Miha KOVAČ* izvirsi ZNANSrvr.M CiANEK KODIRANJE ENCIKLOPEDIJ Povzetek. Članek se ukvarja s prikazom zgodovinskega razvoja Enciklopedije Slovenije, pri čemer skuša opozoriti na vsebinske omejitve, ki jih je temu knjižnemu projektu naložil čas. v katerem je nastajala njegova konceptualna zasnova. Poleg stivgo ideoloških omejitev, kijih je predvsem v prvih zvezkih diktiral marksizem kot tisti svetovni nazor, skozi katerega naj bi avtorji geselskih člankov ovrednotili vse pojave, vezane na slovenstvo, odkriva članek skozi primerjavo z nekaterimi drugimi nacionalnimi enciklopedijami še hujšo kulturno naddoločenost Enciklopedije Slovenije v samem izl>oru pojmov, kije izrazito avtarkičen. Ključni pojmi: enciklopedija, leksikografija. vrednotenje, marksizem, nacionalni korpus, avtarkičnost. V tem besedilu izhajamo iz prediKistavke, da so enciklopedije in leksikoni pomemben pripomoček za razumevanje sodobnih in preteklih družb. Čeprav vsaj zahodni civilizaciji velja, da naj bi tovrstne knjižne edicije zgolj v objektivnem tonu podajale vednost o posameznem področju človekovega utlejst\c)vanja ali p;i kar o vsej člove.ški civilizaciji, se .seveda že za samim izborom pojmov, iz katerih je sestavljen geslovnik, in za dolžino posameznih gesel, skriva svojevrsten vrednostni sistem. Sc več. tudi tiste enciklopedije, ki se zavestno izogibajo temu. da bi svojim l-iralcem in bralkam vsiljevale vrednostne sodbe o posameznih pojavih in osebah. .so nastale v kulturnih okoljih, ki jih obvladujejo določeni vredno.stni sistemi, ki pa posredno vplivajo na sam izbor pojmov in dolžino gesel. Ce denimo Enciklopedija Britanika neprimerno več prostora namenja NVilliamii Shakespearu kot Raymondu Chandlerju, lahko iz tega sklepamo, da kulturni sistem njenih urednikov pripisuje neprimerno večjo težo prvemu kot drugemu, čeprav se v geselskih člankih do nobenega od obeh piscev vrednostno ne opredeljujejo. Zato lahko upravičeno domnevamo, da je iz razlik med geslovniki možno izvedeti marsikaj o razlikah med vrednostnimi si.stemi okolij, v katerih so posamezne enciklopedije ali leksikoni nastali. V besedilu bomo obravnavali tako imenovane nacionalne enciklopedije oziroma leksikone, prek njih pa bomo .sku.šali analizirati nacionalni značaj Slovencev: v ta namen bomo pod drobnogled postavili Enciklopedijo Slovenije, nato pa se bomo vrnili dvesto let nazaj in se premaknili v Združene države, kjer je tiskar po imenu Thomas Dobson skušal predelali Briianiko v ameriško enciklopedijo. Ob tem pa bomo problematiko obrav- Dr. Milid KoraC, fiiiltlicOil navali šc skozi opiiko danskega nacionalnega leksikona, ki je pred tremi leti začel izhajati v Kopenhagnii. Konceptualna za.stavitev Enciklopedije Slovenije Najstarejša pi.sna sled o rojevanju 1-nciklopedije Slovenije je v tirobno knjižico z\ezan dokument, ki ima na.slov 1'rojekt, ob.sega 19 strani in nosi datimi april 1975. Iz njega je razvidno, da je bila Knciklopedija na strogo v.sebinski ravni zastavljena tako, da naj bi, poeno.stavljeno rečeno, Slovencem razložila, kdo in kaj so; "I-nciklopedija Slovenije bo prvikrat kompleksno zajela v.se podatke, ki so za Slovence bistveni, pomembni in značilni. Enciklopc^lija l>o z znanstveno obdelavo ge.sel po čimbolj poi^olnem geslo\'niku in po enotni metodi vsestransko prikazala vsa poilročja družbenega življenja Slovencev, odkar so se pojavili v zgodov ini, na vseh področjih dejavnosti slovenskega naroda od najstarej.še (Preteklosti do danes, o njegovih dosežkih in posebno.stih, ne glede na nekdanje zgodovinske in dana.šnje meje ... .Slovenska enciklopedija bo |>otemtakem po .svoji zasnovi docela nova edicija, doslej najlx)li v.sestranski in najpopolnej.ši priročnik o .sloven.skem nartKiu" (Projekt 1975, str. 9). Iz take zasnove je seveda več kot očitno, da je bila Enciklopedija .Slovenije zastavljena kot nacionalna enciklopedija in se je kot taka pomembno ločila od s|ploSnih enciklopedij ali leksikonov: "... Izbor pojmov, ki jih bo obravnavala Sloveii.ska cnciklo|K'dija, .se tuili ne bo ravnal po pomembno.sti, kakr.šno intajo v •sploSni hierarhiji |K)jmov |X).samezne teme, ampak se bo ravnal po dveh drugih kriterijih: prvič, v kolikšnem obsegu je dok)čena tema pomembna za Slovence (npr. jezik ozironia sloven.ski jezik je |xpmembcn v celoti, kemija le deloma), in drugič, koliko po.samezen pojem (ki je lahko v splošni hierariiiji jKjjmov zelo pomemben) sploh pride v poštev za obravnavanje v SE" (Projekt 1975. str 19). rak<} zasnovt» so avtorji Projekta Se natančneje razložili na primeru kemije: ■"Tudi pojmi in spoznanja iz kemije so splošno velj:ivni povsoti, kjer se ljudje ukvarjajo s kemijo, vendar pa v nacionalni enciklopediji ne bo najti .splošnih pojmov iz kemije in njihovih razlag, saj različne spojine, postopki, zakoni ipd. kljub .svoji veljavnosti tudi za slovensko področje nimajo kake posebne, slovenske lunkcije ali oblike. Razmerja med številom gesel s posameznih področij ne bodo torej v skladu niti z razmerji med pomembnostjo (Posameznih podrcpčij za človeštvo nasploh niti s (Pomenom, ki ga imajo po.samezni pojmi v s(plo.šni hierarhiji nekega jpodročja. Kriteriji pri izboru ge.sel za Sloven.sko enciklopedijo lxpdo torej bistveno drugačni kot kriteriji. (PO katerih se ravnajo s(plošne tentatske enciklo(pe<.lije, ali, bolje, kriteriji, kakršne u(Porabljajo take cnciklo(Pcdije, .so (pri sestavljanju nacionalne enciklo-(peclije šele na ilrugem mestu" (Projekt 1975, str.20). Brez (pretiravanja torej hihko ugottivimo, da je bila ob njenem rojstvu ena oil temeljnih nalog Enciklo(Pedije iskanje nacionalne identitete .Slovencev in Slovenk - oziroma ugotavljanje v.seh tistih značilnosti in (posebnosti, ki nas na (Pomembnih področjih človekovega udejstvovanja ločijo od drugih narodov in nas, ob "človeštvu nas[ploh", spreminjajo v (posebno, slovensko nacionalno skupnost: če bi paralVazirali F. Levstika, bi lahko rekli, da je bil eden oti namenov celotnega projekta to, da bi Slovenec vitlel Slovenca Unciklopediji kot svoj obraz v ogledalu. Iiigoslovan.ske korenine Enciklopedije Slovenije Naj ob tem pov emo še to, da je v našem prostoru tedaj obstajala podobno zasnovana enciklopedija, le da je bil njen objekt drug: namreC Enciklopedija Jugoslavije'. Ta je začeLi nastajati na začetku petde.setih let, ko je bil je.seni 1950 pod vodstvom .VI. Krleže v Z:igrebu ustanovljen Leksikogralski zavod F.\RJ, ki je tri leta kasneje v Ixjgatem in obširnem prospektu v.sem potencialnint prednaročnikom pojasnil, da bo v naslednjili sedmih letih - poleg .številnih iz njiju izpeljanih izdaj -založil dve temeljni leksikogralski deli: linciklojx'dijo Jugo.slavije v osmih knjigah in Občo enciklopedijo v šestih knjigah. Obe naj bi ločil različen uredniški pri.stop: če naj bi bilo v prvi"... kar.sc le da obširno prikaz;ino življenje posameznih jugoslovanskih narodov in republik od začetkov do današnjih dni...", naj bi bili v drugi"... sistematično zbrani ter pregledno in jasno razloženi osnovni |XKlatki iz v.seh )xidročij človeškega znanja, ustvarjalnosti in izku.šenj" (Enciklopedijska izdanja leksikografskog zavoda FNRj, Zagreb 1950, str. o). /Mi, Se bolj poenostavljeno rečeno, v pr\ i enciklopediji naj bi bil prikazan zgolj "dom", v drugi pa le ".svet". Zato je bila Obča enciklopedija - ob močni ideološki obremenjenosti, kot je bila pač značiln;i za prvo polovico petdesetih let - zastavljena kot bolj ali manj klasičen leksikografski projekt, Enciklopeilija Jugo.slavije pa je bila pmv nasprotno zami.šljena kot nacionalna enciklopedija tedanje zvezne države in je bila njena organizacijska struktura zalo v celoti odraz tedanje državne ureditve. Drugače povedano, njeno uretini.štvo je bilo organizirano federali.stično, s |X)scbnimi redakcijami v v.saki republiki, dolžnost teh pa je bila, da "... v cek)ti prikažejo življenje .svojih republik in narodov, ki živijo v njih ..." - medtem ko je bila zagreb.ška centralna redakcija zadolžena za njihovo koordinacijo in za obdelavo tiste materije,"... ki se po s\oji n:iravi tiče \-.se Jugoshtvije kot skupne domovine južnih Slovanov, oziroma se tiče južnih .Slovanov kot celote (Enciklopedijska iztianja leksikografskog zavoda FNRJ, Zagrel.-) 1950, str. i)^ Pr\a izdaja Enciklopedije Jugoslavije je izhajala .