvanajste knjige Zbranih del Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca; predstavitev knjižnega prvenca Silvije Borovnik Strašljivke; organizirali smo otvoritev razstave in predstavitev knjige: Dr. Petra Fister j a Arhitektura Žile, Roža, Podjune; predstavitev knjige Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini; 6 pravljičnih ur; 20 predstav slovenskih filmov na videokasetah; nagradni natečaj; 6 skupin smo uvedli v delo knjižnice; 72 skupinam smo predstavilo knjižnico in Mežiško dolino; bilo je 17 priložnostnih in 9 spominskih razstav. Koncertni večer uglasbene poezije Franceta Prešerna, ki ga je izvedla gledališka igralka in pevka Jerca Mrzel; literarni večer, na katerem so brali svoja dela Marijan Mauko, Milena Cigler, Slavka Dragolič in Rudi Mlinar; razstava ob mesecu knjige; France Pibernik in Kajetan Kovič sta spregovorila o življenju in delu Franceta Balantiča; literarno-likovni natečaj; 5 pravljičnih ur; 37 predstav slovenskih filmov na videokasetah; mesec knjige; 17 skupin smo uvedli v delo knjižnice; 56 skupinam smo predstavili knjižnico in Mežiško dolino; pripravili smo 16 priložnostnih in 4 spominske razstave. knjižni kviz; 19 skupinam smo predvajali slovenske filme na videokasetah; 6 pravljičnih ur; mesec knjige; 19 skupin smo uvedli v delo knjižnice; 77 skupinam smo predstavili knjižnico in Mežiško dolino; bilo je 11 priložnostnih in 6 spominskih razstav. Pogovor s Primožem Suhodolčanom; predstavitev zbornika Naj ptica poje; srečanje s Kajuhovim (1987) in Kresnikovim (1992) nagrajencem, pisateljem in pesnikom Ferijem Lainščkom, odlomke iz njegovih del je bral igralec Milivoj Roš; pripravili smo 22. srečanje mladih pesnikov in pisateljev koroške in celjske regije in pogovor s predstavnikom žirije, publicistom in pisateljem Zdenkom Kodričem; predstavitev knjig dr. Franca Sušnika Koroški zapisi in Toneta Sušnika Življenje in delo dr. Franca Sušnika; Center za socialno delo, društvo rejnic in rejnikov ter člani študijskega krožka so v naših prostorih organizirali predpraznični večer s svojimi rejenci in rejniki ter pripravili razstavo Praznični december v Mežiški dolini; razstava o življenju in delu pisatelja Franca Ksaverja Meška; predstavili smo knjigo domačina Milana Vošanka z naslovom Na poteh med gorami in razstavili nekaj njegovih likovnih del; literarno-likovni natečaj; mednarodni knjižni kviz; mesec knjige; 20 skupinam smo predvajali slovenske filme na videokasetah; 9 pravljičnih ur; organizirali smo 5 priložnostnih in 22 spominskih razstav. fttm Preselili smo hotuljsko knjižnico v nove ustre--—znejše prostore in dopolnili knjižnično opremo; razstava Koroška zamejska literatura po letu 1945; predstavitev knjige Občina Ravne na Koroškem etnologinje Karle Oder; literarno-likovni natečaj na temo "Hodil po zemlji sem naši"; razstava bratskih Mohorjevih družb iz Celovca, Gorice in Celja; predavanje akademika Jožeta Pogačnika; bilo je 30 okroglih miz in raznih srečanj; 5 pravljičnih ur; knjižni kviz; 38 skupinam smo predvajali slovenske filme na videokasetah; mesec knjige; 17 skupin smo uvedli v delo knjižnice; 62 skupinam smo predstavili knjižnico in Mežiško dolino; organizirali smo 10 priložnostnih in 2 spominski razstavi. iWYA\ Postavitev knjige Miloša Mikelna Veliki voz; srečanje s Primožem Suhodolčanom; tiskovna konferenca ob izidu monografije Mežiška dolina; razstava z naslovom Kotlje Prežihovega otroštva in mladosti; v okviru 100-letnice rojstva Prežihovega Voranca je izšel zbornik prispevkov s simpozija, ki je potekal 16. in 17. septembra na Rimskem Vrelcu v Kotljah; pripravili smo literarno-likovni natečaj; srečanje z ustvarjalci pesniške zbirke Pesmi štirih; . p.ntA Literarno srečanje s pisateljico Kristino Brenk in predsednikom bralnih značk Jožetom Zupanom; razstava o zadnjih bojih na Poljani; literarni večer z Borisom A. Novakom; literarni večer z Berto Bojetu; predavanje in ogled diapozitivov Simona Kravanje; prevzeli smo organizacijo mednarodnega knjižnega kviza in organizirali literarno-likovni natečaj ob mesecu knjige; večer z dr. Zinko Zorko; predstavitev mladih koroških glasbenikov na božično-novoletnem koncertu; 35 pravljičnih ur; 10 video ur; 8 delavnic; mednarodni knjižni kviz; literarno-likovni natečaj; Moja naj ljubša knjiga; 3 skupine smo uvajali v delo knjižnice; 80 skupinam smo predstavili knjižnico in Mežiško dolino; organizirali smo 14 priložnostnih in 6 spominskih razstav. Potopisno predavanje mag. Dragana Potočnika; uvajalni tečaj - uporaba servisov Internet in predstavitev HTML; razstava Literarni ustvarjalci koroške krajine; predstavitev knjige dr. Vekoslava Grmiča; literarni večer z Zvonkom Robarjem; organizacija in aktivnosti pri praznovanju svetovnega dneva knjige; strokovno predavanje mag. Melite Ambrožič; literarni večer s Silvijo Borovnik; razstava o Leopoldu Suhodolčanu; predstavitev