3, «storilka.
J®F Icgaraoi^ Itewilfcfe gtftne 20 f. wtm
Maribor, dne 20. februarja 1919.
S3, let&ife.
| List ljudstvu v pouk in zabavo.
»Hfcgi« vtak četrtek In velja i po i talne vred In v Maribora t poifljanjem na dom n celo leto 8 K, po! leta 4 K bi za četrt leta 2 K. —	aH
¡Mor bodi tam po njega, plača na leto aamo 7 K. — Naročnina te poiflja na t OpravtilUvo „Slovenskega Gospodarja" v Mufbon. — Liat as topolSJ limita* dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredafttvoi Koroška cesta itev. k. — BotopM h m vračajo*. —
naročnino, inaarate ta reklamacije. ®i itimilt sa plačuje od enostopne petitvrste n enkrat 48 vin., aH kar je lato, 1 kvadratni centimeter
.stane beseda ID vin. — laserati m sprejemajo d« tort
Iv
&
^Volitve v Nemški Avstriji.
ob" 'Volilni boj"? Nemški IM^jž^bg prtteBo nedeljo, ki je bila volilni dan. končan. Dovršen je bil drugače, kakor ^svetovni boj med četvero-sporazumom in med Nemčijo- Avstrijo. V svetovni vojni je eden izmed;; nasprotnikov popolnoma zma " 1, drugi nasprotnik pa je bil popolnoma prema <n. Zmagal je četverosperazum, do tal premagani pa sta Nemčija in Avstrija. V volilnem boju v Nemški Avstriji pa nobeden izmed glavnih nasprot p' kov ni zmagal, nobeden ni bil poražen.
Glavna nasprotnika v tej volilni borbi sta si bila socialna demokracija in krščanski socializem. Nobeden ni zmagal tako, kakor je želel in pričakoval, zmagala pa sta oba. Dobila sta približno enako število glasov: socialna demokracija 70, krščanski socialci pa 64, katerim se bodo več ali manj pridružili 3 poslanci štajerske kmečke stranke, vsled česar število krščanskih socialcev naraste na 67.
Na posameme pokrajine se število mandatov
porazdeli tako-le:
socialni dem.
Nižje Avstrijsko	47
Gornje Avstrijsko	5
Solnograško	2
Štajersko	9
Koroško	4
Tirolsko	2
Predarlsko	1
5	V
krščanski boo. nemški
naprednjaki
27	9
11 6 8 2 13 + 3 kmečke 2 stranke
2	3 5 1
a
3	—
Skupaj 70 64 + 3 23 Vrhtega sta še izvoljena na Dunaja 1 Čeh in 1 židovski narodnjak, torej skupno 162 poslancev, Ker znaša število vseh mandatov za nemško-avstrijsko narodno zbornico 255, ostane 93 man" datov nezasedenih. To so namreč tiste pokrajine-, ki jih imajo v svoji oblasti Čeho-Slovaki, Italijan1 in Jugoslovani (3 mandati na Štajerskem) in kjer se volitve za Nemško Avstrijo niso mogle in niso amele vrš ti.
Znamenite so bile te volitve zaradi tega, ker so bile prve po vojaškem in državnem polomu nekdanje Avstrije. Splošna nezadovoljnost, ki je sledila teiru dvojnemu polomu, je prišla v prid socialni demokraciji, za katero so volili ne samo njeni načelni pristaši, marveč tudi tisti mnogoštevilni nezadovoljneži, ki samo godrnjajo in zabavljajo in kojih končna sodba je: naj vse vr . . vzame. Glavne trdnjave socialne demokracije so tam kaj, kjer so množice industrijskega delavstva. Prva trdnjava je kajpada Dunaj, kjer je od 938 000 od danih glasov nad 500 000 socialno demokratičnih, dočim je samo nad 200.000 krščansko-socialnib. Ne samo krščanske socialce, marveč širšo politično javnost je razočaralo dejstvo, da ima krščansko-socialna stranka na Dunaju za seboj le eno četrtino vsega velilstva. To je posledica popolnoma krive politike med vojno: Boljše nego Nižje Avstrijsko se je držalo Gornje Avstrijsko in še boljše Štajerska, kjer je krščansko-Socialna stranka dosegla prav lepe uspete, celo v Gradcu. Največji
peraz so doživele razne liberalne in svobodomiselne meSčaiiske stranke. Nič jim ni pomagalo, da so se oblekle v demokratiSko obleko, priSIe so med dva kamna: med socialno demokracijo in krščansko stranko, in bile so razdrobljene in raz mličene. — Nekdanji vitezi nemškega liberalizmaj ki so se nekdaj tako šopirili in komandirali v avstrijskem parlamentu, so tako tepeni, da jih je strah pred svetem. Tako gre pobtični razvoj sedanjega časa: na eni strani proti krščanska socialna demokracija, na drugi pa krščanska stranka s socialnim programom. Tako je v Nemčiji, tako je v Nemški Avstriji iu tako bo tudi drugod. Kar je svobodomiselnega, bo zajadralo v socialno demo-kraško strujo, kar pa čuti krSčansko ter hoče na svetu obdržati red ter dati pravico in delati za blagotit vseh stanov, bo se zbralo_pod_krščansko politIčno™zastavo~MeSčan8ki liberalizem, in naj se tudi imenuje z modernim naslovom demokratizem, izgubiva tla po mestih na deželi pa tako nikdar ni bil prav doma. Ta razvoj. pospešuje politično udejstvevanje ženskega spola, ki se je tokrat prvič udeležil volitev v državno zbcrnico.
Parlamentarno delovanje v nemško avstrijski narodni zbornici se bo vrSilo v znamenju kom promina (pogodbe). Nobena stranka ni tako nr oč na, da bi sama vladala, ne socialno-demokraSka, ne krščansko socialna. Vladati mora ta ali ona edino le v zvezi z drugo. Tako pa se bodo precej obrusili zobje radikalcev in prenapetnežev v soci alno demokraSki stranki.
Oddaja konj»
Po nekaterih krajih na naSi severni meji je vojaška oblast odredila oddajo konj, ki po bili last stare Avstrije. Pri tem so mnogi slovenski kmetje hudo prehudo prizadeti. Nemški in nemčurski re-kvizitorji, posebno mariborski veterinami nadzor nik Fišer (žalostnega spomina) so ogulili naSega slovenskega kmeta na meji tako, da mu je ostala v hlevu sama drobnjad. Švabe in nemčurje pa so ti ljudje Ščitili, kar se je dalo Slovenski kmet je ostal brez vprežne Živine. Ko so se pomikali iz Italije vračajoči se vojaški oddelki skozi naše kraje. je ostalo mnogo konj pri naših kmetih. Neka teri kmetje so dali vojaštvu seno in živila in so zato dobili konje, drugi so zopet konje kupili in so tako ohranili Jugoslaviji mnogo vprežne živine, ki bi sicer prišla v last Nemške Avstrije. Sloven ski kmetje, ki so dobili konje, so ob času, ko se je ustanovila Jugoslavija, oddali na našo proSnjo Se zadnjo boljšo govejo živino za preskrbo prebi valstva in vojaštva in so tako pomagali svoji novi domevini v rednih in težkih časih. Ne razumemo torej, zakaj se jim zdaj plačuje dobro s hudim. Po našem mnenju ni bilo posebno dobro premišljeno, v teh razburkanih časih na meji odvzeti slovenskim kmetom konje, njih zadnjo v prežno živino. Nemčnrji imajo sedaj zopet dovolj prilike, da hujskajo proti Jogoalaviji, Vprašamo pa tndi: S čim bo slovenski kmet v spomladi obde loval svoje polje? Obračamo se tem petom do ge nerala Maistra ki je že neštevilnokrat pokazal, da je odkrit prijatelj ljuistva, naj odredi, da bodo do bili slovenski kmetje svoje konje jopet nazaj. Pri zadetim pa priporočamo, da vložijo takoj dobro-
utemeljene ter od občinskega in župnega urada potrjene prošnje na Štajersko obmejno vojaSko po veljštvo v Mariboru.
