POSTNI QLASNIK
Stanovsko in strokovno slasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. In 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika* v Ljubljani. Reklamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo.
Letnik V.	V Ljubljani, dne 15. oktobra 1925.	20. številka
J. Čampa:
Poštni kongres.
(Nadallj evanje in konec.)
DržaVa vsled te neizplačane razlike trpi več škode, nego znaša celokupna svota teh razlik, neglede na to, koliko trpi vsled tega služba in kako kvarno vpliva to na državne posle in naposled na moralo drž. nameščencev. Borba drž. nameščencev zai njihov obstoj je bila vedno usmerjena v korist države in ni nikdar stopila raz kulturni nivo, ki ie drž. uslužbencem prepotreben za njihovo delo in njihov boj. Da ni bilo tega moralnega kulta pri drž. nam., bi bila utrpela država nepregledno škodo, dasi se zavedajo, da bi se v pomanjkanju teh svojstev ne moglo nikdar zgoditi to, kar se je zgodilo v naši državi, da je namreč država tako postopala proti svojim nameščencem in jih tako nagradila za njihove naloge, — tista država, ki jo sme vsakdo drugi neusmiljeno izkoriščati in jo dovesti v tak položaj, da svojim, z ljubeznijo ji udanim drž. nameščencem ne more izplačati krvavo zaslužene plače. Organizacije drž. nameščencev apelirajo na vse merodajne faktorje, da napravijo temu zlu konec in posvete vso pažnjo resnemu vprašanju, kako omiliti položaj drž. nameščencev. V prvi vrsti pa je treba takoj izplačati razliko m začeti zidati stanovanja v glavnih centrih države za vse drž. nameščence. To je edino sredstvo za ozdravljenje korupcije in povzdigo morale. — Kongres prosi gosp. ministra, da stori pri kraljevi vladi potrebne korake glede izplačila razlik in pa da se stavi v budžet primerna svota za zidanje uradnih zgradb in ptt. šol.
10.	Zidanje zgradb za Ptt. oblasti in za stanovanja ptt. uslužbencev.
Predsed. T. Jovanovič poroča, da so posamezna ministrstva skrbela tudi za to, da so spravila v budžet določene svote za zida-nje stanovanj svojim uslužbencem, samo poštno ministrstvo se za to vprašanje ni nič brigalo Saj se ni pobrigalo niti za zidanje prepotrebnih poslopij, kamor bi namestilo svoje urade; prestolica države še danes nima dostojne in primerne zgradbe za svojo glavno in kolodvorsko pošto. Kongres energično zahteva od ministrstva, da se začne resno baviti tudi s tem problemom.
S to točko dnevnega reda zaključi predsednik prvi dan kongresa in sporoča, da se bo o ostalih točkah razpravljalo naslednji dan, nakar povabi delegate in člane, da se udeleže zvečer banketa, ki ga je priredil Savez v svojem domu na čast delegatom in go-stom.
Banket, ki so se ga udeležile odlične osebe ptt minist, in okrog 150 delegatov in članov, je potekal in se završil v najlepšem razpoloženju.	__________
Drugi dan ob 10. uri otvori predsednik kongres in predlaga, da se izvoli odbor, ki naj zbere in prouči material za resolucijo. Prosi, naj se zberejo v posebni sobi pred-
stavniki oblastnih organizacij in sestavijo Iz predloženega materiala resolucijo.
11.	Izprememba pravilnika o polaganju j izpitov ptt. uslužbencev.
Preds. T. Jovanovič poroča, da ima organizacija največje težkoče radi pripravniških izpitov; zlasti so s pravilnikom prizadeti uslužbenci iz oddaljenih krajev, ki morajo polagati izpite v Beogradu. Material, ki ga predpisuje pravilnik, je ogromen in ga ni mogoče (obvladati. Razen tega je neporaben za manipulativno stroko. Ta pravilnik je morda produkt pesniškega navdahnjenja, toda vsak pripravnik, ki bi prestal rigorozen izpit tako in iz vsega materiala, ki ga predpisuje pravilnik, bi zaslužil deset doktorskih diplom. Izgleda, kakor da je rodila ta pravilnik želja po osveti, da bi s sekiro posekali v korenu to, kar je priborila organizacija osobju z novim zakonom in uredbo o razvrščanju po zakonu. Kongres i zahteva, da se ta pravilnik izpremeni in da se oproste izpita vsi oni, ki ga že imajo ali pa vsaj oni, ki imajo dobro kvalifikacijo. Vsi ti pripravniki naj pridejo v 4. položaj.
Tov. Jakše: Ne gre za to, da imajo sedanji pripravniki po 5 do 7 ali še več let službe, nego za io, k-ci u pnpiavuuu ze imajo
izpite. Taki izpiti naj bi veljali za stroke, kjer pri vstopu v drž. službo sploh ni treba polagati nikakih izpitov. Predlaga, da se oproste izpita vsi oni pripravniki, ki so napravili predpisane šole ali tečaje in položili po zaključku istih izpite in ki so se nahajali 1. septembra 1923 v poštni službi.
Tov. Serbedžija pojasnjuje, da je govoril z odločilnimi faktorji! glede teh izpitov; ti so mu zatrjevali, da imajo ti izpiti tendenco, zadostiti zgolj formalno zakonu in s tem podčrtati karakter poštne stroke. To niso strokovni izpiti v dobesednem smislu, marveč hočejo le kvalificirati stroko za II. kategorijo.
Tov. Gruden predlaga, naj bi se tudi za izpite pripravnikov ostalih kategorij, zlasti nižjih vpeljali kurzi na sedežih direkcij.
12.	Referat o ustanovitvi odseka za strokovno nastavo in otvoritvi poštnih šol na se-
dežih direkcij.