knjige dr. Zdenke Zalokar-Divjak; javni nastop maturantov glasbene in baletne šole iz Maribora; predstavitev pesniške zbirke Ivana Hamuna; predstavitev romana Sledi preklanih sivin Ignaca Kamenika; večer s Francem Tretjakom; predstavitev pesniške zbirke Bile Matjaža Pikala; literarno-likovni natečaj ob mesecu knjige; 75 pravljičnih ur; 8 video ur; 8 delavnic; mednarodni knjižni kviz; razstava na temo Zdravje; Moja naj ljubša knjiga; organizirali smo 18 priložnostnih in 5 spominskih razstav. Literarni večer s Primožem Suhodolčanom; predstavitev knjige Mihaela Lotriča; knjigo Antona Vogrinca Nostra maxima culpa je predstavil dr. Vekoslav Grmič; predavanje dr. Janka Sušnika o svojem očetu dr. Francu Sušniku; predstavitev romana Skozi soteske prof. Janeza Mrdavšiča, literarni večer s pisateljico Barico Smole; predstavitev pesniške zbirke Gola in sama Aleksandre Stermec; literarno-likovni natečaj ob mesecu knjige; razstava na temo Otroci -vrstniki - nasilje; mednarodni knjižni kviz; 78 pravljičnih ur; 3 video ure; 8 delavnic; moja naj ljubša knjiga; 12 skupin smo uvedli v delo knjižnice; 53 skupinam smo predstavili knjižnico in Mežiško dolino; organizirali smo 9 priložnostnih in 3 spominske razstave. Razstava 750 let Ravne na Koroškem; literarni večer s Tatjano Strmčnik; razstava ob 120-letnici rojstva Otona Župančiča; razstava ob 230-letnici rojstva Andreja Šusterja Drabosnjaka; predstavitev pesnice in lončarke Ifigenije Zagoričnik; otvoritev spominske sobe Leopolda Suhodolčana; ob 100-letnici rojstva dr. Franca Sušnika je knjižnica izdala in predstavila Sušnikov zbornik in pripravila razstavo o Sušnikovem življenju in delu; slovenski knjižni kviz; razstava Najlepše otroške knjige; 64 pravljičnih ur; 13 video ur; 17 delavnic; knjiga meseca; 8 skupin smo uvedli v delo knjižnice; 93 skupinam smo predstavili knjižnico in Mežiško dolino; organizirali smo 8 priložnostnih in 5 spominskih razstav. Predstavitev knjige Mirjam Senica; razstava ob 150-obletnici smrti Franceta Prešerna; razstava Andersenovih pravljic; razstava knjig, napisanih v danskem jeziku; urbanistična delavnica in razstava o novi stanovanjski zazidavi Dobji Dvor II; ob deseti obletnici smrti Hermana Vogla smo izdali knjigo izbranih pesmi z naslovom V pajčevini spomina; predstavitev knjige dr. Rajka Vuteja; odprli smo na novo opremljene in sodobne prostore knjižnice v Kotljah; 81 pravljičnih ur; slovenski knjižni kviz; naj knjiga; 16 skupin si je ogledalo Pionirsko knjižnico Leopolda Suhodolčana; 9 skupin osnovnošolcev smo uvedli v delo knjižnice; 82 skupinam smo predstavili knjižnico in Mežiško dolino; organizirali smo 12 priložnostnih in 3 spominske razstave. Koncert študentov Akademije za glasbo; Prežihovi dnevi 2000 - prireditve ob petdesetletnici smrti Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca: razstava male figuralne keramike Nataše Prestop razstava Bojana Golije Prežihov ciklus, simpozij Ustvarjalnost bratov Kuhar, predavanja O koroški literaturi in Knjižne presoje; koncert študentke Akademije za glasbo; predstavitev Bibliografije Leopolda Suhodolčana; razstava Lik Antona Martina Slomška; literarni večer z zamejskimi avtorji; predstavitev knjige Bojana Jusa; razstava likovnih del z naslovom Klub brezposelnih brezposelnim; razstava Lepota in bogastvo finskih knjižnic; teden vseživljenjskega učenja; dan odprtih vrat slovenske kulture; 68 pravljičnih ur; 10 video ur; 13 delavnic; 3 razstave za otroke; slovenski dnevi knjige; 18 skupin je obiskalo Pionirsko knjižnico Leopolda Suhodolčana; 85 skupinam smo predstavili knjižnico in Mežiško dolino; slovenski knjižni kviz; 9 priložnostnih in 4 spominske razstave. e 64 67 »lire lepe slovenske besede« 62 Predstavitev knjig dr. Franca Sušnika in dr. Luke Sienčnika. Od leve: Herman Vogel, Luka Sienčnik, Bogo Grafenauer in Tone Sušnik, 1984 63 Sklepna prireditev Mesec knjige 1987. Gost Janko Messner, 1987 64 Literarni večer Pesmi štirih ob mesecu knjige. Od leve: Tone Pavček, Janez Menart, Ciril Zlobec, Kajetan Kovič, 1993 65 Srečanje s pisateljem Ferijem Lainščkom, 1994 66 Bojan Golija: Prežihov ciklus. Nastop Mitje Šipka v vlogi Svetnečega Gašperja v Likovnem salonu, 2000 67 Literarni večer z Berto Bojetu, 1995 68 Nastop skupine Matjaža Pikala Autodafe v Likovnem salonu, 2000 69 Knjižne presoje. Pogovor o knjigah vodijo Tone Turičnik, dr. Barbara Simoniti in mag. Vinko Ošlak, 2000 7 0 Predstavitev knjige Janeza Mrdavšiča Skozi soteske, Marija Suhodolčan-Dolenc Simona Šuler Pandev BIBLIOGRAFIJE, SESTAVLJENE V STLBIJSKI KNJIŽNICI -KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI DR. FRANCA SUŠNIKA RAVNE NA KOROŠKEM OSEBNE BIBLIOGRAFIJE GOLOB FRANJO Bibliografija Franja Goloba. Sestavila Marija Suhodolčan. - Koroški fužinar 1973 št. 1 str. 22. Od leta 1938 do 1972. KOLAR MARJAN Bibliografija Marjana Kolarja / sestavila Marija Suhodolčan. - Ravne na Koroškem: Koroška osrednja knjižnica, 1983. - 100 f. ; 30 cm. Strojep. avtogr. Od leta 1951 do septembra 1983. [Obsega 347 bibliografskih enot.] Str. 2 : Janez Mrdavšič: Spremna beseda. Pregled: I. Izvirna dela. 1. Samostojni tiski. 