Vstajenja dan za jngosl. trgovino in obrt.
To ni bil navaden shod, ampak zbor, ki sta ga dne 16. feb, sklicala v Narodnem domu „Zveza slovenskih iužnoštajerskih zadrug" in „Trgovsk-obrtno društvo" v Mariboru. V stvarni razpravi resnih zastopnikov naše trgovine in obrti se je postavil temelj veliki stanovski, pa tudi vseobče koristni zgradbi. To je bil vstajenja dan za jugoslovansko in zlaati našo pokrajinsko trgovino in obrt. Ne več — Gradec, ne več samo Ljubljana, tudi Maribor ima odslej v jugoslovanski trgovini in obrti prevzeti važno, odločujočo vlogo. Zakaj naj bo ravno Maribor srce temu novemu življenju, na to vprašanje uarn daje ueiui odgovor nastopno poiočilo:
Zborovanja se je udeležilo častno število zastopnikov trgovine in obrti obojega spola, tudi iz Ljubljane. Shod je otvoril dr. Pijraš, predsedoval je shodu J. Zadravec iz Središča.
Dr. Pipuš je predlagal ustanovitev trgovske in obrtne zbornice za Slov. Štajer in Koroško. Ta predlog je bil končno enoglasno sprejet.
Tudi predlog za izboljšanje prometnih zvez, od Črnega morja do Maribora je našel splošno odobravanje. Dozdaj smo stremili proti severu, odslej kaže smer naii trgovini in obrti na jug. Odprta nam mora biti pot: Zagreb, Belgrad, Solun, Črno morje, Trst, Split, Ograko.
Za to potrebujemo ižoolšanje prometnih zvez potom novih železnic in uravnavo Drave za parobrodno plovstvo. Železniški načrti: Purkla— Slov. gor.—Ptuj—Rogatec—Brežice; od tu ena smer Zagreb, druga preko Novega mesta na Adrijo. Nujno potrebna kratka zve za: Rogatec—Krapina. Potem Savin ska dolina—Domžale. Predlog je bil sprejet.
Dr. Pipuš je za vso državo važen predlog o izenačenju trge vskega-obrtnega pravu v pravnem oziru utemeljeval. Predlog je bil soglasno sprejet.
K točki „Naša organizacija" je trgovec Weixl podal obširno poročilo. Predlaga ustanovitev šole za učence, za trgovske pomočnike pa izobraževalne šole; tudi za ženske treba takih šol. Višek šolske naobrazbe pa naj se doseže z ustanovitvijo višje trgovske šole v Mariboru. Na ugovore od raznih vnanjih strani, zakaj ravno v«e v Mariboru, je govornik zborovalce opozoril, da so ravno tu dani pogoji, ker je gotovo, da se bo ob naši Dravi v doglednem Času razvila cvetoča veleindustrija, ki svoje niti razpreže tudi daleč preko naših mej. Eksportaa šola naj se ustanovi v Trstu. Isti referent je predlagal tudi: izključitev tujerodne trgovine in obrti iz slov. ozemlja; do-


20 lebriiada 181 m
aledno, brezobzirao izvajanje gesla: Svoji k svojim; revizija koncesij tujerodcev po komisiji, v kateri morajo biti zastopani delegati slov. trgovine in obrti, ustanovitev trgovskih društev tudi v malih krajih, izenačenje cen, bolniške blagajne in zavarovanja.
Vsi predlogi soglasno sprejeti.
Golob iz Ljubljane pozdravlja zbor kot tajnik trg. društva „Merkur" v LJubljani, priporoča poučne tečaje in predavanja, opozarja, kako medsebojna zavist trgovcem in obrtnikom širnim največ Škoduje.
Francheti iz Ljubljane opozarja na pomanjkanje stanovske organizacije, katere vpliv se je ravno zdaj jasno pokazal, ko je vlada glede 8 urnega delovnika brezobzirno na trgovino in obrt ugodila zahtevi organiziranega delavstva. Isti govornik predlaga ustanovitev bolniških blagajn in blagajn za onemoglost in ostarelost za samostalne trgovce in obrtnike: za trgovski in obrtni stan naj bolj potrebne meščanske šole, reformo nadaljevalnih šol in strokovne šole za posamezne stroke.
Predsednik „Zveze slov. štajer. obrtnih zadrug" Zupaac, p-edlaga razveljavo koncesij nov razpis iu oddaja istih. Pri oddaji trafik naj se v prvi vrsti ucoStevajo invalidi in vale d političnega preganjanja oškodovani. Splošno odobravanje.
SploSno zanimanje je vzbujal Ribek iz Celja v svojem referatu „Naše bodoče delo". Govornik načeloma ni proti 8 urnemu dnevniku, ampak ta delovnik bi se ne srna! posplošiti. — On hoče ie učenca tako vzgaja i, d* ne bo čutil potrebe se udinjati v organizacijo soc. demokratov, priporoča „Vajeniške domo ve", predavanja, reformo lole, več osebne vzgoje in brige za naraščaj, za mojstre same pa trdno organizacijo, obrt i« zairuge reformirati, to bo najboljša ph ticrganizacija za soe, demokratke organizacij. Priporoča ustanovitev lastnih denarnih zavodov, da, «i opomorejo revnejši obrtniki ali p omočniki do lastnega kruha. Za vzdržasanje šol treba prispevati, kdor bi se branil, v na z njim, kakor to delajo soc. demokrati.
Glede zastopstva v poslanske zbornice je govornik proti temu, da bi se za ta posel obrtniki sami žrtvovali, ker izgube preveč časa, nasvetuje, naj si obrtniki izvolijo odvetnika, ki se osebno zanima za njih interese in le ta naj obrtnike zastopa v zbornicah.
Kjuder od mestne aprovizacije v Mariboru, prečita zanimivo poročilo o valuti. Priporoča, naj se občinstvo ne boji padanja vred nosti dosedanjega papirnega denarja, kajti naroda najboljša, najsigurnejša valuta je delo.