šestnajst let. oojmov pa od 5685 na 8480..." , od tega pa naj bi bilo osebam in pojmom iz Slovenije oti približno 794.000 vrstic namenjenih 7.3.000 (Poročilo redakcije Enciklopedije Jugoslavije za Slovenijo, po oceni dne 1.3.1980). K temu velja dcKiati, da naj bi bila druga izdaja po .svoji v.sebinski zasnovi usmerjena še bolj "federalistično" kot prv a, saj naj bi izšla ne samo v srbolm'aSčini in v latinici, ampak tudi v makedonščlnl, slovenščini in albanščini, doživela pa naj bi tudi srbohrvaško izdajo v cirilici; za nameček pa je inor:il biti ves projekt v skl:idu s tedanjimi političnimi navadami in normami finančno in vsebinsko verificiran ludi v vseh republikah in pokrajinah, s čimer so si te zagotovile še dod:iini nadzor nad njim. Na teh o.snovah je centralna zagreb.ška redakcija druge izdaje Enciklopedije Jugoslavije začela delovati že leta 1976, njen slovenski del pa je form;ilno začel z delom 1. marca 1978 (Poročilo redakcije Enciklo|x?dijcJugoslavije za Slovenijo, |x) oceni dne 1.3.1980). Slovenski prelom Za našo rabo je v.sekakor zanimivo vprašanje, zakaj In od katere ča.sovne točke naprej tedanji slovenski intelektualni in politični eliti Enciklopedija Jugoslavije ni več zadoščiila, p;i čepra\' naj bi v celoti prik;izala "... živ ljenje svojih republik in narodov, ki živijo v njih... (Poročilo redakcije Enciklopetlije Jugoslavije za Slovenijo, po oceni dne 1.3. 1980)" - in čeprav je bila ta hkrati že z;iradi .svoje večjezične izdaje in republiške verifikacije vsaj na prvi pogled Slovvncem celo liolj prij;izna od svoje predhodnice. Ali, če skušam to povedali Se lx)lj shematično, med prvo In drugo izdajo Enciklopetlije Jugoslavije se je ne samo v jugt>slt)v;inski, ampak tudi in prl-Umni. narodov': zdaj smo nenadoma poirel>ovali F.nciklopcdijo, ki l)i namesto same skupnosti jiižnoslovanskili narodov in prepletenosti odnosov med njimi v prvi plan postavila narod sam, v našem primeru seveda Slovence, njiliovi odnosi z južnoslovan,skimi in drugimi narodi pa bi bili potisnjeni v drugi plan. Iz dokumentov, ki so na voljo, ni jasno razvidno, kje in kdaj se je ta premik zgodil - iz dejstva, da je bil že citirani Projekt za pripravo Enciklopedije Slovenije natisnjen leto dni po tem, ko so v zagrebškem Leksikografskem za\ odu predlagali drugo izdajo Enciklopedije Jugoslavije, pa .seveda lahko domnevamo, da je odločitev o zagonu slovenske nacionalne enciklopedije nastala v približno istem času. A če so že nejasne časovne in krajevne koordinate tega preloma, sta zatto toliko bolj nesporna njegova vsebina in njego\'c i>oslcdice. Sestop nacionalnega projekta i/, zvezne na republiško raven Med obema projektoma vsaj na prvi pogled seveda ni bilo nobenega prestižnega nasprotja; k takemu sklepu nas nenazathije napotuje tudi dcjsi\'o, da so konec leta 1976 pri predsedstv u RK SZDI, ustanovili Svet Enciklopedij, ki naj bi v.sebinsko usmerjal delo pri obeh projektih, predsedoval pa mu je takratni predsednik SAZU J. Vidmar \'eiular pa se je i>otl to formalno nekonfliktnostjo, vsaj z založniškega zornega kota. .skrivalo najmanj eno globoko protislovje. Ob .skupnih pro.storih in skupnem vrhovnem nadzornem in kadrovskem organu iz terinter vse članke o republikah in pokrajinah, ki bi jim tlodali, če bo potrebno, dopolnila s slovenskega vidika ' (Poročilo .Svetu Enciklopedij, jiuiij 1983). Kar drugače povedano pomeni, tla v glavnem ured-ni.škem odlx)ru sploh ni.so resno računali z možno.sijisati tiste posebnosti, ki Slovence in Slovenke ' 1' iilMimbi /kmI Crin /m si seivtld liilikn /miiiiCiiim ilimiiieiMi. tla je bila resnica najhri nekje na sretU: da jc imela tedanja /Milllična elita mnCne, i'eprtw zakrile. nacIoiialisiiCiie reflekse in da ji je hiln malo mar za .'•ini.ike /imjektoi ■. ki se jih je lotevala vzpostavljajo kot samostojno skupnost v razmerju do južnoslovanskih in do vseh drugih narodov. Marksizem kot temeljni kriterij Enciklopedije Žal pa je imel način, s katerim so se očetje Enciklopedije lotili popistjvitnja Slovenije in njenih značilno.sti, tudi svojo temno plat. Če namreč želimo ugotoviti, kaj je tisto, kar nas kot posebno nacionalno .skupnost loči od drugih, moramo postavili kolikor loliko enotne in jasne kriterije, ki bodo le razlike ne samo vzpostavili, ampak tudi hierarhizirali - avtorji Projekta pa so jih, v .skladu z zgornjim opisom stanja duha, skušali najti v marksizmu in predvsem samoupravljanju: "Slovenska enciklopedija bo izhajala z marksističnega idejnega stališča, da vsak pojav, ne glede na področje v katero sodi, in ne glede na njegovo specifično naravo. naj bo to zgodovinski dogodek, organizacijska oblika ali j^redmet materialne kulture, na.staja na določeni ekonom.ski bazi in v določenih družbenopolitičnih razmerah... Izhajajoč iz znanstvene marksistično-dialektične metotle obravnavanja vseh družbenih pojavov, bo Slovenska enciklopedija dosledno u|X}šievala razredno naravo zgodovinskih procesov ter prizadevanja ljudskih mi\ožic za uresničenje demokratičnih odnosov v družbi in za zgraditev socialistične samoupravne družbe" (Projekt 1975, str. 11). Logika je torej preprosta in [iresenetljivo transpa-rentna, pri pojavih, ki jih bo opisovala Enciklopedija, avtorjev geselskih člankov ne sme zanimati samo njihova "specifična narava" in s tem specifična notranja logika, ki uravnava posamezne pojave, ampak morajo pri obr;ivnavi kot prvi kriterij upoštevati "znanstveno marksistično-dialektično metodo", ki se je utelesila v "prizadevanjih ljudskih množic za zgraditev socialistične samoupravne družbe": ali, če to povemo v še bolj neposredni obliki, Enciklopedija naj bi s stališča samoupravnega socializma ovrednotila vse nacionalne posebnosti Slovencev in Slovenk in posledično kot nacionalno-konsiiiutivne obravnavala predvsem tiste momente v njihovem zgodovinskem razvoju, ki utrjujejo samoupravni socializem. Skratka, služila naj bi tudi kot svojevrsten spontenik tedanji uredit\'i. To idejno izhodišče je o.sem let kasneje doživelo svoj operacionaliziran odmev v Priročniku za sodelavce s tehničnimi navcxlili za pisanje, ki je v svoji četrti ločki vsem avtorjem naložil, da mora postati sestavni del vsakega geselskega članka "... podrobnejše in celovitejše ovrednotenje pojava z vidika naše socialistične stvarnosti in okarakteriziranje njegovih najvidnejših predstavnikov" (Priročnik 1983, sir. 11) - kar (joineni, če to spet povemo v skrajno preprosti obliki, da vsi tisti dogodki in vsi tisti ljudje, ki so negativno vplivali na "razvoj samoupravne siv;irno-sti", v Enciklopediji nimajo prostora ali pa morajo biti v njej ustrezno negativno ovrednoteni. Ali, če poanto obrnem, v Enciklopediji .so bili pozitivno ali nevtralno ovrednoteni predvsem listi posamezniki in posameznice, ki se niso zamerili lakrai-ni politični eliti, zato sc jo je ob njenem rojstvu držala dobršna mera nečimrnosti, saj ni bila mišljena le kot spomenik tedanjemu trenutku časa in s tem tedanji samoupravni družbeni ureditvi, ampak tudi vsem listini, ki so živeli in delali v njej - in hkrati to počeli na zanjo sprejemljiv način. Enciklopedija Slovenije in kriza vladajoče ideologije V tako zastavljeni nalogi se je seveda skrivalo vsaj eno pi^nienibno protislovje. Ne gre namreč prezreti, da .se v maiksistično naddoločeni Enciklopediji ne bi mogli prepoznali vsi listi Slovenke in Slo\'eiici, ki ne bi delili lega svetovnega nazora, kar drugače povedano pomeni, da je celoten projekt iz nacionalnega občcst\'a posredno izključeval vse, ki niso želeli privzeli tedanje vladajoče ideologije, in je bil torej že v svojem osnovnem konceptu zastavljen ekskluzivistično in segrega-tivno. Toda to je bila le ena plat medalje, saj naj bi likrati Enciklopedija "prv ikrat kompleksno zajela vse podatke, ki so za Slovence bistveni", kar pomeni, da je ves projekt meril tudi na to, da bi .svoja ekskluzivistična siali.šča "prodal" kol "bistvena" in s tem sploSno slovenska - oziroma da bi svoj ekskluzivizem predelal v obče veljavne vrednote: ker pa je bilo v .sedemdesetih letih herojsko olxlobje socializma že mimo in nam, predvsem v primerjavi s tedanjo Ceškoslova.