2. Igre. - II. Prispevki v časopisju, zbornikih in knjigah. 1. Leposlovni prispevki in prevodi. 2. Razni drugi prispevki. - Kraji. -Železarna. - Kultura in umetnost (likovna, glasbena, gledališka, filmska). - Jezikoslovje in književnost. - Prispevki o ljudeh. - Razno (spominski članki, poročila o publikacijah, potopisi in drugo). - III. Uredniško delo, prevodi, povzetki. - IV. Prispevki o Marjanu Kolarju. - V. Kazala. KUHAR AVGUST Bibliografija Avgusta Kuharja. Sestavila Marija Suhodolčan. - (1906-1964). Ravne na Koroškem, 1974. - 21 f. ; 30 cm. Strojep. avtogr. KUHAR LOVRO - PREŽIHOV VORANC Koroška osrednja knjižnica dr. Franc Sušnik Ravne na Koroškem. Knjige in prispevki ob 90-letnici rojstva Prežihovega Voranca. Sestavila Marija Suhodolčan. - Koroški fužinar 1984 št. 1 str. 44-46. Odleta 1982 do 1983. Pregled: 1. Knjige in prevodi Prežihovega Voranca. 2. Knjige o Prežihovem Vorancu. 3. Prispevki o Prežihovem Vorancu v časopisju in drugem tisku. MAVREL BLAŽ Bibliografija Blaža Mavrela. Sestavila Marija Suhodolčan. - Ravne na Koroškem, 1982. - 3 f. ; 30 cm. Strojep. avtogr. PRUŠNIK KAREL - GAŠPER Bibliografija Karla Prusnika - Gašperja / sestavila Marija Suhodolčan. - Ravne na Koroškem: Koroška osrednja knjižnica - Študijska knjižnica, 1982. - 94 f. ; 31 cm. Strojep. avtogr. Od leta 1944 do decembra 1981. [Obsega 715 bibliografskih enot.] Bibliografija Karla Prusnika - Gašperja. Bibliografija Vestnika koroških partizanov / sestavila Marija Suhodolčan. - Ljubljana: Osrednji odbor koroških partizanov Ljubljana v sodelovanju s Koroško osrednjo knjižnico -Študijsko knjižnico, 1982. - 251 f. ; 29 cm. Izšlo v: Vestnik koroških partizanov - posebna številka I. Let. XVI. 1982 str. 5-103. Od leta 1944 do decembra 1981. [Obsega 717 bibliografskih enot.] Str. 5-6: Pavle Žaucer - Matjaž: Spremna beseda. Pregled: L Samostojni tiski. - II. Prispevki v časopisju, zbornikih in knjigah. 1. Prispevki o narodnoosvobodilnem boju, o Zvezi koroških partizanov, o koroškem narodnostnem vprašanju. 2. Prispevki o ljudeh. 3. Prispevki o lovstvu. - III. 0 Karlu Prusniku - Gašperju so pisali. - IV. Kazala. Poročila: Janko Liška, Naši razgledi 9- VI. 1982 št. 7 str. 206. - Slovenski vestnik 2. IV. 1982 št. 13 str. 5. - Slovenski vestnik 12. III. 1982 št. 10 str. 4. - Marjan Kolar, Informativni fužinar 15. IV. 1982 št. 4 str. 25. - Pavle Žaucer - Matjaž, Vestnik koroških partizanov - posebna številka 1982 str. 5-6. -Slovenski vestnik 19. III. 1982 št. 11 str. 3. - Dnevnik 13. V. 1982 št. 128 str. 6. - Miroslav Osojnik, Večer 17. III. 1982 št. 63 str. 9. - Miroslav Osojnik, Koroški fužinar 1982 št. 2 str. 7-8. - Boris Jesih, TV-15 27. V. 1982 št. 21 str. 8. - Slovenski vestnik 5. II. 1982 št. 5 str. 5. - Slovenski vestnik 12. II. št. 6 str. 8. - Slovenski vestnik 19. III. 1982 št. 11 str. 1+3. - Slovenski vestnik 26. III. 1982 št. 12 str. 3. - Miroslav Osojnik, Koroški fužinar 1982 št. 1 str. 26-27. - Miroslav Osojnik, Knjižnica 1982 št. 3-4 str. 267-268.-Jože Potočnik, TV-15 8. IV. 1982 št. 14 str. 8. - Gabrijel Jesenšek, Večer 1. II. 1982 št. 25 str. 5. -Večer 22. II. 1982 št. 43 str. 5. - Tomislav Ivič, Večer 16. III. 1982 št. 62 str. 9- - Bogomil Gerlanc, Knjiga 1982 št. 9 str. 495-496. - Tomislav Ivič, Večer 4. III. 1982 št. 52 str. 9- Bibliografija Karla Prašnika - Gašperja. A) Dopolnila in popravki 1944-1981. B) Bibliografija 1982-1984. C) Bibliografija Gašperjeve bralne značke. Sestavila Marija Suhodolčan. - Vestnik koroških partizanov -posebna številka II. Let. XIX. 1985 str. 128-152. [Obsega 143 bibliografskih enot.] Poročilo: Janko Kuster, TV-15 Nas tovariš 11. IV. 1985 št. 14 str. 7. SUHODOLČAN LEOPOLD Bibliografija del Leopolda Suhodolčana. Sestavila Marija Suhodolčan. - Koroški fužinar 1962 št. 5-7 str. 36-38. Odleta 1948 do 1962. Pregled: Samostojne publikacije. - Novele, črtice, dramatika v periodičnem tisku. - Dramatika. Radijske igre. - Dela za mladino v periodičnem tisku. - Poročila o knjigah, dramskih delih in radijskih igrah. Bibliografija Leopolda Suhodolčana / sestavila Marija Suhodolčan. - Ravne na Koroškem: Študijska knjižnica, 1980. - 81 f. ; 31 cm. Stroj ep. avtogr. Od leta 1948 do maja 1980. [Obsega 849 bibliografskih enot.] Pregled: I. Samostojni tiski. 1. Izvirna dela. A. Pripovedna dela za odrasle. B. Pripovedna dela za mladino. C. Gledališke in lutkovne igre (samostojni tiski in uprizoritve). 2. Prevodi. 3. Radijske igre in druge radijske oddaje in posnetki. 4. Televizijske igre. - II. Leposlovni prispevki in članki v časopisju, zbornikih in knjigah. 1. Leposlovni prispevki za odrasle. 