Francheti zahteva odpravo dosedanjih kon fidentov (zaupnikov) pri odmeri davkov, kar je posebno za nas važno, ker se je bivša vlada posluževala nasproti nam zagrizenih Nemcev, ki so Ščitili svoje ljudi, Slovencem pa so navijali krivične davke. Ta sistem kon-fidentov mora v Jugoslaviji odpasti. Dotične komisije je treba primerno izpopolniti.
Konečno se je sklenilo, da se vsi na zborovanju sprejeti predlogi in resolucije odpošljejo ministrstvu za trgovino in obrt v Bel-grad.
Ob zaključku predlaga predsednik, da se odpošlje primerna udanostna in pozdravna brzojavka na Njega kraljevo visokost regenta Aleksandra v Belgrad. Z živahnim odobravanjem sprejeto. S tem je bilo to, posebno za ms velevažno zgodovinsko zborovanje kon-č no.
Želimo prav iz srca, da bi seme, ki se je tu vsejalo, že v doglednem času obnovilo nam in naSim bratom na Koroškem prineslo obilo plodonosnega sadu.. • —rc.
Zopet hujskajo in rovarijo.
Mislili smo, da bodo Nemci na jezikovni meji ob Muri sedaj po sklenjenem premirju veaiar enkrat mirovali. A zmotili smo se. Kdor še dares kaj da na besedo in poštenost zagrizenega Nemca in nemčurja, se bridko moti. Že v petek večer po sklenjenem premirju so nemške tolpe v Cmureku streljale na slovensko stražo pri camreškem mostu; drugo jutro pa se je isto zgodilo tudi pri Radgoni. Deželni glavar pl, Kaan in voditelj radgonskih Nemcev dr. Kamniker sta v četrtek podpisala pogodbo, v kateri pravi točka IV. razlačno : „Ustavijo se sovražnosti na celi črti". A njune tolpe so zahrbtno napalle naše straže in so tako kršile premirje.
Napad se jim je ponesrečil. Začeli so ro-variti i a kovariti na drug načia. Radgonski dr. £aom:ker in emureški župan dr. Scho rmana sta poklicala k sebi župane in druge veljake iz občin radgonskega ter emureškega ©kraja, ki leži južno od Mure. Naročila sta jim, naj takoj po svojih občinah pobirajo podpise za priklopitev k Nemški Avstriji, Ia agitatorji ter hujskači so se v soboto in nedeljo razlili povsem ozemlju med Radgono, Cmurekom, M. Snežno, Sv. Ano in Negovo ter so lazili od hiše do hiše ter z zvijačo in s silo podpisovali vse od kraja, Sloveice in Nemce, starčke in otroke. Pripovedali in begali so ljudi po naročilu omeajenih dveh nemških kolovodij, da bodo ti kraji gospodarsko uničeni, če bodo spadali k Jugoslaviji, da ne boio smeli izvažati svojih pridelkov onstran Mure, ne bodo smeli voziti na mline o a Muri, vino in sadje ter živiaa bo ob vso veljavo, davki bodo taki, da bo groza; soli, sladkorja, petroleja, obleke in obuvala ne boste dobili prav nič. Svoj jezik boste marali opustiti in sprejeti srbsko vero. Take gorostastae m nesramne laži so širili agitatorji po vseh hišah, na vs*h koncih in krajih. Ni torej nobeno čudo. če postane ljudstvo, ki je itak v teh krajih slabo poučeno o položaju in je radi pomanjkanja potrebne izobrazbe dostopno za take laži, zbegano in razburjeno.
Polivamo vlado in vojaško oblast, da z vso odločnostjo in z vsemi sredstvi nastopi proti tem hujskačem.
Kraji na desnem bregu Mure spadajo se daj vendar pod državo kraljestva SHS. Kdor torej hujska proti naSi državi in izpodkopuje z lažmi tla tej državi, se ga mora strogo kaznovati Če b )do oblasti postopale z rokavicami napram vsenemškim hujskačem in agitatorjem, bodo one krive slabih nasledkov te gonje.
Naše izobražence pa prosimo, da neuko ljudstvo v obmejnih krajih pouiijo, da jih ravno v Nemški Avstriji čaka gospodarski polom, a Jugoslavija bo povečini kmetska država, ki bo sporazumno z drugimi stanovi skrbela v prvi vrsti za dobrobit kmetskega stanu.
Položaj v Gradcu.
Zavedna graSka Slovenka nam piSe sledeče: Tu je v splošnem strašno slabo; nobenih živil, ne premoga, ne sladkorja, ne petroleja. Meščanstvo se trese pred bolSeviki, ki vedno grozč. Sedaj je Se mirno. Tukajšnji Nemci povečini nimajo nikake mržnje do Jugoslavije, vse govori, kako srečni so tam doli v Jugoslaviji ker imajo nekaj več jesti. Res, vsak naj bo srečen, da je v Jugoslaviji.
Vse težkoCe, ki jih ima jugoslovanska obmejn» vlada (Maribor—Spilje) dela samo nemškutarija pokojne A rs tri je, ki vedno laže in piSe v Gradec vse vrste izmišljotine. Tukaj se razen par sem izgnanih nemSkutarjev nikdo za nje ne zmeni. To se je videlo ob protestnem shodu, ki je bil 2. t. m. na prostem (Franzensplatz\ ki je bil od bolševikov razbit Tisti Nemci in nemškutarji, ki so pod VaSo vlado, naj Boga zahvalijo, da so tam Če pa bodo delali Se dalje nemire, jih izženite do zadnjega ven. Naj pridejo v NemSko Avstrijo stradat. Tudi vojaki nimajo kaj za jesti. Tukajšnji časopisi pravijo, da zato ne morejo proti Jugoslovanom nastopiti, ker Nemci nimajo municije, tudi želodčne municija nimajo. Nek vojak (Karel Uranek iz Lim-buša pri Mariboru) je priSel že v začetku januarja sem in stopil v »Volkswehr«. Sedaj pravi, kako mora stradati. Prav mu je izdajalcu! Kaj bo s slovenskimi služkinjami in usmiljenimi sestrami? Služkinj je že mnogo odSlo. Tudi jaz sem služkinja ter nameravan iti meseca aprila v Maribor. Ali se dobi tam službe? (Poštena Slovenka dobi v Mariboru gotovo dobro službo. Lb vrnite se. Uredništvo.)
O dogodkih v Mariboru dne 27. januarja je vpilo in kričalo samo časopisje. Tukajšnji Nemci se zato niso zmenili. Bekli so: Nemci tam doli n*j bodo mirni, pa ss jim ne bo nič zgodilo. Posebno v'soko častijo tukajšnji Nemci g generala Maistra in pravijo da je res mojster.
Spore čite pozdrave slovenskih graSkih deklet naSim vrlm vojakom, ki branijo našo lepo domovino. Samo ti so res slovenski fantje, ns pa oni ki doma za pečjo sedijo.