ško, Poljsko ali Madžarsko, že cxlsotnosi resnega disidentskega gibanja in nizko število političnih procesov daje slutiti, da je vladajoča elita vsaj v Sloveniji pri obračunavanju s svojimi idejnimi nasprotniki nerada preveč uporabljala represijo, lahko tlomnevamo, da si ludi marksizem svoje vodilne vloge v enciklopediji ni želel zagotoviti le s pozicij sile, ampak ludi z množico malih, tihih kompromisov s tistimi, ki niso brezre-zervno pripadali njegovemu občesmi. Da je bilo to tiho umikanje marksizma drugače mislečim del tedaj širših družbenih proce.sov, nas nenazadnje opozarja tudi dejstvo, da je v .sedemde.setih začela izhajati krščanska laična revija 2000, leta 1982, ko .so začela na.siajati prva gesla za Enciklopedijo, pa je luč sveta ugledala tudi prva številka Nove revije. Zmotili bi se, če bi tako stanje razumeli zgolj kot manifestacijo spretne uporabe metode korenčka in palice, saj je bila v .socialističnih družbah tako rekoč po definiciji vladajoča ena sama ideologija, ki je, poenostavljeno rečeno, pred|)ostavljala, da pozna otigovore na vsa temeljna družbena vprašanja in da je, vsaj v jugoslo-van.skem primeru, uspešno in tlokončno rešila tudi nacionalno vprašanje - v.se druge, nesocialistične oblike političnega govora pa so morale biti iz javnega življenja tako rekoč po definiciji izključene. Iz omenjene pripravljenosti na delanje kompromisov pri "kompleksnem zajemu vseh podatkov" bi zato lahko sklepali, ila se je za na videz jasnimi in nedvoumnimi odgovori, ki bi jih v .skladu s.svojo .samo-|X)dobo morala imeti tedanja vladajoča ideologija na vsa pomembna družbena v/jrašanja, .skrivala veliko večja praznina, kol se je to morda zdelo iz tedanjega zornega kota. To praznino lahko tudi povsem natančno lociramo: čeprav sta bila .samoupravni .socializem ter bratstvo in enotnost temeljna kanuia jugoslovanskega ideološkega kozmosa, o drugem v "idejnih smernicah" enciklopedije namreč praktično ni bilo govora. Še bolj naravnost povedano, način, na katerega je nastajala vsebinska z;isnova Enciklopedije Slovenije, nas nedvoumno opozarja, da se Titova Jugoslavija v sedemdesetih leiih ni federalizirala, ampak je v njej začela razpadati vladajoča ideologija, tedanja vladajoča elita pa je tako nastalo praznino skušala zapolnili s lem, da jc začela inlenzivneje igrali na nacionalno kario". Videz fede-ralnosii je bil zalo zgolj siranski iičinek krize socializma: nasianek Enciklopedije Slovenije in prej opisano izrivanje Enciklopedije Jugoslavije lahko torej pariidoks-no razumemo ludi kot posledico dejstva, da si samoupravna iileologija s klasičnima ideološkim:i orožjema jugoslovanskih komunistov, s poudarj:mjem samo-upravneg:i socializma in bratstva in enotnosti, ni več uspevala zagotoviti dominantnega |X)lož;ija v družbi. Ali, če poanto obrnem, tedanja slovenska obla.si je skušala .svoj položaj v Sloveniji utriliii takeh, saj je pakt z "nacionalnim" .sklepalo tako, da mu je jprepuščalo vetino več prosttjra in je torej samo igralo ilefenzivnt) \logo, metllem ko je nacionalno začelo prevzemati vlogo tistega odločilnega momenia, ki na novo nadtloloča pomene v slovenskem kozmosu. S lega zornega kota je bilo seveda ključno vprašanje, kako .sest:ivili in siruk-Uirir;iti geslovnik Enciklopetlije Slovenije. Kot smo optjzorili že uvotloma, je namreč pri večini enciklopedij in leksikonov tako, da se že v .strukturi ge.slovnika in dolžini ge.sel. ki |)ri]5atlajo posameznemu področju, skriva svojevrstno vrednotenje obravnavane problematike, ki ga je mogoče empirično izmeriti, saj imajo tista potiročja. ki .so po mnenju urednikov najpomembnejša, v knjigi največ gesel. Pri nacionalni enciklopediji to tirugače povedano jpomeni. da ima potlrtpčje, ki ima največ najtlaljših ge.sel, po mnenju uredni.škega odbora največji pomen za nacionalno itleniiteio: denimo iz razmerja meti številom in obsegom gesel, ki se ukvarjajo z zgodovino rimskokatoli.ške cerkve na eni, in gesel, ki se ukvarjajo z na-rotlnoosvobotlilnim bojem na tirugi strani, je slej ko prej mogoče razbrali težo, ki jo snovalci Enciklopetlije .Slovenije pripisujejo enemu ali ilrugemu pojavu v nacionalni zgodt)vini - težave in zamude pri otiločanju o lem pa lahko, navkljub temu, da naj bi bile na deklarativni ravni stvari jasne, razumemo kot .še en tlokaz, tla ob rojstvu Enciklojpedije Slovenije ni bilo povsem samoimievntj, kaj je nacitjnal-na prioriteta in kaj ne. Nastajanje ge.slovnika: zamude kot posledica identitetne krize Na to, tla so bile težave pri (pripravi geslovnika Enciklo(Petlije Slovenije sretli .setlemtleseiih let zares velike, nas o(>ozarja že banalno dejstvo, tla je Prtjjekt (Pretl- " 11 (logMlki sil sereilii inifli sinje i-zl«>ntliikv liiill v/nllliCiieni ilog/ijtiiijii r letltiiijlJiigitstiiviji: slmm-iilniii se. ilii Je lUi mCeltii .sedeniileselili lel /'iirttjd olmičiiniilii UiLn : 'iiiidoiiiillsll' Ltil z 'libenilci ~ r /«. lis,lini nuj hI mino in Inlii lx-ileti enointi 1'tirlijii in enolnn rojsbti. \'eC o lem glej lindbloiKvIiJii Sloivnije It. geslo .Sloiviid. /ireilrsem siniiii J44 J-f6. videval, naj bi bili geslovniki izdelani do prvega maja 1976, v resnici pa jih je GUO lahko potrdil .šele spomladi 198.3 (Več o tem glej Poročilo .Svetu Knciklopedij, jiinij 1983). Ta sedemletna zamuda je potem povzročila nove zamude in napačne ocene: tako .se je Projekt popolnoma zmotil glede ob.sega in roka izida Unciklopetlije, saj je predvideval, da naj bi izšla v sedmili knjigah, zadnja knjiga pa naj bi ugledala luč sveta 1. maja 1984 (Več o tem glej Projekt 1975, .str. 46-49). Realnost je bila nato popolnoma drugačna, .saj je prva knjiga Enciklopedije izšla dve leti in pol kasneje kot naj bi po predvidevanjih Projekta izšla njena zadnja knjiga, za katero je leta 1999, ko objavljamo pričujoče besedilo, že bolj ali manj jasno, da bo natisnjena pretividoma .šele konec leta 2(X)2, kar pomeni, da bo glede na prvotne načrte izšla z o.semnajstletno zamudo. Poleg tega je bilo v času nastajanja pričujočega besedila bolj ali manj jasno tutli to, da naj bi Enciklopedija izšla najmanj v petnajstih, ne pa v sedmih knjigah. Enega od razlogov za lako velike časovne zamike in za spremembe predvidenega obsega Enciklopetlije gre sevetla iskati v premalo dorečenem izhodi.ščnem konceptu geslovnika, vzroki za to težavo pa so bili slej ko prej odsev zgoraj opisane |Xitrebe po sklepanju kompromisov med marksističnim in vsemi drugimi pogledi na svet: čeprav so denimo avtorji Projekta dali vedeti, da se jim "področji NOB in slovenski knjižni jezik" ztlita "izjemno pomembni" (Projekt 1975, str. 16), so .se vendarle izognili temu, da bi to tudi nectvoiunno zapisali ali da bi nedvoumno določili, kateri segmenti nacionalne zgodovine in identitete po njihovem zaslužijo največ prostora v geslovniku. Se več, iz dejstva, da so geslovnik usklajevali kar sedem let, z organizacijo in s koortliniranjem zunanjih uredniških (nlborov in drugih sodelavcev pa .se že od izida prvega zvezka Enciklopedije leta 1986 ukvarja kar dvanajst redno zaposlenih urednikov, lektorjev in redaktorjev, lahko .sklepamo tudi to, tla v.seh zunanjih .sodelavcev očitno že tedaj ni družila "enotna marksi.stična metodologija", ki bi jim tako rekoč a priori nalagala soglasno vedno.st o teni, kakšna naj bodo razmerja med posameznimi področji in strokami znotraj ge.slovnika: če ne bi bilo tako, bi bil tako dolg časovni zamik in tako močan ured-niško-administrativni aparat, potreben za njihovo koordinacijo, kratko malo odveč. Umik marksizma Skratka, kakorkoli že stvari obračamo, nas vedno znova pripeljejo k sklepu, da ob rojstvu Enciklopedije norme za določanje in notranje striikturiranje geslovnika in s tem nacionalne prioritete niso bile jasno določene: če bi torej skušali natančneje delinirati status marksistične ideologije v Enciklopediji Slovenije, bi lahko rekli, da je ta v njej sicer imela glavno vlogo, vendar pa ni od znotraj prežemala ne vseh gesel niti ni v celoti nadcioločala temeljne strukture geslovnika. Lahko bi celo rekli, da je imela vlogo zunanje motnje, ki je posegala v gesla in geslovnike takrat, ko se ji je zdelo to potrebno, oziroma kadar je bila sposobna dobiti spopad z "idejnim na.sprotnikom" - in bolj kot so spremembe v zunanjem okolju ocimikale marksistično ideologijo iz slovenskega vsakdana, manjšo težo je imela pri pripravi Enciklopedije. Kar drugače povedano pomeni, da so mnoge vse- binskc rešitve v Hiiciklopetliji že od samih začetkov posledica kompromisov med različnimi pogledi, otl katerih je bil marksizem le eden od možnih - na začetku sicer res najagresivnejši In daleč najmočnejši, s spremembami v zunanjem okolju pa vedno bolj marginalen. Status posamezne stroke v Enciklopediji zato ni bil odvisen zgolj od statusa, ki ji ga je pripisovala marksistična ideologija, ampak vedno tx)lj od agresivnosti posamezne stroke in od razmerij moči v GUO - s koncem socializma pa je pri obravnavi geslovnika to slej ko prej postal prevladujoč kriterij. A če je bila hierarhija med posameznimi .strokami rezultanta kompromisov med njimi, lahko na podlagi vsega povetlanega in ne glede na opisane nedorečenosti povsem nedvoumno sklepamo, da je bila osnovna usmeritev Enciklo-|>edlje Slovenije avtarkična in politično .segregativna - zato je razumljivo, da je z razkrojem .socializma po.stajala vedno bolj vpra.