^ 'А	У<п<Љ£
c . /0
'fj) trćasn,. t,%4j-'->

2*f -
f- <čt. лг a
чг ФгШмч*. ШШ& ^т^Ш&Шгттт» :
Џш^^ш feste г Cete late I itfr—* js*»l ki*
% ®SS"—j iefel tete X 3šh—„ јежучш jiigosiftvi]« l
'te; l#te & 150*—, Imersfi «& о*л«лЛа »« *».
StoSmsoja j>© dogovoru ; pri f«?rrete«ni teseritenj«
|*<B»r*s pepa*l Uprevništeo sprejema г.агоеШо,
ItoMtrcte l?> rekteraaci}«. — — Telefon Ji. 220.
----  ■	—	JMLm«äifeoss», €&s3l« S3, sasmja ifiai*
'	.* j    1. L   _ ... .   -J      - ■ .iMini^il^^in^ihMTrii^iii.iHiiHa ■■ni'	_ .*- ... -   
шћтаи političen list za slovenski) liuđs
.Straža* izhaja ▼ pondeijek, sredo bi petek UrednStTo Ib иргвтпШто Ja e Maribora, eesta Si 5. — Z uredništvom »e more ▼sak dan samo od ii. do 12. ure dopolA**>
Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprta reklamacij so poštnine prosie.------— Telefon Si Ж№>
Letnik XIII.
Detomor.
iV prestolnici celokupne domov.ne našega' naroda so -izvršili pred nekaj dnevi žalosten zločin.
Je dva porojeni, po življenja koprneči Jugoslaviji — bilo ji še ni 3 lata — so zadali z vzklikom „Doli ju gonna ! “ zadnji udarec. Lepa, čvrsta ia zadovoljstva! prekipevajoča Jugoslavija je bila predmet našiti sanj, iz ka -Jerih nas je vzbudil usodepolni 10 . rnajnik ter nas povedel v golo re ,d -most.: Jugoslavija nam je bila v čim ih dnevih avstrijskega hlapčevanja s vitla zvezda-vodnica, v njo smo upirali svoje oči. Jugoslovanska misel, tista misel, ti so jo zagovarjali vsi rodoljubi od Gaja preko Strossmajerja in dr. Kreka do Korošca, se je širila v dobi svetovne tragedije po naši ožji domovini z neodoljivo silo, saj je prodrla selo do gorskih naših koč. Ves slov. fug je vzdrhtel, ko je 30. majnika 1. 1917 na Dunaju prečita! dr. Korošec pred' zastopniki avstrijskih narodov zgodovinski ^dokument — majniško deklaracijo — željo vseh zatiranih in steptanih sinov na jugu. Jasna je bila izpoved Slovencev in Hrvatov, da se prištevamo bratom junaških Srbov . MÖ nas niso plašili avstrijski bajoneti, ječe in grožnje, nič nas ni ustav -Ijal v našem delu nemški in uemšku-tarski teror. Stisnjenih ustnic, s ponosom v prsih’, smo slušali grmenju to pov — veliki introdukciji svobode — dokler ni napočil dan veselja: polom centralnih velesil in uresničenje toliko zaželjenega ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov.
„Živela Jugoslavija!“ Ta vzklik je elektriziral v opasnih dnevih koroških bojev in mariborske osvoboditve srca naših fantov, ki so radevolje hiteli pod zastavo. „Živela Jugoslavija!“ je klicala šolska mladež na dan 15. decembra 1, 1918, v naših obmejnih mesrih in trgih. Društva so izpreminjevala svoja imena, posamezniki so se z zanosom prištevali k narodu Jugoslovanov.
19.	rnajnik t. 1. je razblinil sanje o Jugoslaviji in nas poučil, da smo: Srbi, Hrvati in Slovenci. Ljudje, mala klika belgrajskih mogočnikov, ki so kričali in še danes kričijo o potrebi narodnega edmstva, so ločili to, kar se je združilo in zlilo v eno celoto, 1. člen ustavnega načrta, kakor ga je že predložil ustavni odbor konstituanti, je sprejet in odslej se bo imenovala naša država:	Kraljevina Srba, Hrvata i
Slovenaca.“ .Velika večina slovenskih poslancev se je temu protivila, odšli so s klici „Živela Jugoslavija! “ iz kon -stituante. Vsekakor mala, a značilna demonstracija. Hrvatski' poslanci sploh niso bili navzoči, ko se je razvnelo glasovanje o nazivu države. Velikosrb ska orgija bi jih gotovo bila užalila, radi tega jim pač ne sme biti žal, da niso bili očividci — detomorstva.
Kljub' velikemu veselju v vrstah vladnih strank nas ta žalostna činje-nica ne boli. Vedno se nam je očitalo, 'da smo separatisti, ker zahtevamo slovensko avtonomijo. Iz sprejetega dr -žavnega naziva je razvidno, da pre -bivajo poleg Srbov in Hrvatov tudi Slovenci. Ako bi bili danes označeni tudi v nazivu države kot Jugoslovani, bi morali majorizacijo mirno prenašati, ker bi tvorili le majhen, brezpomemben del velike tvorbe. Odslej bomo govorili drugače. Povsod bodemo povdarjali, da smo Slovenci in samo Slovenci. Kdo naj nam zabrani, da zavržemo sedaj to, kar so 19. t. ni. o-skrunili najboljši sinovi naroda?! Srbi bodo povdarjali vedno le svoje srbstvo. Isto bodo storili Hrvati. Nič več "se ne bomo čutili kot Jugoslovani, saj je v državnem nazivu izraženo, da nismo, kar smo hoteli postati.
Jugoslavija je za enkrat pokopana. Niso pa pokopani upi, ki tlevajo v naših srcih. Spominjali se bomo ministrskega predsednika Pašiča, ki je
F vj Načelno o
.V Belgradu se je izvršilo prvo , načelno glasovanje o ustavi naše države in se vrši sedaj debata o pojedi-nostih. Seveda zanimajo razprave vsa kogar-iu ni čuda, ako se porajajo deloma iz nejasnosti, deloma iz neved -nosti, deloma pa tudi iz nameravane hudobije trditve o ciljih SLS in nje -nega reprezentanta „Jugoslov. kluba.“ katerih nismo imeli iti tudi sedaj nimamo. Priznajmo še, da so nejasno -s ti tudi v naših vrstah samih, saj je imelo le. prav malo število ljudi priliko in potrebo, da bi se intenzivnejše bavili z ustavnimi in upravnimi vprašanji. Tako je razumljivo, da se porajajo celo člankarji, ki nimajo jasnili pojmov o ciljih in nalogah moderne dr žave in iz fiktivnih „faktov“ in izkrivljenih historičnih vidikov o ljudeh in krajih, ki ne dovoljujejo prav nobenih aplikacij na nas, umetno konstruirajo „obtožnice“ o „državi Škodljivih“ in „pogubonosnih“ ciljih naše stranko
Stališče resnične, moderne, ljudske stranke sloni na sledečem temenu: narod in samo narod je suveren m ta suvereniteta je torej ena sama. Že iz zgolj tehničnih razlogov pa se narod z večjim številom in teritorijem ne more centralno niti legislativno niti ad -ministrativno upravljati, temveč mera delegirali svoje pokrajinske in krajevne podorganizacije, da izvršujejo v, njih samih ves oni del njegove suverendete, ki ni brezpogojno potreben za politično enoto. Pokrajinske in okrožne ter občinske organizacije torej niso liikakoršna „corpora, separata“, — temveč so s svojo administrativno m legislativno močjo le državni organ v centralni inštanci.
In to je načelno stališče stranke SLS, Seveda se mora' znati otresti vseh privzgojenih nam birokratičmh, in policijskih nazorov, kdor. hoče pojmih daiekosežnost in globino tegaua-ziranja in absolutno (potrebo, da se realizira to naziranje v naši usta i . Prazne so besede o politični in socialni, o individualni in narodni svobodi in pravega državljanstva in brez realizacije iega nazora, .Vsaka druga metoda državne uprave nas vodi v na -zor, da je država nekaj izven ljudstva, da so vladni organi nekaki varuhi in ne eksekutivni organi ljudske su verendete, vodi nas v pojmovanje o državi, kakor so ga imeli absolutistični ruski carji in Habsburgovci. Centralizem rodi birokratizem; iz vsega pa mora priti zgolj vojagKo-poliei jski režim, ki je smrC vsaki demokraciji.