Preds. Jovanovič: Ze pn 11. točki dnevnega reda, ko so govorili o pravilniku za polaganje strokovnih izpitov, so^ ugotovili, da je ta pravilnik slab in kako kaže vse znake, da s» Ka sestavljali ljudje, ki o stroki in njenih potrebah nimajo nikakega pojma. Ta pravilnik našteva predmete, iz katerih naj dela pripravnik izpite. Med njimi so taki predmeti, o katerih je očividno, da o njih oni, ki so delali pravilnik, nimajo pravega pojma. Predpisujejo med drugim izpit iz držav, ustave, iz kazenskega prava itd. Ustava pa je obširno zakonsko delo, ki zahteva za pravilno tolina-čenje mnogo juridičnega zaanjai Mnogo Je juristov odličnega imena, ki jo tolmačijo napačno, — neglede na to, da si v tolmačenju poedinih členov ustave niso med seboj edini niti juristje državno-upravae vede. In če si v tolmačenju ustavnih določb niso na jasnem niti ljudje, ki so se za to specializirali leta in
leta in ki imajo fakultetne študije, naj na ta vprašanja odgovarja sedaj nezmotljivo ptt. pripravnik II. kateg.? In po čemu? Ali zavisi od tega manipulativna služba naše stroke? In kazenski zakonik, — kaj naj počne a tem manipulativni uradnik ptt. stroke? To so izpiti za sodnike.
Iz tega je jasno, da manjka naši upravi komisije, ki se bo bavila o učnem materialu za naše šole in izpite, kakor zahteva to značaj poštne službe za poedine kategorije. Seveda mora kakor vsaik državljan — morda nekoliko več — znati tudi ptt. nameščenec ustavo v glavnih konturah, morda tudi nekaj kazenskega zakonika, toda koliko in katere določbe, to mora biti v pravilniku natančno določeno. Zato pa morajo biti v komisiji, ki se bo bavila s tem, ljudje, ki imajo dovolj inteligence, prakse in pregleda o potrebah ptt. stroke.
Zatem govori o poštnih šolah. Beogradska pošt. šola, ki stane državo letno milijon dinarjev, ne bo dala naraščaja za manipulativno službo, tisto pičlo število absolventov bo absorbirala administrativ na služba v mini-
äSRSMÄÄ ÄÄ»
ne šole na sedežih direkcij. — Pritožuje se, da administracijska služba v ministrstvu in pri direkcijah porabi preveč osobja na škodo manipulativne službe. Tega je kriv birokratizem, ki so se ga navzele po vojni naše oblasti. V državi imamo preveč direkcij, nekatere od njih imajo zelo majhen teritorialni delokrog, a šablona birokratskega aparata zaposluje ravno toliko ljudi, kakor največja direkcija. To je luksus za naše razmere, zlasti če se pomisli, da je imela vsa predvojna Srbija eno samo direkcijo, ki je bila istočasno tudi ministrstvo. Bodoča naloga organizacije bo, da se upravni sistem naše stroke poenostavi, — to delo bodo dovršili strokovnjaki-poštarji — ii da se s tem razbremeni državna blagajna na nepotrebnih izdatkih.
13.	Zahteva, da se člen 100 zak. o drž. nameščencih ne uporablja za ptt. uslužbence.
Pri tej točki se je vnela precej živahna debata, videlo pa sc je, da prevladuje v tem pogledu pri posameznih delegatih in udeležencih kongresa osebia nota.
Ljubljanska, zagrebška in splitska org. so že na predkonferenci v Zagrebu sklenile, da se bodo z ozirom na izkušnje in v interesu dobrega slovesa uprave in celokupnega ptt. osobja, ki se bori proti korupciji, izrekle za to, da čl. 100 zak. o drž. nam. ostane in da se ta točka ukine z dnevnega reda.
To stališče je tudi na kongresu prodrlo.
14,	Predlogi in vprašanja.
Tov. MaksUmovič predlaga, da naj bi se vršili kongresi Saveza tudi v drugih centrih države po vzgledu ostalih organizacij, in sicer naj bi se vršil prihodnji kongres v Skoplju. Po daljši debati je bil ta predlog sprejet.
Tov. Jakše se pritožuje zaradi napredovanja v položaje ptt. osobja v ljubljanski
direkciji, kjer napredujejo maturantje takoj, ko dosežejo v urad. zakonu določeni) minimalno število let, dočim ostalo osobje z mnogimi leti službe ne napreduje. To se ne dogaja nikjer drugje v državi, nego samo v ljubljanski direkciji. Ljubljanska oblast ia organizacija odtočno protestira proti tej praksi, kajti to je izigravanje urad. zakona, po katerem je manipulativno ptt. osobje izenačeno in ki ne pozna več maturantov in nematurantov, nego samo Pb. uradnike H. kategorije.
Preds. Jovanovič odobrava ta upravičeni protest in pravi, da je v ljubljanski direkciji mogoča taka nepravična praksa najbrže zaradi tega, ker imajo pri tej direkciji važna mesta in referate večinoma maturantje, ki imajo zato vpliv na vse posle v direkciji ter predlagajo ministrstvu v napredovanje samo svoje tovariše-maturante. To je treba javiti gosp. ministru in opozoriti vse merodajne faktorje.
Tov. Nikolič kritikuje obleko, ki jo dobivajo nižji poštni uslužbenci. Obleke so slabo izdelane in so jih morale nekatere pošte vrniti, ker jih uslužbenci niso mogli obleči. Zahteva, da se komisija, ki je tako obleko sprejela, pozove na odgovor, kajti take obleke niso dostojne za drž. nameščence.
Tov. Savič interpelira predsednika, zakaj Savez ne izdaja svojega glasila.