šljiva tudi sama Enciklopedija. Financiranje Enciklopedije Slovenije: ancien rcgime in nova uprava Ti pr<3cesi so svoj v rhunec doživeli jeseni leta 1990, po dokončnem razpadu .samoupravne ideološke paradigme in po uvedbi parlamentarnodemokratične družbene ureditve, ko je tedanji republiški .sekretar za kulturo A. Capuder začel pogojevali nadaljnje financiranje Enciklopedije z zahtevami po kadrovskih in v.se-bin.skih spremembah v njenem konceptu: "Projekt ES je nasial v času ancien regi-ma ...", je o|X)zoril |>redstavnikc založbe na sestanku decembra 1990, "... v takem duhu so bili koncipirani 1-3 zvezek ES, verjetno tudi 4. zvezek. Nova republika ne more podpirati takega koncepta, če bi ga, bi bil .škandal. Potrebno je revidirati koncept in od.straniti črno-bele, bolj.ševlstične prikaze. Splošni koncept ES izhaja iz vnaprejšnjih, aprlorističnih stališč do določenih vsebin in smeri. Takih sodb nova uprava ne more pcKipirati. ES ni bila zastavljena dovolj nevtralno in široko... Morda je bil prejšnji režim preveč hohštaplerski in zato je koncept ES preveč obširen, neracionalen. Njen štab je treba komplementirati In pregledati navodila, zlasti glede cenzusa. Potreben bo velik napor, da se bo približala idealu ... ES mora ustrezali 3 načelom: nevtralna (t.j. politično nevtralna), strokovno objektivna, lzvedlx-no racionalna. Če bo tem sugestijam zadoščeno, bo ministrstvo razmislilo v |X)zitivnem smislu o vprašanju denarja" (Zapisek z razgovora v republi.škem sekretariatu za kulturo 20.decembra 1990, zapisal D.\'oglar). Zahteva je bila torej jasna in nedvoumna: če bo založba upoštevala .sugestije ministra in se prilagodila novim razmeran\, denar bo, če ne, pa tve. Večina navedenih trtlitev tedanjega ministra za kulturo je bila s stališča demokracije t;iko načelon)a kot na povsem konkretni ravni seveda pov.sem upravičenih. Tako smo tudi sami po.skuslll pokazati, da je projekt Enciklopedije Slovenije nastal v času prejšnjega režima in da je v njem zato najti marsikatero formulacijo, ki je nesporno zavestno črno-bela, predvsem v prvih štirih knjigah pa je z^ires tudi kar nekaj ge.sel, ki imajo zaradi svoje samoupravne zaznamovanosti z današnjega zornega kota - blago rečeno - zgolj še ilokimientarno vrednost'. S stališča demokratične družbene ureditve ni.so bile torej legitinuie samo citirane ministrove pripombe, ampak tudi del kritik, ki jih je bila po letu 1989 Enciklopedija deležna tudi v nekaterih medijih" - pri čemer pa velja .še enkrat opozoriti, da je bilo v.se to eden ckI temeljnih |x)gojev njenega dotedanjega obstoja, saj v tedanjih razmerah projekt slovenske nacionalne cnciklojicdije kratko nuilo ne bi bil ntožen', če .se v njej ne bi priklonili družbeni ureditvi, v kateri je naslajala, in predv.sem če ga tedanja vladajoča elita ne bi razumela kot sredstvo za legitimacijo lastne oblasti. Toda hkrati smo skušali pokazati tudi to, da je bil ta pritisk samoujjravne ideologije od določene točke naprej samo zunanji in je dopu.ščal dovolj vi.soko stopnjo strokovne avtonomije za nemoteno znanstveno delo - zato tudi ne čudi, da .se je uredni.štvo brez večjih travm po letu 1989 od|x)vedalo deklariranim samoupravnim in socialističnim vrednotam. Vendar pa pristajanje uredništva in ogromne večine avtorjev na spremembe v vrednostnem sistenui v zunanjem okolju samo po sebi .šc ni odjsravilo težav, ki jih je Enciklopedija imela zaradi časa in kraja, v katerem se je rodila - le da je tovrstna .socialistična dediščina včasih preživela v zelo nenavadnih kontekstih in vsebinskih povezavah. Na načelni ravni .se je namreč spet mogoče .samo .strinjati z nekdanjim ministrom za kulturo, da je v parlanientarni demokraciji politična nevtralnost najbolj produktivna drža za nacionalno enciklopedijo, saj tu v.saj načeloma velja, tla so vsi državljani enakopravni pred zakonom, s tem pa so posledično enakopravni ludi vsi politični in vrednostni nazori ter usmeritve, ki izrecno ne nasprotujejo parla-meniarno-demokraiičnim pravilom igre - zato lahko Enciklopetlija pripada vsem državljanom in državljankam Slov-enije le, če ne daje prednosti nobenemu oti .svetovnih nazorov ali pogledov na nacionalno zgodovino, ampak skuša vse zajeli v s\oj geselski korpus. Seveda pa je tovrstno politično nevtralnost \cliko laže opredeliti na načelni ravni, kot pa jo zagotoviti znotraj konkretnih geselskih člankov - in tu se je uredništvo ujelo v lastno zanko, saj je zahtevo po "vrednotenju pojavov s siali.šča samoupravne stvarnt>sti' iz navotlil avtorjem izpustilo, je pa - v nasprotju z zgornjimi ugotovitvanu in brez jasnih kriterijev kako - .šc v letu 1997 v pisnih nav'odilih avtorjem gesel vendarle naložilo, naj vsak pojav ovretlnoiijo, s lem pa je odprlo vrata možno.sii, da bi. malce karikirano rečeno, namesto z zornega kola "samoupravne in .socialistične stvarnosti" z^ičeli pojave vrednotiti tutli s stališča ' v /irvi l!njlf(l so loi-rsliic aiioiiuillje iv iiii lirvi [Mi^leil oCllne ihiilmo pri /{eslili Hitiz Josip Tito m Hosiui In Hercifiin tiiti. miiCiui {m so liiill iivsoniznivi^it med ihltiim iivktiiehh };csi'l. saj jv denimo neslo arsiroiiuirksizein diiljSc oilgeslu Afsln>-<)firsiii. • lUleii ii(ijlxilj vzinijiiih Časopisnih hrinbov /indklo/mlijeJe /. Žajdeta. kije do leto IVJ7 izid rs/ike knjige imspremil s prifjodnim Časopisnim Člankom, v ktiieivni pranioma preiUidnJeJo oCilkl. da je r nJem prei-eC nesel, rezanih na nariKlnoMi tibodilni ImiJ (glej npr. '/tijdela. /.: 7.al>ostaflJenosl irler remhicijc se nadaljnje. Sloix'nec 27.-211. decembra IW-t). Tovrstnim oCilhom Je i-saj na naCelni nirni niogoCe odgovorili. da ju sredi izhajanja iML lklo/iedije leiko v celoti zamenjati koncept, sttj hI hilo. malce karikirano reCeno. /Mitem videti, da so hih v partizanih .tamo tisti Slovenci, katerih priimki se zaCenjaJo do Crke K. vsi drugi jH! ne. ' Velja olmzoiili. da se Hrvatom v Jugoslaviji nikoli nI n.cjvlo dokofiati do lastne nacionalne enciklo-/ledlje in da Sta ol)e knjigi Hrvatskog leksikona izill Sele leta 1997. "anlisainoupravnc in antisocialističnc stvarnosti", pač v skladu s političnim okusom vsakega posameznega avtorja. Ali, če smo .še bolj neposredni, nekoliko kadrov sko prenovljeno uretiništvo se je vsaj nekaterim zahtevam nekdanjega ministra za kulturo uspešno prilagodilo in se je brez večjih tcž;iv rnlpovedalo marksizmu, tako da ga je novi predsednik GUO že ob izidu osme knjige Enciklopedije .Slovenije po televizij.skem dnevniku 13-decembra 1991 povetlal, da je s to knjigo "... utrjena potllaga. ki smo jo našli ob nekem prehodu, kajne iz začetka, ki je bil ideološko nekako obremenjen, ta model, ki pa jc ztlaj stabilen, jasen, za vse avtorje, .sodelavce sprejemljiv in ki jc hkrati znanstveno sc mi zdi zelo, zelo zanesljiv" (Magnetogramski zapis drugega tclcvi-zij.skega dnevnika TV .Slovenija 1, 13. decembra 1994 (arhiv založbe Mladin.ska knjiga)). Toda tisto, kar jim je vsaj v nekaterih geslih povzročalo težave, je bilo dejst\'o, da .se zaradi vztrajanja na vrednotenju pojavov ni.so znali postaviti po robu iX)li-tičncnni z;iintercsiranemu pristopu nekaterih avtorjev, s čimer .so namesto ideo-lo.škega enounija sicer res uvedli pluralizem pristopov - a so .se hkrati s tem zna.šli v razmerah, v katerih je šla v nič leksikalna nevtralnost. Vrednotenje kot zgled neenciklopedičncga pristopa Kako ncnavatlnc in povsem konkretne probleme lahko povzroči tak pristop, dokazuje geslo o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki ga je, da bi bile st\'ari še bolj neprijetne, napisal kar .sam precKsednik te ustanove: tako denimo v njem pLše, da se jc leta 1915 začelo "... bistveno drugačno obdobje v razvoju Akademije...", kot pred letom 1915, saj je takrat nastala FLR.I in "... utrdila totalitarno oblast ..." tako, da je "... postopoma prevzemala v.se državne, |xjlitičnc in tiruge ustanove, bodisi tako, da je vanje postavila svoje kadre, ali pa jih jc ukinjala in nadome.ščala z njej primernej.