Pri nas je v javnosti pfilieno isti pojav, Eakon je bil pri Francozih, ko je pred izbruhom prve francoske rc -volucije znameniti Turgot s svojim reformnim predlogom o upravi francoske države hotel vzbuditi zanimanje za ceioto — državo — pri najširših umsteh prebivalstva ter. jih’ prVrgniti javnemu sodelovanju. Že taki at je n, e-vladovaio mnenje, da je državo treba r»ec.emraJizira.ti in novim dr lavnim <r-
rekel ob priliki prehoda iz generalne v špecijalno razpravo te-le besede: „Ustave niso večne . .	— Tudi kri-
vice, zadane Slovenc,om, Hrvatom in jugoslovanstvu, niso večne. Trdno smč prepričani, da bodo izpregledali tudi srbski bratje svojo zmoto. Odrekli so se slovanski ideji kot prvi, slediti jim morajo Slovenci in Hrvati. Razlike med nami so uzakonjene, priznati jih bomo morali vsi. Ker pa obstojajo raz like — in sedaj jih vendar ne zamore nihče \ tajiti — bomo borili boj za našo gospodarsko,, politično in kulturno neodvisnost z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Sele takrat, ko bo ta boj častno izvojevan, bomo iskali zadoščenja za zločin, ki so ga neiskreni možje izvršili nad celokupnim narodom. Morda; še obudimo začarano Jugoslavijo, ako ne bo prepozno. In slednjega se upra vičeno bojimo.
načelnem.
,:;anom dati tudi legislativo, Ker se to ni zgocilo iz prilitmo istih razlogov , kakor se navajajo sedaj pri nas, i Francozi še dandanes niso zadovoljni in gredo nasproti novim notranjim bojem za upravno reformo v smislu administrativne in legisla ivne decentralizacijo. To tein bolj, ker Њ sedanja ureditev. ekonomsko pač dvignila Hartz, ubija pa pokrajino.
Angleška je po poti polit igr. e ovo-Lrije, gospodarskega napre Ika in so-cijalne potrebe rešita v glavnem srečno problem državne upr r /e y duhu, in na podlagi načelnega stališča, ka-
kor.	smo ga označili zgoraj. Osnova nično uprave' je že iz javili’ stoletij srotUi,,ega veka, iz doba Anglo-Sak -so/, g'avne reforme .pa so so izvršile v Ur..1 1832, 18(31 in 1884. Roko v toki so je izvršila v teh etapah z raz -širjenjem volilnega reda reforma u • prave ш ni ga na svetu nacoäa, ki bi imel toliko ljubezni, zanosa in jpo-
i."i\o, i inosti za svojo 'drži/1, kakoi ga imajo ravno Angleži. To je sad samouprave in če hočete poT-oi* rczul-iaio per našem ljudstvu,'mora:e v šolo pri živih vzgledih.
Larine narodne zavesti, km.*urnega in ekonomskega napredka pač tudi nihče ne bo zamogel zanikati pri Nem čili. In vendar so imeli posamezni deli najširšo administrativno in legislativno samoupravo. Pomislimo, kako stališče ima Bavarska še dandanes, rav-notako. Saksonska, Badenska, Würten-berška, Hamburg itd,! Ravno ker je Bismarck tako srečno rešil problem , ua je spojil brez nasilja preteklost in sedanjost, državo in pokrajino, inch, -viđuum in celoto, je doživela Nemčija razmah' vseh svojih sil, kakor ga svet še ni videl. Naš jugoslovanski Bis -marck, Stojan Protič, pa vsled demo-krfetičnih Pribičevičevili intrig vsled kratkovidnosti nekaterih’ radikalov in vsled belgrajske bankokracije ne more v naši državi ustvariti tega, kar. je napravil veliki Nemec za svoj na -rod. Zalo smo mi obsojeni na zastoj, na notranje prepire in na medsebojno sovraštvo. Namesto močne države bomo imeli kolosa na lončenih nogah’ s policijsko-birokraUčnimi bergljamL — Namesto ognjevitih državljanov bomo imeli podanike, namesto Bratske Iju -bežni sovraštvo, namesto jednakopra-vnosti in jednakoveljavnosti pokrajin in plemen bomo imeTi hegemonijo, in - namesto ekonomskega proevita in na-predka propad.
(Dalje prihodnjič.)
Ali more biti gostilničar
pristaš SLS!
Minule volitve so pokazale, da je mnogo krčmarjev agjitirato za Samo -stojno. Svoja, nasprofetva proti SLS utemeljujejo s tem, da je ta njim nasprotna. Naše delo .v društvih, pri po gojilnicah, naš vpliv na ljudstvo v cerkvi, pri raznih prireditvah itd. je namreč osredotočen v misli, da je za ljudstvo boljše, ako se varuje veseljačenja,, zapravljanja po gostilnah, nezmernosti, nerodnih, polmjšljivih plesov, in svoj denar nalaga v hranilnicah, S tem si pridobi kmetski človek dvojno korist: ima upanje, da bo njegova naložena svota vedno večja, poleg tega pa se obvaruje dušne škode ter se tako vzgoji v, skrbnega, varčnega, poštenega Človeka, Gostilničar ju, Id živi od tega, koliko bo kdo pri njem zapravil, zaigral, zSlumpal, res ne more biti ljubo, ako se ii udje od njega odvračajo. Zato si prizadeva gostilničar, da priredi včasih kakšno domačo veselico, kjer se zbere truma gostov skupaj, kji se tudi malo z asu -čejo, da jim je krajši čas. Ponekod so take „prireditve“ že tradielouelne, da sc namreč „morajo“ vršiti —- /saj enkrat v letu, in sicer, v, predpustnem
času. Tedaj se tudi imenuje taka prireditev „bal“ — po nemškem ali italijanskem vzorcu tudi „maskeiibal“ — Gostilničar dobro ve, da je odvisen od cerkvenih prireditev, oziroma od nedeljske božje službe. Med tednom navadno ni nikogar v gostilno, toliko več jih pride v nedeljo. Pred mašo , med mašo, po maši, med večernicami, po večernicah se glasi harmonika v krčmi poleg cerkve. Gostilničarju ni treba hoditi v cerkev, ker ljudje sami radi pridejo k njemu. Ako bi gostilničar hodil z, dragimi ljudmi k sv, mar ši, potem bi znal kdo misliti, da on agitira za gostilno: češ, jaz sem dober. kristjan, torej le k meni! — Nise seveda vsi krčmarji teh misli; dosti jih je, ki med mašo gostilno zaprejo, gredo iz pravega namena v cerkev , skrbijo za red v svoji hiši, ter pazijo* da se ne daje mladini pohujšanje z umazanim kvantanjems m obnašanjem V gostilni se mnogo govori o pridigi, o duhovnikih, o jpolit'iki, o kupčiji, o gospodarskih rečeh.
Gostilničar mora biti prijatelj kmeta in delavca, ne sme pa biti prijatelj zgolj svojega žepa. Kjerkoli je krčmar lakomen, kjerkoli misli m dela le nato, da bi vse zbasal v svoj žep, tam je gotovo nasproten našim društvom, tudi cerkvi, tudi Kmetski zvezi, četudi prav rad spravlja tudi take kronice v svojo malho* ki mu. jih je dal pristaš SLS, Mimogrede bodi omenjeno, da je mnogo gost11 rilčarjev, zlasti v bližini večjih most in v ob -mejnih krajih bolj nemškutarskega prepričanja in jim že vsled tega smrdi SLS.
Pameten gostilničar, ako želi imeti koiiikortoliko mir pred strankami , stori najboljše, če je neutralen. Ako je neutralen, se seveda ne sme vm'e -šavati v politiko, ne sme iti na voli -šče, ne sme imeti le enega časopisa, ampak naj ima ali nobenega, ali pa vsaj tiste, ki bi jih čitaii pristaši o -nib, strank, ki so v njegovem kraju.
Krčmar je tudi lahko pristaš SLS S tem si pridobi ugled med vernim ljudstvom, če je dotični kraj še tak , da ga ni' verska brezbrižnost preplavila. Ni se rim treba bati, da bo konec njegovega „kšefta“, če bi ime* med mašo krčmo zaprto — tudi ne , če ne prireja balov. Poznamo dovolj gostilničarjev, ki so v tem oziru do -sledni, zato jja uživajo tudi ugled med ljudstvom. Ljudje krčmarju nič bolj ne zamerijo, kakor to, če im t .prste vsepovsod k sebi obrnjene., „dozen je name, ker nisem pri njem vsega zapravil“ . ali pa „dokler čuti, da imam kak krajcar v žepu, me drži’“ . . . tako in' enako govori ljudstvo, in ljudska sodba je božji glas. Zato se pameten gostilničar drži modre pra vičnosti in rajši vrže pijanca skozi vrata, kakor da bi mu izvlekel zadnji vinar iz žepa* Nekateri krčmarji so tako neprevidni, da izprašujejo goste, kaj se je v cerkvi pridigalo, Öe je du hovnik svaril ljudi pred nezmernost -jo, pred plesom — že je ogenj v strehi — mi jemlje zaslužek — me želi u-ničiti itd. To je povsem otročje postopanje.
