Naročnina mesečno MHMBn^ ^^^ ^ ^^^^^^^^ Ček. račun: Ljub- »Din, ta ^ ^^m ^ft ^^^ ^ ^^ tjana iL stvo - ne- ^^^^ ^^ ■ m ^HF ^ (o.w u deljaka co- ^^M M HM M ^^BH^fc ^^M 75b> H i^H ■ ^ ^Kf m ^^m ^^m Inozemstvo 120 Din ^^M ^^m ^^M ^M m ^H^^V V^B Uredništvo * JKiv ^^^^^ flB^^ Jttmmm*0w ^v Jtmmmm^^ u,>r„,,:K,»„„nr- Kopitarje« «1.6/111 jeva b. telefon 2lavali na površje in vodijo usodo Madjarske sedaj že polnih 15 let. Zdi se, da ta imena predstavljajo 4 različne politične svetove, ki so vraščeni drug v drugega, a tako, da eni polagoma odmirajo, med tem ko drugi rastejo k novemu življenju. Admiral Hortby je čistokrvni predstavnik tistega starega predvojnega visokega plemstva, madjanskih magnatov, ki so Madjarsko do konca svetovne vojne neovi: rano vladali na podlagi fevdalnih pravic, ki jim jih ie zajamčila madjarska ustava. Kot njihov zastopnik 1. 1920 vkorakal v kraljevo palačo v Pešti, ž njimi je povezan, od njih je kot regent odvisen.. Toda z razpadom avstro-ogrske monarhn« je minula tudi politična oblast visokega plemstva. Deliti so jo morali s svojimi manjvrednimi tovariši iz nižjega plemstva, ki pa so razpolagali z ogromnimi zemljiškimi imetji in so postali tako rekoč potrebni osiromašeni madjarski državi, ne glede na to, da je skupen strah pred agrarnimi reformami tesno med seboj povezal visoko in nizko plemstvo v borbi za obstanek. Predstavnik tega, rekli bi, zemljiškega plemstva je grof Bethlen, ki je prišel na oblast takoj po sklepu miru in ostal na vladi polnih deset let. Povojno Madjarsko je prevzela v roke torej že druga socialna plast, nižje a neizmerno bogato plemstvo, ki ni črpalo svoje moči iz privilegijev zapisanih v ustavi, ampak iz tisočev in tisočev hektarjev zemlje, ki je bila njihova last, in iz deset in desettisočev kmetov, ki so bili njihovi robovi. Toda razvoj je šel svojo čudno pot naprej. Nekaj je k temu pripomoglo dejstvo, da so madjarske sosede, Romunija in Jugoslavija, izvedle obsežne agrarne reforme, ki so kmetskemu stanu vrnile hrbtenico in mu odprle pot do politične in Gospodarske veljave. To ni moglo ostati brez vplivov na duševno miselnost madjarskega kmeta med katerim se naenkrat porajajo nova politična gibanja, tako krščansko socialno, tako gibanje malih kmetov, tako ljudska stranka Na drugi strani pa so vstali nezadovoljnsži tudi med vladajočo plemiško kasto. Nekdanja Madjarska je lahko vsem plemiškim sinovom, ki so morali zapustiti rodno palačo z njenimi latifunadijami, nudila zadosti lepih uradniških mest v državni in vojaški upravi predvsem na slovanskih ozemljih, ki so spadala pod krono sv. Štefana V povojni, mali Madjarski je bilo temu konec. Trianon-ska mirovna pogodba ni samo »raztelesila« Madjarske, kot pravijo, ampak je vzela eksistenco vladajočim plemičem. Tako so je zgodilo, da se je v kro-" vladajoče maloplemi-ške kaste naenkrat pojavila radikalna stru-ja, ki je začela klicati po preosnovah režima. Ti nezadovoljni mali plemiči brez prave eksistence so našli med k življenju se vzbujajočimi kmeti ugodna tla za svoje delovanje. Iz teh vrst je izšel Julij Gombiis. Vladajoči Bethleni so morali ž njimi napraviti kompromis, kot so 1. 1920 morali visoki politični aristokrati napraviti kompromis z vstaiajočimi Bethleni. Razvoj raste od desne proti levi! L. 1933 sta Bethlen — predstavnik zemljiškega plemstva — in Gombos — predstavnik polzndovoljnega plemstva ki je prišlo ob eksistenco, ter deloma tudi že politično razgibanih kmetskih plasti — napravila kompromis. Gombos je prevzel vlado s pristankom in pomočjo Betlilena. A vsi nezadovoljneži na zgoraj in na spodaj tega kompromisa niso hoteli. Med »razdedinjenimi« malimi plemiči jili je ostalo nekaj, ki so zahtevali, da so naj ne išče kompromisov na desni, ampak s primernimi reformami zaveznikov še bolj tia lovi — med ljudstvom. Tipična prikazen te Italijansko - abesinski spor Četrt milijona mož v Abesinijo? Italija se pripravlja na dolgotrajno vojno mm Rim, 26. februarja, b. Po uradnih poročilih se vrši vkrcavanje italijanskih čet za vzhodno Afriko še dalje. Uradni krogi sploh ne odgovarjajo na vprašanja inozemskih časnikarjev, koliko vojakov je prav za prav mobiliziranih in poslanih v vzhodno Afriko. Iz privatnih virov se čuje, da je doslej mobiliziranih 75 bataljonov milice in redne vojske, razen tega pa tudi nekoliko specialnih čet, kakor pionirjev, pontonirjev itd. Razen vojaštva je bilo odposlanih v vzhodno Afriko danes tudi okoli 2000 delavcev. Govori se, da je bilo doslej mobiliziranih za vzhodno Afriko okoli 100.000 vojakov; s tem pa odprava še ni končana in se s polno paro nadaljuje. Kako daleč namerava iti Italija v svojih »varnostnih ukrepih«, ni znano, toda po pripravah sodijo strokovnjaki, da bo spravila skupaj pod orožje okoli četrt milijona vojakov, kar smatra, da bo dovoljno za uspešne operacije pioti Abesiniji Na železnici se še vedno opaža močno ribanje vojnih vlakov, v katerih se neprestano dovaža vojaštvo, vojni materijal, topovi, municija, hrana in slično. V južnih italijanskih lukah je še "edno zelo živahno ter se neprestano vkrcavajo na ladje nove čete. Istotako so bili poklicani številni zdravniki, ki bodo odpremljeni obenem z laško armado v Afriko. Italijanska težka industrija je dobila nova naročila. Vse tovarne orožja in vojnega materijala, ki so že lani povečale produkcijo, delajo sedaj s potno kapaciteto in se izkoriščajo do maksimuma. Delavci v teh tovarnah delajo noč in dan. ... in na avstrijsko mejo Švicarski listi, zlasti desničarski še dalje prinašajo zanikalne vesti o koncentraciji italijanskih čet na avstrijski meji. Ti listi trdijo, da je v coni pri Bozcnu koncentriranih 120.000 italijanskih vojakov in miličnikov. Mobilizirani rezervisti davi-nanske divizije, ki so zbrani v Firenci, se ne pošiljajo samo v Afriko, temveč tudi na avstrijsko mejo pri Brennerju. Te dni je osma alpska polkov-nija bila odposlana iz Milana v Mcran. Ali naj Francija posreduje? Pariz. 26. febr. c. Levičarski poslanec Guernut, ki je predsednik preiskovalnega parlamentarnega odbora, je vložil na zunanjega ministra Lavala interpelacijo, v kateri zahteva, da mu Laval jasno odgovori, če ne smatra za potrebno, da bi bilo treba Franciji posredovati m-d Italijo in Abesinijo, da se ohrani mir' v Afriki. Grazianis »Mnogo stane..." Rim, 26. febr. 'iu. General Graziani, vrhovni poveljnik italijanskih čet v vzhodni Afriki je izjavil danes časnikarjem, da so mu za boje v Afriki veliko ljubše afriške domače čete, kot na evropske, ki vremenske prilike v Afriki le težko prenašajo in so tudi luumbbmi - Mi MEH mr f 'J ■H ffitaMp General Graziani glede prehrane mnogo bolj občutljive kot pa domačini. Graziani je izjavil nadalje, da prevoz evropskih čet v Afriko silno veliko stane, saj je treba samo za prehod Sueškega kanala plačati 25 zlatih frankov za vsako osebo, poleg taks za tonažo. Nemiri v Alžiru Notranji minister nenadoma odpotoval v severno Afriko Val nervoznosti v severni Afriki Pariz, 26. febr. b. Francoski notranji minister Regnier potuje te dni v Alžir, Tunis in Maroko, da se osebno prepriča o položaju, ki je nastal zaradi gospodarske krize, ki so ga pa komunistični in muslimanski agitatorji izkoristili v svoje namene ter pričeli strahovito propagando proti oblastem. Ko se vrne Regnier v Pariz, bo podal vladi obširno poročilo in predlagal tudi ukrepe, ki jih je treba storiti, da se ohrani mir in red v tej najvažnejši francoski afriški koloniji. S kamenjem nad vojake Pariz, 26. febr. b. Položaj v severnih afriških kolonijah dela v zadnjih časih Parizu vedno več skrbi in bojazni. Očividno gre za okrepitev agitacije in za rovarenje, s katerim se hoče omajati položaj Francije v Afriki. Včeraj jo v Alžiru in Oranu prišlo do novih demonstracij in neredov, ki so jih izzvali domači brezposelni delavci. Ti brezposelni delavci so postali v zadnjem času zelo pogumni in se ne bojijo niti vojaštva, proti kateremu so že večkrat ostro nastopili. Včeraj je zopet prišlo tudi do novih napadov na mestno posvetovalnico in je bilo pri tej priliki ranjenih nekaj francoskih uradnikov. Pozvani so bili strelci, ki pa so jih demonstranti pričakali s kamenjem in nekaj vojakov hudo ranili. Ker so vojaki domačini, predvsem arabski strelci, zelo neradi nastopajo proti demonstrantom. Zaradi tega so morali pozvati na pomoč tujsko legijo, ki je šele okoli 10 zvečer vzpostavila mir in red. Za časa neredov pa so bile izropane številne trgovine in hiše. Ukrepi vlade Jutri bo posebna seja francoske vlade, na kateri se bo razpravljalo izključno o nevarnem položaju v Maroku, Alžiru in Tunisu. Razmere so se tako poostrile, da se v vladnih krogih že govori o najradikalnejših ukrepih. Kot prvi ukrep, Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, hladno, padavine. Dunajska vremenska napoved: Nagle spremembe vremena. Možno je izboljšanje. Sicer topleje. stru.ie je Tibor Eekhardt, ki je zavrnil kompromis z Bethlenom in njegovo socialno plastjo ter šel med k političnemu življenju vstajajoče kmetske množice ustanavljat svojo stranko malih kmetov. Gombos, ki je bil v svojem srcu tam, kjer se je nahajal njegov prijatelj Eekhardt, a se je moral, če je hotel ostati na oblasti, oprijeti Bethlenove roke, je sklenil z Eckhardtom in še z drugimi mlajšimi demokratičnimi gibanji političen pakt, ki je imel to zamisel, da izvede najnujnejše socialne in politične reforme v državi: splošna volivna oravica, delna agrnraa reforma in da se potem otrese Bethlenove kaste ter ustanovi svoio vlado nn širših temeljih ljudskega sodelovanja. Za izvedbo tega načrta ki bi bil "otisnil težišče madjarske vlade še bolj na levo, so se zadnje tedne tako ostro borili na Madjarskem. Betblenova kasta je čutila, da ii oblast nliaja in dn bi se ji T>oi>olnoma izmuznila iz rok, ako Gombos izvede reforme ter da kmetom politično enakopravnost in «vobodno posest kmetske ki ga namerava storiti francoska vlada, se omenja, da bodo zamenjani vsi arabski strelci, na njihovo mesto pa pride marokanska posadka sene-galskih strelcev. Obenem bodo v primeru resnosti položaja mobilizirani vsi Irancoski meščani, ki so nahajajo v koloniji. Enako so tudi sklenili, da se letalske posadke v Alžiru okrepijo, da lahko v slučaju nevarnega prevrata vsaj omejijo nevarno gibanje. Prvi tozadevni ukrepi se bodo izvršili v Alžiru, kjer so komunisti in muslimani najbolj aktivni in kjer skoraj ni dneva, da ne hi prišlo do manjših ali večjih spopadov. Poboji v pristanišču Alžir: 26. febr. c. Danes so se tukaj razvile silne demonstracije brezposelnih. Delavstvo se je zbralo v predmestjih in skušalo prodreti do pristanišča. Policija jih je zavrnila in je bilo pri tem na obeh straneh mnogo ranjenih. Skupini 2000 de'avcev se je posrečilo prodreti do pristanišča, kjer so napadli skladišča čezoceanskih družb, ki so jih izropalj in razbili. Vojaštvo je moralo priti na ulice, da je napravilo red in mir. Za posest Tihe&a oceana Miinchen, 26. febr. c Današnja »Miinchener Neu-este Nachrichtcn« poročajo v zelo obširnem dopisu iz San Diega v Kaliforniji, da pripravljajo Združene države Severne Amerike velikanske pomorske vaje, ki se jih bo udeležilo vse ameriško vojno brodovje. Vse atlantsko vojno brodovje pojde skozi Panamski prekop v Tiho morje, da se udeleži manevrov, pri katerih bo sodelovalo 177 velikih vojnih ladij s 55.000 možmi posadke. Vojno brodovje bodo spremljali tudi nosilci letal, na katerih bo najmanj 477 najmodernejših vojnih letal. Ameriško vojno bro- zemlje. Bethlen se je dvignil v imenu svojo kaste. Eckhard v imenu mlade »reformne generacije«. Kaj bo storil Gombos? Ali -Hude nazaj k Bethlenu in opusti svoje reforme? Ali se odloči za ljudstvo? Borba je bila .u da. Končala se je z zmago Betlilena Kajti to in nič drugega ni kompromis, ki ga 'e izsilil admiral Horthy, govoreč v imenu tistih socialnih plasti, ki so ga posadile na rcgenbski prestol. Zemljiško plemstvo se jo oddahnilo. Še bodo lahko vladali, še lahko obdržali svoja ogromna zemljišča Toda pri vsem tem je malo verjetno, da ho zastoj tega pokreta, ki potiska težišče oblasti vedno bo! od leve proti desnici, ddl-go_trajal. Normalne rasti naroda ni mogoče ovirati. Vstali bodo za Eeknnrdtoin in še bolj na levi drugi ljudski vodje, potegnili bodo še bolj krepko, dn bo enkrat konec te anomalije v moderni Evropi, dn državo z 80% kmetskoira in delavskega ljudstva brez njega in proti njemu vlada krvna kasta, ki ue predalu v i ja voč kot 5% prebivalstva. Simon le v Moskvo London, 26. febr. AA. Današnji »Times« smatra, da je zdaj že goio/o, da pojde zunanji minister Simon v Berlin in da obišče tudi Moskvo. Verjetno je. da se spotoma ustavi v Varšavi in da bo kasneje na povratku obiskal tudi Prago. Lisi je mnenja, da bi tj zaporedni obiski angleškega zunanjega ministra v teh mestih bili popolnoma na mestu. Pomenili bi hkratu važen mejnik v zgodovini Velike Britanije. Zatem ugotavlja list, da je vpliv Velike Britanije na evropski celini postal zelo velik in da jc treba to okolnost izkoristiti za načrte, ki so jih sklenili na francosko.angleškem sestanku v Londonu. Baltik - vojaška enota ? Kovno, 26. febr. c. Danes je prispel semkaj vrhovni poveljnik vojnih sil v Latviji, general Berton. General ima namen, da izvede do konca pogajanja za sklenitev vojaške zveze med Latvijo in Litvo. Taka vojaška pogodba je bila pod vodstvom istega generala sklenjena že med Estonsko in Latvijo. Ker so se te tri baltske države nedavno že zvezale v politično enoto, je torej naravno, da se je med njimi sklenila še obvezna vojaška obrambna pogodba. (K temu je treba ponoviti vest, ki jo je priobčil včerajšnji »Slovenec«, da je odpotoval v baltske države tudi načelnik poljskega generalnega štaba. Op. uretL) dovje bo skušalo rešiti vprašanje, kako bi moglo odbiti napad sovražnega brodovja, ki bi prišlo od Ale-utov dol do Havajskega otočja in napadio na Ha. vajskih otokih postavljeno ameriško brodovje. Drugo pomožno ameriško brodovje pa bi čakalo na Midway Islandu (1000 milj zapadno od Honolulu) na napad sovražnika. Nikdar dozdaj še ameriško brodovje ni izvedlo tako obsežnih manevrov, ki so prozoren izraz sedanjega političnega položaja na Tihem morju, kjer se pripravlja velik končni obračun med Japonsko in med Združenimi državami. Iz Tokia že poročajo, da bo japonska admiraliteta te gigantične vojne vežbe na lihem morju z veliko pozornostjo zasledovala, čeprav se ameriški poveljniki silno trudijo, da bi vsako vohunstvo onemogočili. Nemčija: 68 milijonov Rim, 26. febr. b. »Popolo dltalia« priznava v nekem članku uspeh Hitlerjeve vlade, ki se ji je v nepolnih dveh letih posrečilo dvigniti število rojstev v Nemčiji. V zadnjih dveh letih je namreč prebivalstvo v Nemči.ii zelo naraslo. V 1. 1933 jc znašal porast ljudstva 226.000 Jani pa celo 450.000, torej skoraj pol milijona. Nemčija bo sedaj, ko prevzame saarsko področje, štela okoli 68 milijonov prebivalcev, do 1. 1950 pa bo imela že 80 milijonov . To dokazuje, pravi »Popolo dltalia«, dn so Nemci zares zdrav nnrod, ki razumeva tudi v popolnem obsegu težko sedanjost,. Nemci noče.io izvršiti Ra-moumora, kakor delajo zastareli narodi r zapada, temveč verjamejo lo v svojo bodočnost. „Bitka za Havaj" SS^ ameriškega brodovja s 177 ladjami in 55.000 mož posadke Stran 2. ,S1/)VRNEU<, nn« Z7. rsoruarj« iw*>- ffterv. 