šimi oblikanu" (Vse v: Enciklopedija Slovenije 11, str. 391. Zadnji stavek jc citat j. Vodušek Starič). Na SAZU naj bi se to zgodilo tako, da si je prva povojna slovenska vlada z Začasno mvclbo o Akademiji znatiosli in nmeinosli vzela pravico vmešavati sc v njene notranje zadeve, z zakonoma iz leta 1948 in 1949 pa je tako stanje .še dodatno legalizirala: med zgledi tovrstne nedemokratičnosti najdemo nato denimo dejstvo, da so bili vsi predsedniki SAZU med leti 19 »5-89 izvoljeni pod partij.skim nadzorom, predsednika Akailemije pa je potrjeval prczidij skup.ščine LR Slovenije - kot dodatni zgled ideološkega nasilja pa geslo navaja .še to, da so iz Akademije člani sami, brez partijskega diktata, že leta 1945 zaradi politično neprimernega medvojnega zadržanja izključili nekaj članov. Toda žc iz samega gesla jc hkrati razvidno, da /\kadcn>iji pravice, ila si sama izvoli predsednika, ni odvzela samo partija, ampak ji je 4. 1. 1939 njenega prvega pred.setinika izmed treh kandidatov izbral tudi kralj Jugoslavije, njenega drugega pred-sednika pa je, prav tako izmed treh kandidatov; leta 1942 imenoval vLsoki komisar Ljubljan.ske pokrajine E. Grazzioli - pa zaradi tovrstnega posega v avtonomijo Akademije nista ne prva Jugo.slavija niti fašistična Italija označeni kot avtoritarni ali totalitarni državi, kot jc ob podobnih kadrovskih posegih označena oblast druge Jugoslavije, kaj šele, da bi .se geslo vrednostno opredeljevalo do tega, da jc drugega predsednika Akademije imenoval predstavnik okupatorskih oblasti. Podobno ni sodbe niti o tem, da .se "... vrhovna nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova ..." ves čas vojne ni nedvoumno opredelila do enega od najtežjih trenutkov, v katerem .so se z nemško in italijansko okupacijo znašli .Slovenci in je vse vojno obdobje previdno molčala - zato pa je s .stališčem, da je s tem prekršila "... v.se evropske civilizacijske norme ..." (Encikloix?tlija Slovenije 11, str. 391), vrednostno označena odločitev tedanjih komimističnih oblasti, da leta 19iS iz Akademije zaradi politične neprimerno.sti izključijo .še dva njena člana. Podobno o.staja brez vrednostne ocene tudi dej.stvo, da sta eno oil prvih [Kjvojnih "... političnih izključitev iz člaastva predlagala prav predsednik in generalni tajnik Akademije, ki ju je tri leta prej inienoval nihče drug kot najvišji politični predstavnik italijanskih okupacijskih oblasti, s čimer sta .se, lahko domnevamo, odkupila za ta greh, saj sta oba o.stala člana Akademije, tajniku pa .so now komunistične obla.sti celcj podaljšale pod fašizmom pridobljeni mandat. Zgornje ugotovit\'e za našo ralx) seveda niso zanimive zaradi njihovih dnevnopolitičnih implikacij in zaradi svojevrstne intelektualne morale, ki jo odražajo, ampak predvsem zato, ker so s takim opi.som lj ali manj tlobe.setlno prepisal s podobnega oglasa, ki so ga njeni lastniki v Iklinbiirghii pripravili za tretjo izdajo Britanike. Iz njega je razvidno, da bo enciklopedija izhajala vsak teden, v zvežčičih, \'sak pa bo stal ix-tlncl\ ajset centov. Te zvežčiče lxj založnik in tiskar kasneje zvezal v z\czke, tako da bo celotna encikloix;tlija .štela petnajst zvezkov (Več o tem glej Arner 1991, str. 30-.31). lidina ameriška sprememba v tem izvorno britanskem ogla.sii je bil poziv "... vsen> ljubiteljem znanosti in književnosti v Združenih državah naj, kol je zapi.sal T. Dob.son, s "... patronatom in opogumljanjem podprejo izdajo dela. ki je v v.sakem primeru vredno njihove pozornosti..." (Več o tem glej Arner 1991, str 30); "... možnost, da bi delo oplemenitil z ameriškimi popravki ...dotlaja U. Arner, pa mu "... tedaj še ni prišla na mi.sel, saj je o knjigah .še vedno govoril kot o Enciklopediji Britaniki" (Arner 1991, str .30-31). Ventkir pa .se je i^rvi obrat zgodil razmeroma hitro: že v oghisu, ki ga je objavil T. Dobson 6. In 26. junija 1789, ni več govora o Enciklopediji Britaniki, ampak samo .še o Enciklopediji, s čimer je, pravi K. Arner, "... ustvaril iluzijo, da .se intelektualna avtoriteta skriva v samem besedilu Enciklopedije, ne pa v njegovih britanskih avtorjih"; za ravnok;ir osamo.svojene Američane bi bila namreč sintagma "ameri.ška Britanika" nedopu.stno protislovje (Arner 1991, str 31)- Hkrati je i.sti oglas več kot jasno poudaril, da bo Enciklopedija ti.skan;i na "odličnem papirju", ki bo "... v celoti izdelan v Pensilvaniji...", in bodo "... to pomembno tlelo v celoti izdeUvli ameriški umetniki ..."" - prve sadove njihovega dela pa je v obliki krtačnih otlthsov že mogoče "... videti v trgovini T. Dobson;i" (Arner 1991, str 33). Amerikanizacija v.scbinc: odsotnost koncepta in lt>kalni šovinizem Opozoriti velj;i, da se T. Dobson in ttjvariši tib tem veselju nati ameriškimi materiali in mojstri nl.so poghibljali v vsebino posameznih ge.sel in .so jih, če .se jim niso zdela sumljiva že na prvi pogleti, kratko in malo prepisali. Tako se jim je denimo zgodilo, tla v geslu "upor" pi.še, tla vsi"... kr;iljevi ix)tlložniki, ki se mu uprejo, nl.so samo kr;iljevi .sovražniki, ampak Iztlajalcl ...", kar bi .sevetla tlrugače povetlano pomenilo, da izdajalec ni le tedanji amerl.ški pred.sednik, ampak ludi s;ui) založnik Enciklopedije (Več o tem glej Arner 1991. str 78), ki je bil prepričan ameriški tlt)mt)ljub. Potltiben ztirs se je T. Dob.sonu zgodil tudi pri geslu kvekerji. Za Britaniko ga je napisal njen .škotski urednik G. Glelg. ki je bil kot prezbiterijanski tluhovnik v njem tlo kvekerjev saika.stično kritičen - v Philadelphii. kjer je živel in tlelal T. Dobson, pa so kvekerji pretlsta\ ljali j^omemben tlel bogate trgovske sku|> nosti, številni meti njimi pa .so bili tudi kupci Enciklopetlije. T. Dobsonu so zagrozili z bojkt)tom, problem pa je t)b "lobistični" pomoči nekaterih prijateljev rešil tako, da je v naslednji knjigi, ne gletle na abecedni red, objavil njihov esej o G. Foxu, enem od ameriških kvekerskih vtxliieljev (Več o tem glej Arner 1991, str 61-66). Če k tema tlvenui ztirsoma tlotlamo še dejstvo, tla v Enciklopetlljl ni bilo za tedanjo ameri.ško stvarnost tako pomembnih gesel kot so amaiulma, deklaracija o " l'ivv(idjetliiiiimeii: iKsedii 'arUsfhi r Ivm kuiilekslii Udiku fiivrtipll liidl kiil »lirlilik. TEORIJA IN PRAKSA let 36. 5/1999 neodvisnosti in kongres, likrali pa je T. Dobson zanuidil tudi zgodovinsko priložnost, da bi koga od tedaj Se živečih ameriških "očetov naroda" naprosil, naj napiše članek o novi ameriški obliki vladavine, lahko brez pretiravanja sklepanjo, da mož ni imel jasnega uredniškega koncepta o tem, kaj naj bi na vsebinski ravni Enciklopedijo spremenilo v eminentno ameriški projekt. "Oe odmislimo splošno težnjo k hvaljenju v.sega, kar je ameri.ško, kadarkoli se za kaj takega ponudi priložnost ...", pravi za T. Dobsonovo enciklopedijo R. Arner, "... se zdi, ila v Enciklopediji ni jasno opredeljene ideologije, ki bi usmerjala tovrstne izboljšave, niti ni politike, ki bi odločala, katere članke je treba spremeniti. Opuščanja ali dodajanja so bila prej posledica uredniških predsodkov ali pa zgolj naključne dostopno.sti novega materiala" (Arner 1991, str. 77). Pa vendar se je, ne glede na vse te z današnjega zornega kota očitne pomanjkljivosti, T. Dob.son že leta 1790 cnlločil, da lxj kot pomemben prodajni vidik poudarjal dejstvo, da bo tudi na v.sebinski ravni "...Enciklopedija obogatena z različnimi izboljšavami, ki jih bodo prispevali gospodje, pomembni za po.samezne znanosti v tej deželi" (Arner 1991, .str. 77). Pomembno mesto med temi .spremembami pa naj bi zasedla zgodba o osvajanju ameriškega zahoda, ki je bila tedaj v polnem teku; T. Dobson je v .svojih oglasih ljudi celo poziuil, naj mu posredujejo informacije o krajih, ki jih doslej v Enciklai>ediji ni bilo, in sporočajo popravke k tistemu, kar je v Enciklopediji dotlej že bilo objavljeno. V naglo .se spreminjajoči ameri.ški politično-upravni krajini je bil tak poziv seveda več kot upravičen. 