Dostikrat ljudje v cerkvi napačno kaj razumejo, in ubogega krčmarja prav na debelo „nafarbajo“, zlasti če vejo, da je med njim in duhovnikom bolj napeto razmerje, Ako pride potem do n espor az undj en ja, je krčmar sam kriv, ker se da od ljudi namazati. Poznam dosti krčmarjev, ki so osebni prijatelji duhovnika, opravljajo čast -no službo cerkvenega ključarja Ud -pa navzlic temu izvrstno vodijo svojo obrt. Tudi v politiki ne nasprotujejo
n.	pr, SLS, pa se jim zato ne pokva ri vino v sodih, ampak imajo vedm. dosti poštenih gostov. Seveda so to možje, ki so videli nekaj sveta, ki lju bijo slovensko domovino in slovensko ljudstvo; med njimi ne najdeš bivše ga Štajercijanca, nemškutarja, zahrb-tneža pa tudi ne oderuha, ki bi rad celo faro stlačil v svojo malho, K
njim rada prihaja vsakojaka gospoda, bodisi duhovskega, ali posvetnega sta nu; tudi vesela pesem iz poštenih mladinskih grl se sliši pri njih, pa se radi tega nihče ne razburja, ker je v občini znano, da krčmar ve, kje ie meja dostojnosti, in zna to tudi pokazati ob pravem času. Ce pa je krčmar mila Jera in mevžioa, pusti vsa kemu gobezdaču, da blati s svojim u-mazanim jezikom vse kar je poštenega; ne vidi, če se zbira nad njegovo hišo teža tujih grehov, ko daje lahkomiselni mladini povod k nezmernosti iti nesramnosti; se ne upa ustaviti vročekrvnežem, ki v plesu iščejo svojo razuzdano zabavo. Seveda ne odobrava tega posten človek, in če krčmar vsträja v slabem, mora {»riti v nasprotje z dobrohotečimi — in tako postane nasprotnik cerkve, duhovnika, obenem tudi tiste stranke, ki se strinja z načeti krščanstva, to je SLS.
Naše ljudstvo je zdaj po končanih volitvah videlo, kakšne barve so krčmarji, Nekateri se niso vmešavali v politiko, niso' agitirali na nobeno stran; dobro: ravnali so po svojem prepričanju prav. Drugi so agitirali ■n volili Samostojno: tudi dobro!
Samostojni krčmarji pa tudi ne bodo smeti- kmetskemu ljudstvu zameriti, če se bo ogibalo njih gostiln. A-ko ste proglasili razredni boj, ga pa ludi bojujte! Bilo bi vendar vrhunec nesramnosti in predrznosti, če bi hotel „samostojni“ krčmar zahtovaii, naj k njemu zahajajo pristaši SLS . Ue si samostojnež, itak ne potrebuješ nobenega gosta! Boš že sam stal!
Mnogo krčmarjev je volilo z večino ljudstva za SLS, Mislim, da niso storili s tem kakšne napake. Mogoče, da se bo kdo obregoval ob nje, pa slovensko ljudstvo spoštuje narodne in versko prepričane gostilničarje. .Gostilne morajo biti, pa ljudstvo zahteva, da so poštene, in veren gostilničar je velik faktor ali činitelj v moralni povzdigi našega ljudstva, K iSLS ne more pristopiti nemškutar, liberalec., sebičnež, oderuh, ljudska pijavka, brezvestnež, ampak mož na-redno zaveden, vnet 'Jugoslovan, od -iečno verskega prepričanja, ki se ne sramuje, tega tudi javno pokazati.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Eri zadnji1 h koaštituantnih 'sojali je nastopil kot govornik dr. Go sar, ki je obravnaval enakost držav -Ijanov pred zakonom in o osebni svobodi. Za Gosarjem je začel citati svoj govor o kanoelparagrafu in blatenju duhovščine samosto,no gobezdalo Dro Jenik* Radi žalitve duhovščine ga je dvakrat karal predsednik in še citati ni znal, kar, so' mu drugi napisali. S svojim pamfletom sd ;je stekel nera-Mkutarski Drofenik samostojno blamažo v zbornici. Dne 21. t. m. je govo -ril Etbin Kristan (socijallst), ki je za Ute val odpravo redov, smrtne kazni, ločitev cerkve ocl države in 'enakopravnost ženske z.možem. Nastopila sta še v sobotni seji kot govornika en zemljoradnik in komunist, ki jo kon -»datiral pomanjkanje svobodo v naši državi.
Komunisti so stavili vladi ultimat z zahtevo zopetne vzpostavit -ve komunističnih organizacij sicer bo do zapustili konštituanto.
(V o j n I minis t e r jo postal general Hadžič, namestnik notranjega ■ministra na dopustu Draškoviča pa Pribičevič.
R a d i č fo jv o ji, zajedničarji in pravaši so izdali na hrvatski narod proglas, v katerem odrekajo konštitu-anti značaj suverenosti in zakonitosti 3ia tudi pravico, da more izdelati u -stavo, veljavno za Hrvate. Proglas je podpisalo 49 radičevcev, 11 zajedni-čarjev in 3 pravaši.
ITALIJA1,
S i j a j n e slovenske - volit ven e zmage na Goriškem so se Italijani ta ko ustrašili, da bo blok vložil pritožbo napram volitvam z zahtevo, da se volitve razveljavijo.
G !e lotno italijansko časopisje naglaSä vladni volitveni poraz, ki je prinesel vladi znatno manjšino, ki pa tudi ш nič kompaktno zanesljivega *
,0 divjanju fašistov na Reki, Istri in istrskih otokih se poročajo afrikansko divji čini vslod vo
litvenega neuspeha duševno stekle druhali.
Z e 1 e z n i č a r s k a stavka • v Julijski Benečiji je končana, (
AVSTRIJA.
Paši č e v a izjava o koroškem vprašanju, zahteva naše vlado, da se spoji Koroška južno ocl Drave z našo kraljevino in ponudba Italije, da nam izposluje Koroško za luko Barni, vse to je avstrijsko vlado tako nagna lo v kozji rog,, da je poslala protest v Pariz, v katerem zahteva ohranitev pravomoči koroškega plebiscita,
FRANCIJA?: .
1 z v a n r e, tl n i m дпе »poslanikom pri Vatikanu je imenovan ai francoske vlade eden najvplivnejših-, francoskih diplomatov Jonnart, član demokra ličnih republikancev, bivši zunanji mi nister, senator in predsednik repara-cijske komisije.
SLEZI JA.
A n g 1 i j a zavzema odločno stališče proti Poljakom zastran goroje-šlezijskega ozemljja. Francozi so na strani Poljske, Amerika bo skušala zopet zbližati radi Slezije sprte Francozi in Angleže. Poljaki so se umaknili za 3 km od one črte, kjer so .se ■sprijeli z Nemci.
RUSIJA.
Rusija se je v trgovskem ozi ru čisto sporazumela z Anglijo, ki je dovolila Rusom izvM; in nabavo voj -nih potrebščin na Angleškem, kjer se osnuje tudi velika ruska banka*
Politična poročila.
Strašen poraz samdstojnežev.
Beograd, 21, maja.
.Včeraj so doživeli samostojneži strašen poraz v ustavoivorni skupšti-ni. Do smrti jih je blamiral njihov govornik Drofenik, ki je imel nalogo, da govori o državljanskih pravicah. Siromaku je nekdo govor napisal, večkrat ga ni mogel čitati, začel je ieq -ljati, enkrat mu je padel list na tla , in govornik se je moral zaustaviti, in vse to je povzročalo velikanski halo v celi zbornici. Drofenik seveda ni govoril o državljanskih pravicah, ampak pobijal je „klerikalizem“ in napadal „farje,“ Šentjurski župnik in ka plan, celjski in brežiški kapucini, in par drugih „farjev“, katerim na ponovna vprašanja ni znal povedati ne imena ne kraja, to so bili predmet g. Drofenikovega govora. Predsednik je moral govornika parkrat poklicati na red, ker je skrajno neolikano napadal duhovništvo.
Cela zbornica se je zgražala nad zagrizenim sovraštvom samostojnega govornika proti slovenskemu duhovništvu. Posebno pa se je -vse ■ čudilo, da govornik ne zna govoriti o ničem drugem, kakor o duhovnikih. Drofenik je pokazal pomanjkanje vsakega znanja, predstavil se je kot politični analfabet, ki ne more ni jednega pametnega sta’ vka izgovoriti v korist slovenskega kmeta. Poslanci so takoj po Drofeni -kovem govora konštatirali, kako velikanska je bila razlika med Brodarjevim in Drofenikovim govorom. Brodar je pokazal razum in srce za kmeta, govoril je dostojno in resno, a Drofenik ne besede za kmeta, poln sovra -štva do duhovništva in govor nedostojen in surov. Iz Brodarja je govoril o-likani slovenski kmet, iz Drofenika ne otesani nemškutarski žganjar.
