Oi ; u i j oan DiDLIUl trijl LJUBLJANA St. 6 Ganjena (C. C. con hi posta) V Trsta* v sobota 7, Januarja, 1928. ■ Leto VI, Poamema stevaka 30 oem. Letnik Lili LiM izhaja Poijedeh broj raal ditelji n< zmisla zi ampak s P ii so vzroki, da se ni zviti racionalizacija v t vi v isti meri kot pri gospodarskih stanovCh. rt v o i 1 razpršeno v ne-ih podjetij, katerih vo-5 samo nimajo dosti a novotarija napredka, o tudi po svoji naravi takorekoč nazadnjaški in se z vso silo oklepajo starih podedovanih običajev, (jspehi v racionalizaciji se pa dajo doseči le v velikih, podjetjih.. Najgiavnejši predpogoji tore i 'manjkajo in i *>a hotel voditi račune bolj ekonomsko natančno, ako bi najel za obdelovanje zemlje tujo delovne moči ali hotel vračunati sebi za svoje dele običajno ^lu&o, i>( kmalu našel, da Li ne mogel izhajati. Kadi tega večno pomanjkanje denarja pri kmetih in pritisk javnih dajatev, katere, mora mali kmet vedno te£je občutiti kot vsak drugi stan. - Vedno gla-neje se čuti v vsej Evropi potreba po znanstveni r?,cijonalizaciii v poljedelstvu. V praksa naleta njena izvedba na skoro nepremostljive ovire v konservativnosti kmetskega prebivalstva. Navadna propaganda ne pomaga tu nič, treba je, da vidi kinet z lastnimi očmi uspehe pri sosedu, da se prepriča o vrednosti novotarije. Napredovanje pri poljedelstvu ^Te radi tega jako počasi naprej in smo danes pri nas le malo naprednejši kot kmetje za časa Rimljanov. Poglejmo si pa na drugi strani napredek v tehniki, prometu, trgovini od Rimljanov do nase dobe! Znanstvena racionalizacija v poljedelstvu je pridobila tal le v neznatnem obsegu in to pravzaprav le potom organizacij za raz peča van je nekaterih kmetskih pridelkov, kot so to naše mlekarske zadruge za maslo in sir. Danes nam mora biti jasno, da se da kmetijstvo pri nas, kjer imamo v pretežnosti le majhna posestva, racionalizirati le potom zadružništva. Zadružništvo je najprej v stanju prepričati navadnega kmetskega moža o umestnosti in koristnosti novih uvedb, ono more najlažje prinesti novi duh časa v skrite zagorske kraje, kar smo mogli deloma že tuintam opaziti. Vprašanje racionalizacije pri poljedestvu se torej pravzaprav omejuje na zadružništvo, ali to vsaj pri nas. Zadružništvo je ne samo pri nas, ampak tudi drugod, kjer je dobro organizirano, želo najboljše uspehe kot trgovski aparat za unovčenje kmetijskih pridelkov po ugodni ceni. Za-družniška organizacija ustvari za svoj delokrog, navadno eno pokrajino, gotov tip blaga, predpiše vsem organiziranim producentom natančno kakovost in obliko za na prodaj postavljeno blago; na pr. za maslo se navadno zahteva, da ne sme vsebovati manj nego 82 % maščobe. karstva si Se nismo ustvarili nekaj lastnega. Motali bi imeti lastni enotni tip za vino; ravno tako hi tudi morali negovati danes že precej racvito sadje- rejo in predvsem si ustvariti tudi tukaj lepe tipe. Naše podnebje je bresdvomno jako ugodno za sadjerejo in mislim, da bi 'umno sadjarstvo, pri katerem pride ravno inteligenca prebivalstva bolj do veljave kot v drugih kmetskih panogah, moglo prinesti neverjetnih dohodkov in novega blagostanja posebno v kraje okoli Gorice. Moralo bi se pa iti pred vsem smotre no na delo, uvesti samo najbolj cenjene vrste sadja in mu tako priboriti ime. Sadje, ki ima ime. kot kanadsko ali tirolsko, je še enkrat tako drago kot drugo sadje brez imena. Gotovo je se dosti drugih načinov, kako odpomoči danemu gospodarskemu položaja naše d ie, kateri pa spadajo bolj v okvir strokovnih poljedelskih listov kot v naš dnevnik. Na splošno se pa da postaviti načelo, da je priporočljivo negovati bolj kot do danes vse one panoge, katere dajo kmetu pridelke za prodaj, kajtt vedno višje so denarne potrebe in tudi le ako bo