Predsed. .Tova r o v i č pojasnjuje, da je Savez nekaj časa izdajal list, vendar pa je moral z izdajanjem prenehati zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in gradiva. List Saveza mora biti na višini, drugače ne more reprezentirati take organizacije, kot je organizacija ptt. tosobja. Or mnogo razmišlja o tem, toda dokler Savez ne bo imel lastne tiskarne in fonda, iz katerega bi bili nagrajevani dobri sotrudniki, to vprašanje ne bo povoljno rešeno.
Tov. Gräber (Zagreb) zahteva, da naj
U1	01	w »«c*. ^ *-I -1 ~ ~ ka. - • i ü j - i - Vaj.
ščence izdelovala po meri pri direkcijah.
Tov. Martinšek (Ljubljana) govori o vpokojenih nižjih nameščencih, ki imajo tako škandalozno pokojnino, da z njo ne morejo živeti. — Protestira, da se osobje premešča iz političnih razlogov. — Nadalje govori o službeni obleki in o dopustih, o nočnini in stanarini.
Tov. Labovič (Maribor) govori o dopustih, pritožuje se, da njegov upravnik ni pustil oditi izbranega delegata v Beograd na kongres. Nato popisuje razne nepravilnosti nekega kontrolnega organa napram nižjim pošt. nameščencem pri pošti Maribor 1.
Tov. Dular (Ljubljana) zehteva, da se izplačujejo sezijske doklade stalnemu o sob ju pošt v kopališčih. Dalje naj Savez skrbi, da stopi čimpreje v veljavo pravilnik, ki bo uredil neznosno stanje poslovačev.
S Jem je bila lista govornikov izčrpana in po 10 minutnem odmoru prečita predsednik naslednjo resolucijo:
Savez ptt. uslužbencev SHS je sestavil na svojem sedmem kongresu, ki se je vršil 12. in 13. julija t. 1. na podlagi referatov uprave Saveza in oblastnih organizacij ter vsestranske diskusije članstva o vseh vprašanjih ptt. stroke, sledečo resolucijo:
1.	Gospod minister pošte in telegrafa se naproša, da čimpreje predloži specialni zakon za poštno-telegrafsko-telefonsko strokio, katerega potrebo narekuje bitni interes države, stroke in njenih funkcionarjev.
2.	V ministrstvu pošte in telegrafa naj se ustanovi poseben odsek za strokovno nastavo.
3.	Otvorijo naj se na sedežih direkcij ptt. šole, ker stroki občutno primanjkuje strokovnega osiobja, vsled česar se nahaja v resni krizi, v Beogradu pa naj se za višjo strokov-
no izobrazbo osnuje višja ptt. šola po vzrocu ptt. šole v Parizu.
4.	Za stalne poštno-teleg. šole naj se zgrade internati.
5.	Naj se čimpreje začno zidati zgradbe za ptt. oblastva v interesu službe in zdravja1 ptt. uslužbencev; zidajo naj se tudi stanovanja za ptt. uslužbence, kakor so se pobrigala v tem oziru za svoje uslužbence ministrstvo prometa, ministrstvo financ in ministrstvo za gozdove in rudnike.
6.	Iz ptt. stroke naj se odslove dnevni-čarji in naj se na njihova mesta reaktivirajo upokojeni in brez krivde odpuščeni ptt. uslužbenci, ki imajo za to zakonske pogoje.
7.	Pravilnik o polaganju strokovnih izpitov naj se izpremeni toliko, da se zahteva od kandidata, da se dopolni splošno znanje in pojmi, ki jih je dobil v šoli, s pridobljenim praktičnim znanjem, kakršno je potrebno za službo.
8.	Vsem ptt. uslužbencem naj se priznajo za penzijo službena leta od dovršenega 18. in ne samo od 21. leta starosti, ker so v tem pogledu že ustvarjeni precendenčni slučaji.
9.	Neerarne pošte naj se čimprej podržavijo.
10.	Za napredovanje v položaje naj se določi maksimalni rok.
11.	V uredbi o drag. dokladah naj se pomaknejo kraji Zagreb, Skoplje, Ljubljana, Sarajevo, Novi Sad, Maribor, Osijek in Subotica v prvi razred in naj se poveča stanarina vsem ptt. uslužbencem v skladu s stanovanjskim zakomom.
12.	Za vse manipulativne uslužbence naj se predpiše in nabavi uniforma, kadar so v službi.
13.	Kondukterjem, ki potujejo samostojno v ambul. poštah, naj se izplačujejo iste dnevnice kakor uradnikom.
14.	Vsem ptt. uslužbencem naj se takoj
laxslllvt«. »4M. Jk/lw*.55w *->1 -y	y ©iv* ucvlioilU.
15.	Poročene drž. nameščenke naj dobivajo polno osebna drag. doklado.
16.	Naj se skliče anketa, da ugotovi, po čigavi krivdi je bila nabavljena slaba obleka za unifiormirane' ptt. uslužbence, in čigava je krivda, da je bil nabavljen slab material.
17.	Vsi pripravniki, ki so bili pred 1. septembrom 1923 v službi ali so služili kadrsko voj. Službo1, a imajo pošt.-tel. šolo ali položeni strokovni izpit ali maturo, naj se za prehod oproste izpita za prestop v pomožno skupino.
18.	Tantieme, ki so bile ukinjene vsem uslužbencem pri telegrafu in telefonu, naj se začno zopet izplačevati.
19.	Naj se izenači nagrada za nočno službo pri pošti in telegrafu.
20.	Vpokojencem naj se ob vpokojitvi takoj urede pokojnine in ne tako, kot sedaj šele po več mesecih.
21.	Prejemki tentraktualnih uslužbencev pri neerarnih poštah naj se čimpreje urede.
22.	Za preko 8 urno službovanje na dan naj se odredi in izplačuje posebna nagrada celokupnemu osobju tako, kot se to vrši pri Poštni hranilnici.