Drofenik, tudi če o „farjih“ govori, govori zmedeno, nelogično. Pomanj kanje znanja in doslednega mišljenja Loče nadomestiti z rjovenjem in kričanjem, tako da mu je zbornica porog Ijivo klicala:	„Se glasneje! Se bolj
kričite!“ Ko je hotel že končati, so ga pozivali: „Se par župnikov razmesarite ! “ Drofenik je do kosti osmešil sebe in svojo „protifarško“ stranko. — Med Drofenikovim govorom so uživali Je dr. Žerjav, dr, Kukovec in Milan Pribičevič, kojim je hrustanje „farjev“ izvanredno prijalo. Dr. Žerjav je našim poslancem klical in z roko kazal, kako se bo sedaj začelo zapiranje duhovnikov, dr, Kukovec pa je s svojim trebuhom skakal okoli naših poslancev in jih izzival, dokler ga ni predsednik' kakor otroka nagnal v ministrsko klop.
Ko je bila komedija, Ki jo je vpri-zoril Drofenik, gotova, se mu je vše
smejalo, le dr. Žerjav mu je sočutno v imenu vseh „popjedoev“ stisnil noko. Ureka, Mr molje, Kirbiša in kakor se vsi zovejo, sploh ni v Belgrade, oni so že na letoviščih v hladnejši Sloveniji. Ako bi bili slovenski kmeti culi in videli Drofenika, ne bi nikdar več volili samostojne stranke, ki za kmeta ne najde ne besede.
P Zopet slaba izkušnja vladnega nasilja. Strah zadnje italijanske vlade je bila močna opozicija. Italijanski vladni blok si je hotel na vsak način zasigurali močno stališče v upu na tozadevno ugodni uspeh volitev« Kake je italijanska vlada pripravljala volitve s pomočjo fašistovskega ogn|i in meča, ki j o bil kot vladna Šiba naperjen proti slovanstvu in socij ali stom, nam je itak znano. Fašisti, vladna avant -garda, so bili barbarsko vandalni gospodarji političnega položaja pred volitvami. A koliko je zaleglo fašistov -sko divjanje pri bolj trezno misleči in čuteči ljudski javnosti, je pokazal izid državnozborskih volitev. , Italijanska vladna večina ostane tudi po volitvah ravno (ako trhel štor kot je bila pred volitvami. Ojačilo bo vlado samo 20 fašiste v skih poslancev, ki bodo igrali v zbornici ulogo pretepačev in venbo-1 iteljev. Vladno fašistovskemu bloku im delala veliko preglavic nova opozicija, ki se bo grupirala iz 160 socija--listov iu komunistov, 109 poslancev ljudske stranke in 10 jugoslovanskih in nemških poslancev. Izid italijanskih državnozborskih volitev je tudi lepa lekcija za naše demokratsko samostojne fašiste, ki mrcvarijo našo jugoslovansko svobodo potom obznanskib odredb na isti način, kot v Italiji fašisti. Italijanske vladne teroriste so o-klofutale državnozborske volitve p naše policajdemokrate in samostojneže pa občinske. Vladno nasilje pomnožaje kljub obznanskemu fašizmu vrste opozicije v Italiji in v SHS kraljevini.
p Dnevi političnih preganjanj na obzorju. Naš regent odpotuje za dalje časa v inozemstvo. Mudil so bo v Franciji ter Angliji, dokler ne bo listava pod streho. Mogoče je la regentova pot v zvezi s koroškim vprašanjem, najbrž pa so ga poslali v tujino naši beograjski obznanarji, da bodo lahko porinili pod streho brez naj vi _ šjega nadzorstva in preko volje hr -vatsko slovenskega naroda ustavo, Re genfa ne bo v Beogradu, v vseh pokrajinskih vladah pašuje polioajdemo kracija, manjka še samo Pribičevič na prestolu notranjega ministrstva in potem bomo doživeli po Hrvatski in Sloveniji čase „svobode“, ki bodo pre segali dobi Stürgha in Tiszo. In to vse se bo zgodilo pod firmo ohranitve države.
Pnevne vesti.
d. Z bojišča. Pod tem zaglavjem je spustil naš mili minister dr. Lojze v „Jutro“ članek, v katerem sam piše in objavlja v tiskani’ besedi, da slikajo njega kot velikega falota, da razočaram JDS pristaši razpuščajo kra jevne organizacije, ker so to in ono ni doseglo, ko sede naši ljudje (Ku -koveo mišii policajdemokrate,) na vladi v Ljubljani in Beogradu, V teh besedah g. JDS minister ni lagal in podpišemo njegovo izjavo kot istino brez nadaljnega komentarja.
d Minister dr. Kukovec je bil že ves obupan in strašno zamišljen v konštituanti. Naenkrat pa je planil po koncu, zaploskal iin užival, ko je bil sprejet ustavni načrt. Dr. Kukovec je smatral, da je narod dobit bitko in to mn je bilo zadoščenje in plačdo za njegov obup. Tako piše in poroča sam dr. naš — minister Kukovec. Mu verjamemo, da je zamišljen in obu -pan, a v lesku narodne zmage zoper obup g. Kukovec misli samo Srbe brez Hrvatov in Slovencev.
d Gospod Urek poziva. Odkar je uskoči.1 Urek iz KZ v Samostojno stranko, misli, da se cel svet vrti samo okoli njegove osebe. Zato s svojo izbrano oliko napada vsakega, o kojem misli, da je prišel preblizu njegovi pre-častitljivi osebi. Sedaj mu je par dolgih jezikov naneslo zopet nekaj na uho in v zadnjem »Kmetijskem listu« poziva tudi dr. Korošca, naj mu gotovo do 1. junija odgovori na vse čenče. Dr. Korošec se pač ne bo nikdar odzival Urekovim pozivom, ker je znano, da
sploh »Kmetijskega lista« ne čita in ker bi Urek bolje storil, da dr. Korošca ne kliče na račun, ker bi potem Ureku postalo preveč vroče tudi v samostojni stranki, posebno pa kot podpredsedniku v ustavotvorni skupščini. Veliki gospod Urek nas gotovo dobro razume.
d Urokov ponesrečeni majniški iz let. Kakor povsod, je imel samostojni general laži Urek tudi smolo na Pil-štajnu, kjer mu je ljudstvo razbil shod Z Urekovim ponesrečenim majniškim izletom se sedaj bavi celotno demokrat sko časopisje od „Naroda“ do „Tabora“ in seve pisari o klerikalnem kamenju, o črni podivjanosti itd. Povest o klerikalnem kamenju je laž. ih nam je celi dogodek .Urekove pilštajnske po lomije opisal in poslal verodostojen o-eividec, ki piše sledeče: Ko so .šli naši Pilštajnčani iz cerkve, pridrveli so slabostojni sosedni Zagorjani kar v procesiji poslušat slavnega laži-prero-ka Ureka. in začelo se je na pilštajn skem trgu pri kapeli,. Pobožni Urek se je menda hotel zateči v varstvo M, božje, ker očividno ga je bilo strah ko je videl pred seboj preveč ljudi. Strašno skrokan je moral biti, ker za njim »e stal velikanski stari mačak . Slaboznani Johann Stingl mu je pa dr žal mareio. Komaj» začne Urek svoja prerokovanja, že se slišijo razni medklici. Slavni Demosten je prišel v zadrego, mečkal v rokah napisani govor m iskal nadaljevanja. Med tem je pa slabostojni 'Romih iz Zagorja udaril našega pristaša Amona s kamnom po glavi. Ko ga Amonova mati nato klice k redu, dobi toplo zaušnico. Kaj ne da to so slabostojni junaki! Začel se je splošen pretep. Zanesljive priče so videle, da so slabostojni Zagorjani že prinesli kamenje seboj. In velikega sa-mostojneža A. Juga so slišali, da je rekel:	„Ce.hočete, še bo tekla kri!“
Konec pretepa: krvave buče in Urek je izginil pod Šmidov kozolec. Tam so ga obkolili njegovi najbolj zvesti hlapci Zagorjani. Tu je še dalje farbal te čudne svoje backe, pa razumeli so ga samo tisti, ki so stali blizu njega. Pohrustal je bojda vse klerikalce in ?a-rovške dekle. K sklepu je rekel: Jaz sem brez greha in naša stranka je tudi brez greha! Pač mora imeti prav: kosmato vest, kdor, kaj takega javno trdi! Toliko še enkrat o tem dogodku pošteni javnosti in dr, Lenardu, ki s© zadnje čase močno zavzema jpo mariborskih kavarnah za Urekovo javna varnost
d Kdo pa je oni' prof. Marinko, ki je pozval občinski odbor v Kranju,, da se zavzame za naš državni naziv Srbija? G. Marinko je bit starešina Kat. akademičnega društva Danica « Kot profesor je bil najzagrizcnejši šu šteršijanec, gotovo hujši od Šušteršiča samega. V ofii dobi majniška de -klaracije, ko je že obledavala Sušter-šičeva zvezda vodnica, je hotel tudi g, Marinko se uvrstiti med neustrašeno četo doki ar atol jev. Ko so pa ta njegov skok v vrste jugoeiovenstva za pazile zavedne Kranjioe, so ga nekoč javno v mestu preteple z metlami in ga opsovale. Ena je celo zlomila na njem celo novo metlo, pa se je tolažila z zavestjo, da je preustrojila s tem ženskim orožjem hrbet šustorčijauske-ga u skoka. In kje vidimo mi danes g, profesorja Marinka? Ni več daniški starešina, ne več avstrijakautski, šu-štercijanec, ampak demokratski podrepnik, ki se je v svoji vtelešoni pod-repnosti povspel do takega klečeplazila, cia j’e izbrbotal budalost:	Naša
država se naj imenuje Srbija. IJpa -mo, da bomo kmalu zopet lahko poročali, kako jih je izkupii g. Marinka od ženskih rok in izpod za moža nečastne — metle. Za gnoj m smet je metla!