18. Iz notranje politike Volivni proglas vlade g. Jevtiča Belgrad, 26. lebr. AA. Kraljevska vlada je izdala danes tale proglas volivcem: Jugoslovani! Po ustavnih določbah se letos obnovi narodno predstavništvo: senat in pa narodna skupščina. Dopolnilne volitve za senat so bile ze 3 februarja, volitve v narodno skupščino bodo pa 5 maja Jugoslovanski narod bo tako poklican, da 5 ma a' jasno in odločno pove svojo besedo glede bodočnosti Jugoslavije in napredka vsega naroda Naš zedinjeni narod na vseh koncih nase prostrane domovine se mora popolnoma ^vedatt vehke odgovornosti, ki leži na nas v em trenotku jugoato-vanske zgodovine. Treba je tudi pr. tej prilik, pokazati, da bo ves narod do poslednjega diha branil m varoval veliko delo tvorca Jugoslavije, k. je zanj doorinesel najvišjo žrtev: svoje življenje. Smrt vi-S toalja Aleksandra I. Zedin le ja nam je pokazala kai ie naša najsvete ša dolžnost tako do vzvišenega nLovega nistcdnika kakor do nahoda in držaw. Veliki kral je padel na braniku države „ naroda, zato je dolžnost vseh sinov te države, da top ^Ta isti branik in da zavarujejo svetinje nase narodne bodočnosti. Vsako oklevanje m umikanje nri izvrševanju te prve dolžnosti bo neizmeren na-oonabri greh! Naj rtihče ne misli da kdoAol, a karkoli .Sore ali sme ogražati al. škodovat, delu narodnega edinstva. Stoletja so za nami, stoletja so pred nami. Morje najboljše krvi se jepreldo za Ju. goslavijo, morje krvi se lahko še prelije, toda Jugo-slaviiia bo ostala ena, nedeljiva m večna. Jugoslovani! Kraljevina Jugoslavija predstavlja našo ostvaritev nacionalnega ideala v naši nacionalni državi. Narodno edinstvo in državna celota, zavarovani z današnjim ustavnim redom, sta nedotakljivo načelo notranjega državnega življenja, ki krepijo dviga jugoslovanski narod na višino solidarne celote. To edinstvo in ta celota stojita nad vsakim posameznikom in nad vsako politično stranko kot splošna narodna vrednota, kot velika nacionalna pridobitev. Ustava kraljevine Jugoslavije daje vso možnost za sodobno organizacijo in krepak razvoj na. rodnega, socialnega, gospodarskega in kulturnega življenja našega naroda. Zato moramo stremeti, da se v duhu načel ustave popolnoma in čimprej trajno organiziira vse državno in narodno življenje. V narodnem zedinjenju po svetovni vojni moramo ko živimo v razdobju med dvema dobama, različnih po političnih in socialnih stremljenjih, čuvatii svoj narod in ohraniti treznost za sedanjost m bistro oko ra bodočnost. Z razumnim spoštovanjem preteklosti rn svetlih političnih tradicij naroda moramo odločno odkloniti vse zablode, ki so nas ločile in ki so ovirale napredek v našem javnem in nacionalnem življenju. . Težka in nevarna je zabloda vseh tistih, ki mislijo, da se naše narodno življenje more vrniti v začetno leto našega državnega in narodnega r.edinjenja. Zabloda je misliti, da se more preskočiti in pasti nazaj za celo pokoljenje, rojeno in odraslo v zedinjeni domovini. Ali je mar možno brez nevarnosti za narod sam organizirati nase favno življenje po načelih iz pretekle dobe, ali na plemenski, ali pokrajinski ali na verski razdelitvi? Ne. to ni več mogoče. Iskreno in globoko priznanje izrekamo bivšim političnim strankam za vsa koristna prizadevanja in za vse njihove zgodovinske zasluge. Toda sodobno narodno življenje in njegova bodočnost zahtevata od nas' širših po-kretov in večjega poleta. Razdejane in pokrajm-sko razdeljene naše nekdanje politične stranke ne morejo več zagotoviti zdravega in naprednega javnega življenja. Takšno je danes prepričanje vsega našega naroda. V tem prepričanju in v blagor in napredek domovine vabimo vse Jugoslovane v pravo službo za kralja in narod, ne glede na to. na kateri strani so se nahajali v naši prejšnji politični raztrganosti. Hočemo zbrati vse ustvarjajoče sile te države na isto črto in v isti polet za nacionalno državo. Jugoslovani! Nosilec državne liste g. Bogoljub Jevtič, predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev, in vsi kandidati na njegovi listi so odločni nasprotniki vseh separatističnih, federalističnih in prevratnih stremljenj. Na tej poti bomo vztrajali do konca, odločno in neomajno. Kraljevska vlada, ki ji načeljuje nosilec naše državne liste, je izdelala zaokrožen delovni program in ga začela odločno in naglo izvajati. Ta program obsega mnoga vprašanja, od katerih sta odvisna obstoj in bodočnost tako kmeta kakor obrtnika, industrijca in trgovca, delavca in uradnika. Gospodarska in finančna vprašanja so življenjska vprašanja sedanjega časa. Kraljevska vlada jim bo posvetila svojo največjo skrb. Prve ukrepe je že izdala. To so: znižanje zemljiškega davka za 20%, znižanje davkov, znižanje taks, znižanje železniških tarif, koncentracija državnih ln poldržavnih velikih denarnih ustanov za boljšo razdelitev kreditov in za pospešitev obtoka kapi-talov, znižanje obrestne mere pri državnih in zasebnih bankah, odlog plačil in znižanje obrestne mere pri kmetskih dolgovih, ena milijarda dinarjev zagotovljenega kredita za velika javna dela. za gradnjo cest in izgradnjo železnic. Razen navedenih ukrepov bo kraljevska vlada začela izvajati tudi svoj gospodarski program v celoti. Glavni cilj tega programa je oživitev gospodarstva in vse delavnosti našega naroda. Sedanji naš gospodarski sistem je treba čim rnzum-neje, napredneje in pravičneje organizirati. Poljedelstvo je temelj našega narodnega bogastva. Od njega je odvisno življenje največjega dela našega prebivalstva in zato bo prva in poglavitna skrb vseh naših prizadevanj. Poljedelska kriza je vzrok splošne gosjiodarske krize pri nas. Odvisnost in medsebojna zvezanost med kmetijstvom in industrijo, trgovino in obrtjo ustvarjata neobhodnost. da se čim prej doseže ravnotežje cen in živahnejša prodaja pridelkov in izdelkov vseh teh panog naše delavnosti. Naše gospodarsko in delavsko zakonodajo moramo korenito popraviti. Delavcu in kmetu ter obrtniku se morata zagotoviti obstoj in napredek. Z njunim dvigom je zvezan tudi napredek vsega drugega gospodarskega udej-slvovanja, ki ga moramo prav tako pospeševati. Zadružništvo je najboljša oblika organiziranega kmetovega gospodarstva. Mi bomo zagotovili popoln razvoj poljedelskega zadružništva, ki mora ostati politično, versko in plemensko nevtralno. Ureditev banovin kot upravnih in samoupravnih enot na podlagi Široke narodne samouprave in dekoncentracije oblasti, bo naš državni organizem izpopolnila in okrepila vse sile za naše skupno stremljenje, vsem delom naroda bo pa omogočila neposredno in z,anesljivo skrb za njihov razvoj v skladu z njihovimi razmerami in potrebami. Temelji dobre državne uprave zahtevajo primerno .IpIo v državni in samoupravni upravi in strokovno sposoben in nacionalno korekten uradniikl kader. Naše vztrajno prizadevanje jjojde tudi v to smi-r. Dobro pravosodje ie temelj sleherne dobre državne ureditve. Pravni red in zakonisiost morati* biti popolnoma zagotovljena SploSna in težka kriza ne vlada Bamo v našem socialnem gospodarskem življenju. Razstrojenost in zlo v sodobni družbi se močno občutita, zlasti v moralnem pogledu. Narodno prosvetljenje in kul-turiio-inoralna in telesna odgoja vsega našega naroda bosta naša sveta dolžnost. Jugoslovani! Sedem let bo še minilo, dokler naš preljubljeni mladi kralj, naslednik velike jugoslovanske dediščine, ki 11111 jo je zapustil njegov veliki oče, ne izpolni svoje kraljevske polnoletnosti in vzame kraljevsko oblast v svoje roke. Ves ta čas morajo bolj kakor kdajkoli drugače vsa prizadevanja in sile vsega naroda stremeti k enemu in edinemu cilju, k jiopoliii notranji nacionalni in j>o-litični konsolidaciji naše države, k splošnemu blago- 1 stanju in naj>redku vsega naroda in k izvršitvi ve- j likih državnih in mednarodnih nalog kraljevine \ Jugoslavije. Svetinje te naloge in bremena njene izvedbe J morajo biti vsemu jugoslovanskemu narodu ukaz vesti. Danes je bolj kakor kdajkoli v naši zgodo- | vini potreba narodne sloge, osnova in bistven ele- j ment za miren razvoj našega narodnega življenja ' in za zagotovitev naše narodne in državne bodoč- . nosti. Zaobljube, ki jo dolgujemo velikemu kralju- , mučeniku, da bomo ohranili in branili Jugoslavijo, ! je mogoče izvršiti le tedaj, če bo vos jugoslovanski narod v svoji najgloblji zavesti prepričan, da je kot vsak posameznik in kot celota dolžan sebi in svojemu življenju in svoji svobodi varovati veliko . delo, začeto po Nemunjičih in Toinislavu in kon- ! čano po stoletnih žrtvah in borbah po največjem ; Karadjordjeviču. Potrebno je. da prekalimo srca 1 vseh sinov te države z železno voljo in jekleno odločnostjo, prepričani, da se Jugoslavija mora ohraniti v blagor, mir in svobodo našega naroda, pa tudi za splošni blagor in splošni mir. Ne kloniti, ne odnehati in ne ustavljati »e, je danes najvišji zakon našega narodnega obstoja, naše svobode, naše državne neodvisnosti in edinstva. In tu mora vsa Jugoslavija z očmi, uprtimi v vrhove Oplenca, stati kakor en sam mož. Samo tako bomo mogli v neomajni slogi in z velikim narodnim jKiletom ohraniti to dragoceno pridobitev naroda in njegovega velikega voditelja kralja-vite-za. Samo tako se nam bo posrečilo napraviti Jugoslavijo znotraj zdravo, urejeno in močno, zunaj pa spoštovano tako, da jo bodo vsi hoteli za prijatelja. Jugoslovani! Vabimo vas. da 5. maja vsi složno in odločno odidete na volišče in oddaste svoj glas za državno listo z nosilcem Bogoljubom Jev-tičem, predsednikom kraljevske vlade. Belgrad, 25. februarja 1935. Bogoljub Jevtič, predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev. Podpisani vsi ministri. ★ Kandidatura g. Lenarčiča Prejeli smo in objavljamo: V Vašem cenjenem listu z dne 28. t. m. pod jioglavjem »Iz notranje politike« je med drugim omenjeno, da bom jaz kandidiral na programu JNS. ; Ker dejstva ne odgovarjajo resnici, Vas naprošam za priobčenje popravka v sledečem: Ponudeno kandidaturo bom sprejel na list; g. min. predsednika Jevtiča in boin v naprej kot "do-I sedaj delal po smernicah, ki so temeljna osnova vlade g. Jevtiča. Schuschnigg v Londona Izjave o habsburškem vprašanju Avstrijski kancler pravi, da lo vprašanje ni aktaelno S spoštovanjem Lenarčič Slavko. Nova vas, dne 23. februarja 1035. Nasprotno pa poroča »Jutro« dne 'M. februarja na 2. strani v članku »Kandidature v Sloveniji« v odstavku »Kandidati za logaški okraj«, sledeče: Sreska organizacija JNS za logaški srez je imela v nedeljo na Rakeku izredno skupščino, ki je bila skoro polnoštevilno obiskana. Le dve občinski organizaciji JNS sta se opravičili zaradi slabih prometnih razmer, vse druge pa so poslale svoje delegate. Prisotnik je bilo tudi osem na nacionalnih listah izvoljenih županov. Kar se kandidatur samih tiče, je bilo najprej soglasno postavljeno načelo, da morejo z ozirom na posebne prilike obmejnega logaškega sreza kandidirati le domačini, ki stalno bivajo v srezu. Postavljene so bile nato naslednje tri kandidature: Franjo Tavčar, župan na Rakeku, z namestnikom Joškom Rudolfom, županom na Blokah; Miroslav Pupis, župan v Gor. Logatcu, z namestnikom Antonom Medenom, županom v Begunjah, in Stanko Lenarčič, trgovec v Novi vasi, z namestnikom Gregorjem TrSarjem, županom v Dol. Logatcu. Končno je bilo sklenjeno, dn se sreski odbor JNS razširi še na druge vplivne osebe iz sreza in začasno pretvori v sreski volilni odbor za kandidatno listo g. Jevtiča. Odbor se je konstituiral tako-le: predsednik dr. Stanko Pušenjak, podpredsednika Franjo Tavčar in Stanko Lenarčič, tajnik Slavko šušteršič, blagajnik Jakob Mlakar, odborniki: Miroslav Pupis, dr. Ciril Krašovec 111 Ivan Remžgar; odbor se bo potom kooptacije še razširil. Na enak način se bodo v volilne odbore za listo g. Jevtiča pretvorili tudi odbori občinskih organizacij JNS. Pojjoldne se je vršilo še drugo volilno zborovanje, ki ga je sklical g. Stanko Lenarčič. Na zborovanju ni prišlo do novih zaključkov, marveč je ostalo pri sklepih dopoldanske konference. * V Kamniku je imela okrajna organizacija JNS v torek sestanek, na katerem so razpravljali o kandidaturah. Sestanka se je udeležil tudi senato rg. Pucelj. Bivši poslanec g. Cerer se je zavzemal z,a to, da bi bil on edini kandidat za kamniški okraj, pa mu je g. senator Pucelj pojasnil, da to ne gre. Župan s Homca Giovanelli je nato predlagal kot kandidate: Antona Cerer ju, živinozdravnikn. Ravterja in domžalskega zdravniku dr. II o če v a r-j a. Ker g. Ravter kandidature ni sprejel, so namesto njega postavili posestnika Kristana iz vo-diške fare. Končno se je okrajna organizacija JNS spremonila v okrajni volilni odbor z. g. Ravterjem nn čelu. Tako bo imel kamniški okraj na vladni listi tri kandidate, seveda le, č« bo nosilor liste vse tri sprejel. Belgrad, 26. februarja. Včeraj dopoldne je predsednik ministrskega sveta g. Bogoljub Jevtič sprejel veliko od|>oslaii8lvo najuglednejših gospodarstvenikov iz Vojvodine. Odposlanstvo se mu je zahvalilo za dosedanje energično in velpkoristno delo kraljevske vlade. Nato je odposlanstvo sprejel notranji minister g. Velja Popovič. Odposlanstvo je vodil g. Dioka Djundjerski iz Novega Sad«. Belgrad, 26. februarja, m. Snoči je bila seja j občinskega sveta, na kateri se je razpravljalo o I tramvajsitem prometu čez novi zemunski most, ki ; veže prečanske krsje in ves zapad z Belgradom. Most je že stavljen v promet, le tramvaj še ni 1 vozil čezenj. To vprašanje pa se bo v najkrajšem času rešilo. Razpravljalo se jc tudi o pocenitvi vožnje na beigrajskem tramvaiu, ki je biiu dosiej ' dokaj draga. London, 26. febr. c. Avstrijska državnika dr. Schuschnigg in baron Berger-Waldenegg sta danes dopoldne končala svoja posvetovanja v Londonu. Splošno se poudarja, da oba avstrijska državnika nista tudi danes prešla običajni okvir meddiplomat-skih razgovorov, ki so v Londonu stalno določeni že |X> tradicijah angleške politike To se pravi, da je Anglija svetovaia svojima avstrijskima gostoma, naj nikar ne poskušata izvajati prehitrih sprememb v avstrijski notranji politiki, ki bi se mogle tolmačiti tako, da se hoče Avstrija povrniti nazaj v naročje Habsburžanov. To sta avstrijska državnika danes sama radevoljc tudi priznala londonskim časnikarjem, ki sta jih opoldne sprejela v salonih avstrijskega poslaništva v Londonu. Dr. Schuschnigg je izjavil časnikarjem, da smatra, da habsburško vprašanje danes za Avstrijo ni vprašanje prvega reda. Avstrija hoče samo doseči to, da se ji dovoli miren razvoj v srednji Evropi, da lahko tako vse svoje sile posveti gospodarski reorganizaciji. Po vsem tem izgleda, da je dr. Schuschnigg v Londonu priznal, da ne bo spravljal vprašanja povrnitve Habsburžanov v ospre. dje. O tem vjirašanju torej tudi najbrž ni bil sestavljen nikak pismen protokol, ker se dr. Schuschnigg nikakor ne mara obvezati na to, da bi priznal, da je vprašanje povratka Habsburžanov mednarodnega značaja. Pač pa je storil veliko uslugo vladam zapndnih velesil, ki so želele, naj dr. Schuschnigg poda vsaj ustno izjavo, da vprašanje vrnitve Habsburžanov zaenkrat nj aktualno. Opoldne je zunanji minister sir John Slimon priredil na čast avstrijskima državnikoma svečan luneh. Temu luncliu so prisostvovali zopet vsi člani angleške vlade. Zelo se je opazilo, da je takoj po lunehu dr. Schuschnigg sprejel italijanskega veleposlanika v Londonu Grandija in se z njim zelo dolgo razgovarjal. Mnenje švicarskega lista Ziirich, 26. febr. b. »Neue Ztircher Zeitung« priobčuje o obisku avstrijskega zveznega kanclerja Schuschnigga v Parizu sledeče informacije od svojega dunajskega dopisnika: »Uradno poročilo o razgovorih med Flandi-nom. Lavalom in Schiischniggom smatrajo v tukajšnjih političnih krogih kot predigro v pogajanjih za sklenitev pakta o iievmešavanju. Ugotovitev, da jc nevineševalni pakt nerazdeljivo povezan s vsemi mirovnimi jamstvi, ki so bila sprejeta v londonskem sporazumu med francosko in angleško vlado, jc v očeh Dunaja demonstracija proti Berlinu. Nejasno je ostalo vprašanje, če naj Avstrija v zvezi z londonskimi mirovnimi jamstvi podpiše tudi vzhodni pakt.« »Glede habsburškega vprašanja trdijo tukaj, da obstoja med Francijo in Italijo popoten sporasum v tem, P* vprašanje čisto avstrijska notranja s a d e v a, stališče torej, ki ga zavzema tudi Schuschniggova vlada. Zaradi tega ni treba računati na to, da bo v lievmeševtdni pakt sprejeta tudi kakšna habsburška klavzula (menjeuo je stališče Male zveze, ki nevincševalnega pakta ne podpiše, razen če se v besedilo paktu vnese tudi prepoved o vzpostavitvi Habsburžanov. Op. ur.). Ker pa države Male zveze silno pritiskajo na francosko vlado, razmišljajo sedaj v diplomatskih krogih o tem, da naj bi avstrijska vlada neodvisno od lievmeševalnega pakta dala kakšno posebno ustineno izjavo, da habsburško vprašanje na aktualno in da Habsburžanov ue mor« poklicati na prestol razen s pristankov vseh velesil in Male zveze. Od ueke države je bila tudi izražena želja, da naj bi bila ta izjava, ki bi seveda ne bila objavljena, tudi napisana. Ker pa je sedanja avstrijska vlada po svojem sestavu po večini legi-timistična. ni verjetno, da bi hotela glede Habsburžanov dati kaj več kot pa samo ustineno izjavo v gornjem smislu. Na vsak način je prozorno, da hoče Avstrija razgovore o habsburškem vprašanju le zavlačevati. V državah Male zvezo vlada zato tudi nevolja.« Po Schusckniggu z Malo zvezo Pariz, 26. febr. c. V zvezi s pogajanji, ki jih je imela francoska vlada z avstrijskim kanclerjem dr. Schuschniggom, se bodo sedaj takoj začeli razgovori med Francijo in mod državami Malo 1 veze za sklenitev podonavskega jiakta o nevmesavanju. Francoski zunanji minister je danes sprejel jugoslovanskega in češkoslovaškega poslanika, ki sta mu izročila nekatere važne pripombe Male zveze k obliki iu vsebini tega pakta. (K tej razlagi avstrijske zunanje politike je treba saino ponoviti to, kar smo na tem mestu že večkrat in ob priliki ljubljanskega sestanka Male zveze še posebno jasno povdarili, da pakta o ne-vmešavanju, ki ga predlagata Italija in Francija, ne bo podpisala nobena država Male zveze v obliki, kot je bil predložen, čeravno Mala zveza z veseljem pozdravlja to pobudo. Naša država mora varovati nacionalne interese in ti morajo biti v nevmeševalnein paktu vidno in nedvoumno izraženi. Le ako dobi nevmeševnlni pakt čisto jasne razlage o tem, da pravice narodnih manjšin, nadalje prepoved vzpostavitve Habsburžanov ostanejo nedotaknjene po tem paktu, ga bomo podpisali. V nasprotnem primeru bi bila vsa pogajanja za ta pakt mrtva od vsega početka. Op. ur.). Kava in cigareta vstvarjata vzajemno dobro razpoloženje. Užitek pa podvojite, če po ka enju mesto kave zavžijete košček Kavit«, mlečne čoko ade s kavinim okusnm. Vsled svoje izredne tečnosti za-divi celo kultiviran ukus veščega si dkokusca. Katflta ni samo slaščica prve vrste, temveč je tudi izredno redilna in lahka prehrana, MIRIM KRALJICA ČOKOLADE S strojnico po ljudeh na uUci Madrid, 26. febr. AA. Snoči je brzel po prestol-niških ulicah avtomobil, s katerega so neznanci streljali s strojnico. Ranjenih je bilo deset ljudi, med njimi tudi en redar. Oblasti so takoj začele neznane napadalce zasledovati. Iz varnostnih ozirov so jx>-stavili pred vsemi važnimi državnimi uradi močne straže. Lombardna posojila pri HB Belgrad. 