spet tekel denar tudi pri kmetu, bo mog«oče resiio misliti na stalno napredovanje. Za vse pridelke, kateri se postavijo na prodaj, je pa potrebna ustvaritev tipov, da najdejo boijši trg hi ugodno ceno. To doseže kmetovalstvo pa najlažje potom zadružništva. U ve de nje ix>f>edelskih strojev j zst^rod \ Bolgariji, je žainteresi-kot v Ameriki si pa pri nas ni i rai ravnatelj zavoda načelnika mogoče lahko zamisliti. Naša y\ilde za ^praznovanje kruto*, mala posestva in tudi zadruž- j predsednik vlade je sprejel po-ni&tvo niso za to pripravna. Pri- j budo ravnatelja z od obra vama u j kovalo bi nam danes tudi i ni*»m in i* m-evzel nokroviteli- bomnje podatkov ter Informacij sa državne urade o tehničnem in znanstvenem napredku, kj se doseže v gotovih strokah. «V trdnem prepričanju in u-verjeoju,» se okrožnica zaključuje, «da bo državni svet za raziskovanja na vsej črti rešil poverjeno mu nalogo, pošiljam vam, g. predsednik in vodstvu sveta svoje pozdrave. — Musso-lini.» Državni svet za raziskovanja bo obstojal iz vodstva in deset odborov za važnejše znanstvene stroke. Na Čelu vsakega odbora bo izvrže valni odbor, ki ga bodo tvorili predsednik in trije člani. Število članov v posameznih odborih bo različno in bo odvisno od važnosti aianstvene stroke s katero se bo moral odbor baviti. Poleg tega bo lahko vodstvo sveta predlagalo načelniku vlade ustanovitev posebnih komisij za proučevanje gotovih vprašanj. Dve taki komisiji sta bili že ustanovljeni, in sicer ena za prehrano, druga pa za umetna gnojila, ki bosta v najkrajšem času pričela s svojim delom. M za Mlaji vzhod KpK!KlOV23ij0 kTOlUU RIM, 6. Davi je sprejel načelnik vlade ravnatelja italijanskega zavoda za bližnji zhod (Opera C i al ia na pro Oriente) duhovnika Franca Gallonija, katerega sta spremljala on. Suar-do in on. Turati. Po kratkem o-pisu uspehov, katere je dosegel nega ravnatelja, ki mu je ob akrvesu izročil denarne darove, namenjene v dobrodelne svrhe. Izdanja del on. tfcsso&SniJa RIM, 6. Založniški zavod «Lit-tork>» bo izdal v najkrajšem času zbirko člankov in spisov, katere je napisal on. Mussoli-ni v dobi od leta 1914. do rimskega pohoda. Knjiga bo imela naslov: «Postanek in razvoj fašizma od intervencije- do rimskega pohoda v zrcalu Musso-linijevih spisov». On. Turati je napisal zbirki predgovor, v katerem pojasnjuje razloge, ki so privedli do sestave in tiska tega dokumenta revolucije. Dvcfocf BOLOGNA, 6. «Resto del Car-lino» poroča, da sta se včeraj spopadla v dvoboju na sablje ravnatelj lista grof Cesarini Sforza in comm. Emilio Setti-melli. Pri dvajsetem naskoku sta bila oba ranjena in zdravniki so razsodili, da mora dvoboj prenehati. Nasprotnika se nista pobotala. Romunski zonanli minister prispel v San Remo SAN REMO, 6. Danes pred-poldne ob 9.50 se je pripeljal iz Genove v posebnem železniškem vozu romunski zunanji minister za zunanje zadeve Ti-tulescu. Na postaji ga je pričakovala njegova žena, ki je že od novembra dalje nastanjena v hotelu «Miramar Palace». Minister, ki se je bil mudil že meseca novembra več tednov v fS-an Remu, se je pred nedavnim rešil hude bolezni in si hoče sedaj odpočiti v našem mestu, kjer upa, da bo popolnoma i njem in je prevzel pokrovitelj k&p-itala za njihovo nabavo, če i stvo nad praznovanjem, katere- opeval' računamo, da je v Nemčiji na Ua praktična organizacija je bi- I odličnega gosta so pričako-vsak ha zemlje povprečno za | la poverjena on. Suardu in on. | u f včerai toda vlak s kate-1000 lir poljedelskih strojev v i Tm-a.