d Novi župani. V tngu S v. T r o-3 i c a v Slov. gor. je izvoljen za žu-* pan a odličen naš pristaš g. Klemen -čič. Demokrat dr. Wei.vi je slavno po-* gorel. — U S t a r i n o v i v a s i na Murskem polju je izvoljen za župana predsednik krajevne organizacije SD-S g. Jakob' Štuhec, Svetovalci so tudi vsi naši. — 'V. B u č e č o v c i H, kjers so „uradni“ viri naznanjali zmago sa-mostojnežev, je izvoljen za župana na-šinec g. Slavič. — V g t. 11 j u v SI« gor. za župana g. Karel Swaty, za podžupana g. Franjo Lilek, za svetovalce gg.: Matija Kren, Anton Vračko, Franjo Fluher in -Franjo Draž (vsi pristaši SLS). — У. S e 1 n i c i oB

za župana naše trške občine izvoljen g. Karel Aubl, gostilničar. Dobil je 15 glasov. Gospod Aubl je pristaš SLS. Ža občinske svetovalce so bili izvoljeni dr. Andrej Veble (9 glasov), dr. Lj. Kramberger (9 glasov), Anton Zabukov-šek (9 glasov). Med kandidatom SLS Antonom Kronvogel in kandidatom JDS dr. Milanom Gorišek, je prišlo do ožje volitve (8:8). Izvoljen je bil Anton Kronvogl z 10 glasovi. Dr. Gorišek je dobil 6 glasov. Celo občinsko starešinstvo je v rokah somišljenikov SLS.
d Enakopravnost, kje si? Minister saobračaja je izdal naredbo, ki določa, da ima pravico do salonskih vozov po vsej naši državi tudi starešina pravoslavne cerkve, beograjski patriarh, pravico do uporabe lastnrh kupejev pa imajo metropoliti in episkopi pravoslavne cerkve. Pri tem je pa g. minister popolnoma pozabil na naše cerkvene kneze, kakor da bi jih sploh ne bilo.
d Umrla je v Rušah tamošnja u-rarjeva soproga Marija Jurko. Pokojnici, katera je bila na glasu kot čednostmi in splošno priljubljena gospodinja, svetila večna luč, preostalim pa naše sožalje.
d Smrt v valovili Drave. Na b;n-fcoštni torek so našli v bližini št. Janža na Dravskem polju v Dravi vtop-lenko. Dognalo se je, da je to Marija Weirer, obletna monterjeva žena iz Maribora, ki je v pondeljek zjutraj izginila, zapustivši listek z besedami: Nevolja, jaz grem v Dravo, naznanite policiji. Revici* ki je baje živela v miru in dobrih razmerah, je že nekaj Časa tožila, 'da ji sili kri v. glavo in so se opazila na njej znamenja umoboi-nosti, ki jo je podedovala od matere, katero je tudi enaka usoda zadela., M četrtek potem pa je priplavalo še nerazvito (v 6. mescu razvoja) clete ženskega spola, jčegar, smrt je gotovo zakrivila kaka nezakonska mati, da izbriše sledove slabega življenja. iTake zverinske brezvestnosti in brezsrčnosti so znamenja sedanjega Sasa,, ko hoče vsakdo samo uživati in ustreči strastem ter ne mara poslušati ne Boga in ne vesti.-
v
d Cehoslovaki. Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani naznanja, da se vrši nabor letnikov 1899, 1900, 1901 kakor tudi naknadni nabor za letnik 1898 v prostorih konzulata Č. S. R. v Ljubljani, Breg štev. 28 in sicer dne 28. maja 1.1. ob 8. uri zjutraj. Priti morajo brezizjemno vsi obvezniki omenjenih letnikov. Zoper tiste, ki ne bi izpolnili svoje dolžnosti, se bo uvedlo kazensko postopanje.
a Iz Slov. plan. društva. M pe -tek, dno 20, t. m., se je ob 8. uri zvečer vršila v Narodnem domu v Mariboru ustanovitev kluba amater-fotogr lov mariborske podružnice SPD. Sestanku je predsedoval načelnik g, dm Brence, ki je uvodoma pozdravil navzoče ter podal besedo delegatu mariborske podružnice g. Brunonu Rolter. Po izčrpnem poročilu g. Rotter ja o konferenci zastopnikov jugoslpv. ter čeških planinskih društev v Ljubljac ni se jo konstituiral odbor kluba ama-ter-fotografov iz sledečih gg.:* Brunon Rotter, predsednik; Ciril Hočevar, taj nik; Ferdo Pinter, blagajnik;, dr,« Ju-
ro J an, gospodar;; dr, Ljudevit Bron-ce, računski preglednik. Pristopilo je že lepo število izvršujočih in podpornih članov. Novi člani še sprejemajo v trgovini g. Ferdo Pinter, Aleksandrova cesta. Klubu želimo lep napredek! — Planinski sestanki se vrše vsak jpetek v kavarni „Meran.“
Iz celjskega okrožja.
c V rečiško kroniko: Voliti niso hoteli ti-le člani volilne komisije: g. nadučitelj Zemljič, ki ima za ženo sestro duhovnika iz Bočne; g. občinski tajnik Deleja, ki se živi samo od milosti klerikalcev. Ne vemo, ali je volil g. Majerhold, gostilničar in pokaličar, ki ima za ženo nečakinjo dveh stricev-duhov-nikov.
c Kaka je bila rečiška kandidatna lista? Cela občina se je smejala, ko je brala imena odbornikov in namestnikov na soaijaldemokraški listi. Imenovali so jo čisto po domače: lista šncp-sarjev. Za župana so kandidirali J. Hribernik^, p. d. Goleta. Čudno, zelo čudno se je domačinom zdelo, da so med njimi tudi „Amerika,nei“ v tako obilnem številu. Podpisali so: kmet Žuntar p. d. Adame iz Sp. Rečice; kmet Jeraj p. d, Smrečnik iz Niške; kmet Hribernik p. d. Ločan iz Varpo-lja in njegov brak kmet v St. Janžu, pri drugače ugledni Gložnerjevi hiši. Seveda tudi ku^et Armančnik, p. d. Gmajnar, je capljal za njimi. Sramota ! Amerika napravi, da imajo ljudje za svojega boga — dolar!
c Nehvaležnost rdečkarjev. Iz Rečice oh Savinji nam poročajo: Najbolj zagrizeni socijaldemokratje so v našem trgu ravno oni tržani, ki se živijo izključno od larovškega posestva. Takih larovških najemnikov je približno 30, ki imajo oral zemlje v najemu za 10 do 20 K. In hvaležnost za to? Da vpijejo najbolj proti farjem! Ne samo, da so volili ob državnozborskih iu občinskih volitvah z nasprotniki — so nekateri celo tako drzni, da so podpisali Socijaldemokraško listo in tako javno nastopili kot sovražniki duhovnikov; zastavo nosita stari in mladi Felicijan, p. d. Frešer; za njima šepa Kunst, p. d. Zepl; Jaka Rakun in drugi. Upamo, da bo g. župnik ven -dar-le enkrat pognal te gade iz svojega posestva! Naj gredo k peku Faganelu in eementarju Peter Flakarju — ali pa k sodrugu dr, Korunu!
c Orglarska šola v Celju. V letošnjem tečaju šteje orglarska šola v Celju 24 gojencev, med njimi 7 tretje-letnikov, ki so prijavljeni k glavnemu izpitu. Razun iz glasbenih predmetov bo izpraševal iz liturgike č. g. katehet Krošelj, iz računstva in pravopisja pa g. Kramer, učitelj na okoliški šoli. Dan izpita se bo pravočasno naznanil.