2. Leposlovni prispevki za mladino. 3. Razni drugi prispevki (Kultura. Bralne značke. Družbene vede. Potopisi, Spominski članki). - III. Prevodi in priredbe del drugih avtorjev. - IV. Uredniško delo. - V 0 Leopoldu Suhodolčanu so pisali. - VI. Kazala. Poročila: Bogomil Gerlanc, Knjiga 1980 št. 11 str. 520-521. -Miroslav Osojnik, Koroški fužinar 1981 št. 2 str. 40-41. -Osojnik Miroslav, Knjižnica 1982 št. 1-2 str. 151-153. Bibliografija Leopolda Suhodolčana / sestavila Marija Suhodolčan. - Prevalje: [s. n.], 1987.-113 str. ; 31 cm [2., dopolnjena izd.]. Strojep. avtogr. Od leta 1948 do marca 1987. - [Obsega 1430 zaporednih številk.] Str. 2: Janez Mrdavšič: Spremna beseda. Pregled: L Samostojni tiski in dela. 1. Izvirna dela. A. Pripovedna dela za odrasle. B. Pripovedna dela za mladino. C. Gledališke in lutkovne igre (samostojni tiski, uprizoritve, °bjave v periodičnem tisku, igre v tipkopisih). Č. Radijske igre ~ za odrasle; za otroke; druge radijske oddaje; razni posnetki; drugih avtorjev dramatizacije in priredbe Suhodolčanovih del. D. Televizijske igre in oddaje. 2. Prevodi v druge jezike. -G. Leposlovni prispevki in članki v časopisju, zbornikih in knjigah. L Leposlovni prispevki za odrasle. 2. Leposlovni Prispevki za mladino. 3- Razni članki (Kultura. Bralne značke. Družbene vede. Šolstvo. Umetnost (likovna, glasbena, gledališka). Književnost. Potopisi. Spominski članki. - III. Prevodi in priredbe del drugih avtorjev. - IV. Uredniško delo. - V. Prispevki o Leopoldu Suhodolčanu in njegovem delu. -VI. Kazala. Poročila: Miroslav Osojnik, Koroški fužinar 1987 št. 3 str. 41. -Janez Švajncer, Delo 13. VIII. 1987 št. 186 str. 8. Bibliografija Leopolda Suhodolčana : dela za mladino / sestavila Marija Suhodolčan; [spremna beseda Janez Mrdavšič]. - Prevalje: [s. n.], 1989: - 90f. str.; 30cm. Strojep. avtogr. Odleta 1948do decembra 1989. Bibliografija Leopolda Suhodolčana. Dela za mladino. Sestavila Marija Suhodolčan. - Otrok in knjiga. Revija za vprašanja mladinske književnosti in knjižne vzgoje. Št. 29-30. Maribor, 1990 str. 96-192. Od leta 1948 do decembra 1989. [Obsega 1130 zaporednih številk.] Str. 96: Spremna beseda Janeza Mrdavšiča v 2. izdaji Bibliografije Leopolda Suhodolčana (Prevalje, 1987). Pregled: L Samostojni tiski in dela. 1. Izvirna dela. A. Pripovedna dela za mladino. B. Gledališke in lutkovne igre. C. Radijske igre. Č. Televizijske igre in oddaje. 2. Prevodi v druge jezike. - II. Leposlovni prispevki za mladino (proza, dramatika, prevodi). 2. Razni članki (Bralne značke. Vzgoja. Umetnost. Književnost). -III. Prevodi in priredbe del drugih avtorjev. - IV. Uredniško delo. - V. Prispevki o Leopoldu Suhodolčanu in njegovem delu. - VI. Kazala. Bibliografija Leopolda Suhodolčana / sestavila Marija Suhodolčan-Dolenc. - Prevalje, 1998. - 232 f. ; 31 cm. Od leta 1946 do decembra 1998. [Obsega 2089 bibliografskih enot - 2060 zaporednih številk.] Bibliografija Leopolda Suhodolčana / sestavila Marija Suhodolčan-Dolenc. - Leopold Suhodolčan, 1928-1980 : “...da bi na ta svet ne legla pozaba...”. V Ljubljani : Karantanija ; Ravne na Koroškem : Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, 2000 str. 55-370. Str. 53-54 : Majda Kotnik-Verčko : Spremna beseda k Bibliografiji. Od leta 1946 do decembra 1998. [Obsega 2089 bibliografskih enot - 2060 zaporednih številk]. Pregled: L Samostojni tiski in dela. L Izvirna dela. A. Pripovedna dela za odrasle. B. Pripovedna dela za mladino. C. Gledališke in lutkovne igre. Č. Radijske igre za odrasle. D. Radijske igre za otroke. E. Druge radijske oddaje. F. Razni posnetki. G. Drugih avtorjev dramatizacije in priredbe Suhodolčanovih del. H. Televizijske igre in oddaje. 2. Prevodi v druge jezike. - II. Leposlovni prispevki in članki v časopisju, zbornikih, knjigah. L Leposlovni prispevki za odrasle. 2. Leposlovni prispevki za mladino. 3. Razni članki. Kultura. Bralne značke. Družbene vede. Šolstvo. Umetnost (likovna, glasbena, gledališka). Književnost. Potopisi. Spominski članki. - III. Prevodi in priredbe del drugih avtorjev. - IV. Uredniško delo. - V. Prispevki o Leopoldu Suhodolčanu in njegovem delu. -VI. Kazala. Poročila: Andreja Čibron-Kodrin, Informativni fužinar 2000 št. 10 str. 8. - Jasmina Detela, Večer 7. X. 2000 št. 234 str. 21. -Greta Jukič, Koroški fužinar 2000 št. 2 (december) str. 30. -Majda Kotnik-Verčko, Prepih 2000 št. 10 (oktober) str. 29. -Revija o knjigi 2000 št. 5. (oktober) str. 19. - Tone Partljič, Koroški fužinar 2000 št. 2 (december) str. 28-29. - Ivan Praprotnik, Delo 13. X. 2000 št. 239 str. 7. - Zlatka Strgar, Dnevnik 19. X. 2000 št. 286 str. 17. - Lidija Wagner, Knjižnica let. 45 2001 št. 1-2 str. 164. - Samo Šavc, Slovenski vestnik, 5. X. 2000 št. 40 str. 5. - Milan Vogel, Delo 31. L 2001 št. 25 str. 28. SUHODOLČAN MARIJA Bibliografija Marije Suhodolčan / sestavila Marija Suhodolčan-Dolenc. - Prevalje, 2001. - 31 f. ; 30 cm. Stroj ep. avtogr. Od leta 1950 do oktobra 2001. [Obsega 227 bibliografskih enot.] Pregled: I. Bibliografije - osebne. - II. Bibliografije -druge. - III. Razni prispevki v časopisju, zbornikih in knjigah. 