26. februarja. AA. Poštna hranilnica podeljuje lombardna jKisojila na podlagi državnih vrednostnih papirjev, in sicer jjo 250 Din za eno obveznico vojne škode, po 30 Din za eno 4% agrarno obveznico, po 40 Din za eno 6% begluško obveznico (nominale 100) in po 50 Din za en kos 7% obligacijskega jjosojila. Obrestna mera znaša 7% letno in netto. Obračun se vrši tromesečno. — Prošnje za lombardna posojila je treba poslati Poštni hranilnici v Belgradu ali njenim podružnicam v Zagrebu, Ljubljani. Sarajevu in Skoplju. Manjše količine vrednostnih j>apirjev se zaradi lombardira-nja lahko izroče jioštnim uradom. (Iz Postne hranilnice.) Polovična voznina Belgrad, 26. febr. AA. Z odlokom prometnega ministra se podaljša veljava polovične voznine na državnih železnicah za člane narodne strokovne j zveze, ki so se hoteli udeležiti kongresa v Celju | 11. in 12. marca. Ker je ta kongres odgoden do 7. aprila, bo popust veljal od 3. do 10. aprila t. 1. Z odlokom prometnega ministra so dovoljeni Se tile popusti na državuih železnicah: članom združenja geometrov in geodetov, ki se udeleže letne skupščine v Zagrebu 3. marca, ' in sicer članom-urndnikont četrtinska Vozninn, drugim pa polovična. Za članc-uradnike zadošča uradniška legitimacija, drugi morajo pa r listkom na železniški blagajni kupiti še železniško legitimacijo. Popust vetju od 28. februarja do 6. marca; udeležencem tečaja za tajnike-blagajnikc hanovinske zadruge za kmetijski kredit v Sarajevu. ; Polovična vo/.nitia velja od 27. febr. do 1. marca za odhod in od 15. do 17. marca za vrnitev: članom gasilskih čet, ki se udeleže proslave 1 60 letnice obstoja prostovoljne gasilske čete v Ča-kovcu, sklicane nn dan 14. julija t. 1. Polovična voznina velju od 12. do t6. julija t. 1.: udeležencem kongresa vinogradnikov in vinarjev, ki bo v Vršcu od 15. do 17. marca. Popust velja od t2. do 20. marca, in udeležencem razstave in sejnin, ki se ho zn-Fel 12. marca v Ljutomeru. Polovična voznina bo veljala od tO. do 12. marca za odhod in od 12. do 14. marca za vrnitev. Potres na Kreti Atene, 26. februarja, b. Listi poročajo, da je potres v pokrajini Kandiji na otoku Kreti povzročil ogromno škodo. Potres je zahteval tudi sedem smrtnih žrtev, okoli 50 oseb pa je bilo hudo in lahko ranjenih. Tudi v pokrajini Ricimono je bila ena oseba ubita, 12 pa hudo ranjenih. Zveza s to pokrajino je še vedno prekinjena. Številne stavbe so hudo poškodovane ter v njih prebivalci ne morejo prebivati. Potres je poškodoval tudi neki muzej in napravil ogromno škodo. Vlada je storila vse potrebne ukrepe, da se ponesrečencem pomaga. Atene, 26. februarja. AA. Po najnovejših poročilih s Krete je potres zahteval 10 človeških žrtev. Hudo poškodovanih oseb je 50. Popusti za letoviščarje Belgrad. 26. febr. AA. Kakor je bilo že objav Ijeno, stopi 1. marca v veljavo novo znižanje cen za prevoz potnikov, prtljage in ekspresnega blaga na državnih železnicah. Pri tej priliki je bilo razglašeno, da se na podlagi sklepa prometnega ministra dosedanji popust za obiskovalce naših jadranskih letovišč in višinskih zdravilišč in jezerskih krajev v toliko izpremeni, da imajo potniki, ki se pripeljejo v ugodnostni kraj s celo vozovnico in ki so tam ostali najmanj deset dni, pravico do brezplačne vrnitve, neg.ede na letni čas. Da se to ne bo krivo tolmačilo, razglaša generalno ravnateljstvo državnih železnic, da bo spričo težkoč tehniškega značaja (bistvena iz-prememba dotičnih določb, tiskanje novih obrazcev in pravočasna razglasitev izpremembe) ta popust za obiskovalce jadranske obale, letovišč itd. na jxxl!agi sklepa prometnega ministra stopil v veljavo šele 1. maja 1935. Proces proti sleparjem v Belgradu Belgrad, 26. februarja, m. V procesu Assicurazioni Generali sta bila danes zaslišana Djordje Petrovič in Geršon Mandič. Djordje Petrovič trdi, da je vse posle vršil s pokojnim ravnateljem Assicurazioni Generali Rajčevičem, do katerega je imel popolno zaupanje, ker je predstavljal društvo 40 let. On pravi, da ne ve, kdo je vplival na Raj-čeviča, da je izvršil samomor. To pa se najbolje vidi iz njegovega pisma. Z ozirom na tako izjavo Petroviča je zastopnik privatne tožbe dr, Hudo Verk predlagal, da se razširi obtožnica proti Djor-dju Petroviču za kleveto, ki jo je povzročil Petro vič družbi Assicurazioni Generali, oziroma njenim uslužbencem. Jutri se razprava nadaljuje. Osebne vesti Belgrad, 26. febr. m. Današnje »Službene novine. prinašajo ukaz iz notranjega ministrstva, na jxxllagi katerega so postavljeni: za načelnika 3./2. v splošnem oddelku banske uprave v Ljubljani dr. Vilko Pfeifer; za okrajne načelnike 4./1.: pri okrajnem načelstvu v Slovenjgradcu dr. Franc Krašovec, pri okrajnem načelstvu Maribor desni breg Milan Makar, pri okrajnem načelstvu v Ljutomeru dr. Anton Barsnik, za višjega pol. komisarja 5. pri jjred-stojništvu mestne policije v Mariboru je postavljen Stanko Kos. Upokojen je Friderik Loger. okrajni načelnik pri okr. načelstvu v Novem mestu. Drobne vesti London, 26 .februarja. AA. V zvezi s klici na pomoč 7, nemškega parnikn »Evropn< poročajo pomorski krogi, dn je parniku že prišel na pomoč neki španski parnik. »Evropa« se zdaj nahaja kakih 15 milj od španske obale. London, 26. febr. AA. Doznavajo, da je sovjetski poslanik Zmajski izročil angleški vladi uradno )Vribilo za zunanjega ministra Simona, naj obišče ioskvo. Vabilo jc izročil še pred včerajšnjo sejo ministrskega sveta, ki je na ta način razpravljal tud: o tem. NavzMc temu kaže, da bo končni <;Hen o obisku Moskve storjen šele na jutrišnji redni seii. no M< Novi finančni direktor v Ljubljani Z ukazom kraljevega namestništva je bil dosedanji pomočnik finančnega direktorja dravske finančne direkcije: gosp. Avgust Sedlar imenovan za finančnega direktorja v Ljubljani. Novi finančni direktor se je rodil v Laškem kot sin slovenske trške rodovine. Pravne nauke je dovršil na univerzi na Dunaju. Na izrecno željo kesnejšega edinega slovenskega ministra v Avstriji dr. Ivana Žolgerja je gosp. Avgust Sedlar stopil v začetku leta 1904 v politično službo pri deželni vladi na Koroškem in bil dodeljen okrajnemu glavarstvu v Beljaku. Ob priliki deželnozborskih volitev leta 1904 je stal v ozkih stikih s slovenskimi političnimi organizacijami na Koroškem, kar je zbudilo pri koroškem Volksratu veliko ogorčenje. Zato je še istega leta vstopil gosp. direktor Sedlar v finančno službo pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, kjer |e služboval dobrih 5 let. Nato je sprva kot šef davčnih referatov služboval v Črnomlju, Krškem in Novem mestu, malo pred prevratom leta 1918 je bil pa premeščen kot šef davčnega okrajnega oblastva v Celje, kjer je ostal 4 leta. Iz Celja je odšel v Maribor, kjer je prevzel vodstvo davčnega okrajnega oblastva in leta 1929 novo ustanovljenega finančnega inšpektorata v Mariboru. Odtod je bil koncem 1930 premeščen k drinski finančni direkciji v Sarajevo, odkoder se je leta 1932 vrnil v Ljubljano kot pomočnik finančnega direktorja. Novi finančni direktor gosp. Avg. Sedlar pozna iz dobe svojega službovanja po Sloveniji razmere po vseh krajih naše banovine. V funkciji pomočnika finančnega direktorja je imel dovolj prilike, da se je kar najpodrobneje seznanil z gospodarskimi in socialnimi razmerami vseh slojev prebivalstva in vseh delov dravske banovine. Pričakujemo, da bo na svojem novem položaju z objektivnostjo in z razumevanjem za izredne 1 gospodarske razmere, v katerih se nahaja danes vse pridobitno življenje v naši banovini, vodil dravsko finančno direkcijo tako, da bodo zavarovani državni interesi, hkrati pa bo dana možnost gospodarstvu, da si bo moglo z uspehom iskati izhoda iz težav sedanje krize. Dosedanji direktor finančne direkcije v Ljubljani dr. Valjavec je v isti funkciji prestavljen v Sarajevo. Ne kupujte enostavno milo - Trije mejniki v razvoiu Mohorjeve družbe Že 18. januarja smo opozorili dva važna mejnika v razvoju Mohorjeve družbe v povojni dobi: na leto 1925 in na leto 1931; tretji mejnik pa upamo, da bo — letošnje leto. V letu 1925 je znašalo število mohorjanov samo še 38.093; nato se je šest let neprestano dvigalo in je leta 1931 doseglo 61.848; porastlo je torej za 62%. Sledila so tri »suha« leta, v katerih je število mohorjanov padlo za 29.4%, tako da je lani znašalo samo še 43.634. Nad 90% vseh mohorjanov živi v lavantinski in ljubljanski škofiji; vsa ostala Jugoslavija in vse inozemstvo ne tvori niti 10%. Poglejmo, kako je rastlo in padalo število mohorjanov v obeh najmočnejših virih moči Mohorjeve družbe! Lavantinska škofija je v »tolstih« letih napredovala od 16.065 na 25.520 ali skoraj za 59%, padla je pa v »suhih« letih na 17.521 ali za dobrih 31%; ljubljanska škofija je zrastla od 18.328 na 31.459 ali za 71.6%, padla pa na 22.268 ali za 29%. Na vsem ostalem svetu izven omenjenih dveh škofij je šte-vihrpOrastlo od 3700 na 4869 ali za 31.6%, padlo je pa na 3845 ali za 21%. Če primerjamo sedaj leto 1925 z letom 1934 in se vprašamo, kaj nam je od' »tolstih« let ostalo, vidimo, da znaša napredek v primeri z letom 1925 še vedno 5541 ali 14.5%; ta napredek je največji v ljubljanski škofiji: 3940 ali 21.5%; v lavantinski znaša 1456 ali 9%, na ostalem svetu pa samo 145 ali 4%. Zadnji tedni potekajo za vpis v Mohorjevo družbo; s 5'. marcem naj bi bilo vpisovanje zaključeno. Kakšno »letino« naj pričakuejmo letos? Ali se bo nazadovanje ustavilo? Pregledovali smo letošnji Koledar in iskali znakov, ali se morebiti že bližajo boljši časi. Hvala Bogu, takih znakov ne manjka: v lavantinski in v ljubljanski škofiji smo našli 50 župnij, v katerih lansko leto število mohorjanov ni nič nazadovalo, ln 133 župnij, kjer je celo napredovalo, in sicer v celoti za 1186 udov. Pri tem nismo upoštevali župnij, ki iz kakršnegakoli razloga v letu 1933 ne izkazujejo nič članov in je torej vsak član v letu 1934 »čist prirastek«. Največ župnij, ki niso nazadovale ali so celo napredovale, je to pot v lavantinski škofiji. Tam je 32 župnij ostalo na dosedanji višini, 58 župnij je povečalo število mohorjanov za enega do deset, 18 pa za več nego deset udov. Preobširno bi bilo, če bi hoteli navajati imenoma vseh teh 108 župnij. Omejimo naj se samo na one, ki so dobile preko 10 novih udov. To 90: Braslovče (od 129 na 140), Zibika (od 21 na 32), Št. Ožbalt (od 14 na 26), Ma-renberg (od 69 na 82), Rajhenburg (od 101 na 114), Luče (od 66 na 80), Buče (od 43 na 57), Griže (od 99 na 114), Vransko (od 116 na 133), Zavrče (od 38 na 57), Sv. Ana v Slov. goricah (od 111 na 131), Limbuš (od 54 na 77), Konjice (od 100 na 124), Šmartno ob Paki (od 109 na 136), Trbovlje (od 239 na 280!), Laporje (od 80 na 126!), Sv. A.iton v Slov. goricah (od 73 na 1671), frančiškani v Mariboru (od 286 na 403!!). V ljubljanski škofiji je obdržalo prejšnjo višino 18 župnij, za enega do deset članov je napredovalo 42 župnij, za preko 10 članov pa 15 pover-jeništev! Navedimo teh poslednjih 15! Za 11 udov so napredovale Moravče (od 202 na 213) in Ljudska knjižnica v Ljubljani (od 74 na 85), za 12 Loški potok (od 134 na 146) in Stari trg ob Kolpi (od 28 na 40), za 15 posamezni poverjenik Mašič Pavle (od 39 na 54) in Tomišelj (od 25 na 40), za 16 Planina pri Rakeku (od 82 na 98), za 17 Kamnik (od 238 na 255), za 18 Šmihel pri Novem mestu (od 186 na 204), za 19 Litija (od 209 na 228), Gorje (od 142 na 171) in Rovte (od 54 na 83), za 21 Osilnica (od 40 na 61), za 24 Kočevje (od 56 na 80), za 27 škocjan pri Mokronogu (od 27 na 54). Dovolili smo si opozoriti na ta napredek pri nekaterih poverjeništvih, ker nam zbuja upanje, da gre Družba zopet boljšim časom nasproti in da je letošnje leto mejnik, ki bo — zaustavil nazadovanje! Seveda smo si pa pri tem svestni, da je marsikje bilo težje obdržati pri Družbi tudi zmanjšano število udov, nego drugod ga celo povečati. Samo tisti, ki je kdaj sam delal v tem ali sličnem poslu, ve približno oceniti trud poverjenikov, ki jim gre hvala, da imamo Slovenci tako močan vir za kulturo najširših narodnih plasti, da smo nanj opravičeno lahko ponosni. Škoda, da Koledar že par let ne prinaša statistike mohorjanov po odstotkih prebivalstva vsake župnije. Ta statistika je bilo poučna za vsakega, ki mu je pri srcu ljudska izobrazba. Pri Mohorjevi družbi stane posamezna knjiga cele 4 Din! To je mogoče samo pri narodu, ki se zaveda, kakšna moč je v organizaciji, in ki ve, da je poceni knjiga mogoča samo v književni družbi z desettisoči članov. Zato tudi naš list prosi barvce, naj store v teh tednih svojo dolžnost do Družbe tudi brez vabila od strani poverjenikov — v svojo in narodno koristi Ogromen plaz zemlje ogrožat Kropo Kropa, 25. februarja. V noči od sobote na nedeljo je naša Kropa prestala obilo strahu in bilo je treba velikega dela, da je bila nevarnost odstranjena. Eno leto je že od tega, kar je Kropo zadela velika škoda po po-vodnji, temu pa se je sedaj pridružila še nova nesreča, namreč, da nas je ogrožal velik zemeljski plaz. Podobne nesreče dokazujejo nujnost, da bi bilo treba urediti odtoke vode v hribih, ki obdajajo Kropo. V soboto okrog 9 se je spustila neopaženo in tiho velikanska plast zemlje z bližnjega hriba Hri-novca. Vzrok tej nesreči je bilo deževje, ki je prejšnji dan namočilo ta del hriba. Zemlja je počasi prišla s hriba v dolino ter se polagoma pomikala proti središču Krope. Ljudje niso nevarnosti opazili prej, dokler ni ta ogromna blatna plast dosegla prvih hiš v Kropi. Z vilkansko silo je ta brozga ilovice in peska pritisnila ob prve hiše ter vdrla v vse nižje prostore. Zemeljski plaz je uničil vse vrtove v Kropi, dosegel je hišo gostilničarja Šolarja, Lazarjevo mesarijo in poplavil vso sredino trga. Kar je blatna plast dosegla, je odnesla seboj. Plast je bila debela 1 do 1.5 m. Pograbila je več drvarnic in drv, ki so bila zložena pred hišo ter vse odnesla na sredo trga. Ljudje so prestrašeni pritekli, da bi zavrnili nevarnost in da bi vsaj iz kletnih prostorov rešili, kaT se je dalo rešiti pred uničujočo ilovico. Pomagali so s požrtvovalnostjo drug drugemu. Bila pa je na nogah vsa Kropa in zadnji reševalci so šli spat šele v nedeljo ob 4 zjutraj. Zaenkrat so ljudje ustavili nevarnost nadaljnega prodiranja z raznimi deskami in tramovi, ni pa rečeno, da je nevarnost za vselej odpravljena. Hrinovec je namreč ves razpokan in od časa do časa spušča raz sebe velike kepe blata. Ljudje so prestrašeni, ker je to še večja nesreča, kakor lanska povodenj 'a zahtevajte izrečno Schichtovo terpentinovo milo ... z imenom „Schieht" in varnostno znamko „Jelen" na rdečem ovitku. £CHICHT0V0 Terpentinovo milo domač izdelek .. ampak izrečno pristno zahtevati! Vprašanje slovenskih šolskih knjig ker jih more zadeti ponovno še večja nesreča, ki bi bila že podnevi strašna, katastrofalna pa, ako bi se zgodila ponoči. Ljudje potrebujejo nujne pomoči, da se podobna nevarnost s primernimi napravami trajno odpravi. Slovenigradec Akcija za zgradbo javnega kopališča. Ze par let se govori o zgradbi modernega javnega športnega kopališča. Akcijo vodi poseben gradbeni odbor R. K., kateremu predseduje okrajni sanitetni referent dr. Pohar. Naše nameravano kopališče bo predvsem športno kopališče ter bo imelo dva bazena. Enega za odrasle in enega za otroke. Veliki bazen bi imel 33.33 m dolžine, 12.5 m širine in 2.60 globočine. Skakalni stolp bi bil 3 m visok. Eni se zavzemajo za to, da bi bilo kopališče ob Mislinji pri Potočnikovem jezu, kjer je sedaj začasno kopališče, gradbeni odbor je pa za kopališče ob Suhodolnici pred mestnim parkom, kjer se je lansko leto izvršila regulacija. Odbor si je že priskrbel tozadevne načrte in pripomočke glede prostora in vse, kar je potrebno. Novo mesto Pogreb g. Bergmanna Josipa st. se je vršil v nedeljo. Priljubljenega in zaslužnega pokojnika je spremljala na njegovi zadnji poti ogromna množica ljudstva iz mesta in okolice. V najbolj častnem številu se je odzvala novomeška >!asi!ska četa. Kako je bil pok. g. Bergmann priljubljen, je pričalo veliko število ljudi in številni krasni venci in cvetje, ki so ga v dolgi vrsti nosili pred krsto. Ljudstva je bilo toliko, da so zadnji prišli na pokopališče, ko je bil pogrebni obred že končan in so prvi odhajali. Pobiranje prispevkov oziroma darov za novo pokopališko kapelo se je pričelo. Darujte! Razpis učnih knjig, kakor so ga prinesle Službene novine, je po pravici razburil vse Slovence, vendar se nam zdi, da se o stvari, ki je trenutno morda najvažnejša, še vse premalo piše in govori. Saj je tu vprašanje reformacije naše srednje šole in celo naše ljudske šole in pač ne bo staršem in vzgojiteljem ter šolnikom vseeno, kako se bodo njihovi otroci izobraževali. Kot smo že poudarili, je nas ta razpis zadel dvojno: kulturno in ekonomsko. Priobčili smo že glas s sestanka naših knjigarnarjev brez razlike sve-tovnonazornih nasprotij, ki so se uprli monopoli-zsciji šolskih knjig, ki se s tem skuša uvesti prav na isti način, kot se je uvedla monopoli-zacija šolskih zvezkov. Znana nam je praksa s to monopolizacijo! Prav tako kot knjigarnarji, ki jih je napad združil v eno fronto v borbo za obstanek — vsak namreč ve, da naša založništva krijejo svoje primanjkljaje z dobičkom od šolskih knjig — tako bi se morala tudi vsa javnost, vsa kulturna društva, najbolj pa še prizadeti starši združiti, pokazati na napake tega razpisa in zahtevati popravke, ki bi jih dobra volja vladajočih gotovo mogla uveljaviti. Zato smo veseli, da se je mariborski »Večernik Jutra« z dne 23. t. m. dotaknil tega problema s člankom »Novo zgrešeno reformiranje«, ki ga je napisal Albert Žerjav, po vsej priliki učitelj. Ce smo mi v naših člankih imeli predvsem pred očmi našo srednjo šolo, in slovenski problem razpisa, se Večernikov člankar ozira predvsem izključno na ljudsko šolo, ter hoče strokovno pokazati, da razpisane knjige za ljudsko šolo tudi po strokovni plati — ne ustrezajo današnjim našim potrebam. V najnovejšem razpisu ni nikjer opaziti nove pedagoške tendence. Napačno bi bilo, da bi tudi v novih učnih knjigah prevladovalo dosedanje didaktično nasprotje med osnovno šolo in nižjimi razredi srednje (meščanske) šole: prepad, ki ni utemeljen ne s splošnih (pedopsihologija) ne s specialnih ozirov (različni šol. tipi), ki pa je dandanes vedno bolj očiten in — škodljiv. — V tem smislu nas preseneča ta službeni razpis, ki zahteva Sol. knjige v duhu — samostojnih pred- Odklanjamo Maribor, 26. febr. Mariborski »Večernik« Jutra z dne 22. februarja t~ 1. je čutil potrebo, da pod naslovom: »ALi je cerkev narodna!