+ i in «Pra7nf»Vflni(» kruha« ! ■ ____. __js obratu. Intenzivno obdelovana veleposestva pridejo tudi na 3000 lir in več strojev na ha. Pri tem pa naravno ni rečeno, da se naloženi kapital ne izplača, marveč je danes obdelovanje zemlje s stroje neobhodno potrebno tam, kjer se deLa vse z najetimi delavskimi močmi. HI ia milim Okrožnica on. Mnss^lMja o novih smernicah sveta RIM, 6. Načelnik vlade je poslal dne 1. januarja predsedniku državnega sveta za raziskovanja sen. Viljemu Marconiju poslanico, v kateri je določil nekatere osnovne smernice, katerih se bo moral -držati pri svojem delovanju državni svet. «Potreba ureditve znanstvenega raziskovanja,« pravi poslanica, «od katerega je sedaj v tako veliki meri odvisen tehnični in gospodarski napredek države, mi je narekovala misel o ustanovitvi organa, ki naj bi bil dobro opremljen pri izpolnjevanju te velike državne naloge. «Genialne iznajdbe se rodijo skoro vedno v možganih posameznikov, toda edino le vztrajno delo potrpežljivih raziskovalcev, opremljenih z velikimi in pripravnimi sredstvi, jih lahko uspešno razvije in izkoristi. Države, kakršna je naša, ki je uboga na surovinah in gosto obljudena, čutijo absolutno potrebo stroge organizacije, da lahko hitro rešijo tefcka vprašanja in preprečijo nepotrebno trošenje energije, denarja in časa. «To nalogo, polno odgovornosti, sem poveril državnemu svetu za raziskovanja, ki bo pri Turatiju. «Praznovanje kruha» j rim ge je vozilj je obtičal radi se bo vršilo po vsej državi v | visokega gnega na romunski dneh med oljčno nedeljo m ve- meji in je imel veliko zamudo. lik i m četrtkom. Iz dohodkov praznovanja bo črpal zavod- -sredstva za ustanovitev italijanske kmetijske šole v Bolgariji in za druge inicijative italijanskega prodiranja in ekspanzije na bližnji vzhod. Zavod za bližnji vzhod omejuje svoje delovanje zaenkrat na Bolgarijo, kjer je ustanovljena poleg drugih tudi srednja šola, ki se nahaja v novem poslopju, katerega je zgradil zavod v Sofiji. Pozneje namerava zavod razširiti svoje delovanje tudi na Turčijo. svojem težkem delu lahko ve-, , . dno računal na mojo pomoč. V Tak tip blaga, za katerega ka- to svrho hočem določiti neka-kovost svečano jamči zadruz- | tere osnovne smernice, po ka-ništvo, najde vedno vec zaupa- terih se fbodo moraii ravnati nja pri kupcih kot drugo blago Svet yga bitj bodo z njim brez znamke in doseže cesto tudi višje cene. Predvsem pa se ne porajajo težkoče pri razprodaji. — Naše zadružništvo si je moglo do sedaj ustvariti gotov tip za maslo, in moremo lahko o-pažati, da ima na trgu že neko prednost pred drugimi prove-niencami. Gicde trgovskega sira, ki ima v resnici neopravičeno nizke cene, smo pa, kot se je že stokrat priznalo, dosti nazaj. Za sir bi se moralo z ustvaritvijo posebnega tipa doseči 40—50% višje cene kot danes. Povsod drugod pa izven mle- sodelovala,» Nato navaja poslanica posamezne osnovne smernice, med katerimi so ustanovitev raziskovalnih laboratorijev; imenovanje italijanskih zastopništev pri tehničnih in znanstvenih sestankih, ki bodo sklicani izključno le od predsednika vlade na predlog sveta; določila o mednarodnih znanstvenih kongresih, ki se ne bodo smeli vršiti v državi brez predhodnega dovoljenja načelnika vlade; sestava italijanske znanstveno-tehnične bibliografije in K>skr- Pouovno prepovedani« javnih denarnih zbirk RIM, 6. Generalni tajnik fa-ši»lovske stranke on. Turati je ponovno opozoril pokrajinske tajnike na svojo nedavno razposlano okrožnico, s katero je bilo javno prepovedano zbiranje denarja. Če bi bila neobhodno potrebna kaka javna zbirka, morajo pokrajinski tajniki prej opozoriti generalno tajništvo, ki bo preskrbelo za javno dovoljenje in določilo pričetek in zaključek nabiranja. Pokrajinska tajništva morajo hraniti o vsaki zbirki, ki bo dovoljena, natančen in točen obračun, katerega bo o svojem času pregledalo generalno tupravno tajnf-šitvo. Posredovanje za javna gradnje nepotrebno RIM, 6. Ker se