0|X>zoriti velja še na to, da se je .sčasoma pomembno spremenil tudi jezik Dobsonovih reklamnih oglasov; v i^rimerjavi s suhoparnostjo prvih lekLunnih obj;iv je začel dobivati naravnost domoljubno-poetične razsežnosti. Tako naj bi, če navedemo najbolj očiten zgled, dodatne knjige Enciklopedije opisale "... razmere, meje, obseg in zgodovino posameznih držav, predvsem če so liile te v dosedanjih zvezkih napačno opisaive, prinesli pa naj bi tudi opise različnih okrožij, gora, ravnic, voda, zemljišč in plodov, mest, tovarn, trgov in trgov.skih tokov v vseh delih v.seh držav, spregovorili naj bi o znanstvenih odkritjih in izboljšavah, opisali n;i-r:tvoslovna spoznanja o živalih in rastlinah, ori.sali stanje poljedel.stva in njegove izboljšave, opisali prebivalstvo ix>sameznih držav in okrožij, pa semenišča in druge verske ter dobrodelne ustanove, kot tudi življenja |x>membnih in spoštovanih osebnosti - in nasploh vse, kar je zanimivega v Združenih državah" (Porcupine's Gazette, 15. decembra 1798. Navajamo po Arner 1991, str 15.3). \'endar pa nas ti whitnianov.sko poetični opisi Amerike, kot jih imenuje R. Arner (več o tem glej pniv tam), "e smejo zavesti. Ne gleile na to, d;i bi po svojem duhu lahko sodili tudi v konceptualno zasnovo Enciklopedije Slovenije ali Enciklopedije Jugoslavije in da so tudi z današnjega slovenskega zornega kota ne-.sporno videti državotvorni, saj pod množico raznolikih socialnih in naravnih pojavov iščejo en sam skupni, ameriški imenovalec, namreč ne gre spregledati, da je bilo to odkrivanje in opisovanje Amerike za T. Dobsona in sodobnike manj |X>men)bna lastnost novih knjig Enciklopedije: ti.sto, nad čemer so bili zares prevzeti in zaradi če.sar so .se jim zdele dodatne knjige Enciklopedije zares potrebne, namreč niso bile na novo odkrite ali na novo nastale geografske, |)olitične ali zgodovinske značilnosti Amerike, ampak številna znanst\'en;i odkritja in inovacije. ki so odlikovale ledaiiji čas. Tako je denimo T. Dobson v že citiranem oglasu v Porcupine's Gazette zajjisal, da se je v devetih letih "... med 1789 in 1798 zgodilo doslej naj\ eč stvari v zgodovini..." - pri čemer jsa se mu ni zdelo vredno niti z besedo omeniti francoske revolucije, pač pa so ga prevzela predvsem "... nova znanstvena načela in odkritja dotlej neznanih skritih sil v naravi, skratka prava ek.splozija znanja, ki je generirala eksplozijo jezika in s tem Se podkrepila zahtevo po tem, da bi v.se to novo znanje uredili v koherenten sistem" (Arner 1991, str. 152)'-. Njegov poziv, naj nui po.šiljajo informacije o Ameriki, je bil"... zgolj dodatek k temu impre-.sivnemu .seznamu novega gradiva" (Več o tem glej Arner 1991, 15 i-155)'\ /Mi, če to povemo v nekoliko Ixilj vsakdanjem jeziku, T. Dobson .se je cnlločil, da ckxiatnih knjig Enciklopedije ne bo izdal pod zastavo opisovanja biografskih, zgodovinskih in geografskih posebno.sti Amerike, ampak bo njihova glavna odlika .slavljenje človeškega napredka nasj^loh - kar pa naj bi bila. paradoksno, tudi ena od najponiembnej.šib ameri.ških odlik. Glavni vir pri pripravi tlodatka nni namreč ni bil le dodatek k tretji izdaji Britanike, ki ga je v Edinburghu leta 1801 pripravil G. Gleig, natisnil pa njegov zet T. Bonar (Več o tem glej lincyclopaedia Britannica, ge.slo Encyclopaedia Britannica, Micropedia, zvezek i, str 188.), ampak .se je v |K>.sebnem prospektu, ki ga je pripravil zgolj za reklamiranje .svojih treh dodatnih knjig, pohvalil predvsem s .številnimi prednostmi,"... ki so jih te imele pred .svojimi britanskimi tekmeci predvsem na področju tehnologije in znano.sti" (Arner 1991, str 169). Tako je denimo po Britaniki povzel spremembe pri geslu kemija, ki ga je bilo zaradi revolucionarnih sprememb v tej znanosti po izidu prve knjige treba napisati jxjvsem na novo, pravi R. Arner Podobno usodo je doži\el tudi članek "dinamika", številne novosti pa je po angleških avtorjih povzel tudi pri geslih "elektrika", "magnetizem" in "astronomija" - in nasploh pri v.sem, kar je bik> na tak ali ilrugačen način vezano na daigo fazo industrijske revolucije, ki .se je z.;ičenjala v tistem času. Toda tisto, na kar je bil zares ponosen in zaradi česar se mu je njego\ a enciklopeilija zdela bistveno boljša od izvirnika, .so bila tista tehnološka in priro-tlo.slovna ge.sla, ki so jih napisali ameriški avtorji, na najbolj častnem mestu pa .so bili .seveda opisi tovrstnih ameriških dosežkov izpoti pere.sa ameri.ških avtorjev: tako .se je denimo T. Dobsonu v že omenjenem Prospektu sicer zdelo vredno opozoriti na ameriške geografske dodatke, vend:ir pa je večino prostora i^orabil za slavospevc dvema ge.sloma, ki jih je o mikroskopu in o ameri.ški zračni črpalki pns|x.'val .Vmeričan J. Prince (Več o tem glej Arner 1991, -str i68-i69). Skratka, kakorkoli že stvari obračamo, sta bila naravoslovno znanje in vera v univerzalni znanstveni napredek - za razliko oil slovenskih razmer ob rojstvu Ijiciklopedije Slovenije - eden od pomembnejših delov tedanje ameriške identi- '-• lUdi Iti je ziliiinilrd /w«/i/)t'(///o Slolvilljc. atijje 1)11 Hull C h-tii /W9. ko Ju In Izlui-Juhi. luihll s socUiliiliiil dogodki, kijih ju odlikoivl niz/Hid sociolizmti in riiz/itid In-h uinijMi driiir. 1'ri ICIH Ju Zdiilmini. dti Ju hilo m tudi obdobje luliiioloSkih ivfoliidj. sujitd fu i' luni C/isii dunimo nizrili osebni ničnniilniki in Je niLsud iniernel. /znal leta 1786, ko je J. .Morse prišel v Philadelphio, da bi B. Franklinu razložil .svoje načrte za omenjeno knjigo o Ameriki. .Slej ko prej ga je T. Dob.son že tedaj povabil, naj z:i njegovo izdajo Enciklopedije pregleda in pretlela Britanikino geslo Amerika. J. Morse se je čez štiri leta zares lotil ilela in predelal prvotno, osemdeset strani dolgo be.sedilo iz Britanike tako, da ga je po |x>irebi spreminjal in mu dodal še deset novih strani. Čeprav se lega gesla v ameriškem zgodovinopisju drži sloves, da jej. .Morse temeljito spreminjal prvotno besedilo, pravi R. Arner, to ni res, saj je opis naravnih značilnosti Amerike ostal praktično nespremenjen; razloge za to gre .seveda iskati tudi v dejstvu, da je Britanikin avtor tega gesla v veliki meri črpal prav iz J. Morsejeve American Geogr;iphy (Več o lem glej Arner 1991, str. 9.5). Temeljitejšo predelavo je doživelo le poglavje o ameriški revoluciji, kjer jej. Morse spremenil pomen nekaterih bitk (ki so v Briianiki opisane kot ameriški poraz in angleška zmaga ali narobe, tako da je bilo denimo tisto, kar je bilo v angleški osnovi razglašeno za razbitje ;imeriških čet, zdaj v T. Dobsonovi enciklopediji opLsano kot uspešen "taktični umik") in temeljito posegel v opis razlogov za ameriško revolucijo. V Britaniki je namreč pisalo, da so jo s svojim spletkarjenjem sprožili "francoski emisarji", J. Morse pa je zanikal vsakršno tuje vmešavanje vanjo in jo razumel predvsem kot posledico konllikta med "angle.ško slo po oblasti" in "ameriško ljubeznijo do svobode in razvitim čutom za krivico" (Oboje glej Arner 1991,86). Vsi ti popravki so bili seveda pri ameri.ških bralcih sprejeti z naklonjenostjo: težav e je - vsaj tistim, ki niso bili doma iz istega tlela Združenih tlržav kot J. .Morse - povzročalo predvsem dejstvo, tla je bil tako v Britaniki kot v T. Dobsonovi enciklopediji opis Amerike izrazito lok;ilistično obarvan. Tako je bilo denimo geslo Connecticut v obeh izdajah edint) s;miostojno geslo, ki se je ukvarjalo z opisom IJosameznc z\czne clrža\'c, pravi K. Arner, pri čemer je bila njegova vsebina predvsem ideološka: "... temeljni namen tega članka je bil, da vzpo.stavi po.štenega, |)okončnega, bogalx)ječega. pismenega, svobodoljubnega in skromnega kmeta iz Connecticuta kot itiealnega ameriškega državljana, federalno teologijo pa kot Gospodovo ilarilo Združenim državam" (Arner 1991, 9.3). Še več, v obeh iztiajah je bil ta mali po.sestnik prikazan kot svetlo nasprotje "... uživaškega gospoda iz Virginije ...", .saj naj bi na ameri.škem jugu, je tožil J. Morse, "... tudi v najmanjši gostilni ob javni cesti stala miza za biljard, plošča za hdckganinioii, karte in tiruge igre. V le hiše je prihajala gospoda iz okolice ubijat čas. ki ga jc iniela na pretek; in v tenj početju so bili izjemni mojstri, .saj so .se spretnosti lenarjcnja učili od rane mhidosti. Ljubezen do petelinjih bojev, ki ni samo nečloveška in barbarska, ampak je razumnim ljudem tudi globoko poti častjo, je tam tako razpasena, da jo ogla.šajo celo v j;ivnih ča.sopisih' (prav tam). To ogorčenje n;itl lenimi južnjaki je bilo tesno povezano tudi z J. Morsejevim in T Dob.sonovim zaničevanjem suženjstva, saj je denimo pri opisu Marylantla mogoče prebrati, tla .so tamkajšnji ljudje "ne.socialni", ker vse rt)čno tlelo zanje opravijo črnci, njihovi gospodarji pa uživajo "... v netlelu in pogosto tudi v nevedno.sti in brezbrižnosti" (Prav t;im, .str. 9 0- Ce k temu nezaupanju do šibke in lenobne južnja.