« in s podnaslovom: »Potrebna ugotovitev za zmago resnice«, polemizira z »Nedeljo« z dne 17. febr. L 1. in se nasproti vesoljni Cerkvi ogreva za narodne cerkve. Vsa čast znanju Večerniko-vega dopisnika, ki z lahkoto navaja izreke iz sv. pisma, predvsem za edinstvo Cerkve po veri, ki mu še doda, a brez utemeljitve, edinstvo Cerkve ne najde nje v sv. pismu. Pač! »En Bog in Oče vseh« in »en Gospod, ena vera, en krst«, navaja pisec članka iz sv. Pavla in z njegovimi besedami utemeljuje — narodne cerkve. O vi očetje starega krščanskega veka. vi pritlikavci v eksegezi sv. pismi, sem k Večernikoveniu eksegetu se pridite učit eksegeze! Kaj Tomaž Akvinec, kaj Albert Veliki, kaj Bonaventura in vsi drugi učenjaki, kaj zgodovinska dejstva, ki dokazujejo tudi upravno edinstvo Cerkve že za stari krščanski vek! Vse to, kakor tudi samo sv. pismo, je brez pomena, kadar je treba opravičiti obstoj narodnih cerkva! Med očeti starega krščanskega veka je za Večer-ni¥ovega »bogoslovca« izjema Ciprian s svojim delom »O edinosti Cerkve«. Je pisec članka pregledni in prečital Batiffola: Urkirche und Katholizismus, je pregledal Ciprianova pisma (11. pr. 48, 55, 59)7 Kako neki hoče in more s Ciprianom oziroma z njegovim delom »0 edinosti Cerkve« spraviti v sklad metro-politsko zvezo, ali carigrajski pntriarhat in njegove odnose do Rusov in Bolgarov; kako patriarhijo srbske pravoslavne cerkve? Pa namigavanje na objektivno zgodovino splitskih cerkvenih zborov, predvsem iz 1. 925 in 928! Kar je znanstvenikom problematično (Gl. Zbornik kralja Toniislava, Jeleniča), to je piscu članka kar objektivna zgodovina i.n torej zgodovinska resnica! metov in učnih strok celo za nižje predmete. Ali res ni mogoče združevati v drugih banovinah n. pr. v 3. razredu zemljepisja in zgodovine v enoten domoznanstven pouk, ko je pri nas ta praksa že zdavnaj utrjena in dobra? Podoben primer je v natečaju za prirodoznanstvo in praktična gospodarska znanja.« — Tako govori učitelj s strokovnega stališča o pedagoških napakah novega razpisa za knjige osnovnih šol. Dvomi pa še o neki drugi stvari, ki jo mi smatramo za zelo važno; »V natečaju se razpisujejo posebne nagrade za abecednik in slovnico v »slovenskem d i j a 1 e k t u<. 0 slovenskih izdajah ostalih knjig za osnovne šole (zemljepis, zgodovino, računstvo ild.) ni nobene besede v časopisnih razpisih. Najbrže, saj drugega izhoda ne more biti, je pa razpis učnih knjig za naše šole vendarle tako mišljen, da ne izključuje materinščine v pouku in knjigi, ko je v Dravski banovini okoli 860 osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom (dvakrat podčrtano v Večerniku!?) Ali se motimo?« — Tako slovenski napredni list ki je mnenja, »da je ta razpis premalo premišljen... in zato noče biti prevelik optimist«. Če ni on optimist, ali naj bomo mi? Mislimo, da se prav nič ne moti, vsaj kar se tiče srednje šole. Veseli nas, da so se zganili tudi osnovnošolski učitelji, katerim sicer morda sedaj še ne grozi tako huda reformacija v jezikovnem oziru kot srednji Soli. Ali pa ... Saj je jasno povedala belgrajska »Politika« — kar je ponatisnila »Slovenija« z dne 22. t. m.: >S tem odlokom se umika z dnevnega reda zelo važno prosvetno-nacionalno vprašanje, ker se z uvedbo državnih učnih knjig uvaja tudi enotnost za vsak učni predmet in za vsak razred osnovnih šol z istim učnim gradivom r vsej kraljevini.« Bolj jasno, za kaj gre, nam ni mogel nihče povedati in zato vidimo, da je naš strah upravičen in naš glas potreben. To ni več zadeva samo nekaternikov, enega dela našega naroda, ampak vseh brez razlike. Zato nas samo veseli, da sta se za nami oglasila tudi Slovenija I in Mariborski Večernik Jutra. Kaj pa ljubljanska I centrala,? Smo sicer v predpustn, toda Večernik vendar hoče, da ga imamo za resen list. Ali to, kar je serviral o narodni cerkvi, ni ne razčiščevanje pojmov ne ugotavljanje resnice, to je zavijanje in enostransko povdar-janje tega, kar mu bas prija in sodi, to je postavljanje vse tradicije od nrvih stoletij na glavo. * K Magoličevi razstavi 14. aprila — 15. maj — Jakopičev paviljon. Ob imenu Magolič si človek nehote prikliče v spomin nešteto lepih in čudovitih slik, ki smo jih gledali leta 1926. in 1930 na prvih dveh kolektivnih razstavah. To, da so Mago-ličeve slike nekaj posebnega, ve vsak dober poznavalec. Življenje klije iz njih, živo, mlado življenje. Upodobil nam je nebroj naših krajev s tako ljubeznijo in občutenjem, da se težko ločiš od slike, če je ne moreš — kupiti. In Magolič, da bo ob razstavi star 75 let!T Ne, saj to ni mogoče, smo dejali. Pa nas je zagovoril tako kot sam on — Magolič zna, in morali smo mu verjeti. Pa nič ne de, še mnogo nam bo naslikal naših krajev in na.ni odkril lepote, ki jih mi često ne vidimo, ki pa Magoliču kot poetu-slikarju ne uidejo! Zanimiva bo njegova jubilejna razstava. 15(1 slik bo razstavil, same nove, še ne razstavljena dela, plod neumornega dela zadnjih petih let. Pa ne mislite, da Magolič snmo slika, kaj še, oFranz Josefovc« grenčiče jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Kulturn* obzornik Šedivy: Oris zgodovine Jugoslovanov Celje, Mohorjeva družba. 1935, str. 330, cena 35 Din. Slovenski, hrvatski in srbski učbeniki so odmerjali slovenski zgodovini bore malo prostSra in že na teh skromnih straneh niso objasnili, kako gigantsko borbo so morali vzdržati Slovenci za svoje ozemlje in da ni čudno, če smo ga izgubili dve tretjini. Nekateri izmed teh učbenikov so skoraj neporabni izven šole, ker jih koma] razume dijak celo s profesorjevo razlago. Začetkom leta 1933 smo sicer dobili v cirilici čorovičevo Zgodovino Jugoslavije na 600 straneh velikega formata, toda to delo se bavi samo s politično zgodovino, je preobširno, predrago (Din 400!) in težko timljivo, ker so dogodki našteti tako, da čitatelj včasih komaj najde med njimi še kako vzročno in logično zvezo. Razen tega pa prof. Čorovič tudi premalo upošteva razvoj Slovencev. To veliko vrzel izpopolnjuje Šedivyjeva knjiga, ki ima pred vsemi drugimi deli tudi to prednost, da se bavi na omejenem prostoru obširno tudi z bolgarsko zgodovino, v kolikor le-ta posega v našo — in to na podlagi prvovrstnih bolgarskih virov. Ne da bi zanemarjal srbsko ali hrvatsko zgodovino, nam je prof. Šedivy objasnil skupne točke v razvoju vseh južnih Slovanov in nam posvetil v politični, narodni in kulturni razvoj Slovencev tako izčrpno, markantno, obenem pa jedrnato, da predstavlja Oris zgodovine Jugoslovanov posebnost v naši zgodovinski književnosti. Z neko lahkoto je obdelal sicer težka poglavja, kakor so n. pr. Subiči in Nelipiči, ali pa južnoslovanska katoliška reformacija. Sploh je delo zelo pregledno, zanimivo in lahko umljivo. Razdeljeno je v 1% poglavij, ki obsegajo po eno do dve strani in skoraj četrtina se jih bavi s kulturnim razvojem. Taka knjiga pnvici z**lti*L d" prkie » tiai- ARIIN Sredstev za čiščenje fe mnogo. Zanesljivo, milo normalno iztrebljenje omogočajo ARTIN-DRAŽEJE Dr. Vandera Dobe se v vseh lekarnah v škatliah po 12 dražej Din 8 — in vrečicah po 2 dražej! Din I'50. Otrlua rfg. ood 8. br 22115/3:1 Mariborske vesti: mmmmmmmmmmm^—mmmm—mmmmm Osem ljudi stanuje v kupu listja Nepopisen primer bede v Betnavshem gozdu služi kos stare šipe, za vrata pa nekaka lesa iz protja in trave. Čez dan so vrata odprta, čez noč pa jih zapro, da je v kupu topleje. V takem bivališču živi sedaj dvoje odrastlih ter šestero mladih ljudi, deca v starosti od 2 do 15 let. Najstarejše dekle je brez roke, ki jo jo izgubila pri delu na kosilnoin stroju še v Avstriji. Malega fantka se je posrečilo spraviti pri dobrih ljudeh na hrano in stanovanje, ostali pa so sedaj na kupu zbrani v tem žalostnem brlogu, pred katerim sloji iz kamna sestavljeno skromno ognjišče. Včasih dobijo krompirja ali moke pri dobrih ljudeh v okolici in mati skuha močnik ali krompirjevo juho za lačne želodčke. Po večini pa morajo stradati in lo je za mladino pač najhuje. Kljub tej silni bedi pa Vincenc Ferk ni izgubil korajže. Nekam ponosno razkazuje došle-cein, ki prihajajo v vedno večjem številu iz okolice in tudi mesta ter dostikrat tudi kaj prinesejo s seboj za pod zob, svoje novo domovanje. Mož je po vseh udarcih še optimist in upa, da bo vendar dobil kje delo in s tem možnost za dostojnejše preživljanje svojcev. Je trden možanec in bi za vsako delo rad prijel. Morda se najdejo dobri ljudje, ki bodo rešili ubogo družino iz te revščine. Maribor, 26. februarja. Mnogo siromakov in revežev je že videl Bet-navski gozd, taka siromaščina pa še gotovo ni prenočevala pod gostoljubnim zavetjem njegovih dreves, kakor se je ustalila nedaleč od glavne ceste na robu gozda pred dobrim tednom dni. Vincenca Ferka, ki je bil v avstrijskem Slras-su rojen, se je tam oženil, živel kot majer, kot delavec v tovarni ter se mu je družinica pomnožila na sedmero nedorastlih otrok, žalibog pa je bil še po svojem očetu pristojen v naš Št. Ilj v Slov. goricah, so pred dvema letoma Avstrijci kar na lepem izgnali. Z družino in skromnim imetjem vred so jih naložili na voz, pa hajdi preko meje v St. Ilj, kjer so vso revščino stresli na cesto. Naravno, da se Šentiljčani takega prirastka niso veselili, vendar so jioskrbeli za došlece. Dobili so stanovanje v občinski hiši, pa dela in kruha pri dobrih ljudeh. Najeli so si nekaj njivic in skromno bi se bili nekako prerili skozi življenje, če ne bi nastopili ljudje, ki so jih spravili na cesto. Vincenc Ferk je dobil od občine izkaznico, da je brez sredstev in da naj si pomaga, kakor ve in zna ter prijazen nasvet, naj še malo okrog pogleda, da dobi morda boljšo priliko za delo in življenje. Družina se je podala na cesto, leto dni že blodijo po svetu, nazadnje so se zatekli v Maribor. Diela pa tu ni, niti vagona jim niso mogli dati za streho ter so vso zimo prebivali v okolici v hlevu. Tam je tudi sedaj zmanjkalo prostora, pa se je Vincenc Ferk odločil ter se preselil v gozd. Na robu gozda so nagrnili skupaj velik kup listja. V sredini so odkopali luknjo, za streho pa služijo stare deske, pokrite z lepenko, ki jo je deca nabrala po gran. vnicah. in starimi vrečami. Iznajdljiva glava je napravila spredaj steno iz suhe trave, ki je obilo raste v bližini, za okno □ Evharistična vzgoja v družini. Preteklo nedeljo je priredila Krščanska ženska zveza v dvorani Zadružne gospodarske banke uspelo predavanje. Prof. Pavel Živortnik je govoril o evharistični vzgoji v domači hiši, oziraje se na evharistični kongres v Ljubljani. □ Proračun nesejo v Belgrad. Danes odpotujeta v Belgrad mariborski župan dr. Lipold in finančni referent mestnega sveta Sabothy v zadevi odobritve proračuna. Občinske posle vodi podžupan Golouh. □ Iz sodne službe. Pisarniški pripravnik pri okrajnem sodišču v Mariboru Franjo Gregorevčič je postavljen za kontrolorja 9. skupine v centralnih zaporih okrož. sodišča v Šibeniku. □ Pregled motornih vozil. Predstojništvo mestne policije javlja, da ne bodo redni pregledi motornih vozil v Slovenjgradcu, Prevaljah in Ma-renbergu dne 7. III. ampak 11. marca in sicer ob pol 10 v Slovenjgradcu, ob pol 14 v Prevaljah in ob 17 v Marenbergu. □ Razglednik pri Sv. Pankraciju. Zopet so se pričele priprave za postavitev razglednega stolpa na najvišjem in najlepšem vrhu našega Kozjaka, Sv. Pankraciju. Požrtvovalni posestnik Prelang, ki je že toliko voženj, lesa in lastnega dela žrtvoval za ta razglednik, je zopet začel_ na-važati drva in kamenje, iz katerega bodo žgali apno za zidanje stolpa. Tudi drugi se že pridno pripravljajo in tako je upati, da bo ta razglednik letos že gotov. Za napredek turizma in tujskega prometa na Kozjaku bo nova zgradba gotovo velikega pomena. □ Tudi Pančur je umrl spokorjen. V svojih poročilih o justifikaciji Laknerja in Pančurja navajajo nekateri listi, da se'Pančur ni spokoril, da je zjutraj pred usmrčenjem odklonil sv. obhajilo in zavrnil križ, ki mu ga je njegov duhovnik pod vislicami ponudil v poljub, češ, »čemu mi bo to«. Tozadevno natn je Pančurjev spovednik p. dr. Stanko Aljančič sporočil. da so te navedbe neresnične. Tudi Pančur se je Dr. med. univ. ttefod Spindler naznanja p. n. občinstvu, da bo otvoril S t. marcem 8935. vStrossmayer jevi ulici štev. 28 (banovinska hiša), H. nadstr zdravniško prakso. Ordinacije ob delavnikih dnevno od 12. do 16. (4. ure pop.), ob nedeljah od 10. do 12. ure. zgledno spovedal in se globoko kesal vsega. Z resnično pobožnostjo je prejel sv. zakramente, opravil je molitve za umirajoče in tudi križa ni odklonil, ko mu ga je p. Kasijan jxid vešali dal poljubiti. Bil pa je Pančur mnogo bolj trd in trmoglavega značaja ter tnu ni bilo že po naravi dano, da bi pokazal javno kesanje na tako viden način, kakor Lakner, ki je tik pred usmrtitvijo kleče poljubljal križ in glasno prosil za odpuščanje vse, katerim je storil krivico, zlasti še rodbino pokojnega paznika Peterina. — 1'otrebno je bilo to ugotoviti, da se Pančurju po nje. govi nesrečni smrti ne bo delala krivica. □ Veliki adresar za Maribor in širšo okolico, Celj:, Ptuj. Naznanjamo cenj. trgovcem in obrtnikom, da bo brezplačno uvrščena v našem adresar]« vsaka tvrdka dvakrat, in sicer enkrat v abecednem redu splošnega pregleda, enkrat pa v oddelku branž in to z besedilom, ki je zabeleženo v registru magistrata. Če žele interesenti delaj lirati delo obrata ali trgovine na več branž in priti tako večkrat v adresar, se bo to proti malenkostni odškodnini rade volje napravilo. Interesenti naj sporoče svoje želje našim zastopnikom ali pa naravnost pisarni Tiskovne založbe, Gregorčičeva ulica 26. Telefon 29-70. □ 15. marca bo razprava proti Juhantu. Proti roparskemu morilcu 23 letnemu delavcu Viktorju Juhantu, ki je 20. novembra lanskega leta pri Sv. Kungoti umoril krošnjarja Stanka Hacina, se bo vršila razprava dne 15. marca pred tukajšnjim okrožnim senatom. Razpravo bo vodil senatni predsednik dr. Tombak. □ S kamnom po glavi. Iz Šikol so pripeljali v mariborsko bolnišnico 27 letnega mizarja Medveda Franca z razbito lobanjo. Počila je pod udarcem kamna, katerega mu je nasprotnik zagnal v j glavo. □ Kost v grlu. V mariborsko bolnišnico se je i zatekla 12 letna Marija Hauptman iz Jelovca. Re-| vici je obtičala kost v grlu ter jo bodo morali najbrže operirati. širše ljudske sloje in v vsa prosvetna društva. — Dijakom bo vzela vsaj polovico skrbi za izpit iz narodne zgodovine pri nižjem ali višj -m tečajnem izpitu; profesorjem in učiteljem na srednjih, meščanskih in osnovnih šolah pa olajšala delo in povečala uspehe. —h. Peielin-Krošt: Pregled občne zgodovine (Mohorjeva knjižnica št. 67.) Izšel je tretji del tega zgodovinskega repeti-J torija, ki je potreben vsakemu za hitro obnovi-j tev zgodovinskega znanja, predvsem pa je namenjen našemu dijašlvu, kateremu daje pregleden pregled čez vso nčno snov. Takega pomožnega učbenika doslej nismo imeli za svetovno zgodovino (za domačo je važen Kranjčevi), in smo se posluževali nemških. Zdaj se je Mohorjeva družba, ki tudi sicer agilno dela za naše dijake (Iz domačih in tujih logov!) odločila za tak repetitorij v domačem jeziku, ki ga pišeta prof. Petelin in Krošl. Ta III. del obsega dobo verskih bojev v Kvro-; ni sploh (razume se tudi pri nas!) ter dobo absolutizma. ki nas posebno zanima. Knjiga nas privede prav pred vrata velike francoske revolucije, i Cena knjižici je prirejena z ozirom ila naše di-j jake: broš. 0 Din. vezana 12 Din. Češka knjiga o kal. politikih Znani češki konvertit in eden najboljših katoliških časnikarjev A Fuchs je v Prerovu izdal malo knjižico z zgornjim naslovom (str. 95, cena 16 Kč), v kateri je podal portrete desetih katoliških politikov in obenem s temi podal tudi bistvo katoliške politike sploh. Pred našimi očmi se kažejo podobe politikov najrazličnejših socioloških smeri v zgodovini, vedno pa so bili vsi edini v tem, kar je katoliško: namreč, da so motrili vse z v e č -nostnega gledišča. Politike dele medseboj I stoletja, toda v vseh teh diplomatih je bila živa t zavest, da se politika in etika ne izključujeta in | da kdor vzame resno svojo vero, mora tudi hoteli, da v« svet oreohrazi no niei. Takole «e vrste no- dobe svetlih zgledov: najprej bi. Tomaž Mo- j rus, kancler Henrika VIII. in pisatelj Utopije, ki je raje prenesel mučeniško smrt kot pa, da bi delal i proti veri. Drugi je portret P. A. Possevina, ki je prav tako diplomatsko deloval v vedni nevarnosti za mučeniško smrt. Kardinal Kon-salvi je bil glavni sobojevnik papeža Pija VII. v boju proti Napoleonovemu cezaropapizmu. Louis V e n i 11 o t ima kot časnikar po napoleonskih vojnah veliko zaslugo za obnovitev katoliškega življenja v Franciii. Garcio Moreno, predsednik Equadorja, je bil morda najboljši predsednik svojega kraja, pa je padel kot žrtev liberalnega na-prednjaštva samo zato. ker je bil — katolik. Znan je tribun svobodne Irske D a n i e 1 0'C o n e 11 , ki je premagal največjo aristokracijo sveta, angleško. J o s e f Gorres, konvertit, je prav tako katoliški kot patriotski časnikar Miade Nemčije. Zgled katoliškga dinlomaia-taktika je Ludvik Wind-horst, voditeli nemškega Centra v času Bis-marekovega absolutizma. Kardinal Rampol-1 a je bil državni tajnik velikega socialnega papeža Leona XIII. in velik diplomat. Kot zadnjega slika Fuchs prelata S e i p 1 a , ki je prinesel žrtev domovini prav tedaj, ko jo je najbolj potrebovala. — V teh likih, ki jih je nabral ta črški publicist, je hotel pokazati, kako katoliški možje, ki so res na mestu in katerim je ideja glavna voditeljica v vsem delovanju, morejo svoje poslanstvu vršiti tudi v politiki, in da njihovo verovanje v katoliško idejo ni bilo v škodo niti državi niti narodu, ampak nasprotno — v največjo korist vsem.