23.	Člen 101 urad. zakona naj se striktno izvaja.
24.	Vpokojenim selskim pismonošem naj se izplačuje drag. doklada kakor ostalim vpokojencem.
25.	Pomožni kondukterji in nadziratelji t. t. mrež, ki so se posebno odlikovali in položili strokovni izpit, naj se prevedejo v III. kateg. uradnikov.
26.	Vsi ukazni t. t. mehaničarji s položenim strokovnim izpitom, ki so se nahajali v službi 1. septembra 1923 in ki so uvrščeni v III. kateg., naj se prevedejo v II. kateg., kakor njihovi tovariši, ki so že v II. kategoriji.
27.	Služiteljem naj se da možnost, da se prevedejo v kategorijo zvaničnikov, ako so se posebno odlikovali in ako polože strokovni izpit.
28.	Vsi vpokojenci, ki se vrnejo zopet v službo, naj se uvrste po zakonu s položajem, ki so ga imeli na dan vpokojitve.
29.	Člen 100 urad. zakona naj se ne izvaja za Ptt. osobje.
Resolucija je bila soglasno sprejeta, nakar zaključi predsednik kongres.
Važne rešitve Centralne komisije za izvršitev in tolmačenje uradniškega zakona.
(Konec.)
22.	Na pitanje Minfetarsitva (Pošta i Telegrafa Br. 52,810, da H čl. 106. Zakona o činovnicima treba primeniti i na osnovnu platu i stanarinu. Komisija je utvrdila ovo (mišljenje: i ako se osnovna plata i stanarina, kao dolovi službeničke plate, jednako kao i položajna plata imaju smatrati elementima za napredovanje, pa bi načelno i na njih trebalo primeniti odredbu čl. 106. Zakona o činovnicima, ipak to ne može da bude s obzirom na prirodu napredovanja preko stepena osnovne plate i stanarine, koje se vrši u tačno odredjenim delovima vremena. Kad zakon kaže, da službenik svake treće godine napredjuje preko stepena osnovne plate ili svake šeste odnosno petnaeste godine preko stepena stanarine, onda to ne može biti ni za jedan dan ranije ni za jddan dan dotnije, jer to onda već ne bi bilo tri, odnosno šest ili petnaest godina. To napredovanje ima da se izvrši tačno prema navrša-nju dotičnog roka, u isti dan, a računsko-tehnička isplata se vrši svakog 1. januara i 4. jula, što je takodje dokaz, da se čl. 106. ne može primeniti.
23.	Na pitanje Ministarstva Narodnog Zdravlja, Br. 33.985, da lr se stranim podanicima, koji su primljeni u naše podanstvo, pa i u državnu službu, ima računati za službu i vreme, koje su
pro-voli 'vt otrnnoj dr£nvnoj služi»!. Komisija je
mišljenja, da računanje ovih godina provedenih u stranoj državnoj službi, nije moguće, jer to računanje nije osnovano ni na kojem zakonskom propisu.
24.	Na pitanje Ministarstva Gradjevine Br. 28.827, da li se penzionisani službenici mogu primati u državnu službu prema propisima čl. 130. Zakona o činovnicima, i ako mogu, imaju li tada pravo na platu dnevničara i na svoju penziju, Komisija je dala ovo mišljenje: Penzionar, koji je penzionisan za to, što je postao nesposoban za službu prema tački 1., 2. ili 3. čl. 133. Zakona o čin., ne može biti kontraktualni službenik, pošto se kontraktualni službenik postavlja na funkcije, koje vrše činovnici, a po načelu sadržanom u čl. 142. Zakona o činovnicima službenik, koji je pen-izonisan za to, što je postao nesposoban za službu, ima da se vrati na poziv države opet u služ-bUj kad taj razlog prestane, ako već nije navršio 65 godina života, pa ne bi nikako odgovaralo tome načelu, kad bi se penzionisani službenik mesto toga uzeo za kontraktualnog službenika. Što se pak tiče uzimanja penzionara za dnevničare, Komisija je mišljenja, da to može biti samo u tom slučaju, ako se penzionar ne uzme za dnevničara na rad u struci, u kojoj je- bio aktivan činovnik, u struci, za koju se traže iste duševne i telesne sposobnosti. S obzirom na istaknuti princip, Komisija smatra, da dnevničar ne može biti ni onaj penzionar, koji je navršio 65 godina života, jer je to granica starosti, za koju Zakon smatra, da ni jedan službenik osim izvesnih izuzetaka — ne može sa uspehom da radi državne poslove. •
25.	Na pitanje Ministarstva Vojske i Mornarice, Br. 31.223, kako ima da se postupi sa državnim službenicima gradjanskog reda, koji su se zatekli u službi, kad je Zakon o činovnicima i ostalim državnim službencima gradj. reda stupio u život, a dotle kao neukazni nisu položili zakletvu, propisanu u čl. 88. Zakona o činovnicima, Komisija je utvrdila ovo mišljenje: Član 88. Zakona ima u vidu regulisanjc polaganja službene zakletve državnih službenika, kad stupaju na dužnost, ali kako se zakletva načelno propisuje kao
uslov za službu, jasno je, da je u cilju izvršenje Čl. 88. Zak. o činovnicima moraju položiti i svi oni, koji na dan stupanja Zakona u život nisu bili državni činovnici u smislu Zakona, pa je još nisu položili, a koji su kao državni službenici gradj. reda prevedeni na novi Zakon.