Jugoslovanski manifestacij ski shod v Preval j ah na Koroškem
se je nadvse pričakovanje dobro obneseL Nad 8000 ljudij iz Prevalj in cele MežiSke doline se je zbralo pri Fari, tako da je bila prostorna cerkev med službo božjo, pri kateri je svirala godba mariborskega strelskega polka St. 26, napolnjena do zadnjega kotička. Po cerkvenem opravilu se je zbrala velikanska množica pred Ah a če v o gostilno. Solnce zlate svobode je s toplimi, pomladanskimi žarki obsevalo nešteto množico, ko je prevaljski-župan g. Lahovnik otvoril manifestacijsko zborovanje in v zbranih besedah pozdravil mnogobrojno jugoslovansko občinstvo. Za njim so govorili predsednik Narodnega sveta za Mežiško dolino, gosp. Andrej Oset, gg. dr. Ravnik iz Maribora, nadučitelj Hrea iz Vuzenice, goriški vojak Pavlica, dr. Slo-kar iz Slovenjgradca, nadporočnik dr. Grablovič iz Velikovca v imenu dravske divizije in koroški rojak, tačasni predstojnik okrajne sodnije v Pliberkn, nadsvehrk dr. Kušej, ki se je spominjal nekdanjih taborov na Koroškem in primerjtl preval jski tabor z onim v Žopračah pri Vrbskem jezeru. Vsi go vorniki so želi za svoja izvajanja velikansko odobravale. Ko je dr. Bavnik med svojim govorom vskliknil, da slovenska koroška inteligenca v boj h za pravice koroških Slovencev ne bo preje odnehala, dokler ne bo odrešena zadnja gorska vssica na Koroškem in dokler ne bodo svobodo Jugoslavije vlivali tudi oni kraji, kjer je slovenska govorica zamrla le vsled nasilne germanizacije, je navdušenje občinstva ,mkipelo do vrhunca. Ob kon cu zborovanja je godba zasvirala narodno himno, nakar je predsednik Andrej Oset z navdašeno zahvalo zaključil veličastni manifestacijski shod. Mežiška dolina se že veseli mogočne Jugoslavije, dat Bog, da bi bil kmalu odrešen in prost tudi ostali slovenski Korotan!
Modro galico za škropljenje
trt
za bodočo pomlad nujno priporoča "Slovenska kmetijska družba prav hitro naročiti z ozirom na tozadevne družbene objave v 1. in 2. števiki letož-njega »Kmetovalca«. Po zanesljivih pojasnilih od strani merodajnih činiteljev, katerim so prometne razmere na železnic« h dobro znane, se je prav zelo bati, da bo bržkone železniški promet silno omejen, če ne popolnoma ukinjen, kajti lokomotive so v tako slabem stanju, da bodo odpovedale; tudi ni dovolj maže za stroje in vozove, premoga primanjkuje od dne do dne več in rudokopi kakor železnice se imajo boriti s silnim pomanjkanjem delavcev. Na izvršitev sedanjih naročil se mora
20 f»bra«rj(& iSíl».
» «si m m m «i .m » ® w m m m

čakati 3 do 4 tedne, ter bo ta dcba vedno daljšk in končno se zna pripetiti, da železnica sploh ne bo sprejemala prevažanja modre galice. saj so v Nemški Avstriji, odkoder pride modra gslica, že sedaj tovorni promet omejili na najnujnejše po trebščine. med katere pa modre galice ne štejejo. V si »venskem ozemlju potrebujejo vinogradniki ka kih 75 vagonov modre galice, a danes je družba sprejela naročila šele samo na 10 vagonov. V takih razmerah odklanja Slovenska kmetijska družba napram vinogradnikom vsako odgovornost.
Opomba uredništva: Občine in kmetijske podružnice, zberite nemudoma vsa naročila za galico ir jih pošljite z denarjem vred Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani. Naročena galics se mora plačati naprej 1 kg stane 6 K.
Fredmir sklenjen pred Veliko nočjo.
Iz Berna se dne 15. februarja pereča: Fran coski diplomati, ki se tnkaj mudijo, so izjavili, da bo prečmir sklenjen in podpisan, kakor hitro se Wilson vrne k mirovni konferenci. Predmir bo podpisan še pred Veliko nočjo.
olitič
fcs»
Velik ljudski shod v Mariboru. V nedeljo, dne 16 febr., se je vršil v mariborskem Narod, derru velik ljudski shod. na katerem sta goverila dr. V. Sernec o položaju Slovencev v Msribcru in okoli ci ter urednik Žebot o trpljenju in križih primer skih, beneških, koroškifctia prekmurskih Slovesa v Imenom zbranega občinstva je i&rekel geceralu Maistru in njegovi vojski globoko zahvalo za i je-govo obrambno delo v Mariboru in na jezikovni meji. Ljudstvo je narodnega generala prisrčno pozdravljalo. 2borovalci so n»to v resoluciji ooloCao protestirali proti zatiranju Slovencev ta Priirors kem, Koroškem in Prekmurskem Zahtevali sa, da se te pekrajise priklopijo kralje tvn SHS. Sbod je bil zaključen s peljem nsrodne himne »Lepa naša domovina.« Po sklepa shoda se je zbrala pred Narodnim domom mnogoštevlna uncžica, H je generala Maistra pri odhoda pozdravila z turnimi živijo-klici in pesmijo »Lepa naša domovina «
Nemški zahrbtneži kršili p^mirje na Koroškem. Iz Dobrove pri Velikovcu nam pišejo: V noči dne 15. febr. okrog 2. ure po polneči, so močne nemške čete napadle preiskalo ns Dobrovi pri Vov 2>rah. Napad se je izvršil cd treh strani s tremi strojnicami in močnim streljanjem iz pušk. Po pol ornem brzem streljanju so se Nemci umaknili. Po hudem boju je pet slovenskih fantov krepko zaklicalo: »Ho-roruk! Za Jugcslavijz se gre i Švabi, Vam jc zmanjkalo municije ali kaj — da ste utekli?« Le pogum vrlih slovenskih fantov je va roval nas Slovence, da nismo prišli v pest nemških divjakov. Va trajnosti jugoslovanskih vojakov proti 15kratni premoči se imamo zahvaliti, da ni prišla ta važna naša postojanka v nemško oblast. Vsa čast vam, vrli slovenski vojaki, za vaš juna 3ki in neustrašeni nastop. Bog vas živi! — Slovenke na Dobrovi.
Nemški Mihel si lasti Slov. gor. Od Št. Andraža v Slov. gor. nam pišejo: Notranji urad Nemške Avstrije je poslal na tukajšnjo občino (menda še tudi na druge!) abecedni seznamek vseh občin v Nemški Avstriji. Nemški Mihel je spravil v svojo torbo vse občine Slov. goric in celega ptujskega okraja in še druge. V uvodnem članku poživlja vse (posebno pa župane) da delujejo požrtvovalno pri volitvah za Nemško Avstrijo. Nemški Mihel, ki a nas na papirju spravil v lačenbergarijo, boš nas moral izpustiti iz svoje požrešne mavhe, v katero nikdar nočemo in ne maramo.
Razpoščeni občinski odbori. Razpuščeni so sle deči občinski odbori: Jabl»nci, gerent Jožef Kaj nik, posestnik v Jablancih; Rogoznica, gerent posestnik Jožef Toplak; Selnica ob Dravi, gerent Maks Glaser, posestnik v Selrici ob Dravi; Spod. Žerjavci, gerent Jakob Urbančič v Spod. Žerjavcib; Vrhov dol, gerent nadučitelj Simon Vodenik; Zi rnica, gerent Alojzij Šauperl, pos. v Zimici.
