859
Andrej
Zigon   Pesmi
NENADOMA    Pred mano si dan PREPROST    odpenja steznik iz koruznega ličja, IN BEL    rdeče zvonkljajo kokošje oči v petelinjem vratu in rože moje brhke kurtizane me vabijo v mehke sobane travnikov;
kako vabijo njene oči, kako vabi življenje nenadoma prebujeno. V mrtvih rokavih kužne reke vstane voda preprosta in bela da zajočejo korenine od vznemirjenja, zabrni polje ob žvižgu potepinskega regrata in se mi roka odpre na prijateljevem begu. In tu je rojstvo divjega osla, svečanega riganja pred Namo, rojstvo vračanja na njivo komaj posejanega krompirja,
komaj izrečene besede, še tople in voljne od ljubimkanja zemlje.
Tako Smrt, če se ti ljubi, stopi dol izpod bronenih loncev zvonika in prisedi.
Najraje imam kisel fižol s česnom. Stara mama pravi, da od domače hrane najdlje živiš.
Andrej 2igon
NAJ KRI     Povišati bi me morali ŽVRGOLI    v morilca druge stopnje ali vsaj nadzornika razdevičenih kumaric.
Obesite, obesite, spoštovani gospod, lastovičje grlo v križišče mojih oči. Naj kri žvrgoli, naj kri žvrgoli na belo rjuho.
Do golega se bom režal
in tulil
natrgan do zadnjih ciklam.
DOGODEK    Zgodilo se je na mavričnem izletu — sladko s koristnim in so galopirali makaroni makarončki mačice vijolice po stari slovanski navadi in vsi smo padalci plave vetrnice na zapahnjenem nebu.
Francel, Francel, daj mi prst v usta!
Kakšna pomota drugo jutro kakšna kolosalna napaka. Po njihovem profesor sploh ni bil Francelj.
MOJZES STARA SABLJA
Samoto veslam na pobočja obljubljene
dežele. Mojzes ponareja potne liste.
Mojzes stara sablja
skrbi, da se mi ne zmeša
od lažnivosti
drobnih opravkov in nadpomembnosti
drugih ljudi.
Včasih pretrga veter metulja
krila v suho krošnjo.
Včasih se pocedi kapljica svetlobe
v krtovo uho. In Mojzes zavpije, da je dovolj. Mojzes stara sablja zakolne, naj mu vrnem potni list. »Pa se oglasi čez teden ali dva.«
860