Iz ptujskega okraja.
pt Ptujski okrajni zastop. Ta tirad' napravi na prišleca vtis, da se nahaja tu glavno tajništvo JDS stran ke. Na vsaki mizi leži po eden ali več izvodov „Jutra“, „Tabora“ m „Novo dobe“, prelepljenih z naslovom urad -
Muri za župana g. Miroslav Očkerl , za podžupana g. Jožef Gornik, za svetovalce gg.: Franc Hecl, Karl Peklar, .Alojzij Miki in Jožef Hercog (vsi naši). — V Dragučovi za župana g. Valentah, za podžupana g. Purgaj toba zvesta naša pristaša). — V J e -i 0 v c tl pri Kamnici za župana g. F. Vračko, za svetovalce gg.;: Franc'Hiter in Jože! Žunko (vsi pristaši SLS).
—	Na V urbergu za župana g. F. Zelenik, za svetovalce gg.: Fr. Lov -renčič. Fr. Dolinšek, Jakob Felicijan in Anton Kokol (vsi SLS). — V L a -ti o n c i E pri Ormožu g. Jakob Kosi, župan m svetovalci vsi pristaši SLS.
—	V, P. r e t r e ž u za župana g. Fr. 'Petek, v Selcih g. 'Janez Minili, v Smoliacili g. Ivan Kukovec, v Mor ju pri Framu g. Matevž Konen, r V r h’ o 1 a ti g. Janez Potisk, v G o-č o v i g. Vinko Kronvogl, v Zeta-r o v, i i- R a d e h o v i g. Mateja Su -•man, v Hošnici g. Kavkler Karl, vsi naši pristaši, — Na Slemenu pri Mariboru je izvoljen enoglasno naš pristaš, 'mlad veleposestnik g. Urbas Ivo, za svetovalce pa, gg.: Jer. Hlade An Metin Herman, oba zvesta pristaša SLS. — V St. P etru niže Maribora je izvoljen g. Ljudevit Fluher, za svetovalce gg.: Bračko Friderik, Ornik Jožef, Kokol Miha in Vedernjak Matija (vsi pristaši SLS). — V J e -I ovc u - M a k o I e za župana g. I. Bogina, za podžupana g. Anton Mahorič, za svetovalca gg.: Franci Rojs in Franc Jančič (vsi naši). — V Bistrici pri Rušah so izvoljeni sami lajSi somišljeniki.; Za župana g. Ivan Turšič, za svetovalca gg.: Janez Marin in Franc Sernc. — V R o š p o -h u pri Mariboru za župana vrl pristaš SLS g. Hauptman,
d Zagrizen nemškutar — župan, tfz Kamnice pri Mariboru se nam poroča:) Pri zadnjih občinskih volitvah -smo imeli dve kandidatni list in sicer listo naše SLS ter socijaldemokratično tisto. S socijalnimi demokrati, katerih v naši občini ni dosti, kajti vse prepričane socijalue demokrate lahko na-•šleješ na prste ene roke, so volili vsi nemškutarji in tako je prišlo, da je ha Ša lista dobila 7, nasprotna pa 0 odbornikov. Pri volitvi župana je bil izvoljen nek Adolf Wogrinetz, renegat, Ш je po preobratu zbiral podpise za Nemško Avstrijo« (Tukajšnja požarna hramba mu je zvečer, ko je bil izvoljen za župana, priredila bakljado z godbo. Možje požarne bramhe so stali pred znano »emškutarsko gostilno Serag m nek velik Nemec je imel sledeči nagovor na novoizvoljenega žu-na:i „Ich begrüße Sie, meine Herrschaften und stelle Ihnen unseren neuen Bürgermeister vor. Hoch soll er. lenen!“ Po končanem govoru )e zasvi-raia godba: „Hoch soll er leben, dreimal hoch!“ Nato se je zahvalil Wog-rintz z besedami: „Es wird in 8 Tagen erst bestimmt, ob ich Bürgermeister werde.“ Prepričani smo, da si bo merodajna oblast novega župana, tega velikega Nemca pred Bogom in ljudmi, ogledata nekoliko natančneje!,
d foiitev župana v Št. Lenartu v
•Slovenskih, goricah. Dne 18. maja je bil
■Bruno« Bette? :i
la Triglav (2863 m).
(Konec.)
Tutro .ja bilo lepo, a vkljub zgodnji spomladi ne ravno mfzVr tako, da f-ico se umivati kar pred kočo, Bo cidjutreSra m podamo takoj na vrli T rir-giav»; da je ostal Makso raje v kcčI, mu nisem Ifcei v zlo, sai bi bila 1з tež-koč», in sitnost ž njim — hribolažkim vajencem. \r, steno so zabiti klini, katerih se je držal še led. Gotovo ni bilo. najprijetnejše oprijemati so teh, uralt, so postaid-ri trdi. a konačiio smo se tudi tega privadili in postajalo nam je pri plezanju precej vrocto- шо hh>c na Malimi Triglavu. Ponosno se dviga pred nauti Triglav, Njegovo raztrgano skalovje pove o marsikateri aevihtt* id se je podila po njem, N a -Haljujemo pot po greben-v, ki jo zava-XI van a z žico mimo Staničevega za -veiišča ter dospemo na vrh. na katero* «e dviga kot nekako svetišče — •Alje^ev stolp. Župnik AgaŽ iz Dovje-ga Џ .paefavtt ta stolp iz J/asdtili sredstev toc ga podaril Slov. plan, dru -šivu. Ge Je vetrovno, se opazuje skozi malo ofceuQO nemoteno krušno pa -
noramo. Tu to shranjena spominska knjiga , štambilka in Fernhartov panorama orijentira hribolazca.
Ko smo dospeli na vri:, opazimo zastavico, ki ;e vrhom stripa, kako štrli iz snega. Naši neumorni planinci so se spravil takoj na deio, da so stolp oprostili v toliko, snega, da je zamogel eden c,, an o v ekspedicije po-bzti v njega po spominske knjigo in Gambilko, kii sla potem Krožile med izletniki; da smo imeli tudi fotografa s seboj je samoobsebi umevno* kajti kje je človek še videl partijo, brez ka k ega ovekovočevalca svojih sotrpi -nov. Sicer nas je slikal tri- ali štirikrat, pa ne vem, ali j’e bila Kriva triglavska megla, ali burja, ki nam je pretresala kosti, z eno besedo, slike nisem še do danes nobene videl* pa je menda tudi ne bom, če bom tudi star 100 let,_ katere nesreče pa si ne želim, saj mi delajo druge dovolj jeze in sivih las.
Razgleda žal nismo imeli, kajti megle so se že podile okrog Triglava ter. nam zapirate ves pogle j. Da, srečo mora imeti turist, ako zaloti tako h tro, da lahko uživa obširni razgled, .Vkljub slabemu vremenu je zaorila
pesem „Triglav, moj dom, kako si krasan!“ ki smo jo z vzvišenimi čuv-stvi zapeli našemu orjaku v čast«
Konečno smo se vrniti na Kredarico. Tu se pokrepčamo tn odpravimo skozi Krmo proti domu. Kakor sem že omenil, bilo je še mnogo snega. Moj tovariš* ker še „mlad* -unest, se je priključil spremstvu dame medtem ko sem šel jaz z drugim delom, ki je krenil naravnost y dolino. Sicer so me ogledovali š kritičnimi očesi, kajti kratka palica iz višnjevega lesa ni izg le dala ravno zaupanja vredna.
Ko jim razjasnim, da prevzamem \so odgovornost glede svojo osebe na se, osobito če bi se mji kaj pripetilo, da mi je vseeno, če tudi svojega rojstva kosti s kakega velikana „u Ласа-netelnu“ domov prinesem, saj ne bo Treba dragih pogrebnih stroškov pla. čati in; jokal tudi. ne bo nikdo za menoj, so spustimo po snežišču navzdol.