1. Knjižničarstvo. 2. Šolstvo. 3. Narodopisje. 4. Jezikoslovje, književnost. 5. Biografije. - IV. Prispevki o Mariji Suhodolčan. - V. Priznanja. - VI. Kazalo. SUŠNIK FRANC Bibliografija dr. Franca Sušnika. Sestavila Marija Suhodolčan. - Dr. Franc Sušnik: Opomnje. Ravne na Koroškem, 1978 str. [56-83.] Od leta 1916 do 1978. [Obsega 252 bibliografskih enot.] Pregled: I. Samostojni tiski. - II. Zapisi v knjigah, zbornikih, periodičnem tisku in spominska obeležja. 1. Kraj. 2. Ljudje. 3. Prežih. 4. Pesem, slike, knjige in drugo. 5. Spominska obeležja. - III. O dr. Francu Sušniku so pisali. Poročila: Bruno Hartman, Knjižnica 1979 št. 1-4 str. 164-165. Bibliografija dr. Franca Sušnika / sestavila Marija Suhodolčan. - Ravne na Koroškem: Študijska knjižnica, 1980. - 36 f. ; 31 cm. Strojep. avtogr. Od leta 1915 do maja 1980. [Obsega 392 bibliografskih enot.] Pregled: I. Samostojni tiski. - II. Objave v knjigah, zbornikih in periodičnem tisku. 1. Kraj. 2. Ljudje. 3. Prežih. 4. Pesem in pripoved, slike in knjige, gledališče in drugo ter uredniško delo 5. Spominska obeležja. - III. O dr. Francu Sušniku so pisali. - IV. Kazala. Poročila: Miroslav Osojnik, Koroški fužinar 1981 št. 2 str. 40-41. - Miroslav Osojnik, Knjižnica 1982 št. 1-2 str. 151-153. Bibliografija dr. F. Sušnika. Sestavila Marija Suhodolčan. - Dr. Franc Sušnik: Poglavja iz svetovne književnosti. Maribor, Založba Obzorja 1984 str. 297-308. Pregled: I. Samostojni tiski. - II. Zapisi v knjigah, zbornikih, periodičnem tisku in spominska obeležja. 1. Kraj. 2. Ljudje. 3- Prežih. 4. Pesem, slike, knjige in drugo. 5. Spominska obeležja. ŽAUCER PAVEL - MATJAŽ Bibliografija Pavla Žaucerja - Matjaža. Sestavila Marija Suhodolčan. - Vestnik koroških partizanov 1987 št. 1-4 str. 63-154. Od leta 1947 do decembra 1987. [Obsega 388 bibliografskih enot.] Str. 64-66: Janez Mrdavšič: Spremna beseda. Pregled: L Prispevki v periodičnem tisku, zbornikih in knjigah. - II. Uredniško delo. - III. Prispevki o Pavlu Žaucerju - Matjažu. - IV. Kazala. Razne osebne bibliografije (tudi osnutki): Delavci Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika (Študijske knjižnice); Milka Hartman; Mitja Šipek; Janko Dolenc; Primož Suhodolčan ... DRUGE BIBLIOGRAFIJE KLUB KOROŠKIH ŠTUDENTOV Bibliografija Kluba koroških študentov v Ljubljani, Kluba koroških študentov "Franci Paradiž" v Mariboru in Koroškega akademskega okteta. Sestavila Marija Suhodolčan. - Ravne na Koroškem, 1983. - 10 f. ; 3o cm. Strojep. avtogr. Od leta 1952 do aprila 1983. Bibliografija Kluba koroških študentov v Ljubljani, Kluba koroških študentov "Franci Paradiž" v Mariboru in Koroškega akademskega okteta. Sestavila Marija Suhodolčan. - [Trideset] 30 let 1952-1983 Klub koroških študentov Ljubljana. Ljubljana, 1983 str. 32-50. Od leta 1952 do aprila 1983. [Obsega 137 bibliografskih enot.] Pregled: L Samostojni tiski. — II. Gramofonske plošče Koroškega akademskega okteta. - III. Prispevki v periodičnem in drugem tisku. KOROŠKA Naša dežela v tisku. Bibliografski popis. Sestavila Marija Suhodolčan. - Koroški fužinar 1965 št. 4-6 str. 29-32. Koroška bibliografija. Sestavila Marija Suhodolčan. - Med Peco in Pohorjem. 1. Zbornik ob 20-letnici ravenske gimnazije. Maribor, 1965 str. 319-376. Bibliografija zajema tiske, razprave in članke Koroške krajine (Mežiške, Mislinjske in gornji del Dravske doline). [Brez Časnikov.] Pregled: L Samostojni tiski. — II. Prispevki v periodičnem in drugem tisku. — III. Diplomske naloge. — IV. Maturitetne naloge. Koroška bibliografija. Sestavila Marija Suhodolčan. — Med Peco in Pohorjem. 2. Zbornik ob 30-letnici ravenske gimnazije. Maribor, 1975 str. 222-287. Bibliografija zajema tiske, razprave in članke od leta 1965 do maja 1975, ki so v zvezi s Koroško krajino. [Iz časnikov le izbor.] Pregled: L Samostojni tiski a) koroški po vsebini, b) avtorji domačini. - Prispevki v periodičnem in drugem tisku. [Obsega 1152 bibliografskih enot.] Koroška bibliografija. Sestavila Marija Suhodolčan. - Med Peco in Pohorjem. 