26.	Na pitanje Ministarstva Poljoprivrede i Voda, Br. 35.114, da li doznaka automatskih pe-riodskih povišica osnovne plate izvesnim nižim službenicima spada u nadležnost područnih organa ili samoga Ministra, Komisija daje ovo mišije-nje: Zakon o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda nema nikakve naročite odredbe o tome, ko donosi odluku o od-redjivaUjiu iperiodskih stepeni osnovne plate, ali kao se te povišice i ako su automatske, daju ipak uz izvesne uslovc, prcdvidjenc u zakonu, potrebno je, da tu odluku donosi onaj organ, na čijem se rešenju može da osniva administrativni spor. Administrativni1 spor se osniva na izvršnoj odluci organa, koji predstavlja najvišu administrativnu instanciju za dotični slučaj. Načelno, u pogledu regulisanja ličnih odnosa državnih službenika, taj je organ Ministar, pa se mora primiti u nedostatku Odredbe, koja bi to drukčije regulisala, da je resorni Ministar taj organ i za odredjivanje periodskih stepeni osnovne plate. Ministar može to svoje pravo, kao i u drugim slučajevima, pre-ncti i na svoje područne organe.
27.	Na pitanje Ministarstva Poljoprivrede i Voda, Br. 3605, da li prema odredbi čl. 45. Zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjanskog reda, pripada preselenje na državni trošak nekom činovniku, koji je navršio 65 godina života i 28 godina službe, Komisija je dala ovo svoje mišljenje: Po čl. 45. Zakona o činovnicima pripadaju poputnine i dnevnice onome službeniku, koji bude penzionisan po navršetku punih godina službe, pa kako je činovnik, o kome je ovde reč, penzionisan iz razloga, što je navršio 65 godina života, a pune godine službe nije navršio, jer ih u tom času ima tek oko 28, ne pripada mu pravo, da se za službeno putovanje smatra njegova seoba iz mesta penzionisanja u mesto naseljenja.
Organizatorižno gibanje.
ZAPISNIK
seje širšega odbora Zveze od 8. oktobra 1925.
DNEVNI RED:
1. Dopisi. 2. Nadomestne volitve v ožji odbor Zveze. 3. Razgovor o event. potovanju v Beograd. 4. Poročiilb 'blagajnika. 5. Predlogi in vprašanja.
Predsednik otvarja sejo in naglaša zadovoljstvo, da smo vendar enkrat sklepčni, saj je to šele druga sklepčna seja, odkar predseduje on Zvezi. Zeli, da bi ne bila nobena več nesklepčna, zlasti sedaj v jesenskem in potem v zimskem času, kajti Zveza brez sej ne more delati.
Pravih dopisov za to sejo ni, pač pa je pisal predsednik zagrebške organizacije, da potuje 18. oktobra t. 1. v Beograd in da naj bi potoval z njim tudi predsednik ljubljanske oblastne organizacije, o čemur bo razgovor pri 3. točki dnevnega reda. Vsekakor bi bilo dobro, če bi šel kdo v Beograd zaradi .informacij in intervencij. Prihajajo vesti, da se pripravlja nova pragmatika. 'Prometno ministrstvo je izdelalo in obelodanilo celo že načrt novega zakona za železničarje, ki je slabši od dosedanjega. Ta načrt predvideva razvrstitev železničarjev strogo po šolski izobrazbi. Treba je poizvedeti, če obstoja taka namera tudi v poštnem ministrstvu, kar bi bilo za ogromno večino poštnega osobja hud udarec. — Nadalje je treba intervenirati pri ministrstvu zaradi naših starih trn najbolj perečih vprašanj: pripravniški izpiti, pravilnik o poslovačih, otvoritev poštnih šol na sedežih direkcij, napredovanja itd. Končno je treba poizvedeti tudi, kaj je s Savezom, ker organizacija ne dobi od njega nikake vesti in odgovora. Ce se bo Savez tudi za naprej tako malo brigal za oblastne organizacije in ne bo navezal z njimi tesnejših stikov, bo pač morala izvajati Zveza na-pram sedanjemu predsedstvu Saveza konsekvence. V Savezu vlada čimdalje večje mrtvilo, vsled česar trpi celokupno članstvo ogromno škodo. —
Predsednik izjavlja, da ne potuje rad v Beograd, in ker se tičejo intervencije izvečlinoma le članstva nekaterih društev, naj bi poslala v Beograd svoje zastopnike društva, ki se čutijo prizadeta.
Nato poroča, da je ponovno interveniral pri direkciji radi napredovanja osobja, zlasti ker se je predlog za napredovanje uradnikov iz 3. v 2. in iz 4. v 3. skupino predolgo zavlačeval. — Tudi glede napredovanja nižjih pošt. uslužbencev je interveniral. Obljubljeno mu je, da se to imenovanje izvrši sigurno za 1. november t. 1.
Odbor je vzel poročilo predsednika v vednost, nakar je prešel na drugo točko dnevnega reda.
2. Na mesto bivšega delegata tov. Klavore, ki je kot član razpuščenega Društva pošt. rač. uradnikov prenehal biti član ožjega odbora Zveze, je bil izvoljen tov. Maš, delegat Društva poštnih upravnikov.