-.Vse je šlo srečno, le ta preklicana palica je postajala vedno bolj mehka, tako, da sem jo moral v roki vedno sukati,- Plezali smo čez razne skale, preskakovali razpoke, travo ozirali in sA spuščali po snežiščih in ruševju ter dospeli konečno v dolino, kjer
nika* okr, zastopa LL Sagadina« Us cestni mojster mora imeti en izvod „Nove dobe“ posebej naročen, seveda* ker sicer ne bi imel on svoje mize v prvi sobi s čim okrasiti. Gospodo bi opozorili, da naj ne izzivajo na tak način naših ljudi. Spomnijo naj se ob priliki, da jih ne plačuje uprava imenovanih listov, da delajo v javnemu uradu reklamo za iste* ampak prebil valci okraja* Smete biti zagotovljeni* gospodje, da eelo večina onih 37% na sproitnikov SLS presneto malo upo -števa vaše JDSarsko prepričanje. G« komisarju pa priporočamo, da dopove svojim uradnikom, naj čitajo svoje ča snike doma* (er da pospravijo tiste počečkane papirje v žep.
pt Čudna socijalistična godba. Iz
Krčevine pri Ptuju nam poročajo: Na ši socijalisti so pokazali moč svoje organizacije tara, kjer je treba poteptati delavca, ki ima svoje mišljenje, katero se pa slučajno ne ujema z njiho -* vim. Njih zaupnik Schmidt se je razkoračil v tovarni Petovia, češ, mi i * mamo moč, da vas primoramo plesati po naši godbi. Ce je temu res tako, prosimo vas za naše delavce: pokažite svojo moč vsaj enkrat delavstvu v prid. Kakor vidimo po mnogih pritožbah našega slovenskega delavstva, se isto v imenovani tovarni povsod zapostavlja, tako pri plači* kakor pri 'deluf-Našega delavca se ne pusti k strojem, da bi se priučil boljšemu delu, menda pač, ker je naš človek, slišali smo to že večkrat iz tovarne, za to preneumen. Dosti pametni so menda le samo Nemci. Ce si pa. 'domači delavec v takih razmerah naredi lastno sodbo, pa združeni po njem. Delavci iz okolice, ne pripustite, da bi poskušali misliti za .Vas drugi. Želja teh’ je le, da, po-rabivši Vašo značajnost in doslednost
v	organizaciji, po Vaših' hrbtih zlezejo kvišku. Vaš dobrobit jim je pač deveta briga. Sodite sami!.
pt Z lato po glavi. Poročilo iz Krčevine pri Ptuju. Naši kmetski volilni so inštiktiivno čutili, s kom imajo opraviti pri volitvah. Častno se jim mora priznati, da so prišli na volišče dosledno vsi. Naši soeiji so pa tudi že pokazali, kako umevajo oni svobodo. Da onemogočijo delo tistemu, ki ne vleče brezpogojno njih voza, js vredno obsodbe, a Se ni tako hudo. Da pa svojemu sodrugu posvetijo z lato po glavi, kot je storil to njih župan.. ski kandidat, katerega žrtev se zdra*
vi	sedaj v bolnici, to je pa menda višek njih vljudnosti in ideal svobode«
Iz Maribora.
d Praznovanje državnega praznika v Mariboru. Jutri, dne 24. t. m. se vrši v Mariboru proslava državnega praznika. V to svrho priredi vojaštvo že danes, na predvečer, bakljado. Jutri se vrši v stolnici slovesna pontifi kalna služba božja, nato pa vojaška parada. Obenem se bo streljalo tudi s topovi.
d Predavanje. V katol. društvu rokodelskih pomočnikov (Lekarniška ulica 6) bo prihodnjo sredo, 25. t. m., predavanje o »cehah za rokodelce v srednjem veku« ob pol 8. zvečer.
smo čakali na ostale približno celo uro. Koj smo kuhali čaj ter se solo -čili.
Ko smo bili vsi skupaj, napotimo se polagoma proti vasi Mojstrana« Tu se ustavimo v gostilni očeta Smerca, kjer najdemo našega triglavskega starosto župnika 'Aljaža. V; veseli družbi je potekel med raznimi dovtipi le prehritro čas, tako da smo se neradi dvignili, ko je kazala ura na odhod , kajti vlaka nismo smeli zamuditi, ker, nas je drugi dan pričakovalo zopet vsakdanje delo,
Fo prisrčnem slovesu odkorakamo na postajo Dovje ter se odpelje -mo v Ljubljano, kjer nas je zapustila zaostala družba. Obljubili smo si* da se zopet snidemo v najkrajšem času3 Zal, da do danes nisem utegnil držati dane besede, toda upam, da ti pripeljem, stari prijatelj Triglav, ako mi bode sreča mila, še letos nove in stare tvoje častilce, da te pozdravimo skupno in se divimo nad tvojimi krasotami !
Širite katoliške liste!

d Glasbena Matica. Pevske vaje moškega zbora se vrše odslej redno vsak torek in petek, pevske vaje ženskega zbora pa vsak pondeljek in sredo, vsikdar točno ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih pri »Götzu«. Pevci in pevke, ki se ne bodo odslej udeleževali redno pevskih vaj in k istim ne bodo prihajali točno, se ne bodo pripustili k nastopu.
d Glasbena Matica v Mariboru u-Ijudno orosi, da blagovolijo vposlati njeni gg. poverjeniki nabrane udnine z nabiralnimi polami vred, ki so bile svoječasno poslane, ali pa, ako niso nič nabrali, prazne pole v par dneh na Glasbeno Matico nazaj, ker se v kratkem vrši občni zbor in bi bilo dati poročilo glede nabijranja članarin in Članov ter bi bilo pole izknpiti, iVr. = nejo naj se pole eventuelno brez por-to. Vsem gg. poverjenikom se izreka prav srčna zahvala za njihov trud.
d Obrtniki pozor! Slovensko obrtno društvo v Mariboru pozivlje vse svoje člane, da nemudoma naznanijo svoj natančen naslov, delavnico ali prodajalno društvenemu predsedniku Francu Novak, Maribor, Aleksandrova cesta 22. Nadalje naznanja, da ima društvo svoje redne seje vsak četrtek ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Zaradi praznika se vrši prihodnja seja dne 24. maja. Zajedno opozarja, da so priprave za razstavo v polnem tiru. Razstava se otvori 8. avgusta t. 1. Priglašenci naj svoje izdelke do imenovanega roka izvršijo. Dne 29 t. m. še bo vršil obrtni shod J ob 9. uri predpoldne v Narodnem domu.
Klub amaterfotografov Mariborske podružnice SPD. naznanja, da sprejema nove člane blagajnik g. Ferdo Pinter, trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta. Član kluba je lahko vsak reden član SPD. Fotografi po poklicu so izključeni. Člani so izvršujoči in podpirajoči. Ker namerava prirediti klub že letošnjo jesen tekmovalno razstavo slik, naj se priglasijo člani takoj.
Orlovski vestnik.
o Okrožna prireditev mariborskega orlovskega okrožja bo 19. junija t. 1. v Slivnici pri Mariboru. Opozarjamo že sedaj odseke na to. Natančneje v okrožnici. — Bog živi! —• Tajnik.
o Telov. odsek Orel Maribor. Fantovski večer danes ob 8 ih v društvenem prostoru. — Redni člani točno priti. — Bog živi!
o Telov. krožek Orlic Studenci pri
Mariboru ima odslej redne telovadne ure pondeljek, sredo in soboto od pol
6.—7. ure zvečer za članice, vsak četrtek od 4.—V‘A ure pop. za naraščaj v telovadnici III. deške ljudske šole pri Sv. Magdaleni. — Sestre, udeležujte se redno m točno telovadbe! — Bog živi! — Načelnica.
o Tel. krožek Orlic v Studencih pri Mariboru ima v torek, dne 24. t.
m., svoj prvi dekliški večer y/prostorih' g.- Robija, Sestre, udeležba je obvezna!! Bog živi! — Načelnica.
o Mariborsko orlovsko okrožje. Odseki, ki še niso odgovorili na okrožnico glede revizije odsekov, naj to ne-! mudoma storijo. — Red in disciplina!
I — Bog živi! — Tajnik.
o Telov. odsek Orel Studenci pri Mariboru ima svoj prvi fantovski večer v petek, dne 27. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih g. Kobija. — Udeležba za redne člane obvezna. — Bog živi!
Dopisi.