3. Zbornik ob 40-letnici osvoboditve in srednjega šolstva v koroški krajini 1985 str. 217-337. Izdali Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem in Kulturna skupnost Ravne na Koroškem, 1986. Bibliografija zajema Koroško krajino ter obsega gradivo od maja 1975 do decembra 1985. [V tipkopisu je 2250 popisov, objavljenih pa je 1617. Izpustiti je bilo treba leposlovje in prispevke iz časnikov.] Pregled: L Bibliografije. - II. Samostojni tiski. - III. Prispevki v časopisih, zbornikih in knjigah. - IV. Kazalo. Koroška bibliografija 1975-1985 iz zbornika Med Peco in Pohorjem 3 (1985) je tudi vposebnem odtisu (str. 217-337). KOROŠKI FUŽINAR Bibliografija Koroškega fužinarja. Sestavila Marija Suhodolčan. - Od 1. letnika 1951 do 13. letnika 1963. (VI) + 47 f. ; 30 cm. Strojep. avtogr. Urejeno po univerzalni decimalni klasifikaciji. [Obsega 1650 bibliografskih enot.] MOŠKI PEVSKI ZBOR VRES Bibliografija Moškega pevskega zbora "Vres". Sestavila Marija Suhodolčan. - [S. L : s. n.], [1988]. - [23] f. ; 30 cm. Strojep. avtogr. [117 bibliografskih enot.] Pregled: L Samostojni tiski. - II. Prispevki o MPZ "Vres". - III. Kazalo. NARODNOOSVOBODILNI BOJ IN FAŠISTIČNO NASILJE NA KOROŠKEM Bibliografija narodnoosvobodilnega boja in fašističnega nasilja na Koroškem. Sestavila Marija Suhodolčan. - Ravne na Koroškem : Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, 1985. - 273 str. ; 30 cm. Od leta 1942 do 30. aprila 1985. [Obsega 6083 bibliografskih enot.] Pregled: I. Bibliografije. - II. Samostojni tiski. - III. Prispevki v časopisju, zbornikih in knjigah. 1. Narodnoosvobodilni boj in fašistično nasilje. 2. Biografije. 3- Razno. -IV. Kazala. Poročila: Naši razgledi 9- VIII. 1985 št. 15 str. 458. - Mojca Potočnik, Informativni fužinar 15. VIL 1985 št. 7 str. 17. -Slovenski vestnik 12. VII. 1985 št. 28 str. 3- - Bogdan Pogačnik, Delo 8. VIII. 1985 št. 182 str. 9- - Informacije & komentarji 12. VIII. 1985 št. 31 str. 9. - Nataša Stergar, Janez Stergar, Vestnik koroških partizanov 1985 št. 3-4 str. 129-133. PIHALNI ORKESTER RAVENSKIH ŽELEZARJEV Bibliografija Pihalnega orkestra ravenskih železarjev. Sestavila Marija Suhodolčan. -Ravne na Koroškem, 1982. - 16 f. ; 30 cm. Strojep. avtogr. Od leta 1946 do oktobra 1982. Bibliografija pihalnega orkestra ravenskih železarjev. Sestavila Marija Suhodolčan. -Koroški fužinar 1982 št. 4 str. 47-50. Od leta 1946 do oktobra 1982. [Obsega 197 bibliografskih enot.] Pregled: I. Samostojni tiski. - II. Prispevki v periodičnem in drugem tisku. URŠLJA GORA IN PLANINSKO DRUŠTVO PREVALJE Bibliografija Uršlje gore in Planinskega društva Prevalje. Sestavila Marija Suhodolčan. - Ravne na Koroškem : Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, 1984. - 21 f. ; 31 cm. Strojep. avtogr. Od leta 1892 do maja 1984. Pregled: I. Samostojni tiski. - II. Prispevki v časopisju, zbornikih in knjigah. Bibliografija Uršlje gore in Planinskega društva Prevalje. Sestavila Marija Suhodolčan. - [Petinšestdeset] 65 let Planinskega društva Prevalje. Srečanje koroških planincev. Odpiranje novega doma 17. junija 1984 na Uršlji gori. Prevalje, 1984 str. 38-57. [Obsega 287 bibliografskih enot.] Bibliografija Planinskega društva Prevalje in Uršlje gore / sestavila Simona Šuler Pandev. -Ravne na Koroškem : Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, 1999. - 16 f. ; 30 cm. [Obsega 104 enote.] Bibliografija Planinskega društva Prevalje in Uršlje gore. Sestavila Simona Šuler Pandev. -[Osemdeset] 80 let Planinskega društva Prevalje. - Prevalje : Planinsko društvo, 1999, str. 53-58. VESTNIK KOROŠKIH PARTIZANOV Bibliografija Vestnika koroških partizanov : [letniki 1967 do 1981]. Sestavila Marija Suhodolčan. - Ljubljana : Osrednji odbor koroških partizanov, 1982. - Vestnik koroških partizanov - posebna številka L - Letnik XVI. 1982 str. 105-251. Od leta 1967 do 1981. (Letniki od L do XV.) [Obsega 788 bibliografskih enot.] Str. 5-6: Pavle Žaucer - Matjaž: Spremna beseda. Pregled: L Bibliografije. - II. Narodnoosvobodilni boj. Zgodovina 1941 - 1945. - III. Biografije. -IV. Organizacije bivših borcev. 1. Odbori koroških partizanov v Sloveniji. 2. Zveza koroških partizanov v Celovcu. 3. Drugi. -V Narodne manjšine. L Slovenska narodna skupnost na Koroškem. 2. Druge narodne manjšine. - VI. Leposlovje. -VIL Poročila o publikacijah. - VIII. Razno. - IX. Kazala. Poročila: Janko Liška, Naši razgledi 9- IV. 1982 št. 7 str. 206. - Slovenski vestnik 2. IV. 1982 št. 13 str. 5. - Slovenski vestnik 12. III. 1982 št. 10 str. 4. - Marjan Kolar, Informativni fužinar 15. IV. 1982 št. 4 str. 25. - Pavle Žaucer-Matjaž, Vestnik koroških partizanov - posebna številka 1982 str. 5-6. -Slovenski vestnik 19. III. 1982 št. 11 str. 3- - Dnevnik 13. V. 1982 št. 128 str. 6. - Miroslav Osojnik, Večer 17. III. 1982 št. 63 str. 9. - Miroslav Osojnik, Koroški fužinar 1982 št. 2 str. 7-8. - Boris Jesih, TV-15 27. V. 1982 št. 21 str. 8. - Miroslav Osojnik, Knjižnica 1982 št. 3-4 str. 267-268. - Bogomil Gerlanc, Knjiga 1982 št. 9 str. 495-496. - Slovenski vestnik 5. II. 1982 št. 5 str. 5. - Slovenski vestnik 12. II. 1982 št. 6 str. 8. - Slovenski vestnik 19. III. 1982 št. 11 str. 1+3. - Slovenski vestnik 26. III. 1982 št. 12 str. 3- - Miroslav Osojnik, Koroški fužinar 1982 št. 1 str. 26-27.