- td Knjige Hrvatske akademije Hrvatska akademija znanosti in umetnosti nadaljuje z izdajo Riječnika hrvatskoga ili srp s koga jezika, ki ga urejuje znani slov-nlčar T. Marelic. Dozdaj je izšlo že 49 zvezkov tega slovarja, ki i^haia že od leta 1880 in pri katerem je še sodeloval naš Valjavec, pa fe ni končana črka »P«. Kompletnih je že deset delov, naš snopič pa je tretji enajstega dela in prinaša na 240 straneh velikega obsega besed od »predivcc do »prestati«, torej niti — ene črke v celoti. Že samo ta zunanji opis nam pokaže veličino ogrom- nega podjetja, kakršnega mi Slovenci še dolgo ne bomo zmogli. Se bomo pač za dolgo dobo morali zadovoljiti z Pleteršnikoml Slovar sicer ne zasleduje etimologije besed, ampak samo njih pomena in to na zgodovinski način. Navedeno je, kje se je rabila v tem in tem pomenu (po stoletjih), odkod je prišla (zveza s slovanskimi jeziki, n. pr. »prem«) naglasek in frazeologija. Delo je res ogromno. Cena vsakemu zvezku je 320 Din (skupno 3200 Din, kolikor je izšlo dozdaj). Kdor kupi vse skupaj, ima 25% popusta. — Po kakih načelih je slovar sestavljen in njega zgodovino, podaja urednik Maretič v brošuri »Črtice o riječniku naše akademije« (cena 5 Din). »Rad«, (knjiga 250) prinaša sledeče visoko znanstvene razprave: Dr. Mirko Deanovič: Odrazi talijanske akademije »degli Arcadi« preko Jadrana; Dr. A. Musič (Slovenec): Značenje i upo-treba participa u srp. hrv. jeziku; Dr. S. Matiče-vič: K problematici funkcije odgajanja i jedne nauke o njoj; Dr. L. Hauptmann (Slovenec): Grofovi Višnjegorski. Zadnja razprava, kjer pisatelj zasleduje rodovnik Višnjegorskih grofov (XII. st.) in ga izpopolni nazaj do sv. Heme, je važna za slovensko zgodovino kot politično-zgod. borba med raznimi grofovs.kimi rodbinami, pa tudi kot socialna slika kolonizacije; H. pravi ob tej priliki da so nemški kralji s tako kneževskimi posestvi nagrajali svoje plemiče v naših krajih, da so jih mogli le malo naselihi na našem ozemlju. (Primerjaj priloženo karto rodu sv. Hemel). — »Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena«, knjiga 30., zv. 1. prinaša v I. delu razprave: Vitkovič: Ko su Gavan i Gavanka u narod-noj pesmi?; Stojkovič: Sobna prašina, sneče, metla i smetište; Galinec: Ezopova basna u hrvatsko) kajkavskoj književnosti XVII i XVIII st. — Manjši doneski: Banovič: Praznovjerice u narodnim pje-smama; Stojkovič: Slačilo, stačel, stačelo ili sta-čilo? — Drugi del prinaša etnografsko gradivo: Esnafi i obrti u Bosni i Hercegovini (Kreševljako-vid), Narodne pesmi i poredjenja u Crnoj gor. i (Pavičevtč), Vividina (Strohal), Pričice o Isusu : j sv. Petru (Banovič). Poleg tega še več drobiža i (narodne uganke, imena, oripovedke.) — Urednik: orof. dr. Boranič. td. Dva velika požara Pri Hočah Maribor, 26. februarja. V noči od ponedeljka na torek je izbruhnil v Hočah poleg kolodvora velik požar. Goreti je začelo v šupi posestnika in gostilničarja Franca Pristovnika. K sreči je ogenj takoj zapazil službujoči uradnik na kolodvoru, ki je alarmiral mariborske gasilce, ki so v nekaj minutah prihiteli pod poveljstvom poveljnika Benedičiča na mesto požara. Kmalu so prišli za njimi tudi gasilci iz Bohove, Hoč, Radvanja in Pobrežja in z združenimi močmi se je posrečilo požar omeiti na goreči objekt. Zgorelo je gospodarsko poslopje s sušilnico hmelja ter vsemi zalogami živinske krme, medtem ko se je posrečilo živino pravočasno rešiti. Skoda znaša nad 100.000 Din. Hišo in v bližini stoječa ostala poslopja ter kolodvor so vrli gasilci rešili. Ogenj je najbrž nastal zaradi neprevidnosti kakega brezdomca, ki je prenočeval v šupi. Pri Novem mesta Novo mesto, 25. februarja-Davi okrog 7 je pričelo goreti pri posestniku Janezu Kirnu. Ogenj je izbruhnil na slamnati strehi šupe in se je vsled močnega vetra z veliko naglico razširil še na skedenj, hlev m stanovanjsko hišo. Vsa omenjena poslopja so pogorela do tal. Poleg poslopij je uničen tudi ves krompir in drugi pridelki, ki so bili shranjeni v kleti. Zgorela je tudi vsa mrva, živino pa so rešili. Pravočasno so prihiteli na pomoč gasilci iz sosednjih krajev, ki so preprečili, da ni pogorela cela vas. Ljudje sodijo, da je požar zanetila zlobna roka. Ta sum potrjuje zlasti to, da so pred dobrim tednom do tal pogorela trem posestnikom vsa gospodarska poslopja in vse, kar je bilo v njih. Tudi tedaj je ogenj izbruhnil nenadoma po 3 zjutraj. Gospodar trpi veliko škodo, ki pa žal nc bo krita z zavarovalnino, Kaj pravite? Živimo v dobi volivne agitacije, in sicer v tisti dobi te dobe, ko stopajo na plan gospodje kandidati, ki bi radi delali sa narod in za drtavo; lako pravijo pač gospodje kandidati sami. Doslej smo brali ie prav lepo število kandidatskih imen. To je gotovo lepo in dokazuje našo globoko državljansko zavest. Tudi število letakov, pisem, okroinic, navodil itd. vsak 'dan kar dežuje in ie ilovek nikdar ne vidi pismonoše v hiši, ga vidi sedaj, v volivni dobi, lahko po dvakrat ali trikrat na dan. Država pa ne potrebuje samo poslancev in ministrov, ampak potrebuje tudi zdravnike, železničarje, pravnike in še na stotine ljudi vseh poklicev. Od vsakega takega človeka pa zahteva država, da mora dokazati potrebno sposobnost za službo, ki jo želi izvrševali na korist naroda in države: zdravnik mora dokazati 8 svojo diplomo, da se je zdravilstva res uiil — le tudi res kaj zna, je drugo vprašanje — strojevodja mora praktično in teoretično dokazati, da razume in tudi obvladuje njemu zaupani stroj, in pravniki morajo delali po več let v raznih pisarnah, predno morejo prevzeti vodstvo kakšnega urada — samo gospodje poslanski kandidati so vseh takih skrbi in sitnosti prosti; samo oglasi se na pravem mestu, pa lahko prevzameš vodstvo ne le kakšnega majhnega oddelka, ampak kar cele države, čeprav niti tega ne veš, kaj je država ... Kaj pravite, g. urednik, ali ne bi bilo dobro, ie bi ludi gospodje kand:dati morali tako ali tako dokazali, da poznajo vsaj temeljne pojm* o državi in o državnem življenju? Število kandidatov bi sicer znatno padlo, zato hi se pa med tistimi, ki bi ostali, mogoče le našel vsaj kakšen kurjač, ki bi kolikor toliko znal voziti stroj države, če ne strojevodja! Koledar Sreda, 27. februarja: Gabriel od Zal. Matere božje; Baldomir, spozna valeč. Novi grobovi + V Ljubljani je po daljšem bolebanju umrla gospa Ana Marega, soproga vpokojenega železničarja. Pogreb bo v četrtek ob pol 5 popoldne iz Zalokarjeve ulice 9. — V torek je po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspala gospa Elizabeta Velkavrh, soproga mesarskega mojstra in posest-nica. Pokopali jo bodo v četrtek ob pol 3 popoldne. — V 73. letu starosti je v ponedeljek umrla gospa Frančiška čučok, roj.žužek, vdova po sodnem pristavu. Pogreb bo v četrtek ob pol 3 popoldne. -f" V Kranju je umrl gospod Alojzij Zajcc, bivši trgovec v Gorici, sedaj poslovodja tvrdke »Merkur« v®Kranju. Pokopali ga bodo danes ob 5 popoldne. -f- V Mostah pri Ljubljani je umrla gospodična Valerija Gvardjančič, trgovska sotrudnica, stara 22 let. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz hiše žalosti Prešernova ulica 12, Moste, na pokopališče k Sv. Križu. Naj jim sveti večna luči Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! Osebne vesti — Iz politično-upravne službe. Okrajni načelnik v Kočevju Albert P 1 a t z e r je premeščen v Delnice (Gorski kotar), tamošnji okrajni načelnik P o k 1 j u k a r gre v Brežice, brežiški okrajni načelnik B r e z i g a r pa pride v Kočevje. Premestitve, ki so bile odrejene brzojavno, se bodo izvršile v teku tega tedna. = Poročil se je gosp. Joško V a h č i č , trgovec in posestnik na Vidmu, z gdč. Pavlo Scagnetti iz Ljubljane. Ženin je iz odlične krščanske hiše na Vidmu ob Savi. — Dolgo vrsto let je kot cerkveni pevec poveličeval službo božjo in se udej-stvoval pri domačem Kat. slov. prosv. društvu. Poročne obrede je izvršil na Brezjah ženinov brat, gosp. Rudolf Vahčič, kaplan pri Sv. Juriju ob Ščav-nici. — Novemu paru želimo obilo božijega miru in vso polnost sreče iz nebes. Ostale vesti — Vsem uredništvom in založbam! Dne 3. maTca bo v Pragi otvorjena razstava jugoslovanske knjige, ki naj pokaže, kako visoko je razvita književna produkcija v Jugoslaviji. Da bo slovenski del te razstave urejen čim boljše, se obrača Jugo-slovansko-češkoslovaška Liga v Ljubljani v imenu pripravljalnega odbora na uredništva vseh naših časopisov s prošnjo, da pošljejo nemudoma na naslov Narodni Museum, Praha II, Vaclavske namesti, zadnjo številko svojega časopisa, dočim naj bi književne založbe poslale vse izvirne knjige, ki so izšle v letu 1935. —Namesto venca na grob blagopokojnega g. I. Kremžarja v Št. Vidu nad Ljubljano je ondotno društvo obrtnikov darovalo zavetišču sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano 190 Din. Za velikodušen dar se iskreno zahvaljuje Škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani (Marijanišče, Poljanska c. 28). — Društvo za zaščito interesov vlagateljev bivše avstrijske poštne hranilnice — v Ljubljani naznanja vsem članom in interesentom, da je 25% popusta 2vi od cerkvenih govorov dr. H. Opeka dobi kdor kupi eelo sbirko dn IA. III 1935 Cela zbirka obsega 24 zvezkov ter stane nevezana Din 466"— s popustom pa samo Din 349-50. K. %'iCmuii, Ljiiuijuiiu, KopKarjCVS 2 akcija za izplačilo vlog nekoliko zastala, ker je treba počakali proračunske debate v parlamentu, ki se bo vršila v juniju, ko se bo novoizvoljena narodna skupščina sestala. — Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olaišamo. Če popijemo vsak dan čašo »Franz Joselove« grenčice. — Cerkvenim zborom sporočamo, da je pravkar izšla himna sPovsod Boga« z novim besedilom obsegajoč 5 kitic v originalnem francoskem napevu in pa stara blagoslovna pesem »Nizko se kristjani priklonimo«. Oba napeva je priredil za mešani zbor stolni dekan dr. Fr. Kimovec in veljata 2 Din. — Dobita se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Oba napeva se bosta pela na evharističnem kongresu. — Umor in samoumor ob mnstu v Grižah. Iz Žalca poročajo: Še ni izbrisan iz spomina grozoten umor in samoumor dveh v našem trgu bivajočih mladih, nam je v torek na vse zgodaj zopet strašno odjeknilo poročilo, da sta zopet na dotifnem kraju in sicer ob griškem mostu prostovoljno šla v smrt sin hotelirja in veleposestnika Pikla Franca. Piki Slavko, in natakarica X. komaj ljudski šoli odrasla, ki je bila v službi pri predsedniku občine Lorberju Rudolfu, gostilničarju v Žalcu. Kaj je mlada človeka gnalo do tega žalostnega dejanja, ni znano. Piki Slavko je ustrelil najprej dekle in nato še sebe. Dekle je bilo takoj mrtvo, Pikla so pa našli še živega. Prepeljali so ga takoj v celjsko bolnišnico, kjer je davi umrl. — Telesno zaprtje, slaba prebava nenormalni razkroj in gniloba v črevih prevelika množina kisline v želodčnem soku. nečista koža na obrazu, na hrbtu in prsih, tvori, mnogi katari ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josei« grenčice Številni zdravniki in protesorii »Franz-Josef« vodo že desetletja pri od- j raslih tn otrocih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom Vročina, utrujenost in bolečine so prvi znaki gripe I V tem slučaju je potrebno, da bolnik leže takoj v posteljo In da se • pomočjo ASPIRIN tablet dobro spoti. Na ta način je najbolj mogoče preprečiti to nevarno bolezen. BAVER VE. KAJ POMAGA 1 aspirin:. TABLETE «.»<4UO«*A« k. * If^k. Oni h U. Ofm m m 0* t to Mil t UM H Celje .0' Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celju je zborovalo v nedeljo v hotelu Evropa cb lepi udeležbi članslva in delegacije bratskega mariborskega društva. Obravnavala so se vsa pereča vprašanja odvetniškega uradništva. Pri volitvah je Veselje v Ljubljani »Vendar enkrat«, so se oddibavali Ljubljančani včeraj, ko so brali, da ima Ljubljana zopet svojega mestnega poglavarja. »Sedaj pa bo vse dobro«, so rekli, ko so zvečer moževali. »Nova metla dobro pometa« in bo tudi s tisto nesrečno krizo, ki nas grize že leto in dan, prav gotovo pometla. Če pa ne bo šla, jo bodo dali novi gospod župan kar na paragrafi čemu so pa advokat?« »Misliš, da pojde« Jaz kar ne verjamem. Dolgovi ostanejo dolgovi, davki pa davkil Ce tega ne bi bilo treba plačevati z obrestmi in z dokladami vred, potem že! Tako pa ... »Ampak to je čudno, da moramo imeti za župane vedno le »dohtarje«. Vraga, kdo smo pa mi? Zakaj pa ne bi bil za župana lahko gospod Maček, der weltberiihmte? Ta vsaj do rotovža nima daleč, pa bi lahko že navsezgodaj nadzoroval kar sam ves trg in ves magistrat! Ce zna gospodariti v svoji hiši, zakaj pa ne bi znal tudi na rotovžu? Advokati spadajo na sodnijo, ne pa na rotovž.« »Je že prav tako, kakor si rekel, ampak pomislite le, kaj bi bilo, če bi dobili za župana kakšnega mesarja. Prvo, kar bi morali plačati, bi bil nov županski stol, ki bi bil dovolj močan, da bi ga držal, in to bi nekaj veljalo! Pa kdo ve, če nas ne bi vseh skupaj pognal kar na klavnico, če bi kaj sitnarili in rogovilili? Je že boljše, da je »dohtar« za župana, posebno če zna še kaj francoskega, veste, zaradi tujskega prometa ...« »Gospodje, to ni vse skupaj nič, kar vi govorite! Prvič moramo biti veseli in zadovoljni, da so nam novega župana sploh dali, drugič pa tudi zato, ker je predsednik največjega našega pevskega društva, da nam bodo lahko na rotovžu magari vsak dan kakšno lepo — zapeli, in če bo treba, tudi za nameček še kakšno zagodli!« »Lahko noč, gospodje, lahko noč!« Vič Po Viču krožijo govorice, da nameravajo nekatera viška društva vsaditi lipo v spomin ua blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in da se je v ta namen že vršil sestanek, na katerem se je o tem razpravljajo. Pozdravljamo idejo, a istočasno odklanjamo mnenje, ki bi utegnilo nasititi, ker na sestanek_ niso bila vabljena ostala društva. Povdarjamo, da nevabljena društva ni>so bila o tem nič obveščena, niti niso bila in niso temu protivna. Nasprotno so pripravljena sodelovati in tako odkloniti umetno vprizorjeni videz, da morda ne žeje ali nočejo sodelovati. Ce se za realizacijo ideje vzame podlaga posvetovanje viških društev, potem se pri predmetni stvari nikakor ne sme prezreti večina društev in ustanov. Kolikor nam je znano, je bilo na sestanku zastopanih le 9 društev, ostalih 11 pa ni bilo zastopanih iz razloga, ker niso bila vabljena Pozdravljamo predlog g. ravnatelja Fa.kina. ki je predlagal naj bi se tega akta udeležila vsa društva in tudi prisostvovala posvetovanjem za čim dostojnej-šo proslavo. Predlog je bil tudi z vsemi proti enemu sprejet, kar je odobravanja vredno, čudno se nam pa le zdi, ka.i bi mogel glasovalec, ki je bil proti v imenu društva, katero je zastopal; imeti proti ostalim društvom. Kakor čujemo, se bo na podlagi sprejetega sklepa vreli sestanek in za to priliko priporočamo sklicateljem, naj povabijo prav vsa društva, da se ne bi dogodilo ponovno, da bi bila nekatera društva izpuščena. bil izvoljen namesto dosedanjega dolgoletnega predsednika g. Lovra Cremožnika, ki je stopil pred kratkim v pokoj, g. Albert Medvešček, pisamiški ravnatelj pri dr. Kalanu. V znak priznanja za velike zasluge, ki si jih je pridobil za društvo, ie bil dosedanji dolgoletni predsednik g. tremožnik izvoljen za častnega predsednika. V oslali odbor so bili koopti-rani kot podpredsednica gospa Magda Gradišnik, dalje gdčni Kores Angela in Usar Anica ter gg. Jagrič in HruJovar. 0 Poročili so se: Cvek Matija, delavec v Novi vasi, in Cesar Ana, tovarniška delavka na Dobravi; Kosovel Otokar, pek. narednik v Ljubljani, in Jaz-binšek Amalija, posestnikova hči v Gaberju; Zupan Josip, tovarniški delavec, in Udovič Marija, postrež-nica. oba iz Gaberia; Vrhovfek Karel, delavec s Te. harij, in Hainšek Jožela, kuharica v Celju; Hostnik Ivan, soboslikar na Dobrni, in Zadravec Berta. hči peka v Celju; Lesjak Konrad, |x>sestnik, in Belej Neža, po=estnikova hči. oba iz Slivnice pri Celju; Večko Alojz, tesar v Celju, in Brecl Frančiška, sobarica v Gaberju. Čestitamo! & Smrtna žetev. V celjski bolnišnici so umrli: Mlakar Ana, občinska reva br^z stalnega bivališča, 74 let; Mežnar Mariia, občinska reva, Pepelno pri Vomiku, 76 let; Ro nik Jakob, čevljarski moisler iz Oaberja, 64 let; Videč Marija, občinska reva. Sv. Peter pri Mariia Gradcu, 72 let; Čepek Josipina, učenka iz Kostrivnice, 9 let; Lukančič Alojz, delavec s Polzele, 25 let; dal ie sta umrla: Cesta na Pobrnvo Sta mol Konrad, olrok delavca. 