„	3. Glede na uvodno poročilo predsednika je
tov. Jereb mnenja, da trenotno ni nikake potrebe za potovanje zvezinega delegata v Beograd, češ da so glasovi glede nove pragmatike samo prazne govorice, intervencije glede ostalih naših teženj pa so nepotrebne, ker se sedaj itak ne bo nič doseglo. Nasproti temu mnenju poudarja tajnik Čampa absolutno in nujno potrebo, da potuje delegat Zveze v Beograd, ker ni bil še nikoli tako primeren čas, da se realizirajo naše zahteve, kakor je sedanji spričo novih razmer v ministrstvu. Najmanj, kar more in sme članstvo zahtevati od svoje organizacije, je to, da ne opusti nobene pri-ilike im ne zamudi nobenega ugodnega treootka. Vsekakor je čudno, če kdo trdi, da bi se baš sedaj ne dalo nič doseči. In zakaj ravno sedaj ne? Ker je potovanje v Beograd z ozirom na različne težnje in potrebe v interesu celokupnega članstva Zveze, predlaga, da naj potuje v Beograd predsednik Zveze tov. Jakše. Ta predlog je sprejel odbor brez nadaljne debate.
4.	Blagajnik Martinšek poroča, da je bilo glasom prečitane nabiralne pole nabranih za tov. Ladiho iz Vel. Lašč, kateremu je bila amputirana noga, 845.75 Din; ta znesek je Zveza nakazala prizadetemu tovarišu. — Nadalje poroča, da so vsa v Zvezi včlanjena društva poravnala točno svojo članarino, eno društvo celo do konca leta. Že vse leto pa ni plačalo članskega prispevka Društvo pošt. upravnikov, dasiravno je to Zveza že urgirala pri omenjenem1 društvu. Prosi, da Zveza nekaj ukrene v tem pogledu, ker se ne more trpeti, da se kršijo zvezina pravila. Trenotno znaša celokupno denarno stanje Zveze 6.996 Din. Predlaga, da se iz tega zneska plača potovanje delegata v Beograd, ostanek, odnosno vloga v Jugoslovanskem kreditnem) zavodu naj se dvigne in naloži vse denarno premoženje v Hranilnem in posojilnem konzorciju drž. nameščencev v Ljubljani, ki podpira s krediti trenotno okrog 150 poštnih uslužbencev. Ker je to naš zavod, ki istočasno obrestuje vloge ugodnejše, nego drugi zavodi, naj bo naš princip: drž. nameščenci in naše organizacije naj podpirajo s svojimi prihranki izključno svoj zavod, namesto da jih nalagamo pri kapitalističnih denarnih zavodih im bankah, ki drž. nameščencem v sili nikoli niso hotele priskočiti na pomoč. Apelira tudi na druga društva pošt. nameščencev, naj se drže tega principa. Predlog je bil soglasno sprejet.
Odbor sklene, da se Društvo poštnih upravnikov še enkrat z vsem' poudarkom opozori glede plačila zaostale članarine, in ako ne bo odziva, naj Zveza izvaja napram omenjenemu društvu konsekvence v* smislu svojih pravili.
5.	Tov. Mairtinšek predlaga, da Zveza inter-venlra 'pri direkciji glede izplačevanja razlik onim pošt. uslužbencem, ki so jim priznana vojaška leta. Pri direkciji leži že vse polno teli rešenj, nekateri sc dobili celo že dekrete, toda razlika pa se prizadetim ne izplačuje, ker primanjkuje baje pr» likvidaturi osobja. Nikakor ne gre, da bi se s takimi razlogi zavlačevalo izplačevanje razlik, na katere vsi komaj čakajo.
Tov. Dvoržak se pritožuje, da je ministrstvo nekaterim začasnim služiteljem priznalo vojaška leta, drugim pa ne.
Tov. Gruden prosi, naj Zveza intervenira pri direkciji, da dobi glavna pošta v Ljubljani prometu potrebno dvigalo za prenašanje vreč iz dvorišča v špedicijo, za kar prosijo nižji pošt. uslužbenci že leta. Osobje se muči s prenašanjem številnih in težkih vreč po stopnicah, čemur hi direkcija lahko odpomogla z majhnimi stroški. Istotako maj bi začela direkcija misliti na nabavo avtomobilov za obhode po mestu in praznenje nabiralnikov, kar je uvedeno že v vseh večjih mestih.
iPredsednik vpraša delegate Osred. društva nižjih pošt. uslužbncev, kako bi želeli, da se po-
stopa pni njihovem napredovanju in po kakšnem principu naj bi napredovali nižji pošt. uslužbenci. Po kratki debati so se izrekli delegati za to, da maj Zveza posreduje v tem smislu, da bodo nižji pošt. uslužbenci napredovali brez izjeme in izključno le po službenih letih.
Končno pooblasti odbor blagajnika, da nabavi za Zvezo eno aktovko.
S tem je bil dnevni red izčrpan, na kar zaključi predsednik sejo ob 22. uri, s pristavkom, da bo prihodnja seja sklicana rednim, pismenim potom, ko se vrne predsednik iz Beograda, ako ne bo njegovo poročilo zahtevalo sklicanje sestanka za vise članstvo Zveze.
To in ono.
Himen. Poročil se je tov. Viktor T r e v e n, upravnik pošte Bled l s tovarišico Franjo Škerlov n 1 k o v o, pt. pripravnico H. kat. na Ljubljani 1. Zavednima tovarišema in naročnikoma našega lista prisrčno čestitamo in jima želimo vso srečo.