-Jože Potočnik, TV-15 8. IV. 1982 št. 14 str. 8. - Gabrijel Jesenšek, Večer L II. 1982 št. 25 str. 5. -Večer 22. II. 1982 št. 43 str. 5. - Tomislav Ivič, Večer 16. III. 1982 št. 62 str. 9- - Tomislav Ivič, Večer 4. III. 1982 št. 52 str. 9- Bibliografija Vestnika koroških partizanov : [letniki 1982 do 1984]. - Ljubljana : Osrednji odbor koroških partizanov, 1985. Sestavila Marija Suhodolčan. - Vestnik koroških partizanov - posebna številka II. - Letnik XIX. - 1985 str. 153-236. Od leta 1982 do 1984. (Letniki XVI. do XVIII.) [Obsega 345 bibliografskih enot.] A) Dopolnila in popravki. L Bibliografija Vestnika koroških partizanov 1/1967 - XV/1981. 2. Bibliografija skupne številke Vestnika koroških partizanov in Koroškega fužinar j a, 1978 št. 2. B) Bibliografija Vestnika koroških partizanov od XVI/1982 -XVIII/1984. Pregled: L Bibliografije. - II. Narodnoosvobodilni boj. Zgodovina 1941 -1945. - III. Biografije. - IV. Organizacije bivših borcev. 1. Odbori koroških partizanov v Sloveniji. 2. Zveza koroških partizanov v Celovcu. - V. Narodne manjšine. 1. Slovenska narodna skupnost na Koroškem. 2. Druge narodne manjšine. - VI. Leposlovje. -VIL Poročila o publikacijah. - VIII. Razno. - IX. Prispevki o Vestniku koroških partizanov. - X. Kazala. Poročilo: Janko Kuster, TV-15 Naš tovariš 11. IV. 1985 št. 14 str. 7. ZAKLJUČNI BOJI Bibliografija zaključnih bojev na Koroškem maja 1945. Sestavila Marija Suhodolčan. -Ravne na Koroškem, 1983. - 19 f. ; 30 cm. Stroj ep. avtogr. Od leta 1945 do 1982. Bibliografija zaključnih bojev na Koroškem maja 1945. Sestavila Marija Suhodolčan. -Odločanje - glasilo ustanoviteljev INDOK centra občine Ravne na Koroškem št. 2 (maj 1983) str. 16-26. Od leta 1945 do 1982. [Obsega 256 bibliografskih enot.] Pregled: I. Samostojni tiski. - II. Prispevki v časopisju in knjigah. - III. Bibliograjije. ZIMSKI ŠPORT NA RAVNAH NA KOROŠKEM Bibliografija zimskega športa. Sestavila Marija Suhodolčan. - Ravne na Koroškem, 1982. - 7 f. ; 30 cm. Strojep. avtogr. [Obsega 93 bibliografskih enot.] Iz: Koroški fužinar 1951-1982, Informativni fužinar 1964-1982. NOVE KNJIGE ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE -KOROŠKE OSREDNJE KNJIŽNICE DR. FRANCA SUŠNIKA RAVNE NA KOROŠKEM Novosti naše Študijske knjižnice. Koroški fužinar 1957 št. 4-6 str. 48. - Koroški fužinar 1958 št. 1-3 str. 32-33. - Koroški fužinar 1960 št. 1-3 str. 26. - Koroški fužinar 1964 št. 11-12 str. 33-35 (za leto 1964). - Koroški fužinar 1966 št. 1 str. 30 (za leto 1965). - Koroški fužinar 1967 št. 2 str. 37-39 (za leto 1966). -Koroški fužinar 1968 št. 1 str. 28-30 (za leto 1967). - Koroški fužinar 1969 št. 1 str. 28-30 (za leto 1968). - Koroški fužinar 1970 št. 1 str. 22-25 (za leto 1969). - Koroški fužinar 1971 št. 1 str. 20-22 (za leto 1970). - Koroški fužinar 1972 št. 1 str. 16-21 (za leto 1971). - Koroški fužinar 1973 št. 1 str. 12-19 (za leto 1972). -Koroški fužinar 1974 št. 1 str. 20-24 (za leto 1973). - Koroški fužinar 1975 št. 1 str. 24-30 (za leto 1974). - Koroški fužinar 1976 št. 1 str. 65-69 (za leto 1975). - Koroški fužinar 1976 št. 2 str. 62 (za leto 1975). - Koroški fužinar 1977 št. 1 str. 49-59 (za leto 1976). - Koroški fužinar 1978 št. 1 str. 44-56 (za leto 1977). - Koroški fužinar 1979 št. 1 str. 57-66 (za leto 1978). -Koroški fužinar 1980 št. 2 str. 52-61 (za leto 1979 - 1. del). - Koroški fužinar 1980 št. 3 str. 52-56 (za leto 1979 - 2. del). - Koroški fužinar 1981 št. 1 str. 46-54 (za leto 1980). - Koroški fužinar 1982 št. 1 str. 37-46 (za leto 1981). -Koroški fužinar 1983 št. 1 str. 44-50 (za leto 1982 - 1. del). - Koroški fužinar 1983 št. 2 str. 47-52 (za leto 1982 - 2. del). Urejeno po univerzalni decimalni klasifikaciji. Sezname sestavila Marija Suhodolčan. Novosti naše Koroške osrednje knjižnice MDr. Franc Sušnik" . - Koroški fužinar 1984 št. 1 str. 47-56 (za leto 1983). - Koroški fužinar 1985 št. 1 str. 53-58 (za leto 1984). - Koroški fužinar 1986 št. 1 str. 53-59 (za leto 1985). Urejeno po univerzalni decimalni klasifikaciji. Od leta 1984 - 1985 sezname sestavila Meta Boštjan. Leta 1986 sezname sestavila Darja Molnar. Nove knjige na policah Koroške osrednje knjižnice "Dr. Franc Sušnik" Ravne na Koroškem. - Koroški fužinar 1987 št. 2 str. 47-55 (za leto 1986). - Koroški fužinar 1988 št. 1 str. 31-41 (za leto 1987). - Koroški fužinar 1989 št. 1 str. 42-50 (za leto 1988). - Koroški fužinar 1990 št. 2 str. 19 (za leto 1989). -Urejeno po univerzalni decimalni klasifikaciji. Od leta 1987 - 1989 sezname sestavila Darja Molnar. Leta 1990 sezname sestavila Meta Boštjan. Nove knjige na policah Koroške osrednje knjižnice "Dr. Franc Sušnik" Ravne na Koroškem. - Informativni fužinar 1990 št. 4 str. 20. - Informativni fužinar 1990 št 5 str. 20. - Informativni fužinar št. 6 str. 20. -Informativni fužinar 1990 št. 7 str. 20. -Informativni fužinar 1990 št. 8 str. 16. -Informativni fužinar 1990 št. 9 str. 16. -Informativni fužinar 1990 št. 10 str. 17. -Informativni fužinar 1990 št. 11 str. 20. -Informativni fužinar 1990 št. 12 str. 20. -Informativni fužinar 1991 št. 1 str. 17. -Informativni fužinar 1991 št. 2 str. 19. -Informativni fužinar 1991 št. 3 str. 20-21. -Leta 1990 sezname sestavili Meta Boštjan in Darja Molnar. Leta 1991 sezname sestavila Darja Molnar. Nove knjige Koroške osrednje knjižnice. - Informativni fužinar 1991 št. 4 str. 17. -Informativni fužinar 1991 št. 5 str. 16. -Sezname sestavila Darja Molnar. Nove knjige na policah Koroške osrednje knjižnice "Dr. Franc Sušnik" Ravne na Koroškem. - Informativni fužinar 1991 št. 6 str. 17. - Informativni fužinarl991št. 7str. 17.