Krčevina pri Mariboru, Poročilo demokratskih listov, da je naš novi župan demokrat, je neresnično. Gosp. Škof je bil sam v našem uredništvu in ;o izjavil, da on ni ne demokrat in ne samostojnež. Ako kak list kaj drugega piše, laže. G. Škot je zvest naročnik „Straže“ in „Slovenskega Gospo -d ar j a.“
Vurberg. (Spomin na Gumperta.) № „Jugoslaviji“ z dne 11, t. m. je priobčeno neko odprto pismo na dr. Pfeiferja v Mariboru. Za tem pismom pa
Moji odstavljeni Herbersteinov oskrbnik, veliki Nemec Gumpert, kjer sebe hvali in povišuje, ponižuje pa od agrarne relorme postavljenega oskrbnika grofovih posestev Ambroža- Seveda je pa v zvezi s tem gotovo tudi večletni zagovornik in svetovalec Gumpertov , veliki demokrat dr, Fermevc v Ptuju. Zato se čudimo, da je mogla to pismo priobčiti naroduo-soei ja Ina „Jugösia -vija.“ Da pa bo svet izvedel, kake so gospodarske zmožnosti in zasluge tega Nemca Gumperta, naj tu navede -mo nekatere. Gumpert je izvežban gozdarski uradnik, drugega pa razume bore malo. Kar se živinoreje tiče, se lahko meri z njim vsak kočar. Ko je Gumpert upravljal Vurberg, je graščini vsako leto zmanjkalo krme. Krave, voli in konji so se pasli že v za četku aprila in lepa živina je postala medla in .’suha v nekaterih tednih. To. je bila gotovo velika gospodarska zrno žnost odstavljenega Gumperta. Enako se razume na vinogradniško delo, V graščinskih vinogradih se za njegovega časa navadno ni vršila druga kop, kdV ni skrbel za potrebne delavce in jih je tako slabo plačeyal, da za to malenkost nihče ni mogel delati. Vino je tujim kupovaieem po ceni oddajal, ža domače ljudi pa je v graščinski gostilni slabo kiselico prav po verižniš-ko točil. O tem more pričati eel Vurberg. .Viničarje in delavce je zelo slabo plačeval, viničarji so si svoj položaj le s tem nekaj zboljšali, da so pošiljali vedne prošnje na grofa. Pač pa je bil Gumpert velik prijatelj ptujskih advokatov, katere je vabil v graščinsko klet na rujno vince. Poleg tega je jim dal veliko zaslužiti, ker je javno znano, da je dr. Fermevc le za pol leta več kot 20,000 K račuhil le za nasvete in informacije, ki jih je dajal g. Gumpertu, Zato ni čudno, da se dr. Fermevc tako poganja za Gumperta , ker s tem, da je Gumpert odstavljen , je izgubil ta gospod zelo mastno ribo. Se več bi lahko pisali o zmožnostih tega moža, a naj to zadostuje. Državna
oblast je naredila celo prav, (la je odstavila Gumperta ter da je naredila red na Herbersteinovih posestvih, G. Gumpert je drugim jamo kopal, sedaj pa je sam vanjo padel, izvedeli smo, da so nekateri uradniki na strani g.-Gumperta, Vsi ti so sovražniki ljudstva, kot je bil Gumpert. Zato naj idejo tja, odkoder so prišli,
Olimje pri Podčetrtku. Po svojih surovostih in divjaštvih p j »sad znani samos/tojneži so pri nas menda naj -neotesanejši Med mnogimi se posebno odlikuje znani Tajni v ar, ki n? po svojih kletvinah in podivjanosti podoben afriškemu divjaku. Kes s s»mo ~ Mojnostjo se je naselila, po naših hišah med našimi možmi surovost, podivjanost', bogokletje, brezbjžnost U‘U med uradništvom pa škandai .»zne korupcije, Po volit vi, vršeči se dne fc. maja je bilo mnogo nepoučenega vi -k a in krika ter razgrajanja pozno v noč. Dejanje, ki presega višek suro vesti, se je zgodilo zvečer istega dne, ko so pijani razgrajači, samostojni seveda, zabavljali gosp. župniku z audi Šimi psovkami. Kdo je torej poiiuj -šovalec mladine, kdo proti ven? K >-io\ očije te nesramne igre so bilPpifo-boritelji Samostojne, kakor:	Mihael
Kos, Roman Paik ter že zgoraj omenjeni Tajnikar. Vsa .čast Ignacu Ja kopina in nekaterim 'drugim, ki so. t& barabe napojili do popolno pijanosti .< Kadi bi navedli vse, kar so izustili tl zastavonoše samostojnih, po moralnemu človeku se gnusi, napisali - to, kar, smatrajo samostojni m možatost in olik ärmst. Naj javnost sama sodi m obsodi to barbarstvo, ki postavlja naše ljudstvo na stopnjo 'kulturo airiš -kih divjakov, ki vedo samo toliko dostojnosti, y kolikor jih j z uči lastni /i vlj-enski nagon in življenj г v pusti -nji. Na napade smo sicer pripravljeni, a se bomo tudi branili za veke do*-slojno. Bodo morali pač tudi samostojni • gospodje. uvideti, da je doba „pest* ne pravice“ in nadvlada močnejšega nad slabejšim za vselej minuta.
Dncnitla 8o-oco K Prosi P°‘
rUSOjUl šten, soliden obrtnik, proti dobrim obrestim in vknjižbi na posestvo, Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo Straže.	271
Portland cement
zanesljivo pravi, najtinejši kar-bolinej in ter za štrihanje lesa po tovarniških cenah, samo v veletrgovini
Ive liidrašit Maribor
3—3 Vodnikov trg 4.	251
fif	vsake vrste se spre-
V Б jemajo v popravilo. Zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Kupujem srebrne krone, dvekronske novce, srebrne goldinarje itd.	10—10
len lenadl,
Maribor, Grajski trg (v gradu).
Lipov les Maribor, Cankarjeva ulica 26,	2—3 266
Ceno kupite SÄ
12Ö—-, 190-—, 230 ~, moške spodnje hlače K 80-— in 88-—•, srajce pisana ali bela K 12О*—,
! 45‘——, xyO*—, hlačevina l26cm iircka 1 m K 70’— do 148-—, plavotisk, lep, 1 m K 40'—, 45-—, 48-—, oksford, dober 1 m K. 40'—, 46'—, rujavo platno i m 34'— do 40'—, Sifoni, fini ! m K 42’— do ŠO1—, predpasniki za ženske K 58'—, 66-— J2—, 85'—, glavni robci, lepi i K 30*——, 36’—, 42’—, konjske 'strange 1 par K 24'—, 30’-—, 38-—, 44’—, uzde navadne in pletene K 15’—, 17-—, vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; fežhi-gumi plašč, angleški kron 1120’—, žamet rižast, črn, rujav in zelene barve za moške obleke 1 m K 130’— do 14S‘—i m* Metno milo, žepna zrcala, britve, sože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasse igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi
flfgfzl! (iitluiife, Karlbor,
Glavni trg št. 6, Slovenija. 65
Galanterijo
razno drobnarijo, toaletne predmete, pleteno pohištvo, in razne pletarskc izdelke priporočata na debelo	na drobno
BALOH t ROSINA : MARIBOR
Grajski trg 3.	262
JUHO
13-133
MEINL
KSIIA
0. D.
Č A J
KAKAO.
Sretiišiiiica: ZAGREB.
Podružnice:
ZAGREB, Bogi ulili 6. ШШ1ЈЈШ, ftfeksastirova cesta 1. MARIBOR, Gosposka ulica ?, PECUH, Kraljevska ulica 19.
no
Inserirajte v „Straži“!

Spodnještajerska ljudska posojilnica
Stolna ulita štev. 6. y МЗПђОШ ren. zadr, z neom. zav.
Obvestile vloge po 4L % to ^V4%
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 186	brezplačno.	29
Za varnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinogradnem posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru v Mariboru.
j Rantn* to largattiđni	plačnjsa ppaoJllnAc» sama. |
MUSKA,
pri Sv. AreJiju n« PaJhogfu,	|
pošta In žeSeztrAg'*» poštene	|
Planinsko letovišče v krasni legi
Mrzle in iople kopeli Izprehodi po gozda
Oskrba ed i- m*Js G
do 43. oktobra - | ;
Poštna *v®ssa trikrat | na teden	1:.
Jj j
........... »■■■
тжжжжжшжж жж жжжжжжмш
m
Ж
m
m
ж
Okrogel 'm rezan les, trame
kupi vsako množino
§5	H n n IS	Issue ludastriiifea
Џ 99U Sl H M H delniška družba,
Ж st Maribor’ Aleksandrove trni i 51207
Ж
xxxxxxxxx % м кшпшхшшжж
ж
ж
ж
ж
ж
ж
ж
ш
ж
v planine je najboljše razvedrilo. Vsakdo rad porab svoj prosti čas, da se poda
gore. Da pa izve, kam in kako bi izlete), naroči naj nemudoma „Planinski koledar za leto 1921“, ki se ga dobi s poštnino vred za 21 kron pri »Založništvu v Mariboru, Krekova ulica 5/1« ter je čisti prebitek namenjen za kočo
pod Ojstrico (1807 m).

Klobuke,	io~io ш
čevlje,
obleke,
perilo,
dežnike,
"ti IlostIdiIcö
in razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trs 2
is ai&ložKffis Kima* .^Straža,“
SägoxßEsf ашЗлШз ШаЗо Епбввјак,
ffiisk Cirilove tiskarne e Maxffioni«