Okrajni zastopi. V sosvet celjskega okrajnega zastopa so imenovani: Dr. Juro Hrašovec, odvetnik v Celju, Fran Šušteršič, posestnik in gostilničar na Teharjih, Fran Roblek, veleposestnik in župan v Žalcu, Fran Goričan, potovalni učitelj in posestnik v Vučji vasi, Vinko Kukovec, stavbni podjetnik na Lavi pri Celju in Martin Kranjc, žu-
pan v Veliki Pirešici. V sosvet okrajnega zastopa v Marbeku so imenovani: Okrajni sodnik dr. Ju lij Kudec, Ivan Oset. trgovec na Mati, Miroslav Volčič, župnik v Breznu, Emerik Mravljak, vele posestnik v Vazenici, Laka Držečnik v Arlici in Franc Mörth v Marbega. V sosvet za šoštaajski okrajni zastop: Trgovec Matija Zalar, trgovec Fran Sanica, čevljar Franc Schwarz, šolski ravnatelj Alojzij Trobej, delovodia Jakob Arzenšek in kaplan Viktor Lander v Šoštanju.
Okrajni zastop slovenjgraški je razpuščen. Za vladnega komisarja je imenovan Alojzij Čižek, mestni župnik v Slovenjgradcu. Kot prissdniki so mu dodeljeni: Dr. Alojzij Bratkovič, odvetnik v v Slo ven j gradeo, Konrad Jršič, posestnik v Št. Ilju, Pogač, Inpan v Pamečah. Ivan K&e, posestnik v Šmartnem pri Stovenjgradcu in Ivan Schöador-fer, posestnik in župan v Starem trgu.
Za celjski sodni okraj se je osnovala organi zacija Kmečke Zveze, dne 13. t. m., ki ima pred vsem nalogo podrobno organizirati somišljenik« K. Z. tega okraja v krajevne organizacije oziroma krajevne cdbore. Sklenil se je tudi poslovnik za okrajno in trrsjevno organizacijo. Načeislro okraj-i>?ga, odgora ae je sestavilo sledeče: Načelnik dr. Ogmek, tajnik Jerič, odbornik: župnik Vetemik, pes. Rebov in Pišek. Naslov: Okrajni adbor Kmečke Zveze v Celju, Hotel Beli vol.
Za celjsko okolico se vrši ustanovni shod krajevne organizacije Kmečke Zvece v nedeljo, dne 23. februarja 1919 ob 8. uri zjutraj v dvorani pri Belem volu v Celju. Somišljeniki pridite polnošfcevilno.
Shod v radgonskem okraju. Dne 23, februarja po rani maši je shod v Gornji Rad goni. v šoli, popoldan ob 2, uri pa na Sčav-nici v šoli, Govorita posl, Roškar in nadrevi zor Vladimir Pušenjak o političnem in gospodarskem položaju.
V Leitersbergu so pobirali podpisa za Nemško Avstrijo še naslednji: Rupert Muraus in Neža štifter na Košaku ter Alojzij Felser. Ti trije še sedaj lazijo od hifie do hiše ia begajo ljudi, da sirarno je orožniška postaja tam blisu.
Nemška Avstrija ne dovoli prevoza premoga po svojem ozemlju v Maribor. Cehi so prodali mestu Maribor 60 vagonov ostravskege premoga za mariborsko plinarno. Vlada Nemške Avstrije pa ne dovoli prevoza. Taki so ti nemški prijatelji Jugoslavija jim iz Zagreba in Ljubljane pridno pošilja špeh, moko in meso, a nemški poštenjaki n?m ne dovolijo prevoza premoga in zaplenijo iz železniških vozov sladkor, petrolej, #ol in enake reči, ki so namenjene za Jugoslavijo.


Pastirski list za 1. 1919. Pretekli teden je bil zszposlaa postni pastirski list našega nadpastirja za 1. 1919, ki razpravlja o sredstvih, s katerimi bo mogoče v tej dobi po vojni, ki je za prihod-njost tolikega pomena, obnoriti družine v Duhu božjem. Opisuje nam, kako bi naj bila urejena krščanska hiša in kako bi naj bile uravnane ka toliške družine. Poducljiva sta med drugim n. pr. odstavka o zakonu in zlasti o vzgoji otrok.
Mariborski Orel je imel nedeljo popoldae „pri zlatem konjičku" sestanek, na katerem se je govorilo o ciljih in namenih naše organizacije. Navzočih je bilo nad 50 Orlov. Go vorila sta brat o. Bara&rd in brat Kramber-gar. — Odbor in načalstvo Orla ima vsako soboto ob 6. uri redne odborove seje v ured ništvu „Straže".
Imenovanje. Deželna vlada v Ljubljani je v svoji seji dne 3. febr. imenovala policijskega komisarja in vodjo državne policijske ekspoziture v Mariboru dr. Ivana Senekovič za višjega policijskega komisarja v VIII. činovnem razredu na njegovem sedanjem službenem mestu. Dr. Sene kovičje naš rojak od Sv. Barbare v S. g. Čestitamo!
Razpis učiteljske službe. V slovensko-bistriškem šolskem okraju so razpisane sledeče učiteljske službe Na petrazrednici v Črešnjevcu, drugi krajevni razred, služba učitelja ali učiteljice; na petrazrednici v Laporju, tretji krajevni razred; tri učiteljske slnžbe na Šestrazrednici v Mskolab, tretji krajevni razred; štiri učiteljske službe na šestrazrednici v Poljčanah, drugi krajevni razred, ena stalna učiteljska služba in na štirirazredni deški šoli ▼ Slor. Bistrici, drugi krajevni razred, ena
siaiua učiteijsKa siužoa. Prošnje je vložiti do lo. marca 1919.	$	3
Poštni promet z Nemško Avstrijo. Oi 17. febr. naprej sprejema neraš to avstrijska poštna uprava v pisemskem pri metu satno navadna pisma in vzorce, navadae in priparočeae dopisnica, poštae na* kazrice pa samo do zneska 100 K. Z 20. februarjem se prekine poštnonakaznični promet z Nemško Avstrijo popolnama in sicer se smejo poštne nakaznice do 100 K za Nemško Avstrijo sprejs mati samo do vštetega 19. febr. 1919. Nakaznice, ki pa pridejo iz Nemške Avstrije, izulaiajo ss le, če so oddane do vštetega 19. febr. 1919.
Mariborski dijaki priredijo dne 28. t. m. v Ho-čah pri Mariboru spevoigro v treh dejanjih: »Kovačev študent« ter burko v 1 dejanju: »Kako je krčmar svoj nos prodal« Nastopi tudi moški zbor. — Ker je Čisti dobiček namenjen mariborski di-\ jaški kubinji, se prosi sa obilno udeležbo od daleč \ ia blizu. Začetek točno ob polu 3. uri popoldne ter polu 7. ari zvečer. Glede oskrbe z jedilom in pijačo se priporoča novootvorjena gostilna gosp. Frangež. — Odbor.