-Sezname sestavila Darja Molnar. Nove knjige Koroške osrednje knjižnice. — Informativni fužinar 1991 št. 8 str. 14. -Sezname sestavila Darja Molnar. Nove knjige v Koroški osrednji knjižnici Ravne. - Informativni fužinar 1991 št. 10 str. 12. - Informativni fužinar 1991 št. 11 str. 13. - Informativni fužinar 1991 št. 12 str. 13. - Informativni fužinar 1992 št. 1 str. 13. - Informativni fužinar 1992 št. 2 str. 12. - Informativni fužinar 1992 št. 3 str. 13. - Informativni fužinar 1992 št. 4 str. 13. - Informativni fužinar 1992 št. 5 str. 13. - Informativni fužinar 1992 št. 6 str. 13. - Informativni fužinar 1992 št. 7 str. 12. - Informativni fužinar 1992 št. 9 str. 12. - Informativni fužinar 1992 št. 10 str. 13. - Informativni fužinar 1992 št. 11 str. 13. - Informativni fužinar 1992 št. 12 str. 12. - Informativni fužinar 1993 št. 1 str. 13. - Informativni fužinar 1993 št. 2 str. 13. - Informativni fužinar 1993 št. 5 str. 13. - Informativni fužinar 1993 št. 6 str. 13. - Informativni fužinar 1993 št. 7 str. 13. - Informativni fužinar 1993 št. 9 str. 13. - Informativni fužinar 1993 št. 11 str. 12. - Informativni fužinar 1994 št. 1 str. 13. - Informativni fužinar 1994 št. 2 str. 13. - Informativni fužinar 1994 št. 3 str. 12. - Informativni fužinar 1994 št. 4 str. 13. - Informativni fužinar 1994 št. 5 str. 13. - Informativni fužinar • 1994 št. 9 > str. . 9. - Informativni fužinar 1994 št. 10 str. 9- - Informativni fužinar 1994 št. 11 str. 8. - Informativni fužinar 1994 št. 12 str. 9. - Informativni fužinar 1995 št. 2 str. 9. - Informativni fužinar 1995 št. 3 str. 9. - Informativni fužinar 1995 št. 4 str. 9. - Informativni fužinar 1995 št. 5 str. 8. - Informativni fužinar 1995 št. 6 str. 8. - Informativni fužinar 1995 št. 8 str. 8. - Informativni fužinar 1995 št. 10 str. 9- - Informativni fužinar 1995 št. 12 str. 9- - Informativni fužinar 1996 št. 1 str. 8. - Informativni fužinar 1996 št. 2 str. 9. - Informativni fužinar 1996 št. 3 str. 8. - Informativni fužinar 1996 št. 4 str. 8. - Informativni fužinar 1996 št. 5 str. 12. - Informativni fužinar 1996 št. 6 str. 12. - Informativni fužinar 1996 št. 7-8 str. 15. -Informativni fužinar 1996 št. 9 str. 10. -Informativni fužinar 1996 št. 10 str. 8. -Informativni fužinar 1996 št. 12 str. 8-9. -Informativni fužinar 1997 št. 1 str. 9. - Informativni fužinar 1997 št. 3 str. 9- - Informativni fužinar 1997 št. 5 str. 8. - Informativni fužinar 1997 št. 6 str. 12. -Informativni fužinar 1997 št. 7-8 str. 15. -Informativni fužinar 1997 št. 9 str. 11. -Informativni fužinar 1997 št. 11 str. 7. -Sezname sestavila Darja Molnar. Izbor novih knjig v Koroški osrednji knjižnici. - Informativni fužinar 1997 št. 12 str. 8-9. - Sezname sestavila Darja Molnar. Nove knjige v Koroški osrednji knjižnici Ravne. - Informativni fužinar 1998 št. 1 str. 12. - Informativni fužinar 1998 št. 2 str. 9- -Informativni fužinar 1998 št. 3 str. 8-9. -Sezname sestavila Darja Molnar. Nove knjige v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika. - Informativni fužinar 1998 št. 4 str. 11. - Informativni fužinar 1998 št. 5 str. 9. - Informativni fužinar 1998 št. 6 str. 11. -Informativni fužinar 1999 št. 2 str. 7. -Sezname sestavila Darja Molnar. Nove knjige v Koroški osrednji knjižnici Ravne. - Informativni fužinar 1998 št. 9 str. 7. - Informativni fužinar 1998 št. 11 str. 9. -Sezname sestavila Darja Molnar. Nove knjige v Koroški osrednji knjižnici. - Informativni fužinar 1999 št. 5 str. 9. -Informativni fužinar 1999 št. 6 str. 13. -Informativni fužinar 1999 št. 7-8 str. 7. -Informativni fužinar 1999 št. 9 str. 8. -Informativni fužinar 1999 št. 11 str. 8. -Informativni fužinar 2000 št. 1 str. 10-11. -Informativni fužinar 2000 št. 2 str. 9- -Informativni fužinar 2000 št. 5 str. 13. -Informativni fužinar št. 9 str. 9. - Informativni fužinar št. 11 str. 9. - Informativni fužinar 2001 št. 3 str. 11. -Sezname sestavila Darja Molnar. Razne druge bibliografije (tudi osnutki): Lese, Prevalje, Strojna, Železarna Ravne, Kulturni in naravni spomeniki Koroške krajine, Tiski o Mežiški dolini in Koroški krajini, Znanstveniki in drugi ustvarjalci (razen književnikov), Diplomske naloge, magistrske naloge in doktorske disertacije. 5» 'Sv/, far. X j Af/. N«, f ffJ'itn / y6ž*> ^SSsS'4 §!5>iS y St r,.