ške morale ter k odkritemu nestrinj;inju s suženjstvom tlodamo še dejstvo, da se je j. .Morse zgražal n;itl T. Jeffersonom. češ da jc"... brezbožni južnjaški nidikalec..." (Prav tam, str. 93), hkrati pa se je rad pridušal ludi nad versko liberalizacijo, ki se je zgodila v Massachuseitsii, .se seveda ležJio izognemo lezi, da se jc K. Arner tlo določene mere zmotil, ko je trdil, da v T. Dobsonovi enciklo|>ediji ni jasno preix)znavne ideologije - čeprav n;im gesli o kvekerjih in iztiajalcu tlajet:i jasno vetleii, tla jc ta ideologija pu.stila svojo sled le v ti.siih geslih Enciklopedije, ki so jih njeni snovalci in založniki vzeli pod drobnogleti ali so jih napisali sami. Obrisi te itleologije so v.saj za sretl-njeevropsko, pretežno katoliško obarvani) tratlicijo seveda nekoliko nenav atlni, saj le-t:i ni kombinirala le .svobodomi.selnosii in bogaboječnosti, ampak je tudi zaničevala suženjstvo zato, ker je verjela v zveličavnost trtlega dela in moralne nepo-pustljivosti, hkrati pa je zaupala tudi v smiselno.sl izobraževanja in znan.sivenega n;ipretlka, ki sla bila v njenem kozmosu neločljivo povezana z vero v Boga. To morila najlepše ilustrira slika na notranji naslovnici T. Dobsonove Enciklopedije, n;i kateri je množica znanstvenikt)v in umetnikov pri svojem tlelu, za njimi pa sta Adam in Eva pred izgonom iz raja: 'Enciklopedija je že na svoji prvi strani tlala grafično jasno videti...", pravi R. Arner,"... da jc njen temeljni namen ponovna pri-tlobiiev predvsem naravoslovnega znanja, ki sta ga lut začetku imehi že Atlam in Ev;i in ga je vse človešt\o izgubilo z njunim izgonom iz raja" (Prav tam, str. 120). Skratka, T. Dobsonov-j enciklopeilija je grailila n;i prepričanju, tla sla raziskovanje narave in znanstveni napretlek Bogu všečni početji, izobraženost pa ena otl možnih poti k zveličanju, oboje pa sla vrlini, ki sta pravemu Američanu v čast in slavo. Zmerni konsc-rvativizcm Tem - imenujmo jih tako - civilnodružbenim vrednot am, kot so napredek, delavnost, vernost in izobraženost, so se v linciklopediji pridružila še nekatera povsem |x)litična stališča; najbolj so se izrazila v geslu George Washington, z eno besedo pa bi jih hihko označili kot socialno konserv;itivna. Tudi pri tem geslu se j;isno vidijo J. Morseje\'i n:izori, pravi R. Arner, saj je zalo, ker je pri njem "... dolžnost vedno prevladala n;id čustvi...", G. Washingtona tako rekoč kanoniziral "... v prvega ameriškega .svetnika ..." (Arner 1991, str. 167), .še posebej globoko spoštovanje pa je izkazal njegovim |X5litičnim nazorom - in to ne .s;imo zato. ker je G. Washington odločno odklonil, da bi ga razglasili za dosmrtnega pred.sednika Združenih držav, in .se je potem, ko je od.služil .svoj mandat, umaknil v politični pokoj: J. .Morseja je še |x)sebe) prevzel njegov odnos do suženjstv;». Prvi ameriški pred-sednik je bil namreč rojen v toliko kritizirani Virginiji in lo v lx)gati .sužnje-posestniški družini - vendar pa si J. Morsejevega spošto\';mja ni zaslužil le zato, ker je bil navkljub .svojim koreninam nasprotnik suženjstva in je v .svoji oporoki osvobodil vse svoje sužnje, ;impak |)red\'sem zaradi tega, ker se je zavzemal za postopno emancipacijo sužnjev, tako, da bi jim najprej zagotovili ustrezno izobrazbo za samostojno življenje. Verjel je namreč, d;i bo le z načrtovano postopnostjo o.svoba-janja .sužnjev mogoče preprečiti, da bi s t;iko nidikalno družbeno spremembo sprožili socialno revolucijo: vsak tlel G. Washingtonove oporoke jasno kaže, kot jiravi J. Morse, "... tla sta temeljni sestavini značaja pravega RKFOR.M.\TOR|A raz-stnlnosi in tlobrohotnost. To ga tutli loči txl vseh tistih divjih in neumornih kalil-cev miru na tem svetu, ki so si uzurpirali ime reformatorjev in v temelju di.skretliii-rali v.se reforme" (Arner 1991, str. 167). Znanje kot nadnacionalnonacionalna dobrina Ce bi torej .sku.š:ili potegniti črto pod vsem, kar smo tloslej napi.sali o T. Dob.sonovi Knciklopediji, .se seveda ne bi mogli izognili sklepu, da je s svojo presaditvijo v Ameriko Britanika doživela pomembne spremembe, ki .so ji nesporno vdahnile ameri.ški zn;ičaj - in če naj bi v začetni fazi njenega nastajanja v sklatlu s tehnološkimi zmožnostmi tedanjega časa veljalo, da je njegova Enciklopedija ameriška predvsem zato. ker so jo izdelali in natisnili ameriški graverji in tiskarji, so ji v drugi fazi dtxlali ameriški značaj še vsebinski dodatki in jxipravki. To ameriškost smo skozi R. Arnerje\'o študijo odkrivali na dveh ravneh: po eni strani ji je txlločilni ton dajala vera v napretlek in ponos nad naravoslo\ no-znanstvenimi odkritji Američanov, po drugi pa smo v njej odkrili tudi zelo jasne elemente kon-.servativne .socialne filozofije, kombinirane z vrednostnim sistemom, ki je bil po evropskih pojmovanjih še najbliže tistemu, kar bi M. Weber imenoval protestantska etika. Razlogi, tla ta skupek verskih in političnih vrednot in pretKsodkov ni mogel ixjstati univerzalno sprejemljiv za vse Američane, se sevetla ne skrivajo le v tlejstvu, da je bodoči ameriški predsednik in "brezbožni radik;ilec" T. Jefferson vicid svet z drugačnimi očmi kot T. Dobson in J. Morse, ampak predvsem v njegovi izrazito lokalni obarvanosti: v že tedaj versko in stanovsko pisani in strpni Ameriki je bilo verski kongregacionalizem in kmeta iz Connecticuta pač težko predstaviti kot dva prototipa za vse obvezujočega modela amerištva. A če sta si bili Enciklopedija Slovenije in Dobsonova enciklopedija podobni v tem, da sta obe gradili na svetovnem nazoru, ki je izključeval vse ostale nazore, je obstajala med njima vsaj ena pomembna razlika: če je Enciklopedijo .Slovenije zanimalo predvsem, kaj jc na specifični kemijski spojini slovenskega, je T. Dobsonova Enciklopedija že samo vednost o tej spojini skušala spremeniti v del nacionalnega kulturnega korpusa - to, da je bil članek o njej delo ameriškega avtorja, pa je pomenilo le ,še dodaten razlog za nacionalni ponos, nikakor pa ne edinega razloga za njegovo objavo. Naj nam bo ob tem dovoljeno domnevati, da je prav tak univerzalistični odnos do znanja Dobsonovo enciklopedijo ločil od Enciklopedije Slovenije in jo - v nasprotju s to - vendarle dvigoval nad dnevne politične in nazorske boje, ozirom:i jo, vsaj na tej ra\'ni, naredil za sprejemljivo tako za • brezbožne južnaške radikalce" kot za konservativne severnjake. Da tak odnos do vednosti in znanja ni bil značilen zgolj za T. Dobsonovo Enciklopedijo in za Združene države na prelomu iz 18. v 19. .stoletje, bomo poskušali na kratko preveriti še z evropskim zgledom iz našega časa: z danskim nacionalnim leksikonom. Danski zgled: enciklopedično bc.scdiio in akademska odličnost Naj najprej opozorimo, da je danska leksikografska tradicija pomembno daljša od slovenske in da sc tamkajšnji nacionalni leksikon od Enciklopedije Slovenije ne razlikuje samo po svoji konceptualni zasnovi, ampak tudi po načinu uredniške priprave. Prva in nikakor ne nepomembna razlika je seveda žc v tem, da jc bila univerza v Kopenhagnu ustanovljena davnega leta 1479, torej skoraj petsto let pred ljubljan.sko, prvi tamkajšnji leksikografski poskusi pa .segajo v prvo polovico 18. stoletja, ko so se pod vodstvom L. Holberga v njenem okrilju lotili priprave danskega znanstvenega izrazoslovja. To tradicijo je potem v 19. stoletju nadaljeval n. C. Oerstcd (Vse podatke navajamo po Lund 1997, str 2.3-24). Na prelomu iz 19. v 20. stoletje, med leti 1893 in 1911, je v Kopenhagnu v devetnajstih knjigah izšel Salmonsens Konversationslexikon, ki je bil v celoti plod dela domačih znanstvenikov. Njegova temeljna naloga je bila svojim bralcem zagotoviti podobo sveta,"... kot je bila ta videti z danskega zornega kota...", pravi J. Lund, vendar pa je hkrati prinašal "... predvsem splošne informacije in njegov namen ni bil narod-nokonstitutivcn" (Prav tam, str. 26). Ta leksikon je bil izjemno uspe.