5 let, in Lastni dom 17 Kavčič Franc, cinkarniški upokojenec, 75 let. — Naj počivajo v miru! er Napad in nesreča. Trgovca z živino Kovača Tvana v Vojniku je 22. februarja zvečer nekdo napadel in ga zabodel z nožem v glavo in prša. — V petek zvečer je ugriznil pes dveletnega Freceta >o-žefa. sina de'avke z Reke pri Mariia GradcO, v roko. Oba se zdravita v celjski bolnišnici Ptul Poroke. V cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju so se poročili preteklo uedeljo: Alojz Kekec, pos. sin iz Podvineev, ln Ivana Zoreč, pos. hči iz Kiearja; Kazimir Podhostnik, pos. sin Iz Sv. Lovrenca v Slov. gor., in Marija Vogrin, pos. hči iz Podvineev; Franc Cvetko, zidar iz Krčevine pri Vurbergu. in Marija Krajnčič, pos. hči iz Podvineev; Ivan Ramšek. čevljar iz Brstja, in Justina Kola-nč, šivilja iz Spuhlja; Alojz Škofic, naj. iz Sp. Hajdine. in Roža Pešec, pos. hči iz Bu-dine pri Ptuju; Martin Letonja. pos. sin iz Kiearja, in Marija Toplak, šivilja iz Paci-nja, ter Jožef Pihler, pos. sin iz Podvineev, in Ana Petrovič, pos. hči iz Nove va«i. — V cerkvi sv. Doroteje v Dornavi: Janez Meško, kovač, in Jera Relšnk. pos. hči iz Dornave, Franc Golob, posestnikov sin, in Marjeta Cuš, posestnikova hči, oba iz Dornave. No-voporočencem obilo sreče! Smrtna kosa. V visoki starosti 82 let je umrla Marija Farič, zas. iz Ptuja. N. p. v m.! Filaleliia ligi na znamkah. Pri znamkah, tet Jih vzamete v zbirko. Je osobito p a/, i ti tndi na žig. Iz iign mora biti razviden kraj ta datum odpoSIljatve, žig mor« biti čitljiv, in nc sme kvariti slike ua znamki. Seveda je večkrat zalo težko dohiti v roko znamko, IU bi ustrezala zahtevam zlasti glede žiga, vsled česar Je tudi razumljivo vse prizadevanje zbirateljev in trgovcev r. znamkami. doseči s prošnjami, pritožbami itd., da pofitni uradi opremijo pošiljke z lepimi žigi. Sedaj Je, kakor povzamemo iz glnsila zveze avstrijskih flleteli-stlčnih društev «Dle Postmarke., Izdalo ministrstvo drž. I>o£t v Berlinu glede žigov odredbo, ki Jo bodo zbiratelji gotovo pozdravili z veseljem In odobravanjem. — Vsoldna te odredbe Je na kratko sledova: Zbiratelji in trgovci z znamkami se vedno pritožujejo glede žigov, ter žele, da se poSUJke opremljajo s čistimi, na lahko prittanjenltnl žigi. Pri običajnem nradovanjn In splošno sicer tem željam nI moč iislrečl. Da pa se gre zbirateljem kolikor lo mogoče na roko, sc dovoli — sprva le za preizkušnjo —, da oni odpošiljale!, ki žele imeti na svojih pofilljkah lepo žigosane znamke, do-tidno pošillke dnnejo v omot, na omotu kratko glede žiga označijo svojo željo, ter nato Izroče pri poitnem predalu. Take poAllJkc morajo poStnl uradi posebno oskrbno žigosati; da so žig nc rn7.maže, se na take kose nc sme polagati drugih poAlIJk dotlej, da so žig posuši. Ruske znamke v proslavo Celjnsklneke ekspedl-elje (iSlovenec. št. 25 a z dne 80 I. lOBS) so sedal te d«ne: 1 kop. (opokastordečdl, 8 kop. (.karmioa«ta), S kop. (zelena), 10 kop. teinnorjava), IS kop. (slvkasločrna), 20 kop. (vtaskordeča), 25 kop. (tmnnomodra), !to kop. (ahrkastazelena), <0 kop. (vijoličasta), 50 kop. (modra). Nove spominske znamke z vrednotami. 5, 10, 15, 2*1, HO kopnjk tvorijo serijo -'JO let svetovne vojne« In nnj podpiralo pokret, preprečiti vojne. V to svrho so tudi slike, ki Jih prikazujejo znamke, primerno Izbrane: zračen napad na sel«, odeto v nmetnn nmiiravtjeno meglo (5 kop), beg prebivalstva Iz gorečega sela (10 kop ), odhod vojlčakov v boj In povratek dveh vojnih ž.rtev (15 kop.), «moč kot plng« (20 kop.), pobrnllmstvo dveh doslej sovražnih vojl^nkov na fronti 'SS kop.). Naklada: JS.388 popolsUs -torij. DRAMA — Začetek ob 20 Sreda, 27. februarja: lllodni ogn}i. Rod B. Četrtek, 28 februarjn: fuitriek. Kod Sreda. 1'elok, 1. marca ob 16: l iAnr «? lutzarcu. IHJaflVa pred stava |K> globoko znižanih oenah od 4—14 ULn. I*v. OPERA - Začetek ob 20 Sreda, 27. lebruarja: Duriea plete. Red Sreda, folrtek. 28. februarja: Mignon. lted Četrtek. Potok, 1. marca: Zuprto: MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 27 februarja: Vetrli kmplit. Rod B. Četrtek, 28. februarja: Od iure do mraka. Red O. Znižane ceue. Naznanila Ljubljana 1 Violinski virtuoi Zlatko Ralokoril bo tevajal v petek, i. marca v veliki tuiioiutki dvorani v prvem dola tri velika dela za vijolln« s spraiuljevanjem klavirja. Naj prvo zaigra Vivnldljevo sonato v d-dnru, ua>to nJemu iMMvečeuo Stol/erjovo Slavonsko sonato, tretja točka prvega dela pa je Cesar l ranckova ™onata v d-dnru. Tri velika vijolliiMka dela, ki že saima zaalužljo veliko pooornosl s strani IJubitoljev glasbe, neglede na to, da je Zlatko Balokovič danes eden največjih sodobnih \-i-joli.ni.stov svetovnega slovttsa. Spremlja ga njegov stalni spremljevalec Baerwald. O drugem delu spori>la Jutri. Za koncert vladu veliko zanimanje, predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. I /fino Kodeljevo. Previ ob 20 »Mala goljiiflvka' (Tlolljr Haas) hi Sest zanimivih kratkih filmov po zn! žanili cenah. i Notno alulbo imajo lekarne: mr. Bakarftič, Sv Jakoba 1 ris 9; mr. Ramor, MikloSičeva costa 20, !n iar Oartu«, Moste. LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLIANI Tlrevl bo predaval o vprašanjih It filozofije g. prof. dr. lloblč Maku na državni trgovski akadomtj! ob 19. IS. Maribor m O smotrih in oblikah lenukih oraanizacij doma in v 9vetu bo predavala drevi v Ljudski univerzi gospa Minka Oovekarjeva Iz LJubljano. m llezcrvni častniki imajo predavanje drevi ob 18 v dvorani bivšega kina Apolo in ne, kakor je bilo prvotno JavlJeno, ob 18.30, V primeru zadržanosti morajo poslati rezervni častniki svoja opravičila noiiosredn« poveljniku mesta m Zlatko Halokonit bo nastopil. Slavni naA violin ski virtuor/ Zlntko Ualokovjč Im priredil tudi v Mariho. rti koncert, In sicer Ih> nastopil v petek, 8. marca Vs klavirja ga bo »premljal odlični pianist prof. Baorvvald. Celie e Apolnijrtirni odsrkm D M K ima dr«v! sestanek. Nn dnevnem redu Je predavanje: Priprava za naA po-klic (nadaljevanje). c Koncert virtuoza Rntokopifia. Dne 9. mnren bo prirodil /nnnl violinski virtnoz Ralokovič v mali dvo rani Celjskega doma koncert. c Predavanje SPD. ,)ntri, v četrtek ob 20 bo predaval |K>d okriliem SPO na Ljudski univerz,1 vseuč. profesor g. dr Fr Mesesnel iz Skoplja o lepotah na šoga jinra Predavanje bodo spremljate kTasne skiojv tične slijre. c Predavanje za irnskr. V četrtek, 28 februarja ob 20 bo predavala v čitalnfŠk! sob! Norodnega doma gospa Minka Oovekaricva iz Ljubljane o svetovni organizaciji ženstva, odno« naiih organizacij do nje, o naporih, sredstvih ter naJodličneljSIh predstavnic**! ženskega gibanta C Prn/esoT Mlakar ho predaval v ponedeljek v okviru i«rr>svetnih večerov Ljudske čitalnice v OHn t veliki dvorani LJud»ke nosoMlnloe o svojem potova-.iju « (Kraljico Marijo* po Sredozemskem morja. Radio Programi Radio Ljuhlfanai Sreda, 17 lebruarja: 12.00 Te preAmentane citr« (plošče) 12 50 Poročila 13.00 Cas, baletna godba na plo-S ah. 18.1MI PtoS e i>o željah 18 .KI Pogovor s poslušalci (prof Prezeljl 10.00 S<>kol.sko smučanje (Dušan Pod gornik) 13.20 Cas, Jedilni list, program za četrt«k 19..K1 Nac nra: Zgod. sloga našogn naroda (prof. Popovič) iz Rclgrada 20.00 Koncert pevskega društva •ljubljanski Zvon- 21.00 Klavirski koncert prof. Vlkt. Urbančič« te Gradca 22 00 Ca*, poročila 22.20 Pb>«'o 23.00 E«)>er,ni to: Smnftkl tereni v Sloveniji (dr. Rcya). Drugi programi i SREDA, 27. februarja. Helgrad: 20.00 Ljubljana 21.45 Na žel. postaji 22.25 PloA e - Zagreb: 20.00 Ljubljana - Dunaj: 17 15 Koncert del C. FrOhlinga 19.10 Pesmi ln nrlje 111.50 Afrika govori. Igra 21.15 Evropski koncert Iz Kopenhagna 22 05 Kad. orkester 23.45 PloSče — Budimpešta: 20.10 Finski koncert 22.30 .lazz 23.20 Cigan, glasba — MHan-Trst: 20 45 Igra, nato ples. gla* ba — Rim-Bari: 17 (15 Z ah glasba 21.00 Margareta, ope ra, Gcmnod — Praga: 19.25 AmeriSka gln«bn _fl. 1(1 Pred pustna Igra 20.40 Ork. koncert — { arSuva: 20.00 Kos l>rovlozov večer 21.00 Choplnova klav. glasba 21.10 Poljske i>csmi 22 15 Plesna glasbo — Berlin: 18..10 Donmčn glasba 19.30 PloS^e 21.00 Ork koncert — Konlntlierg: I 1905 Plesna glasba 21.00 Petrolejski vrelci In dekli*'o čast, operna parodija — Hamburg: 19 30 Vesele pin*'e 21.00 Cvetlice ln ljubezen, dnot - 1 ratislavn: 19 oo 01. tre, kitara In harmonika 21.00 Hamburg — Upsko: moo Zab. glasba 21.30 Plesna glasim - Koln: 19 00 Kabaret 21 00 Indigo ali razbojnikov, radij opereta — Frankfurt: 18.50 Zab. glasba 21.00 Mala večer, glasb« 21 ,KI Klav glasim — Stuttaart: 18.30 Vosele pesmi Iz rokoboja 19.30 Plod'* 21.15 Evropski koncert — Monakom: 10.00 Vosele ploš e 21.15 Evrop. koncert — Ziirieh-19 50 Veseli Dunaj 31 10 Dvorak, Cel. kone.. madl In slov. glasba — Strnttburai 19.45 Ptoače 21.30 \Yaguer-jev «uuuuti. Človeški um ne miruje Radio združen s televizijo Boj za novi izum Slišali smo že o novem izumu, s pomočjo katerega bo mogoče po radiu ne samo poslušati glas go.orečega ali zvok moderne glasbe, ampak tudi videti pred seboj razburjenega govornika, ali v glasbo zatopljenega igralca. Ta izum so danes že tako izpopolnili, da je angleški poštni minister Kingsley Wood lahko naznanil prebivalcem Velike Britanije, da bo Anglija v najkrajšem času vpeljala oddajne postaje, ki bodo oddajale poleg glasu tudi podobe. Gre za udejstvitev izuma, ki mu pra. vimo s tujko televizija, gledanje v daljavo. V okolici Londona bodo postavili radijsko postajo na kralke valove. Delo bo dovršeno še v tem letu. Zaenkrat bo postaja lahko oddajala samo v daljavo 40 km. Ako se poskusi obnesejo, bodo slične postaje postavili v vseh večjih angleških mestih. Izum je danes že tako izpopolnjen, da lahko na radiu vidimo slike velikosti 20 X 15 cm. Takšen radijski aparat stane 12 do 18.000 Din. Toda izum že tako hitro izpopolnjujejo, da bo v kratkem mogoče prenašati tudi večje slike in da se bo tudi cena sprejemnih aparatov znižala. Sir Kingsley Wood je naznanil, da bo radio prenašal glasove in podobe istočasno, to se pravi s tujko, da bosta televizija in radio sinhronizirana. Gledalec bo slišal in videl. Pred leti smo stremeli, ko je film izpregovoril in so tudi v naših ušesih zabrnele izpregovorjene besede, danes se bomo začudili, ko bo na radijskem aparatu zagledalo sliko pred seboj naše oko. Kaj bo vse oddajala nova postaja v Londonu? Na dnevnem redu bodo revije, operete, filmi, predavanja, koncerti, gledališke igre in tudi prava reportaža o političnih in športnih ter kulturnih do. godkih iz mesta. Zaenkrat ne bodo mogli z novimi aparati zajeti še velikih slik, to je prizorov večjega obsega, toda kmalu bodo aparate tako izpopolnili da bodo lahko tudi to oviro premagali Ce je že danes radio izrednega pomena za vzgojo človeka, pa naj bo to politična, kulturna aH verska vzgoja, si lahko mislimo, kakšen učinek bo imel radio, združen s televizijo. Učinkoval bo na dušo hi srce z mnogo večjo sik). Glas in slika napravila na človeka mogočen vtis. Skratka: radio bo oddajal pravo živo besedo. Zato je verjetno, da se bo za radio s televizijo vnela huda bitka. Kdor ga bo imel v rokah, bo lahko vplival na ljudstvo v dobrem, ali žalibog tudi v slabem smislu. Recimo da oddajajo kje nespodobno igro, pa vam lahko neizkušen mladenič zasuka gumb radia tako, da zagleda pred seboj nespodobne prizore. Značilno je, da se za posledice tega izuma zanimajo že francoski katoličani in že danes pozivajo svoje somišljenike, naj si zagotovijo vpliv na radijske postaje, ki bodo vpeljale ta izum. Ali bi Slo tudi pri nas? V Londonu se je poročila hčerka bivšega zunanjega ministra Austena Chamberlaina z gospodom Maxwelk>m. Gospodična ura Stockliolm je imel svojo posebnost — »gospodično uro«. Ko so prebivalci tega mesta hoteli vedeti, koliko je ura, so na avtomatskem telefonskem aparatu poklicali določeno številko in oglasila se je gospodična ura in povedala pravi čas. Prav za prav moramo svojim bralcem povedati, da gospodična ura ne živi, čeprav se njen mili glas na vsak klic odzove. Ta čudna gospodična ura je zdaj odpotovala še na Poljsko in Norveško. Tudi v teh dveh državah bo Erioso-nova družba postavila avtomatske aparate, ki bodo naročnikom telefona javljali čas. To naročilo je prejela iz Lodža, Varšave in Bergena. — Gospodična ura je v Stockholmu 23 000-krat na dan napovedala natančen čas. V Varšavi so prebivalci zahtevali od nje še več dela. Prvi dan, ko je nastopila svojo službo je morala odgovoriti na 36.800 vprašanj. Pozneje so postali Poljaki ljubeznive jši in zdaj jo vprašajo po uri še po 26.000-krat na dan. Ce pa gospodična ura v Stockholmu, Varšavi ali v Lodžu zgubi glas, potem mora stopiti na njeno mesto resnična gospodična iz mesa Ln krvi. Sicer tudi tega ni treba več, zakaj človek je izumil takoj drugi nadomestni aparat, ki takoj odgovori, če gospodična ura zboli. Zbiralec starin: »Pred kratkim sem pri vas kupil tri stole — dva sta se že polomila.« Starinar: »Tega pa ne razumem — najbrž se je kdo nanje usedel.« • »Včeraj si šel na živinski semenj; ali si kaj pripeljal domov?« »Sem — opico.« Nehaj za tvoje telo Kaj storiš v primeru napada vsled krvavljenja v možganih? 1. Nesi slečenega bolnika takoj v po. steljo. 2. Glej, da bo ležal na visokem vzglavjul 3 Stavi mu mokre obkladke na glavo! 4. Daj tnu poduhati salmijak. 5 Skrbi za mir v sobi! 6. Ako je bolnik v nezavesti, ne dajaj mu nikake pijače, ker se lahko zaduši! 7. Ne tresi ga, misleč, da ga prebudiš, ker na ta način lahko še povečaš krvav-ljenje! 8. Pošlji po zdravnika in mu povej, zakaj gre, da lahko vzame vse potrebno s seboj! Izračunali so, da sestoji človeško telo iz teh-le sestavin v odstotkih: mišičje 41.8, okostje 15.9, črevesje 8.9, možgani 1.9, koža 6.9 in mast 18.2%. ★ Šele leta 1616 je Harvey ugotovil, da kri kroži po človeškem telesu. Rak je ozdravljiv Slavni specialist v zdravljenju raka profesor Ferdinand Blumenthal, ki je pribežal iz Nemčije v Belgrad in zdaj pri nas nadaljuje raziskovanje te hude bolezni, je predaval v Budimpešti o raku. Predavanja so se udeležili zdravniki iz daljnega sveta. Prof. Blumenthal uživa namreč svetovni sloves. V Berlinu je ustanovil zavod za preiskovanje raka Kakor rečeno, je moral zbežati prod Hitlerjevima pristaši. Profesor Blumenthal je svoje predavanje zaključil z razveseljivo ugotovitvijo: Diagnoza raka ne pomeni več smrtne obsodbe, kakor menijo še vedno mnogi laiki in celo zdravniki. V mojem berlinskem zavodu sem predvajal več primerov raka, ki ga nI bilo več mogoče ozdravit z operacijo, pa smo ga ozdravili s kombiniranim obsevanjem. Operacija, elek-trokoagolacija in obsevanje z žarki rešijo, ako jih v pravem času in pravilno uporabimo, večino bolnikov. Družinska drama v znamenju časa. »Tako si mi shranila smuči! Ako te pri tej priči ubijem, me bo vsako sodišče oprostilo.« — (»1'rager Presse«.) Smrt čudnega rabina V Košicah je umrl rabin Samuel Engel, ki so ga nazivali ludi čudodelnika. Ze 20 let je bival v Košicah, kamor so prihajali k njemu v posvete j kmetje in trgovci iz daljnih krajev. Umrl je v sta- j rosti 80 let; 20 let ga je mučila jetika. Pripovedujejo, da je vsak dan odgovoril na 1000 pisem in j dajal nasvete potrebnim. • Neki nezaposleni delavec v Parizu je prišel na izvirno misel. Lotil se je voditi pse na promenado. Družine, ki imajo v svoji sredi tudi pse, mu prav rade zaupajo. Delavec zahteva za vsakega psa dva franka. Sprehod traja eno uro. Kakor vidite, nosi podjetni Parižan na hrbtu napis, ki pravL da vo07 pse na sprehod za dva franka. Ali so levi ali iagnieta? Prizor iz italijanske mobilizacije. To je ena izmed slik, ki jih pošiljajo v svet iz Italije. Časnikarji, ki prisostvujejo vkrcanju italijanskih čet, namenjenih v Abesinijo, v Napolju ali v Messini, pripovedujejo zanimive zgodbe. Italijanska poročila so vsa polna navdušenja. Dopisnik »Berliner Tage-blatfa« je navedel tudi nekaj bolj žalostnih prizorov. Tako je rra primer slišal neko mater, ko je vzkliknila: »Ali je treba, da hodijo Italijani umirat v Abesinijo?« — V soboto in nedeljo se je v Napolju vkrcalo zopet več oddelkov. »Vulcania«, to je moderen luksuzen prekooceanski parnik, ki je bil zgrajen v Tržiču in na katerega so bili Tržačani nekdaj ponosni, je v soboto vkrcal 1500 mož. V Messini je druga ladja sprejela 700 mož. Tako bodo vozili dan za dnem italijanske čete v Eritrejo, oziroma Somalijo. Pripravljenih za odhod v pristaniščih je še kakih 15.000 mož. Med vojake delijo sliko, ozir. dopisnico s sliko Benita Mussolinija. Pod sliko stoji Mussolinijev rek: »^olje je živefi en dan kot lev, kakor sto let kot jagnje.« — Na naši sliki vidimo zopet sliko italijanskega prestolonaslednika Umberta. Miličnik jo drži v desni roki. Posadko, ki je bila vkrcana na parnik »Vulcania« v Napolju, je pregledal tudi prestolonaslednik. Ladje jemljejo s seboj tudi ogromne količine vojnega gradiva. Poleg vojakov se je vkrcalo tudi mnogo izvežbanih delavcev, inženjerjev, zdravnikov. Tudi bolničarske čete so dobro zastopane. Tudi general Graziani, ki je bil imenovan za vrhovnega poveljnika italijanskih čet v vzhodni Afriki, se je že vkrcal. Za prevoz ene divizije bodo Italijani potrebovali en teden. V nedeljo je iz Messine odplul parnik, ki vozi s seboj 1600 mož. Vojakom prirejajo čim najbolj navdušeno slovo. Med njimi je razpoloženje vsaj navidezno prav dobro. Toda do Abesinije je še daleč in nihče ne ve, ali se bo vrnil v domovino živ in zdrav ... Roman za mlade in stare U EMIL IN DETEKTIVI Spisal E. Kastner, poslovenil M. Kunčič. Debela gospa, ki si je sezula levi čevelj, ker jo je tiščal, se je nagnila k strašno 9opihajočemu sosedu in mu dejala: »Takile vljudni otroci so dandanes zelo redki. Ce pomislim, kako je bilo v mojih mladih letih — da, da, takrat je bilo na svetu vse drugače!« Med govorjenjem je venomer po taktu migala z odrgnjenimi prsti v levi nogavici. Njen sosed je imel s sopihanjem toliko opravka, da ji niti odgovoriti ni mogel. Samo pokimal ji je malo. Da so na svetu ljudje, ki zmerom in povsod tarnajo: »Da, da, v starih Časih je bilo dobro na svetu!« je Emil vedel že zdavnaj. Niti poslušal ni več, če je kdo pripovedoval, da je bil včasih celo arak bolj zdrav in svež, ali da so imeli voli debelejše glave. Vse to je bilo navadno močno pretirano ali gladko izmišljeno. Ljudje, ki so trdili, so bili tiste vrste, ki nočejo biti zadovoljni, ker so drugače prav zadovoljni. Potipal je desni žep pri jopiču in se pomiril šele tedaj, ko je slišal, kako ovitek šumi. Premo-tril je po vrsti obraze sopotnikov in zdeli so se mu vredni zaupanja. Prav nič razbojniškega niso imeli na sebi. Zraven strašno sopihajočega moža je sedela žena. ki je marljivo kvačkala. Pri oknu, na- sproti Emilu pa je sedel gospod s trdim klobukom na glavi. Bral je časopis. Nenadoma pa je odložil časopis, privlekel iz žepa vogal čokolade in ga pomolil dečku: »Na, mladi mož!« »Prosim!« je vljudno dejal Emil in vzel čokolado. Potem je hlastno snel čepico, se priklonil in se vljudno predstavil: »Dovolite, moje Ime je Emil Stolničar.