Predsednik Zveze tov. Jakše se odpelje po sklepu širšega odbora 18. t. m. v Beograd, da se informira za ugodno rešitev najbolj perečih vprašanj. Straši nova pragmatika, že mesece čakamo na rešitev odpravniškega in pripravniškega vprašanja, dosti je še drugih važnih točk, naša centralna organizacija Savez pa ne da nobenega glasu od sebe. Zato je potovanje predstavnika ptt. osobja v Sloveniji nujno potrebno. Potrebno bi bilo že prej iti v Beograd, toda popolno politično mrtvilo (odsotnost Nj. Vel., potovanja ministrov, nezasedanje skupščine itd.) ni bilo primerno za intervencije. Zato smo počakali doslej, ko so se vrnili ministri in ko je začela zborovati skupščina. Naš predsednik potuje istočasno s predsedm-kom zagrebške organizacije tov. Laličem. O uspeli u potovanja bomo poročali v prihodnji številki »Poštnega glasnika.«
Osnutek novo železničarsko pragmatike, ki
smo ga omenili že v zadnji številki, smo med tem dobili in se prepričali, da bi bil za večino železničarjev ta zakon še dosti slabši, kakor je sedanji. Ima polno reakcionarnih odredb in pozna se mu, da so ga sestavljali višji ministrski uradniki I. kategorije. Ker se baje pripravlja tudi za druge stroke nova pragmatika in ker bi utegnile biti glavne določbe uradniškega zaokna v vseh strokah enake ali vsaj slične, omenimo tu-nekaj določb iz načrta novega zakona za prometno 050)516.
, Vsi železniški uslužbenci se dele v uradnike, zvaničnike im služitelje. Uradniki se zopet dele v dve kategoriji (doslej tri), in sicer T. kategorija za uradnike s popolno fakultetsko izobrazbo, H. kategorija pa za uradnike s popolno srednješolsko izobrazbo in maturo. Zvaničniki so razdeljeni na t r i kategorije, in sicer se zahteva za zvaničnika I. in II. kategorije 4 razrede srednje šole, za zvaničnika IH. kategorije pa 2 razreda srednje šole. Končno sta dve kategoriji služiteljev, za katere se zahtevajo 4 razredi osnovne šole. Za prehodno dobo ostanejo tisti uslužbenci, ki so bili že 6 let pred 28. X. 1923 (dan, ko je stopila v veljavo sedanja železničarska pragmatika) v državni službi, na položajih (v kategoriji), kakršne imajo sedaj. Položajnih plač ni več, ampak razredi (či-novni), in sicer ima I. kat. 5 razredov, II. kat. 7, zvaničniki vseh treh kategorij 10 in služitelji obeh kategorij 10 razredov. Napredovanje je avtomatično, in sicer pri uradnikih II. kat., zvan itn ikih in stužiteljih vsaka 3 leta, pri uradnikih I. kat. pa stopnjema po 2, 3 in 4 letih. Dopust ie za vse uslužbence enak: do 15 službenih let 10 dni, nad 15 let pa 20 dni, kar pomeni silno poslabšanje sedanjega stanja. Ako ima uslužbenec v enem letu več ko en mesec bolniškega dopusta, nima pravice do rednega dopusta. — Naj bo za danes dovolj teh dobrot, ki se nam obetajo.
Znana ugledna tvrdka
Drago Schwab
javlja vsem cenj. poštnim uradnikom (cam),
da prodaja vsa oblačila na mesečne obroke. Tozadevna pojasnila in drugo rešuje tvrdka obratno.	63
Prispevki za tov. Ladiho. Na poziv v »Poštnem glasniku štev. 13 od 1. julija t. 1. so poslali prostovoljne prispevke za tov. Ladiho, zvanični-ka iz Vel. Lašč, sledeči: Osobje pošt: Št. Vid nad Lj. Din 20, Ljubljana 2 Din 406.50, Ribnica na Dol. Din 30, direkcija pošte in teleg. Din 110, Ljubljana 1, špedicija 15.50 Din, Ljubljana 1, pismonoše Din 59.50, nižji pošt. uslužbenci v 'Ptuju Din 100, Studenec pri Ljub. Din 20, tov. Jos. Zore, zvanič., Kamnik Din 15, tov. Fr. Koser, Juršinci Din 10, Dev. Mar. v Polju Din 50, Laško Din 20, Ljubljana 7 Din 4. Skupno 859.50 Din. Po odbitku 13.75 Din za poštnino in nakaznico je odposlal blagajnik Zveze tovarišu Ladihi 845.75 Din. Vsem darovalcem in nabiralcem se Zveza najtopleje zahvaljuje.
Popravek. V članku »Članom Zveze v vednost in preudarek« v »Poštnem glasniku« štev. 1'8 od 15. septembra t. 1. se je vrinila pomota. V točki 2 tega članka stoji, da znaša -članarina za Zvezo 50 par mesečno od člana in da je Zveza zahtevala povišek na 1 Din -mesečno. Pravilno se -mora glasiti, da znaša sedanji prispevek za Zvezo 1 dinar mesečno od člana, da pa je Zveza zahtevala -povišek na 2 Din ali vsaj 1.50 Din mesečno od člana. — V četrti točki, 2. odstavek tega članka, Pa stoji pomotoma »se izpraznjujejo« mesto »se -izprašujejo.« — Tudi v uvodnem članku te številke (18) je več tiskovnih napak. To pa zato, ker je bil urednik lista ravno takrat na dopustu in te številke ni korigiral. — Uredništvo.
Gospodarska zadruga poštnih nameščencev v Ljubljani javlja članom, ki- so naročili bukove krajnike, da jih jim ne more dobaviti. Tvrdka, pr-i kateri so se naročevali, nima več krajnikov v zalogi, oziroma ima take, ki jih članom ne moremo priporočati v nakup.