šcn in jc doživel nekaj ponatisov in dopolnjenih izdaj, .seveda pa je bil na prelomu 20. in 21. stoletja že brezupno zastarel, zato so se v največji dan.ski založbi Gyldendal odločili, da pripravijo pov.sem nov, tokrat nacionalni leksikon, ki naj bi v dvajsetih knjigah iz-šel med leti 1994 in 2001. Kot je zapisal njen direktor J. Lund, po.skuša to delo "... pogledati na .svet z danskega zornega kota, zato je ob znanju, ki ga delimo z ljudmi v tujini, v njem tudi veliko gesel, ki so namenjena zgolj danskim bralcem' (Limd 1997, sir. 27); Se natančneje rečeno, v njem je približno pol gesel značilno n;icionalnih, pol pa splošnih, tako da bi lahko bila obi;ivljena v katerikoli splošni enciklopediji. Naj k temu dcnlamo še to, da so daaski leksikografi izjemno selektivni pri biografskih geslih, tako da živih Dancev in f^ank v enciklopediji praktično ni. pri mrtvih pa uporabljajo standarde, ki niso bistveno milejši od standardov, ki veljajo za tujce. Tak koncept naj bi omogočal večjo medn;irodno primerljivost njihovih speciRčno nacionalnih vsebin", hkrati pa sewda preprečuje, da bi se njihov leksikon spremenil v poceni .spomenik dan.ski politični ureditvi in njeni eliti. Seveda pa potegne tovrstna odprtost v s\'et za s;ilx) po\sem drugačne probleme, za katerimi se skrivajo tudi |X)membne razlike med poslanstvom danskega leksikona in Enciklopedije Slovenije. "D;ines ne ži\ imo več v dobi raz_s\ciljenstva, ampak v informacijski družbi", pnivi J. Lund. 'imamo dostop do ogromnega števila informacij...", .še dodaja, "... vendar nisem prepričan, da nas res v.se r;izs\etljujejo. Zato je postalo nujno, da znaš določene informacije ludi zavreči, če želiš po.st;iti pametnejši: če je bilo .še pred slo leti temeljno načelo (leksikogralskega dela, op. avtor) zbrati čim več informacij, je danes na.ša naloga, da .se oilločimo o priorite-t;ih. f^anes lahko deskamo po internetu. phivamo po novicah in .se zab;i\-;imo z dejstvi, ne da bi vse .skupaj kaj dosti razumeli. Grozi nam nevarnost, da sc spremenimo v globalnovaškc tepčke" (Lund 1997, str. 28). Ta problem .selekcije ustrezne vednosti je ]x> J. l.untlovem mnenju šc poselxîj zapleten pri manjših jezikovnih .skupno.stih, saj jc v njih nujno, tla hodita odprtost tlo tujega znanja in njcgov;i dostopnost v domačem jeziku z rokt) v roki: "Vse več znanstvenikov in univerzitetnikov obja\ lj;i s\oja tlela v tujini, oziroma pi.še o .svojem ()olju \'ednosti v angle.ščini. Seveda ni .samt) koristno, ampak je tudi odločilnega pomena, da država z ;mibicijami v raziskov;inju in izobražt^'aniu .sodeluje in otiigra svojo vlogo v tej izmenjavi znanja. Toda prav tako pomembno je. da znajo tkinski strokovnjaki komunicirali z najširšim občin.stvom v s\ojem lastnem jeziku ... Tu ne gre samo za to, da bi namesto lujih besctl našli bolj domače izraze, p;ič pa za to, tla bi našli izraze, s katerimi bi lahko opi.sali na novo pridobljeno znanje - v tlan.ščini" (Pr;iv tam. sir. .30). Poanta jc torej ludi tu podobna kot pri T. Dt)b.sonovi enciklopediji, s;ij po besetlah njegoveg;i glavnega uretinika iemeljn;i nalog;i tlanskeg;i n;icionalnega leksikona ni le opisovanje dan.skih posebnosti, ampak pomeni "danski pogled na .svet" tem kontekstu tudi prevajanje in integracijo metlnarotlnega znanja v thuiski jezik in s tem v dansko n:icionalno kulturo - ti.sia najtežja in obenem temeljna n;ilo-ga. s katero se .soočajo njegovi uredniki, p;i je torej odločanje o tem, kaj v leksikon vključili in kaj ne, in kako to, če u.streznega izrazja še ni, |Xjimenovati v dan.ščini. "Ni tivoma. tla se tlanščina srečuje z izjemnimi priti.ski. ko sc loteva tovrstnih nalog ...", še pravi J. Lund, in optimistično dodaja, da n;im "... kaže dobro, kot nam je kaz;i- '• ()l> icm ivljti seivild s/iriiiiiiili. ilii jv ziilitihti (ivlileiulal liiili zeihiiiit; ilaiislv/iti blonni/sbcsa kb-siboiiii. meillem bn r Sloiviiiji lorrsiiicfiti dela z/i s/ito.iiio nibti iitnuimo: zalo lalibo tlomiteraiiio. tla ilvl njeRoivaa Jniflamtra slej ko pivj prevzema liiiclklo/ietllja Sloivitlje. oziroma, tla Je Izjemna koUCina hiogni/sklli gesel v njej [m isleilka dejsua, tla f SlotmilJI nimamo ii/xiral>nega In ahirlranega hlognifikegii leksikona. lo tlobid ludi pred slo leli, ko je izšel Salinonsens Konversationslexikon" (Prav tam). Ce bi torej sku.šali lak pristop povsem .shematično prevesti v .slovenske razmere. I:)i z J. Lundom lahko rekli, da bi nam po danskih kriterijih kazalo dobro le, če bi se snovalcem l-nclklo|5e(.lije Slovenije zdelo vsaj tako nujno v slovenščini opisali pomembna znanstvena odkritja tega časa in v njej ustrezno |X)imenovati vse, kar gre .skupaj s tako pomembnimi novimi pojavi, kot je denimo Internet, ne pa zgolj iskati "... slovenske primesi v po.sameznih kemijskih sixjjinah". Ali, še krajše povetlano, razlika med Enciklopetlijo Slovenije ter T. Df»b.sonovt) enciklo-petlijo in danskim leksikonom je v tem, tla prva .svojo nacionaint) usmerjenost razume le kot opi.sovanje lastne nacionalne kulture, in jo "tuje znanje" zanima le, če je pri njegovem generiranju st)tleloval kak Slovenec, metllem ko tlrugi tlve lek-sikalni tleli ktn temeljiu> lastnost svoje nacionalne identitete razumeta vključevanje tujega v .svoj la.sten nacionalni koznms, oziroma lastnega v univerzalni kozmt)s; in če je pri tlrugih tlveh .svet kriterij tlt)ma, je v sltn'en.skem kf)zmosu zunanji svet za vrednotenje naše zgodovine razmeroma nepomemben, oziroma ga zanima le kot njegova zunanja meja. Nekaj elementov za zaključek Ce sku.šamo torej poti vsem, kar smo povedali doslej, potegnili črto. se ne moremo izt)gnltl sklepu, da je bila slovenska družba ob rojstvu Enciklopetlije Slovenije neprimerno lx}lj avtarkična kot ameriška t)b prelomu 18. In 19.stoletja, in kot je Danska ob prelomu 20.in 21..sioletja. Se več: če je bila Dob.st)nova enciklopetlija prav takt) kot prvi zvezki Enciklo(X'dije Slovenije napisana iz političntJ-seg-regativnih siali.šč, je ob tem ventlarle .slonela na predpostavki, tla jsomeni znan.siveni napretlek univerzalno vrednoto, s katero se lahko Itlentilicirajo vsi Američani - metllem ko v ktjnceptualni zasnovi Enciklopetlije Sltnenije nismo t)dkrili takih ali podobnih univerzalnih vrednot, ki bi jih ta knjižna zliirka .skozi slovenskt) enciklopedično obtlelavo skušala vzpostaviti kot tlel nacionalnega kt)z-mosa, saj smo pokazali, da .so bili vsi znanstveni pojmi ali odkritja, ki .se jih ni tlotaknila .slovenska roka, iz njenega geslovnika izločeni. Tako vretlnostno natl-določena enciklopedija z;iio tutli nI mogla igrati tiste vloge, ki jo ima na Danskem tamkajšnji nacionalni leksikon, namreč da v dan.ski nacionalni kozmos preteka in selekcionira univerzalna znanstvena t)dkriija, s čimer .seveda ne skrbi le za uni-verzalisiično izobraženost tamkajšnjega prebivalstva, ampak rešuje tudi številne terminološke probleme, s čimer posredno pris|>eva k temu, da sc tlanščina razvija kot sotlol5en jezik, v katerem je mogoče opisati vsa najpomembnejša sodobna znanstvena odkritja. Vse to sevetla pomeni, tla vsebinski koncejit Enciklt)petlije Slovenije v tem trenutku nI le zastarel, ampak tudi ni v sklatlu s .sedanjimi kulturnimi in |>olitični-mi :imbicijami slovenske drž;ive: če mi je za konec dovoljena malce o.sebna sotiba, bi v tem trenutku vsaj lolikt) kot vedno.si o tem, kaj nas loči od drugih, v Sloveniji potrelx>vali leksikografskl pogt)n, ki bi, potlobno kot opisani danski zgled, skrbel za to, da l)i v slovenščini lahko poimenovali in opisali vso eksplozijo znanstvenih odkritij, ki snio je deležni ob prelomu tisočletja. Ali, če poanto obrnem, ni dvoma, da je Enciklopedija Slo\enije odigrala pomembno zgodovinsko \ logo, saj ni le v eni knjižni zbirki zbrala vetlnosti o .Slovencih, ki je bila prej razpršena ali je sploh ni bilo, s čimer je pomembno prispevala k na.šemu samozavedanju, posredno pa tudi k nastanku sloven.ske države: a če je bil opisan model še produkti\cn v jugoslovan.skem okvirju, bi zdaj potrelx)v~ali enciklopedijo, ki bi nam pomagala ne .samo razumeti .samega sebe v novih, demokratičnih pogojih bivanja, ampak bi nam tudi |X)magala preživeti v Evrop.ski uniji, oziroma v tistem, čemur v političnem žargonu ponavadi pravimo globalni kapitalizem. Sam verjamem, da pomenijo do.slej izdani zvezki Enciklopedije . Compiled hy the l-ditors ol tiic Danish Nation;il l-ntvclopedia. Tiie Koval Danish .MinLsiry of I'oreign AITairs, Kopenhagen. De.ssauer. J. I'. 199i. liook Piiblishiiig: Hie Basic Iiuroduttion. Ojniinuum. New Vork. Dictionary of Printing and Publishing (second edition;. 1997. IVter Collin I'uhlisliing, Tedtlinglon. l-nciklopcdijska i/.tlanja Icksikografskog /uvoda I'NRj (prospekt), 1950. Zagreh. l-nciklo|x-dija Slovenije II. 1997. Ziilo^.ha .Mladinska knjiga. I.juhljan:!. i:nciklo|K'dija Slovenije - Projekt. 1975. Zaki/.ha .Mladinska knjiga. laicyclopaedia Hriiannica. Micn)pcdia, /.\e/ek 4. 1993. Chicago. lincyclopaedia liriuinnica. .Macro|K'dia, zvezek 1«. 1993-Cliicag(j. l-eather.J. 199). The Information Society, I.ibr.iry As.sociation Puhllshing, I.ondon. Halvorson Morse. L 1993. Inditing Reference H