« Sopotniki so se nasmehnili. Gospod pa se je prav tako resno odkril in rekel: »Čast mi je, jaz se pa pišem Zabjek.« Debela gospa, ki si je sezula levi čevelj, se je obrnila k Emilu in ga vprašala: »Ali še živi v Novem mestu trgovec s krojnim blagom, gospod Gerbic?« »Seveda še živi,« je povedal Emil. »Ali ga poznate? Pred kratkim je kupil zemljišče, na katerem stoji njegova trgovina.« »Res? Potem mu pa povej, da ga gospa Otup-kova iz GroB-Griinaua lepo pozdravlja.« »Hvala, ampak jaz se peljem zdaj v Berlin in ne v Novo mesto.« »Nu, ga boš že potem pozdravil, ko se vrneš. Saj ne gori voda!« je odgovorila gospa Olupkova. In je začela spet migati s prsti na nogi in se smejati, da ji je zdrknil klobuk na obraz. »Tako, tako, torej v Berlin se pelješ?« je vprašal gospod Zabjek. >Mhm,« je pritrdil Emil in pojasnil: »Stara mama me bo čakala na kolodvoru Friderikova cesta, zraven cvetličarne.« Potipal se je spet za suknjič. Ovitek še vedno šumi v žepu. Hvala Bogu! »Ali si bil že kdaj v Berlinu?« »Se nikoli.« »Ojojmene, ali boš zijal! V Berlinu so tako visoke hiše, da imajo po sto nadstropij in še več, strehe so pa morali kar na nebo privezati, da jih ne odnese veter... In če se komu hudo mudi v drugi del mesta, ga na pošti hitro potlačijo v zaboj, ta zaboj vtaknejo v dolgo cev in kot kroglo poženejo na poštni urad v onem delu mesta, kamor si omenjeni želi... In če nima človek v žepu beliča, jo kratkomalo mahne v bližnjo banko, zastavi tam svoje možgane, pa mu pri priči naštejejo kup tisočakov. Možgane dobi od banke nazaj šele takrat, ko ji vrne tisočake. In zadnje čase so iznašli tudi čudovite zdravniške aparate, s katerimi...« »Bržkone ste tudi vi zastavili svoje možgane v banki,« mu je segel v besedo gospod, ki je tako strašno sopihaL In je še jezno dostavil: »Ne čvekajte takšnih budalosti!« Gospe Olupkovi so od strahu odreveneli prsti na nogi. Gospoda sta se začela ostro prerekatL Emil si je mislil: »Pišite me v uh vsi skupaj!« In je odvil zavitek s prigrizkom, čeprav je koma] poldne minilo. Ko je hrustal že tretji obloženi kruhek, se je vlak ustavil na velikem kolodvoru. Emil ni videl nobenega postajnega izveska in razumel tudi ni, kaj je zakričal izprevodnik pod oknom. Skoraj vsi potniki so izstopili: sopiliajoči mož, kvačkajoča žena in gospa Olupkova. Ta bi bila kmalu ostala v vlaku, ker ni mogla takoj stlačiti noge v preozki čevelj. Ko se ji je to nazadnje vendarle posrečilo, je prijazjio dejala, preden je odšla: »Torej leno pozdravi gospoda Gerbica!« Emil je prikimal- NAJVEČJI ČLOVEK NA SVETU Največji človek na svetu je danes brez dvoma Finec Ben Ai Mynyrine. Star je šele 24 let, visok 2 metra in pol, težak pa 165 kg. Nedavno se je pripeljal na Dunaj, kjer se hoče izvežbati za boksarja in postati konkurent italijanskemu orjaku Car-neri. SLEPARIJA Janezek ie šel prvič v šolo. Ko se vrne domov, da mama vpraša: »No, aH ti je ugajalo v šoli?« »Kaj šel« je odgovoril Janezek. »Vse skupaj ie velika sleparija. Na vratih ie napisano: L razred, namesto žametnih sedežev so pa notri samo lesene klopi« DOBRA DELA Tinček pride k materi ta jo Ifubeznivo vprala: »Kajne, mama, slaba dejanja mora človek poplačati z dobrimi deli?« »Seve, ljubček,« je pritrdila mama. »Potem mi pa daj dinar, ker sem pravkar razbil v sobi ogledalo!« Priloinost Mama je potožila, da jo bolijo roke od dela na polju. »Tonček: »Mama, potem ti pa lahku povcui, ui sčui prej ras-M T aoU ogladatok Ste*. 48. »JTjOVTCNFr«, dne 27. februarja 193b. Stran 7. Gospodarstvo Osebni izdatki naših občin Po uradni statistiki finančnega ministrstva ao Imele mestne občine v naši državi <50.099 uslužbencev. Toda od te številke je treba odšteti >čas-ništvoc, kot to pravi statistika. »Časništvot tvorijo predsedniki, podpredsedniki in odborniki občin. Večinoma sicer ne dobijo plače, vendar dobe n. pr. predsedniki fiksne dohodke, ki so v tej statistiki vpoStevani. Tako je imelo 75 mestnih občin v naSi državi 160 reprezentantov, da tako prevedemo izraz »čaa-ni&tvoc, katerih prejemki so znašali po proračunu za 1938 6,567.000 Din, nadalje je znašalo v mestnih občinah število uslužbencev 14.834 z 256.3 milj. Din prejemkov in število vpokojencev 3527 s 47.0 milj. Din prejemkov. Skupno Število reprezentantov, uslužbenstva in vpokojencev je znašalo 18.550 ■ prejemki 300.85 milj. Din. V dravski banovini imamo 4 mestne občine s 109.490 prebivalci. Te so imele 5 reprezentantov, ki so imeli prejemkov 254.000 Din, 754 uslužbencev i 21.42 milj. Din, skupno torej 760 oseb z 21.67 milj. Din prejemkov. Na 10.000 prebivalcev pride 69.3 osobja (v savski banovini 64.05, vrbaski 37.79, v primorski 57.72, v drinski 51.38, v zetski 64.03, v donavski 58.69, v moravski 92.89, v vardarski 54.09 in v Belgradu 157.34). Po tem bi bila obremenitnv prilično enaka, toda vpoštevati je treba, da znašajo povprečni prejemki osobja v povprečju za vsa mesta 17.496, v dravski banovini pa pride na eno osebo 28 557 Din, najnižje je povprečje v moravski banovini z 12.248, najvišje pa, razen pri nas, v savski banovini z 20.463 Din. Vpokojencev imajo mesta v naši banovini 288 l prejemki 5.426.000 Din in pride na enega vpoko-jenca povprečno 18.842 Din. Na 10.000 prebivalcev pride pri nas 265 vpokojencev, v vsej državi povprečno 17.96. Kmečke občine v državi, 4.818 po številu, so imele 13.472 reprezentantov s prejemki 32.3 milj., uslužbencev 32.604 s prejemki 201.8 milj., skupno 45.976 ljudi i 2&4.1 milj. Din prejemkov. To pomeni, da pride na 10.000 prebivalcev 37 osobja. V naši banovini imamo 824 občin s 500 reprezentanti, ki dobe letno 1,179.000 Din, nadalje 1421 uslužbencev s 7.45 milj. Din prejemkov. Zanimiva je statistika, koliko osobja pride na 10.000 prebivalcev. Osobje so reprezentanti in uslužbenci. Na prvem mestu v državi stoji donavska banovina s 62, na drugem moravska s 57, na tretjem vardarska s 48, slede zetska s 34, drinska * 29, primorska s 26.6, savska s 25.5, dravska * 18.5 tn vrbaska z 12.6. Povprečna višina prejemkov vsega osobja znaša: dravska 4.491, savska 7.431, vrbaska 7.417, primorska 5.982, drinska 3.893, zet. ska 5.006, donavska 5.717. moravska 3.128 in vardarska 4.451. Najdražje so občine v donavski, moravski in vardarski banovini. Uprava jo v teh občinah draga enostavno zato, ker je povsod dovolj predsednikov, ki dobivajo od občin lepe vsote za nagrado. Tako imamo n. pr. v moravski banovini z 1,417.000 pre, bivalci v 766 občinah »časništvac, o katerem smo govorili zgoraj, 2.957 oseb s plačo 5 980.000 Din, nadalje v vardarski banovini z le nekoliko večjim številom prebivalstva (1,445.000) celo v 445 občinah 3.279 predsednikov, podpredsednikov in odbornikov, ki dobivajo plače 7,301.000 Din letno po proračunih za 1983. V dravski banovini je bilo v proračunih za 1933 v 824 kmečkih občinah samo 500 predsednikov s plačo, in sicer za 1.179.000 Din. Tako smo imeli v vsej državi relativno najcenejše upravo, ker nas reprezentanti niso dosti stali. Drugod pa je bilo seveda drugače... Nadalje so imele kmečke občine v naši državi 1696 vpokojencev s prejemki 17,850.000 Din, od tega v Sloveniji 43 s 323.000 Din prejemkov. Od tega je šlo iz sredstev Pokojninskega zavoda pokojnin za 133.506 Din za 18 oseb. Šport Svetovne tekme FIS-e v alpski kombinaciji Slalom in smuk dam M fl r r e n , 23. februarja. Včeraj s« je vršil slalom, danes pa smuk za dame, katerega se je udeležilo osem narodov s 33 tekmovalkami. Pri slalomu so se pojavil« na startu Nenvke, Angležinje, Avstrijke, Švicarske, Amerikanke, Nizozemke, Norvežanke m Madjarke. Vreme je bilo neugodno, kar jfc močno vplivalo na tekmovalke. Proga ni bila preveč težka, vendar za ženske dovolj naporna. Dolga je bila 470 ra ter je imela 230 m višinske razl.ke. Od tekmovalk je zahtevala popolnega obvladanja, kajti drugače i« ni pasirala predpisno naslednja vratca. Na čelu vseh tekmovalk so vsekakor Nemke, Švicarke in Angležinje, ki so skoraj vse enako vredne. Od Nemk se je zlasti odlikovala tudi nam dobro poznana Christl Cranz, kateri se pozna — kakor tudi ostalim njenim tovarišicam — izborna šola trenerja Seelosa. Krasno vozijo ta dekleta in s tako sigurnostjo in preciznostjo, da jih je res užitek gledati. Isto velja v polni meri seveda tudi za Švicarke, ki so morda celo nekoliko boljše od Nemk. Avstrijke niso dosegle svojih tovarišic z Inomosta in močno se je poznala njihova odsotnost. Skoraj se lahko trdi, da so bile za razred slabše od Nemk in Švicark. Pri tekmovanju samem je bilo — kakor omenjeno — slabo vreme in pihal ie močan veter. In Stanje Narodne banke Najnovejši zkaz o stanju Narodne banke z dne 22. februarja kaže tele važne postavke (vse v milij. Din, v oklepajih razlika v primeri x izkazom za 16. februar): Aktiva: zlato 1.120.56 (+5.86), zlato v inozemstvu 137.86 (-4.35), valute 0.16 (-0.045) de-vize 57.6 (+4.6), skupno podlaga 1.316.17 (+6.08), devize izven podlage 135.1 J"5™1" 2831 (+27.56), posojila: menična 1.564.7 (+20.06), na vredn. papirje 258.64 (+0.44), prejšnji predujmi državi 1.687.84 (+0.2), razna aktiva 301.26 ^-t-Opaliva: bankovcj 0 obtoku 4.278.4 (—39.7), drž. terjatve 4.45 (+0.96), žirovni računi 613.2 (+595), razni računi 707.3 (+16.6), skupaj obveznosti vidul. 324.96 (+77.03), obveznosti z rokom 263.75 (—8.2), razna pasiva 263.75 (+29.75). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 6.598.36 (+37 36) Podlaga s primom 1.691.9 (+8.4), zlato v blagajnah s primom 1.439.9 (+7.5), skupno kritje 30.21 (30 27 v prejšnjem izkazu), od tega v zlatu v blagajnah 25.72 25.75). Pričujoči izkaz za 22. februar .prinaša ponoven dvig podlage. Na eni strani se je povečalo zlato v blagajnah banke, na drugi strani pa je padlo zlato v inozemstvu. Skupno se je ves nas zlati in devizna zaklad povečal (skupaj z devizami izven podlage) za 9.9 milj. Din. Med pasivi imamo znatno naraščanje obveznosti po vidu zaradi velikega povečanja žirovnili računov neposredno pred ultimom februarja. Deloma je zmanjševanje obveznosti z rokom v zvezi ■ povečanjem žirovnih računov in z zmanjšanjem obtoka bankovcev. Posojila banke so ponovno narasla, in ^icer za 20.5 milj. Din. Znašala so v milijonih dinarjev: menična lombardna e*upno 16. januarja 1.508.6 234.1 1.742.7 22. februarja 1-5(34.7 258.6 1.823.3 Iz tega je razvidno, da so posojila v nekaj daljši dobi kot mesec dni narasla: menična za 56.1, lombardna pa za 24.5, torej za skupno vsoto 80.6 milijonov dinarjev. Trgovska in obrtniška bolniška blagajna v Mariboru Maribor, 26. februarja. Včeraj se je vršil v prostorih hotela Orel občni zbor Trgovske in obrtniške bolniške blagajne v Mariboru. Zborovanje je vodil predsednik Vilko Weixl. Poročal je poleg predsednika še tajnik Žni-deršič. Minulo leto je bilo za ustanovo važno. Izvršile eo se nekatere preureditve na podlagi izpremembe pravil, ki je bila nujna, ker prvotna pravila niso dajala upravi zadostne opore v nastopih proti oči-vidnemu izkoriščanju bolniške blagajne od strani nekaterih članov. Zaradi tega so se uvedle tri kategorije, odnosno tri plačilne stopnje. Na ta način se je dala priložnost posluževati se koristi bolniške blagajne tudi slabše situiranim članom. Spremembo pravil je odobril izredni občni zbor in nato tudi banska uprava. Blagajne so imele v preteklem letu zelo visoke izdatke, kar pa so zakrivili člani, ki so jo prekomerno obremenjevali. Nikakor ni namen blagajne, da bi njeni člani za vsako malenkost zahtevali dragega zdravnika in draga zdravila, pomagati jim hoče predvsem v resnih in težkih slučajih. Zaradi tega je pošiljala uprava takim članom ostre opomine ter jim predočevala potrebo prizanašanja. Kjer niso opomini nič zalegli, je bila uprava prisiljena člane izključiti. Posrečilo se je sklenili z zdravniki minimalno tarifo, po kateri lahko zaračunavajo svoje honorarje. Gibanje članstva je bilo v minulem letu zelo živahno. Kljub temu pa, da je na novo pristopilo 112 zavarovancev, to je 82 članov in 30 svojcev, se vendar število članstva ni prav nič pomnožilo, ker je mnogo članov izstopilo, nekaj pa jih je bilo črtanih. — Blagajniško poročilo izkazuje 219735 Din dohodkov in isto toliko izdatkov. Premoženje blagajne znaša 145.472 Din. Med dohodki znaša članarina 196.211 Din, med izdatki pa so zdravniški stroški 102.769 Din. — Kor je bila sedanja uprava lansko leto izvoljena za tri leta, sedaj novih volitev ni bilo. Borza Dne 26. februarja 1906. Denar Neizprernenjeni so ostali danes tečaji Berlina. Bruslja. Curiha in Londona. Narastel je le Amsterdam, dočim so drugi tečaji popustili. V zasebnem kliringu je ostal na naših borzah neizpremenjen tečaj avstrijskega šilinga 8.20-8.80. Grški boni so notirali v Zagrebu 29.05—30.35, v Belgradu 3(1 blago. Analeški funt se je zopnt ustalil v Zagrebu u« 222.20—223.80. v Bele rodu pa je noti- ral 222.62—224.22. španska pezeta ▼ Zagrebu 5.40 blago, v Belgradu 5.45 blago. Ljubljana. Amsterdam 2965.72-2980.32, Berlin 1756.08—1769.95. Bruselj 1024.56—1029.63, Curih 1421.01—1428.08. London 212.07—214.13, Newyork 4384.06—4870.37, Pariz 289 62—290.96, Praga 183.13 — 184.24- Trst 870.82—373.90. Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20 375. London 11.96, Nevvvork 307.5, Bruselj 72.10, Milan 26 13, Madrid 42.225, Amsterdam 208.725, Berlin 128.90, Dunaj 56 75. Stockholm 77.10, Oslo 75.15. Kopen-hagen 66.80. Praga 12.895 Varšava 58.325. Atene 2.90, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05, Helsingfora 6.60, Buenos-Aires 0.795. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes Pvr- ' stejša in so bili tudi tečaji višji, kar se je najbolj poznalo pri vojni škodi. Tudi promet je narastel in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 1.200 kom., begi. obveznice 300.000, agrarji 200.000, 8% Bler. pos. 4.000 dol., in 7% Bler. pos. 7.000 dol. Ljuhljuiia. 7% invest. pos. 73.&0—76. agrarji 44 —45, vojna škoda 379—881, 6% begi. obv. GQ den., . 8% Bler. pos. 77*-79, 7%. Bler. pqs.„ 67-S&. 7%u posojilo DHB 70—71. Zagreb. Drž. papirji: 7% ' invest. pos. 73—76, agrarji 44 - 45 (44, 45), vojna škoda 381.60—382.50 . (882. '383), 3. 880-383; 4. 380-382, 5. 380-382 (380), 6., 7. 380—381, 6% begi. obv. 66—66.50 (67), 8% Bler. pos. 77.25—78 (77.50, 78). 7% Bler. pos. 67.50-68 (67.50. 68), 7% pos. DUM 71 den. — Delnice: Narodna banka 6250—5400, Priv. agr. banka 256—260, Osj. sladk. tov. 145 den.. Trboveljska 122—124 (100 ii 122). Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 75 50 76, I agrarji 47—47.50 ( 47 50), vojna škoda 381 den., 4. ! 384.50—385 50 (385.50, 381.50), 6% begi. obv. 67 —67 50 (67.25), 3. 67.25—67.50 (67.50), 7% Blerovo j posojilo 67.25—68 (67.50), 7% pos. DHB 71-72 ! (72). — Delnice: Narodna banka 5300—5400, Priv. j agr. banka 257—258 (258. 257). Notacije naših državnih papirjev v Parizu. V soboto, dne 23. februarja, so notirali naši papirji ! v Parizu (v oklepajih podatki za 16. februar): I monop. iz 1. 1902 232 (282), 4.6 % monop. iz 1. 1906 ' 214 (219), 4.5% monop. iz 1. 1909 208 (208). 5% monop. iz 1. 1933 222 (217), 4.5% iz 1. 1910 200 (209). 4.5% iz 1. 1911 205 (197). 7% stab. iz leta 1931 308—314 (314—314.50) in 5% funding obligacije 118 (117). Žitni trs Položaj na žitnem trgu je popolnoma neizpr.e-inenjen in ravnotako tudi cene. Ljubljana. (Franko nakladalna postaja, plačilo proti duplikatu.) Pšenca bč 79 kg 2% 127.50 130. ban. 78 kg' 1% 125—127.50, oves slav. 105—110, koruza prekomerno suha s kvalitetno garancijo bč. 75—76, ban. 68—70, bela prekomerno suha za mletev 88—90. moka brez prometnega davka ničla ban. in bč. 210—280. bč. št. 2 196—215, št. 5 175— 195, otrobi debeli 106—110. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet slab. Somhor. Pšenica bač. okol. Sombor in gorbač. 121—123, srem. 122—124, bač. in ban. potiska 128 —180, slav. 127—129, gorban. 122—124, rž bač. 120—127.50. ječmen bač. in srem. 63-64 kg 125— 127.50, bač., srem. in bar. poml. 67—68 kg 135— 140. koruza bač. in srem. 67- 69. bač. za marec in april 70—72, moka bač. Og in Ogg 196—215, št. 2 175-196, št. 5 155-175, št. 6 135—146. št. 7 110 —115 št. 8 85—90, otrobi bač. 81—S3, fižol neizpremenjen. Tendenca neizpremenjena. Promet 29 vagonov. Budimpešta. Tendenca neodrejena. — Promet slab. Pšenica: marec 16.92—81—83, zaklj. 16.83— 84, maj 17.12-05—10. zaklj. 17.10—11; rž: marec 13.13—15, zaklj. 13.18—14, maj 13.52-51, zaklj. 13.50—5(2; koruza: maj 11.72—88, zaklj. 