Za Krekov spomenik je nabrala vesela dražba slovenskih beguncev stražarjev iz Primorja 148 K, z* srbsko siročad pa 40 K. Znesek se je odposlal ns določeno mesto. Hvala!
Za žrtve in svojce žrtev na Koroškem ia Štajerskem so darovali Slovenci v Selnici ob Dravi od čistega dobička veselice pri Mesariču 400 K. Živeli zavedni Selčani!
Za Vanhnikov spomenik so darovali p. n.: Ivan Oblak, kaplan pri Sv. Lovrencu nad Mariborom 5 K; Leopold Petovar, veleposestnik v lvanjkoicih 50 K; Stajnko Ivan od Sv. M.klavža pri Ormoža 3 K; Vaubnik Janez, župan v Ješenci (Fram) 20 K; Jak. Fiorjančič, župan pri Sv. Miklavžu (Hoče) 20 K; Franc Fiorjančič, posestnik pri Sv. Miklavžu 10 K Slava jim!
Za Narodni Svet za Štajersko je nabrala gdč. Šarb v Rušah 300 K. Vrhtega so Rušani še poslali Narodnemu Svetu 1009 K Hvala narodno zavednim Rušanom!
Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani nas naproša za priobčenje naslednjega naznanila: Za skorajšni začetek poslovanja tega zavoda so dela in predpriprave v polnem teku. Začasno posluje zavod skupno z »Občim pokojninskim zavodom za nameščence« v Ljubljani, Turjaški trg št. 4, I. nadstropje. Redno poslovanje bo omogočeno začetkom me seca marca Do tedaj bodo natisnjeae tudi vse potrebne tiskovine itd, Vplačevanje prispevkov se naj ne vrši med tem časom in zavod poživlja vse podjetnike, da naj shranijo ta denar, dokler ne bodo pozvani na reino vplačevanje pri-nosov. Nujne zadeve se rešujejo sproti.
Izpremembe pri gozdarskonadzorovalnih postajah. Poverjeništvo za kmetijstvo, gozdarski oddelek, v Ljubljani je od'edilo pri gozdarskonadzorovalnih postajah na Štajerskem sledeče izpremembe: Nanovo ustanovljena postaja R&dmirje obsega sodni okraj Gornjigrad, postaja Caije sodae okraje Celje, Laški trg in Vransko; pastaja Konjice sodna okraja Konjice in Šmarje; postaja Ptuj političee okraje Ptuj, Ljutomer in del Radgone in postaja Maribor • istoimenski politični okraj.
Poverilo notarjev. Deželna vlada v Ljubljani je izdala naredba, ki določa, da morajo vsi notarji, r katere je imenovala še bivša avstrijska vlada in ' kateri hočejo še nadalje izvrševati posle notarjev ; na slovenskem ozemlja, prositi za poverilo do dne j 28. februarja 1919 pri pristojnem zbornem sodišča \ I. stopnje. Notarje, ki do rečenega raka ne bi za-' prosili za poverilo, mora pristojno zborno sodišče ; takoj po preteku roka naznaniti poverjeništvu za i pravosodstvo. Not&rji, katerih deželna vlada ne potrdi, so z dnem, ko se sklep razglasi v »Uradnem Listu«, odšlovljeni.
dola za babice v Ljubljani. Dne 10. marca 1919 se začne v Ljubljani učni tečaj za babice s slovenskim jezikom. V tečaj se sprejmejo ženske, ki še nis» prestopile 40. leto svoje starosti, ali ženske, ki so neomožene, že dopolnile 24. leto ter zmožne v besedi in pisavi slovenščine. Pouk je brezplačen. Prosilke se morajo do 38. februarja 1819 osebno zglasiti pri ravnateljstva šole za babice v Ljubljani ter prinesti s seboj krstni in roj stiii list, poročni list, vdove šs tadi smrtni list svojega moža, od oblasti potrjeno nravstveno izpričevalo ter zdravniško izpričevalo uradnega zdravnika, nadalje izpričevalo o cepljenju koz. Za ta tečaj je razpisanih 10 astanov po 200 K; tozadevne prošnje, opremljene z ubožnim i spričevalom ter z goraj navedenimi listinami, je vložiti do 25. februarja 19l9 pri pristojni okrajni politični oblasti (magistratu).
Vsa živila in drugo blago, ki ga prodaja mariborska mestna prodajalna na Stolnem trga, se od-

dajajo samo ca družinske pole. Sol se dobiva 1 kg po 1 K v mestni prodajalni na Stolnem trga na družinske pole. Sol se prodaja samo prebivalcem mesta Maribor.
\ Vlaki na progi Špilje—Ljutomer vozijo od včeraj naprej zopet redno, ker je proga med Cmurekom in Radgono, katero so nemške tolpe razdrle, zopet popravljena.
Prodaja pil. Mariborsko okrajno glavarstvo ima na razpolago nekaj pil in sicer različne velikosti. Kmetje in obrtniki iz mariborskega okraja se vabijo, da naročajo pile naravnost pri okrajnem glavarstvu.
[ Dijaški kuhinji v Maribora so darovali p. t.: Okrajno sodišče SHS v Ljutomeru v kaz. zadevi U 322/18 prostovoljno vplačani znesek K 20.— ; kaplanija v Kamnici pri Mariboru 50'—; Dekliška zveza v. Št. Ilju v Slov. goricah 100-—; Terezija Ornik v Jjirecini, mesto venca na grob f Ane Cvilak 20 —; Amalija Kcmaver, Jarenina, mesto veeca ca grob f Ane Cvilak 10—; dr. Josip Georg, odvetnik, Sitarje pri Jelšah 30-—; Janez Lančič, klepar, Gornja Ridgcna 10'—; nadnčitelj PavlSak v Račjem, poslal živil kot dar posestnikov v Rač jem t vrednosti 225*—; Matija Zadravec, kaplan, Ljutomer 20'—; Leopold Vozlič, Špilie 30-—; Jos. Weixl, župnik, Sv. Križ pri Ljutomeru mesto venca f dekanu Bohalrc 20'—; Slovenski legijonarji iz Maribora namesto venca na grob f junaka ie gijonarja učiteljiSčnika Pečnika Vekoslava 50 —; Ivan AtelSek, kaplan, Sv*. Marko pri Ptuju, daro vali gg. duhovniki na pogrebu vlč. g. Župnika Leopolda Skuhersky 210'—; Leopold Pettovar, veleposestnik, Ivanjkovci 600'—; Josip Mavrič, nad učitelj, Sv. Trojica 20'—; Janko Slavič, kaplan, Sv. Marjeta niže Ptuja, nabrano na gostiji Franc Slavič—Jožefa Vozlič 30 —; Franc Markovič, poštar, Sv. Anton v Slov. goricah, nabrano na sedmini Marije Markovič 107-—; Frančiška Dolarič, Ljutomer, kruh Sv. Antona 40'—; Neimenovani po dr. Medvedu 12—; Franc Časi. kaplan, Sr. Miklavž pri Ormožu, iz gostije Jasežič Zorjav 108—; Kari Guček, kaplan, Sv. Lovrenc na Dr. polju iz gostije JuričKukovič 101-—; Čitalnica v Slov. Bi strici, c b priliki predavanja prof. Pirna 12-—; Peter Zadravec, žopnik, Sv. Lenart pri Vel. Nedelji, iz gostije Ferd. Kripar v OeluSevcih 60'—; J. Fran-gež, žopnik, Sv. Marjeta ob Pesnici 40—; Janto VerbanjSck, lupnik, Vel. Nedelja, iz gostije Bogša Trop 70—; Franc Spindler, župnik, Sv. Jurij ob Pesnici 15—; dr. Florijan Kukovec, odvetnik, SI. Bistrica, iz kaz. zadeve Melovnik ca. K?. K 10'—. Vsenr p. t. darovalcem prisrčna hvala!