Pogrebno društvo poštnih uradnikov CSR je
imelo 19. avgusta odborovo 'sejo. Lz poročila, ki ga je prinesel »Poštovni Obzor«, je razvidno, da je pristopilo v zadnjem času 59 članov. Letošnje leto je umrlo 16 članov. Društveno premoženje se je povečalo v prvi polovici t. 1. za 17.644 Kč, tako da izkazuje danes društvena blagajnica 257.684 Kč vkljub izplačilom 706 umrlim članom
v zaiesku 412.700 Kč. Tako vidimo, da je poštno uracbiištvo brez vse tuje pomoči nabralo za človekoljubno svoje društvo več kakor eno četrt milijona Kč (pol milijona dinarjev v našem denarju) čistega imetja. Društvo šteje zdaj 1687 članov in čez dve leti bode praznovalo SOletnic-o svojega obstoja. Z mesečnim prispevkom 3 Kč zasigura uradnik sebi ali družini ob smrt; podporo v znesku 2000 Kč, ki sc izplača nemudoma na dan smrti. Član more biti -vsak poštni uradnik z ižcno vred, kakor tudi poštne uradnice do starosti 40 let brez zdravniškega izpričevala.
Stavka na pariški glavni pošti. Ze dolgo se bore poštni, brzojavni in telefonski -državni uradniki n-a Francoskem — kakor državnli nameščenci po drugih državah — za višje plače. Bilo je že več manjših -stavk in sicer ne samo v Parizu, temveč tudi v raznih krajih francoske dežele. Ampak zadnja stavka na pariški glavni pošti je bila tako obsežna in edinstvena, da si ne moremo kaj, da bi o njej ne poročali.
Ta stavka pa se nikakor ni pričela na migljaj kake rudarske družbe, saj je vendar največji pariški list ob tej priliki poročal takole: Pismonoše ne stavkajo na prigovarjanje te ali one tvornice ali rudarske družbe, ampak so vsi kakor en mož stopili v stavko, ker jim senat ni hotel privoliti krajevnih -doklad in ker se jim niso izplačale ob določenem terminu dragonjske doklade v znesku 125 frankov.
Pri razpravi o novh plačah je bila v poslanski zbornici predlagana plača 5600 frankov letno in za pariško mesto na leto 400 frankov doklade. A senat ni dovolil doklad. Poštni, brzojavni in telefonski uradniki so smatrali to za izzivanje. Zdaj pa zdaj je uprava izplačala nekaj frankov na račun novih -plač. Ali ob koncu meseca junija se poštnemu os-obju -ni izplačalo zapadlih 125 frankov. 'Vs-led tega se je odločilo 5000 poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev, da bodo eno uro -stavkali. Pri posvetovanjo, ki je bilo podobno velikemu shodu, so sklenili, da pošljejo v ministrstvo 14 odposlancev. Ti so šli na poštno ministrstvo. Ob 11. uri so se de-
iegatje vrnili. Minister jim je povedal, da se jim bode dolžnih 125 frankov -izplačalo 8. julija. A o drugih zadevah ni mogel dati nobenega pojasnila, češ da je to reč zbornice.
Ob 14. uri iso stavkajoči uslužbenci šli v urad ter tamkaj še poslujoče uradnike -pri delu oviralli. Dobre dve uri pozneje je poštno ravnateljstvo dovolilo uradnicam čekovnega urada, da so odšle domov, to se pravi: stavku-joči uslužbenci so jih tako -motili pri njih poslovanju, da -niso mogle uradovati, vsl-ed česar so morale zapustiti urad. Tri telefonske centrale v neposredni bližini glavne pošte so bile v uradovanju tako ovirane, da niso mog-l-e niti enega poročila odposlati. Stavkujoči uslužbenci -so zasedli tudi ves prostor za stranke in okenca. Ves glavni poštni urad je bil v njih -oblasti! Po 19. uri je policijski poveljnik stavkuj-očim uslužbencem ukazal, da so odšli. In nato so odkorakali na ve, 1-iko zborovanje v Bourse du Travail ter tamkaj sklenili, da -bodo, če bo sila, stopile v stavko vse pošte po celi francoski -deželi. To kaže, da nameravajo francoski poštni, brzojavni in telefonski uslužbenci s silo pritisniti na vlado, da jim izplača, kar jim -je dolžna po zakonu.
Za »Zvezo poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani« Izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek v Ljubljani.
Ljubljanska gradbena družna m.
LJUBLJANA, Rimska cesta 13. telefon 527
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna £a-ga, tesarstvo za stavbe In pohištvo«
Josip Peteline,
Sv. Petra nasip 7.
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev „GRITZNER" v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače.
Hodni Dnržunasti blobnki,
kakor tudi filci v vseh modnih barvah v veliki izbiri in po nizkih cenah pri
MINKI HORVAT
' modlstka
Ljubljana, Stari trs štev. 21.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
SCHNEIDER & VEROVŠEK
trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata izbira vsakovrstne kuhinjnske posode in vsega v železninarsko stroko spadajočega blaga
LJUBLJANA, DUNAJSKA ŠTEV. 16
Milinković & (o.
tehničko preduzeče	17
Ljubljana, Prešernova ul. 7.
Manufakturna veletrgovina
FELIKS URBANC, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	(22
Tvornica dežnikov
I Mllfl K UUBUANA,
I IIIVU*#j Mestni trs itevllka 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
Veletrgovina
R. Stermecki, Celje
pošlje ilustrovani cenik (čez 1000 slik)
zastonj!
Priporoča se
Odon Koutny
trgovina z orodjem in tehnUnimi potrebščinami
Ljubljana, Aleksandrova 7
A. & E. SKABERNE
LJUBLJANA, Mestni trg 10
priporoča svojo veliko zalogo mann-
faktarnega blaga po najzmernejših cenah
Dobro!	Poceni!
Ustanovljeno leta 1888.
Poljanska cesta št. 8.	Ustanovljeno 1852
Teod. Korn, Ljubljana
(preje Henrik Korn).
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak In med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.	n n
Avto vozi
brez bencina I Kuri z bukovim ogljem!
3ugo-Hag, Ljubljana
Bohoričeva ulica Štev. 24. Telefon Štev. 506
JiAOivN&aa o ,7c»