11.87—88, julij 12.04—12. Živina Uvoz goveje živine v Italijo. ZagrebSki »Ju-tarnji list« poroča, da se omejitev uvoza ne nanaša, kot se doznava a službenega mesta, na one proizvode, katerih uvoz je bil prej kontingenti-ran, če ti kontingenti niso previsoki. Tako uvoz goveje živine sedaj iz Jugoslavije ni ponovno ome- Sabljaški dvomatch reprezentance dravske banovine in avstrijske province Steierinark v Gradcu Marllior, 26. februarja. V soboto popoldne iu v nedeljo von dan bodo v Grazu sablja&ke tekme mod reprw/.oulanoo dravske banovino ln reprezentanco avstrijske province Stelermunk. Reprezentanca dravske banovine Je sestavljena iz ljubljanskih in mariborskih sabljačev, dočim tvorijo Štajersko reprezentanco člani klubov v Grazu Ln v Brncku. Nafii sabljači bodo odinHovali i -z Mariboru v spremstvu funkcionarjev Mariborskega akademskega sabijnfi-škega kluba v «»1m>i» '/Jutraj in »e bouo vrnili v poue. doUak. Zakaj ni bilo tekmovanja v al pik i kombinaciji ta prvenstva (i/.SPt JosoniAki sportui krogi se spruiujejo, zakaj «e ni vr&ilo tekmovanje za prvenstvo O&SP v sumi,n in slalomu, ki je bilo napovedano za nedeljo, •24. februarju ua Hožcl v b,vodili JosoniSke TK Skalet ln ros, kje naj bi bil vzroki Vreme je bilo ugodno in snog idealen. U teiu bo brez. dvoma dala' najboljše iiojasnllo Skuia, kateri je bila poverjena Iziieijav« teli ur.oiii. Omembe vredna iia je izjava uiiejfu <>d itosimmIov, katerim jc bilo iioverjeno tehnično vodstvo: -Saj Ljubljančanov itrnk ni, pa ni vredno! Mnenja smo, da je prven&tv« IJZS1' namenjen^ Mkmovalcoin le podzveze in zato bi se tekniti morala vršili, pu najsi je bi ta na startu saiiio peSčlea tekmovalcev. TK Skaln, kateri Je bita poverjena iv.peljuvu teli tokeui, bi se pač morala •zavedatt, da .to al klubska .priroiiitev, temveč podzvez-nti. tn da jfe v smislu reda In pa, ila se onemogočijo kn.kr6uekoli pritožbe, izvedba takega tekmovanja nujno potrebno ua razpisani termin. In polog lega bi bito zelo Žalostno, da bi edino (J/.SP, ki Ima najboljše snežne rarzinciro Izmed vseh podzvez, osuiln brez prvakov v omenjenih disciplinah. Nikakor ne velja morebitni Izgovor, da jo deževalo v soboto i>opoldne, kajti v višjo ležečih krajih Je snežilo in poleg tc«n sc jc v sobolo popoldne popolnoma zjasnilo in bi pri dobri organizaciji bile tokme lahko izvedljive. Sicer si; pn širijo fie drugo govorice, katerih ne Ikmiio navajali, ki so bnjo povzročile, da se napovedano tekmovanje ni izvršilo. Pribljnmo, da tekmovanje niti odpovedano ni bilo in »o tekmovalci zvedeli, dn tekem ne bo, šele na llovci. To Itoročnmo namesto rezultatov in pričakujemo pojasnila. — N. F., ASK Gorenjec. Slitibene objave ljubljanske podzreie JS7.7,. Redna seja uprav. odlsvra je drevi ob -U v dani^KCUi salonu kavarne Aniona. Vsi in točno! Službene objave GZSP. Vsem članom pod zveze sporočamo, dn se vrši v nedeljo, dne 3. muren vseslovansko tn drž. prvenstvo, kakor tudi zvezno prvenstvo v skokih, katero je bilo dne 27. jan. ua Pokljuki prekinjeno. Klubi se pozivajo, dn ponovno prijavijo svoje tel lilo-valce, In sicer ločeno za obe tekmovanji (drž In zvezno), in to najkasneje do 1. marca. Na poznejše prijave s« zveza nikakor-no bo ozirala, ker je žrebanje startnih številk v soboto zvečer ob 19 v zvezni pisarni na Bledu v hotelu Jekler. Skakanje se prične ob 11 dopoldne na skakalnici v Zaki nu Bledu, razglasitev rezultatov iu razdelitev daril se vrši ob 16 v hotelu Jokler. Za tekmovalce Je rezervirana hrana tn stanovanje v hotelu Union po ceni .IS Din z vsemi pristojbinami, ako »e pravočasno prijnvijo, da se jih more oprostiti zdraviliško takse. Zn tekmovalce, ki žele (Mlati na Bledu samo čez uedeljo, je dogovorjeno kosilo in večer.in za 17 Din v gostilni Zrimec na Bledu. — Ker so podzvezno prvenstvo v alpski kombinaciji, določeno za 24. t ni. nn Rožei radi skrajno slabega vremena ni moglo izvesti, se bo vršilo predvidoma z tati in sporedom v nedeljo, dne in. marca 11*35 — Smučarski klub Jezersko se poziva, da v bodoče za vse prireditve, bodi«i klubske ali mcdktiibske rabi zveane tiskovine. — Radi ne/ado«tinih dokazov se verificira mod,klubska tekma na 16 km, pri rojena od Sin. kluba Begunje, dne 10. febr. — Poziva se tekmovalec Katnik Alojz, da se mleleii prihodnje seje STO, katera se vrši 27. t. m. ob 'JO v KnEini v svrho zaslišanjn — Dne 1. marca ob 20 priredi pod-zveza na čast svojim tekmovalcem, ki so zastopali JZSZ na FI8 prireditvah v Visokih Tatrah ln MUrrnu, v kazini g. T.egata pozdravni večer. K med.klubski tekmi, katero priredi SK Rntečc-Plnniea S marca v Ratečah, se dolegira kot sodnik in službujoči odbornik GZSP Ra bič Maks. K tekmi SK Bratstvo se določi Bruni Vlklor. Oba Imenovana kluba bosta Se obveščena, ako ho zveza dovolila na ta dan prirediti obe prireditvi, ker se Isto. časno vrSi na Bledn vsftslnvansko prvenstvo Na do-pl« SmK Begunje z dne 17. februarja s« bo odgovorilo pismeno. — Tajnik I: Joic Ctnkovio. kljub tem se je dvema tekmovalkama posrečilo doseči čas pod 1:10, Cranzova je za prvi tek rabila 69.6 sek., v drugem teku jo je pa Švicarka Ruegg celo prekosila: progo je namreč prevozila v času 67.5 sek. Gotovo zelo lep uspeh, če se pomisli, da so se morale tekmovalke v gornjem delu proge direktno borih z vetrom. Pri smuku, ki se ie vršil danes, pa je bilo vreme še slabše. Velik mraz in poleg tega še snežni metež je bilo vse drugo prej kakor ugodno za tekmo. Proga je imela 3 km dolžine z višinsko razliko 550 m. Za smuk se je prijavilo 32 tekmovalk. Zmagala je Nemka Christl Cranz, ki je postala s tem svetovna prvakinja v alpski kombinaciji. Doseženi so bili torej ti le rezultati: Alpska kombinacija (slalom in smuk): 1. Cranz (Nemčija, 198.43 točk). 2. Rtiegg (Švica, 198.09 toik) 3. Grasegger (Nemč.ja, 193.53 točk). 4. Pinching (Anglija. 191.74 točk). 5. Pfeiffer-Lantschner (Nemčija, 189.56 točk). 6. Osirnig (Švica, 18591 točk). 7. Boughton-L' igh (USA, 172.29 točk). 8. Butler (Anglija, 172.09 točk). .9. Schvvarz (Nemčija, 170.12 točk). 10. Stiller (Avstrija, 167.31 točk). Po državah pa je naslednja pasma: 1. Nemčija (200 točk). 2. Švica (191.25 točk). 3. Anglija (184.57 točk). 4. Avstrija (168.92 točk). 5. USA (158.8 točk). japonska in prihodnje olimpijske igre. Kakor znano, se vrši velik boj za prihodnjo olimpijado, ki bo leta 1940. Italija se je — kakor znano — že odpovedala na korist Japonske tej prireditvi in sedaj gre samo za to ali se bodo narodi, ki zborujejo prav te dni v Oslo, odločili za Finsko ali za Japonsko. Japonska je še enkrat apelirala na vse športne narode sveta, da pristanejo na to, da se vrši prihodnja olimpijada v Toki ju in mesto Tokio je objavilo sedem tečk. ki govorijo v prid Japonske. Te točke sc glasijo: 1. Olimpijske igre se doslej še niso vršile v kakem azijskem mestu. 2. Japonska je poslala doslej na vse olimpijske igre skoraj na vse kraje sveta številčno močna zastopslva in bo to tako tudi v bodoče delala. 3. Mesto Tokio si šteje v posebno čast, da bo videlo zastopnike vseh narodov pri dvanajstih olimpijskih igrah v svojih zidovjih. 4. Svetovna vrednost japonskega športa je po svojih izbornih atletih — od katerih jih ima več svetovne rekorde — nesporna. 5. Proslava 2000-letnice ustanovitve japonskega cesarstva je za mesto Tokio nejiosredui vzrok, da hoče v sredi velikih svečanosti prirediti olimpijske igre. 6. Mesto Tokio je dovolilo en milijon za prevoz in prehrano inozemskih športnikov, ki hočejo pniti na Japonsko. 7. Italijanski vladni šef Mussolini je pokazal največje simpatije za želje mesta Tokija in je zahteve Rinia za leto 1940 umaknil v korist Japonske. Izborne uspehe so dosegli ameriški lahkoafleb v zaprtem prostoru pri zadnjem nastopu v polno zasedeni dvorani »Madi?on.Square-Ciraden«. Na eno angleško miljo je zmagal v izbornem času znani atlet Olen Cunningham, ki je rabil za omenjeno progo 4:00,5. Drugo mesto je zasedel Gene Venzke pred svetovnim rekorderjem na 15(0 m BiMom Bon-thronom. Šved Eric Nv, ki ie v začetku vodil, je v predzadnji rundi, videč, da je ves trud zaman, popustil. V teku na pot milje je zmagal Hornborstel v časti 1:54,1 min. V krojjdi je bil prvi svetovni rekorder Jack Torranc, ki jo je zalučal »samo« 15.77 m Skok v višino je bila domena črnca John-sona, ki je skočil 2.01 m. Lantschner amerpki trenerl Smučka zveza v Ameriki jc zaprosila Avstr jce. da jim odstopijo Ludovika l.antschnerja in še enega trenerja za smuk in slalom. Prošnji so Avstrijci ugodili. V posebnem collegu bo treniralo 20 ameriških akademikov pod vodstvom Avstrijcev in enega Norvežana. Na pomlad pridejo ameriški olimpijski kan-dadati v Evropo in bodo startali na visokoalpin-skih tekmah. Roko v roki. Tako delajo v Nemčiji tekmovalci in športni zdravniki. Poleg tečaja za tekmovalce so imeli tudi smuški tečaj za športne zdravnike. Oba tečaja sta se vršila v neposredni bližini, tako da so mogli oomagati zdravniki tekmovalcem, ti pa so jim bili na razpolago v sportno-medicinske studijske svrhe. Zdravniški tečaj, ki se ie vršil od 10. do 24. januarja t. 1., je vodil urednik ■>Winteria« C. I. Luther. VREMENSKO POROČILO JZSZ Planina na Kraju (24. febr.): Na 180 em otareg* snega zapadlo 80 cm novoga in 10 cm prSiča. Smuka prar dobra. Pokljuka (211 febr.): Sneli, na 90 em starega 40 em novega Južnega snega. Smuka dobra. Skakalnloa n» uporabna. Zelenica (30. febr.): Na ISO em starega zapadV 15 cm prtlča. Smuka idealna. Senjorjev dom na Pohorju (34 febr.): Na TO em podlago zapadlo 5 em prSiča, na Južnih straneh nrei, n* govornih prSič. Smuka dobra. Kranjska gora, Planica-Roteče (36. febr.): DeSnJ« smuka neugodna. — VršM, Krnica, Tamiar: Sneii, Jož nega snega 70 em. V ste y 1 1; .-.„;.); ■1 ■ ' - .v * ■.;. V ' ■ v ■ :/r .'.• > .K ' i'en, temveč ostanejo v veljavi kontingenti, ki so »tli odrejeni lani. To velja tudi za uvoz onih proizvodov iz Avstrije in Madjarske, ki ao bili nedavno kontingentirani brez ozira na to. da so avstrijski in madjarski kontingenti zelo veliki. Mariborski živinski sejem. Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 16 konj, 18 bikov, 170 volov. 466 krav in 29 telet, skupaj 699 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 2.50— 3.50, poldebeli voli 2—2.25, plemenski voli 2—3, biki za klanje 2—8, klavne krave debele 2.25—3, plemenske krave 2—2.25. krave klobasarlce 1.25 -1.50, molzne krave 2—2.60, breje krave 2—2.50, mlada živina 2.50 -8, teleta 3—4 Din za kg žive teže. Prodanih je bilo 274 komadov. Naznanjamo žalostno vest, da je naša »rčno ljubljena soproga, oziroma mati. hčerka, sestra, sinaha in teta, gospa Elizabeta Velkavrh soproga mesarskega mojstra in posestnica v torek, dne 26. t. m., po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabna pokojnice bo v četrtek, dne 28. februarja ob pol 3 pop. iz hiše žalosti, Ljubljana VIL, Dolinska steza 6, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 27. februarja 1935. Anton, soprog; Mirko, Ančka, Ladi, Malči, Tončka, Milena, otroci — in ostali žalujoči rodbini: Jenko io Babnik. MALI OGLASI V malih oglatih velja »tak« beseda Din l'—j ienllovanjskl oglasi Din I—. NolmanjSl znesek za moli oglas Din 10-—. Mali oglasi s« plačujejo tako) prt naročilu. — Pri oglasih reklamnega motajo se računa enokolonsko 5 mm tisoko petilno vrstici po Din 2*50« Zb pismeno odgovore glede outilh ogl&vov treba priložiti znamko. Večstanovanjska vita 2 vrtom naprodaj v Zgornji Šiški. — Potrebna glavnica 100.000 Din. — Pismene ponudbe na »A 1 o m a C o m p a n y , d. z o. z., Ljubljana. Posestva Enonadstropno hišo na periferiji Ljubljane — krasna lega, pripravno za mesarijo ali gostilno, prodam. V hiši voda, elektrika, telefon. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vredno« št. 1837. (p) Prireditve Kavarna Stritar Vsak večer koncert. — fluibodobe Korespondentka ki perfektno obvlada slovenski, srbohrvatski in nemški jezik s stenografijo, dobi stalno namešče-nje pri industriji. Istotam ce sprejme tudi začetnica, ki je s prav dobrim uspehom absolvirala trgovsko akademijo ali trgovsko šolo. Ponudbe na upravo »SL« pod »Vestna moč« It. 2069. I! Stanovanja Opremljeno sobo za enega ali dva gospoda oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2055. Opremljeno sobo s kopalnico, v centru — ceno oddam takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2049. vmmt Lokal za pisarno takoj oddam za 550 Din. Gosposka ulica 44-1. Sirk Marija. Posojila na vložne kniižice daie Slovenska banka. Ltub-Ijana. Krekov trg 10 10.000 Din posojila išče drž. uradnik proti dvojnemu poroštvu in primernim obrestim, mes. odplačilo 500 Din. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Siguren plačnik« št. 2047. (d) Hranilne knjižice kupujemo, prodajamo ter izposlujemo posojila na iste najhitreje in najsolid-dneje. — Poslovni zavod d. d.. Zagreb. Praška ul. št. 6-1! Tel. int. 38-38 d Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Telefon 38-10 Vloge domačih, tudi podeželskih zavodov, kupimo. Ponudbe na »Fortuna«, Ljubljana, poštni predal 221. usnmi Klavir kratek, nov, malo rabljen (predvojno blago) - prodam tudi na hr. kniižice Kmetske ali Mestne. — Ogled: Vrhnika, Svabiče-va št. 10. PRESELILI SMO SE 1 { lz Tavftarteve ulice 3 v , pasažo nebotičnika ELEKTR0T0N «.Zakaj me pa poprej niste hoteli prašati?« >Kar nisem mogel,< je rekel Samund, ki je še vedno požiral solze, katerih se ni mogel ubraniti — »in pa ženske,« je nadaljeval. >Vedno so oprezovale, kedaj vas bom prašal, pa vas nisem mogel.« Doktor je počakal, da se je pomiril. Tedaj pa ga je Samund trdo pogledal v oči in naglo vprašal: >Ali bo zopet tako zdrav ko prej?« >V nekoliko že; sploh pa sedaj še ni mogoče kaj določnega povedati.« Samund je premirjal doktorjeve besede. >V nekoliko že,« je zamrmral in pogledal v tla. Doktor ga ni hotel motiti, ker je videl v možu nekaj, kar mu je branilo govoriti. Naenkrat je Samund dvignil glavo. »Zahvaljeni za novico,« je rekel, mu podal roko ter se vrnil domov. Nekako takrat je Ingrida sedela pri bolniku. »Ce si dovolj trden, naj ti povem nekaj o očetu,« je rekla. »Le povej,« je odvruiL »No, tisti večer, ko je prišel doktor, je oče odšel in nihče ni vedel, kam. šel pa je tja, kjer so svatovali, In vsi ljudje so se ga zbali, ko je prišel. Sčdel je med nje in začel piti. In ženin je pripovedoval, da se ga je oče nalezel. »Sele potem je začel popraševati o tepežu, in vse natančno so mu povedali, kako se je godilo. Tedaj je vstopil Knud, sedaj je oče še vanj silil, naj pove. In prvi je šel ven na dvorišče tja, kjer sta se tepla. Vsi svatje so šli za njima. Knud je potem pripovedoval, kako si ga ti zdeloval, ko si mu roko ohromil. Ker pa Za »Juimsinvanako tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei. Knud ni hotel naprej pripovedovati, je planil oče k njemu in ga prašal, ali ni bilo takole —. V tistem hipu je pograbil Knuda za prsi, ga dvignil s tal ter ga položil na kamenit tlak, na katerem se je še videla tvoja kri. Z levico ga je držal k tlom, z desnico pa je potegnil nož. Knud je prebledel, in vsi svatje so molčali. Nekateri so zapazili, da je oče jokal. A Knudu ni storil nič žalega; Knud pa se ni ganil. Oče ga je znova vzdignil in ga vnovič položil na tla. »Težko te pustim,« je rekel in ga ostro pogledal, a še vedno držal. »Mimo sta prišli dve stari ženski. Ena je rekla: »Pomisli na svoje otroke, SSmund Granliden!« In pravijo, da je oče Knuda takoj spustil ter še isti hip odšel. Knud pa se je odstranil med poslopji in ga ni bilo več na svatbo.« Ingrida je ravno končala, ko so se odprla vrata in je nekdo pogledal v sobo. Bil je oče. Ingrida je takoj odšla in Samund je vstopil. O čem sta se pogovarjala, tega ni nihče zvedel. Materi, ki je pri vratih prisluškovala, se je pa zdelo, da sta se menila o tem, vkoliko bo še kedaj zdrav. Za gotovo pa tega ni vedela, notri pa tudi ni šla rada, dokler je bil v sobi Samund. Ko pa je prišel iz sobe, so njegove oči bile nekam zardele, sam pa je bil začuda mehak. »Ohranili ga bomo,« je mimogrede rekel Inge-borgi; »a sam Bog vedi, ali bo še kedaj tako zdrav, kakor je bil.« Ingeborga je zajokala ter stopila za možem na dvorišče. Tam sta pred kaščo sedla na stopnjice in se o marsičem menila. Ko pa je Ingrida zopet rahlo stopila k Thorbjarnu, je imel v roki mal listič ter je mirno in počasi rekel: »To le moraš dati Senevi, kakor hitro jo vidiš.« Ko je Ingrida prebrala, kar je bilo zapisano, se je obrnila proč in jokala. Zakaj na listku je bilo tole zapisano: »Visoko spoštovani deklici Senevi, hčerki Guttor-ma Solbakkena na Prisojah. Ko boš prebrala te vrstice, naj bo med nama vse končano. Jaz namreč nisem tisti, katerega moraš ti imeti. Ljubi Bog naj bo z nama obema! Thorbjorn, sin Samunda Granlidena na Jelovjem.« Šesto poglavje. Seneva je drugi dan zvedela, da je Thorbjorn bil na svatbi. Njegov mlajši brat je to novico prinesel na planino; Ingrida pa ga je šele v veži ustavila ter mu dopovedala, kaj naj Senevi reče. Seneva zatorej ni vedela nič drugega kakor to, da se je Tliorbjornu prevrnil voz in da je šel na Nordhaug po pomoč; da se je tam spopadel s Knudom in bil nekoliko poškodovan ter da leži — da pa ni nevarno. Novica je bila taka, da je Senevo bolj razjezila kakor pa užalostila. In čim bolj je premišljala, tem bolj je bila potrta. Naj si še tako lepo obeta, se vendar le vedno tako obnaša, da se morajo starši zmeraj spotikati. A zato, je menila Seneva, naju vendar le ne bodo razdružili.. Le redkokedaj je kaka novica zašla na planino. Zato Seneva dolgo časa ni slišala novih novic. Močno jo je trla negotovost. In ker se Ingrida ni vrnila, se je začela bati, da se je zgodilo kaj hudega. Zvečer ni več mogla pevaje prignati svojih krav domov, kakor je doslej vedno storila, in ponoči je nemirno spala, ker je pogrešala Ingride. Zato je potem podnevu bila vsa zbita, kar ji je bilo še težje. Skušala se je z delom razvedriti, pomivala je golide in če-briče, napravljala sir in skuto, vendar je vse delo opravljala brez prave volje in veselja. Thorbjfirnov mlajši brat in oni hlapčič, kateri mu je pomagal živino pasti, sta sedaj bila preverjena, da je med njo in ThorbjSrnom nekaj bilo. O tem sta se marsikaj menila. On: V tvolem gospodinjstvu je kakor v pragozdu! Ona: No, mislim, da se v njej prav dobro počutiš ti, slon. Kakšno pa je danes tvoje lice? Kateri tepec te je obril? Oprosti, takšne neotesanosti si prepovedujem. Brijem se vendar sami ★ Flegmatik. Čuješ, Jože! Zdravnik je dejal, da mu tvoja jetra prizadevajo velike skrbi. Pa naj mu! Zdravnikove skrbi me prav nič ne brigajo. ★ Ker ti je zaročenka postala nezvesta, iščeš revolver, da bi si vzel življenje? Dragi prijatelj, jaz bi si moral kupiti že strojnico! ★ Pri vedeževalki. ... poleg tega vam moram gospod povedati: Vaša bodoča žena bo prav bogata in krasna. Vse prav ljuba gospa. Toda pre| povejte, kako naj se sedanje iznebim. * Taki so otroci. Ali jf imel vaš sinček ošpice? • Nikar tako glasno, zakaj naš fantek hoče imeti vse, kar sliši. Izdajatelj: Ivan Kakoveo. Uredniki Viktor Cenčič. k