Shod živinorejcev se vrSi v četrtek, dne 27. t. m., v prostorih kmetijske Sole v Št. Juriju ob juž. žel. Začetek točno ob 1. uri popoldan. Govorijo: inženir J. ZidanSek, nadiivinozdravnik Fr. Pirnat in nadrevizor Vlad. PnSenjak. Živinorejci, prihitite v obilnem Številu!
Zidarski mojstri. V svrho organizacije zidarskih mojstrov se vrSi v nedeljo, dne 23. februarja ob 10, url dopoldne v hotelu »Union« (Rožiče) sestanek. Prijave in pojasnila sprejema že sedaj M Curk, Zvonarska ulica 9, Ljubljana.
Oddaja konj. V pondeljek, dne 24 febr. predp. ob 9. uri bode v topniški vojašnici konjska evidenca od aajala konje. Naj pridejo vsi. osobito oni, katerim so bili konji odvzeti.
Žalostna Mati. Ta molitveaik, ki ga je spisal dr. Hohnjec in ki se je našemu ljudstvu že zelo priljubil, vsebuje globoko umna in izpodbudna premiš!jeva»ja o trpljenju Gospodovem in žalostne Matere bolje. Premišljevanjem je pridejana prav obSirna zbirka najlepših molitev v čast Gospodovemu trpljenju in v počeSčenje žalostne Matere Marije. Ker se bliža posta i čas, opozarjamo slo-vensko ljudstvo na to knjižico kot na najboljši in najbolj pripravni pripomoček za porabo postnega časa in za njen» primerne pobožnosti.
Dopisi,
Sv. Križ pri Mariboru. V nedeljo, dne 2. suš ca priredi tnkajSnje bralno društvo igro »Tri sestre«. Tudi pevski zbor namerava nastopi i z nekaterimi zanimivimi točkami. Začetek ob pol 4. uri popcldne. Cisti dobiček se porabi za obnovitev in izpopolnitev društvene knjitnice in odra. Prijatelji poštene zabave, pridite!
Krčevine pri Mariboru. Občina Krčevine pri Mariboru ima r»a razpolage nekaj krompirja za se n e, kateri se bo oddajal v petek, dne 21. t. m., v krčevinski Soli. Oglasijo se naj izključno samo tiste straDke občine Krčevine, katere ga res potre-
bujejo za seme. Na posamezno stranko bo priSlo ssmo do 50 kg.
Gornja Sv. Knngota. Shod S. K. Z. dne 2. marca po službi božji ob 11. uri v stari Soli. Govornik iz Maribora. Pridite!
Sv. Jnrij ob Pesnici. Kmetijska podružnica priredi svoj občni zbor pri Sv. Juriju ob Pesnici v cedtljo, dne 23. svečana 1919, ob pol treh po poldne v novi Soli z zanimivim sporedom. Kme tje, pridite v obilnem Številu!
Sv. Lenart v SIot. gor. Dne 23. februarja se uši tukaj pri poznem sv. opravilu cerkvena slovesnost za kat. mladinske organizacije Govori g. dr. Josip Hohnjec iz Maribora. Mladina od blizu in daleč, pridi v obilnem številu! — Isti dan popoldan ob 3. uri pa priredi kat. bralno društvo narodno slavnost v gostilni g. Arnuš s petjem, slavnostnim govorom g. dr. Hohnjeca, godbo na lok in dvema gledališkima predstavama.
Sv. Andraž v Slov. gor. Izobraževalno druStvo priredi 23. svečana po večernicah v Soli veselico a 5 dejansko burko »Repoštev«, tamburanjem, petjem in zanimivim govorom Jbi vSega legionarja g. učitelja Rozbaut o gospodarskih in družabnih raznr erah med Rusi in Srbi. Na svidenje!
Sv. Bolfenk v Slov. gor Dne 3. svečana sta bila tukaj poročena Anton Švarc, delavni odbornik tukajšnjega Bralnega drnštva in dolgoletni cerkve ni pevec, in Marija Firbas iz zgledae hiše Firba-sove po domače Mežnarjeve v BiSečkem vrhu, vzorna prednica dekliške Marijine družbe. Bog in Marija naj ju blagoslovita! — Dne 31. jan. smo pokopali Vincenca Kramberger. bivšega veleposestnika v Gočovi; očeta tamošnjega vrlega in narod nega žnpana; dosegel je visoko starost 81 let. N. v m. p.!
Sv. Benedikt v Slov. gor K večnemu počitku smo spremili dse 29. jan. Alojzijo Senekovič v Trsteniku v spremstvu Stirib duhovnikov. Stara je bila 63 let Rajna je bila soproga večletnega cerkvenega ključarja. Bila je vzorna gospodiaja, dobra in skrbna mati ubogim. Bodi ji slovenska žemljica lahka!
St. Lovrenc nad Mariborom. Mlada Jugoslavija se je takoj potegnila za tovarniške delavce in jim je ekrajSale delavni dan na 8 nr. Kaj pa je z nami Žagarji? Mi moramo v poletnem časo delati celo po 18 ur. Ni čudo, da postanemo Žagarji sklju čeni in izmučeni. Upamo, da bo naša vlada tndi našim željam ugodila.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. V nedeljo, dne 2. marca, bode pri nas zborovanje Kmetijske podružnice Med dragimi bo govoril okrajni nadžiu-nozdravnik Pirnat iz Maribora. Kmetje, pridite!
Z Dravskega polja. Nek gospod Voglar pošilja tudi kmetom pisma v katerih se obrača zoper »klerikalno* stranko. Ker se naSa kmečka stranka imenuje Siuvensi a kmečka zveza, ne vemo, kaj ta mariborski gospod misli pod tem imenom. Mi go spoda Voglurja ne poznamo, čudimo se pa vseeno, da v sedanjih veleresnih časih nekateri ljudje strašijo s klerikalnim zmajem.
Sv. Lovrenc na Dr. poljn. Za jugosl. siročad so nabrali svatje na gostiji VodoSek — Mlakar v Pleteriah 88 K, kateri znesek se je odposlal na določeno mesto. Novoporočencema obilo sreče!
V Ptnjn je umrla dne 15. svečana, previdena s tolažili sv. vere, v starosti 34 let Anica Lenart, soproga narodcega trgovca g. F Lenarta. Pogreb se je vršil v pondeljek popoldne. Svetila ji večna luč.