mnogi pokrajinski tajniki obračajo s prošnjami na strankino vodstvo, naj posreduje za gradnjo javnih del v raznih pokrajinah, opozarja generalni tajnik, da so take prošnje docela nepotrebne, kajti minister za javna dela je natančno poučen o potrebah posameznih pokrajin, katere je že upošteval pri sestavi programa javnih del, ki bodo izvedena v raznih pokrajinah. Svojega programa pa ne namerava minister v nikakem slučaju spremeniti. Ravnatelj družba cSKmger* pri načelnikn vlado RIM, 6. Danes je sprejel načelnik vlade tudi generalnega ravnatelja družbe «Singer* Viljema Evansa, ki mu je poročal o delovanju, katerega razvija di-užba v mejah državo v zvezi z organizacijo «Dopolavoro» in potom svojih 5000 uradnikov, ki so vsi italijanske narodnosti. On. Mussolini je pokazal veliko zanimanje za poročilo družbi- Ministra so hoteli pozdraviti na postaji v San Remu poteštat gr. uff. Agosti in zastopniki krajevnih oblaste v, pa jim to ni bilo mogoče, ker je minister, utrujen od dolgega potovanja, še spal, ko je vlak privozil na kolodvor. Gospo Titulescu so takoj obvestili, da je minister potreben počitka. Njeg^ov voz so spravili na stranske tračnice. Foteštat Agosti se je poklonil gospej Titulescovi in jo prosil, naj bi g. ministru tolmačila zadoščenje prebivalstva radi novega obiska zastopnika prijateljskega naroda. Izlove fršHsfa znn. ministra o politiki atenske vlade RIM, 5. Minister Mihalakopu-los je podal nekemu italijanskemu časnikarju v Atenah nekatere izjave o odnošajih med Grčijo in Jugoslavijo, posebno z ozirom na vprašanje konvencij, ki jih je z Jugoslavijo sklenil bivši diktator Kondilis. Minister je dejal: «Konvencije, ki jih je podpisala diktatorjeva vlada, smo morali zavrniti, Jugoslavija pa je vztrajala pri njih in nagla-šala, da ne vsebujejo nič takšnega, kar bi moglo škodovati Grčiji oziroma kršiti njeno suverenost. Grška vlada pa tudi ni mogla odnehati v tem pogledu. «Oni, ki so prisostvovali poslednjim zasedanjem Družbe narodov in tudi zadnjemu zasedanju tekom septembra, so se lahko prepričali, da se je mednarodni položaj Grčije zelo izboljšal. Po posebni opori s strani Italije, je Grška zamogla dobiti precej glasov — izrazov simpatije — povodom glasovanja za volitve v Svet Družbe narodov, dasi ni uradno postavila svoje kandidature, kakor so to storile druge države. Grška si ne želi drugega nego mir. Radi tega noče sklepati dogovorov, ki bi se lahko smatrali za naperjene proti katerikoli državi, mali ali veliki. To sem že obrazložil, » je zaključil minister Mihalakopulos, - «siru Austenu Chamberlainu, kakor tudi gospodoma Briandu in Mussoli- seca. Otvoritev razstave je bila določena na dan 15. februarja. Kretro Incident na mej! med poljsko in litovsko obmejno stražo VARŠAVA, 6. Na poljsko-li-tovski meji se je danes pripetil, nov incident. Prišlo je do spora med poljsko in litovsko obmejno stražo, tekom katerega je bil en litovski obmejni stražnik ranjen. Doslej še niso došla podrobnejša poročila o tem dogodku, do katerega ie baje prišlo po ostrem besednem sporu, ki je nastal med obema skupinama radi tega, ker so stražniki porušili in razbili neki obmejni napis. Sgnere! Saniao se m L-o adaS MEKSIKO, 6. Zastopnik generala Sandina v Meksiku dr. Zepeda, ki je obenem voditelj nikaraguanskih liberalov, je podal pomembno izjavo o vsebini pisma, ki ga je pisal general Sandino enemu izmed svojih prijateljev v Tegucigalpa. V tem pismu pravi nikaraguanski general med drugim: «Boril se bom, dolder bo utripalo moje srce. Nikaragua ne sme predstavljati deželo [ imperjialistov. V svojih skladiščih imam 'pet ton dinamita, ki ga bom v slučaju potrebe sam zapalil. Oni, ki bodo t^uii eksplozijo, bodo vedeli, da je Sandino umrl, ker ni hotel dopustiti, da bi izdajalci in vpadniki omadeževali, kar je dobrega in lepega. Patriotom pa preostaja naloga, da sodij o.» Zassifonje §iaune§a Ks*3dn3Tč"slsLS dljaSke konfederacije v Ljnbljaai LJUBLJANA. 