Zetale. Tukaj v občini Kočice je nabral župan Kodrič pri svojih pridnih občanih 500 K zaJngo slavijo. Dobil je dne 20. jan. brzojavno pohvalo za svoje delovanje od samega regenta princa Aleksandra.
Laporje. Umrl je Simon Lah, star 44 let. Bil je star naročnik »Slov. Gospodarja«; rad ga je čital ter je bil zvest naS pristaS. N. p. v m.!
Ponikva. V nedeljo, 16. februarja, smo poži vili in prenovili naše kmečko bralno društvo. Na občnem zbt ru je govoril dr. Hohnjec. Da bo druStvo živahnejše in bolj uspeSno delovalo, se bota v njegovem okvirju ustanovili mladeniška in dekliška zveza.
Oplotnica. Požarna bramba priredi dne 23. sveSana popoldan v gostilni Kunej veselico z dvema predstavama.
Dobje. Hranilnica in posojilnica vabi na redni občni zbor, ki se vrSi v nedeljo, 2. suSca ob 2 uri popoldan v društvenih prostorih.
Šmarje pri Jelšah. Čitalnica uprizori v nedeljo, dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne v Habjarcovi dvorani v Šmarji priljubljeno dr. Krekovo igro v treh dejanjih »Tri sestre«.
Rajhenburg. Mladinski shod na Svečnico se je sijajno odnesel Udeležba je bila velika. V lepih,
v srce segaječih besedah je govoril g. dr. Hohnjec v cerkvi zbrani mladini. Nato je bila sv. maša za mladi* o, nato skupno sv. obhajilo za vso mladino. Popoldne se je vršil shod v dvorani kapla-nije. Velika dvorana je bila nabito polna. G. dr. Hohnjec je v prevričevalnih besedah govoril navzoči mladini, da se naj izobrazuje v izobraževalnem društvu, na | zopet začne procvitati mladeniSka in dekliška zveza kakor pred vojsko. Delajmo, delajmo vztrajno, potem si bomo ustvarili lepo Jugoslavijo, v kateri bo demo živeli srečno in zadovoljno. — Nato je govorila Marijina druž-benica Ana Obram o pomena izobraževalnih društev; mladenič Jožef Kink je polagal zlasti mladeničem na srce, naj pristopijo brez izjeme vsi k izobraževalnemu društvo in k Orla; dražbenica Milka Zemljak je vabila mladeniče in mladenke, naj se brez strahu in sramu zbirajo pod Marijinim praporom. Shod pa je zaključil domači č, g. župnik Tratnik z opominom na mladino, da naj obrani v srcu zlate nauke, naj se ravna po teb naukih v svojem življenju.
Listnica uredništva: Brestrnica-Kamnica. Upamo, da neprimerni nemški napisi na šoli in občinski pisarni kmalu izginejo.
i ___
Italija in rimsko vprašaaje.
Tekom svetovne vojne je Sv. stolica opetova no posegla v svetovno politiko v prid trpečega človeštva. Na njen predlog in na njeno posredo-vabje so bile odpravljene ali vsaj ublažene številne trdote in krutosti vojne, kot izmenjava ujetnikov, ravnanje z ujetniki v duhu človečanstva in še mnogo drugih. Svetovna vojna je pa tudi neizpodbitno dokazala, da je postala rešitev rimskega vprašanja aktuelna ter neodložljiva, saj vendar ni združljivo z duhom napredujočega demokratizma, da bi bil papež kot »oče vseh kristijanov« Se nadalje ujetn.k v lastni državi, v lastnem mestu, katerega je bil oropan, da bi njegova pisma cenzurirala rimska vlada ter da bi bil še nadalje odvisen od milosti Kvirinala.
Ker je torej Italiji prav dobro znano, da mora prej ali slej priti do rešitve rimskega vpraSanja ter da je rešitev tega vpraSanja postala mednarodna potreba, kateri se bo moralo zadostiti Se pred-no bo podpisan trajni mir, je sedaj že sama začela »študirati« to vprašanje, dočim je pred vojno trdovratno odklanjala vsak sporazum z Vatikanom ter sploh vsak stik z Vatikanom, čeS, Italija ne pozna rimskega vprašanja.
Nedavno je priobčil rimski list »Corriere della Sera« na uvodnem mestu študijo o obliki in načinu, kako bi utegnilo priti do sporazumljenja in sprave med Vatikanom in Kvirinalom. Umevno, da je ti študija prikrojena tako, kakor bi pač ugajala italijanski vladi Ker je pa to »študijo«, katero sedaj priobčrjejo tudi drugi ugledni italijanski listi, priobčil »Corriere della Sera«, ki je poluradno gla silo rimske vlade, je storjen velik korak o rim skem vprašanju.
Imenovani list predlaga, da bi naj v bodoče vse papeževe palače in vse bogate papeževe knjižnice postale zopet last Vatikana, dočim ima po naziranju vlade dosedaj papež samo pravico do uporabe papeževih palač in knjižnic, ki torej niso njegova last. Ko je Italija ugrabila papežu deželo, Rim in rimske palače, je priznala vsakokratnemu papežu pravico do letne rente, do nekake milost ne pokojnine v znesku 3,225 000 lir. Toda dosedaj so odklanjali vsi papeži sprejeti iz roparskih rok ta letni milostni dar. »Corriere della Sera« predlaga, naj italijanska vlada izplača papežu ves kapital, ki je narastel, odkar mu je bila priznana letna rfinta, pri čemur pa obresti od teh letnih rent, ki znašajo ogromne milijone, ne omenja. — Nadalje piše imenovani list, da bi se italijanska vlada odrekla dosedanji pravici pri imenovanju duhovščine ter da bi bil na ta način odpravljen placet in eksekvatur. Ako torej sprejme Vatikan označene pogoje, bi bil, tako končuje »Corriere della Sera«, ustvarjen predpogoj, ki bi omogočil Italiji, da dovoli in pripusti posredovanje drugih narodov, da Kvirinal prizna in odobri mednarodni značaj Sv. stolice.
Prebit je led, rimsko vprašanje je načeto; upati in želeti je, da bo tudi Sv. stolica osvobojena iz suženjstva.
P0Z0R| Zamenja m «a HtU«: 1 »rrina Baknj», s popoln« obleke, 1 šu j. telovnik ■ 18 srebrnimi gumbi, droje čerljeT, ne «» gospod» manjše postare, 2 ženskih iefljer, 3 para otroških ierljeT, 1 otroška postelja s ogTajo in madiaeo. otreiji premi kalni «troj, o-troija jedilna milica, otrojjl roiiček, dolga miaa, podobe, «seča iTe-tilka, noro pregrinjalo ii orčje Tolne in »e« čipkastih «astoroT, nor gramofon * ploščami. Ponudniki naj prinesej» mast, slanina, In mjfco ie seboj, ker J« blago takoj na raspolago. fei pore Jožet Boauar, Maribor, NagjrjeTi ulica št. 10/1. ndstropje.
«inmatii t
"USanim
ffitdttrieuiMiiimnji.n .	ttfrtfttr.«*^-
■■mm mL. j, m> *