6. Z današnjim jutranjim brzovlakom iz Malo-ge v Švici. Člani odbora mednarodne konfederacije dijakov, ki Šteje nad pol milijona članov in predstavlja enotno organizacijo vsega dijaštva na svetu. Po prisrčnem sprejemu so se gostje odpeljali v Grand Hotel «Union» in popoldne so pričeli z delom. Ob 15.30 je predsednik dr. Maltini v dvorani «Jadran» otvoril konferenco z lepim pozdravnim nagovorom. V imenu jugoslovenskega dija&tva mu je odgovoril Živan-čević, častni predsednik odbora za zunanje zadeve organizacije «Pobratimstvo». Nato je bil določen dnevni red, ki obsega nadaljevanje razprave o mednarodnem sanatoriju in medna-ijodnih dijaških »legitimacijah ter razpravo o delovnem programu dobora. Jutri zvečer priredi mestna občina ljubljanska na Čast gostom svečan banket. V nedeljo? odpotujejo gostje v spremstvu! jugoeiovenskih dijakov na Bled. Praznovanje pravoslavnih bo- žSČBih praznikov v Beograda BEOGRAD, 6. V Beogradu vlada danes povsem božično razpoloženje. Beograjčani so naravnost razposajeni in že o-poldne je bilo opažati njihovo veliko veselje. Po praznikih se pričakuje v narodni skupščini živahno delo. EKsplozIfa plina u Esrlina 16 človeških žrtev? BERLIN, 5. Danes ponoči se je v vzhodnem delu mesta pripetila težka nesreča. V hladilnici neke klavnice so se vžgali amonijakovi plini. Glavna cev plinov se je takoj raznesla, o-genj se je hipoma razširil na velike množine plina, nastala je eksplozija. Podrla se je hladilnica in del bližnje stanovanjske hiše. Ognjegasci so prihiteli sicer takoj na pomoč. Bližnjo rešilne postaje so odposlale na lice mesta vse svoje ambulance. Rešilna akcija pa je bila vsled teme «— napeljava električno luči se je namreč povodom eksplozije pokvarila — zelo otežr-kočena. Doslej je bilo med razvalinami najdenih šest človeških trupel in 18 ranjencev je bilo prepeljanih v bolnico. Z druge strani poročajo, da je pričakovati, da se nahaja pod kamenjem in podrtijami še sedem do 10 človeških žrtev. «Berliner Tageblatt» pravi, da je eksplozija v klavnici bržkone v zvezi s stavkovnim gb baniem, ki se že del j Časa opazuje med tamkajšnjimi uslužbenci. Nara {zarota preti romunski državni ustavi odkrita? CARIGRAD, 6. List «Aka-ham» prinaša." vest, da je bila odkrita nova zarota, ki je bila organizirana proti obstoječemu državnemu režimu na Romunskem in za povratek princa Ka rola na romunski prestol. Nadalje pravi turški list, da prispe v kratkem v Carigrad ne kaj prijateljev bivšega romunskega prestolonaslednika, k! bodo tu izdali proglase na romunski narod. Najeto je bilo \ Carigradu baje tudi že stanovanje, v katero se bo tekont dveh mesecev naselil princ Ka-rol. To vest lista Akaham pa s« turški listi dementirali. DN Pripravo n razstavo v TdpoUn 1TOPOLIS, 6. Pod vodstvom fašistovskega političnega tajnika gen. Rava, se je sestal v Tri-polisu pripravljalni odbor za razstavo, ki bo trajala dva me- Lskonižna ©Rrožatea Načelnik vlade on. Mussolini je poslal včeraj vsem prefektom sledečo brzojavno okrožnico: «Vsem prefektom kraljevine. — Opozarjam Vas na okrožnico iz lanskega leta, in sicer ne radi obhajanja spomina. Muss&iini.j» Včeraj je namreč poteklo eno leto, odkar je-bila objavljena znamenita okrožnica prefektom, v kateri je načelnik vlade orisal pomen in naloge prefek-tov ter zahtev, ki jih stavi do njih režim. Okrožnica je bila lansko leto objavljena v celoti tudi v «Edinosli», Sli saj deta M čila časopise? Javljajo iz Danske, da je tam v ljudski Šoli obvezno čitanje časopisov, in sicer to v višjih razredih. Problem čitanja časopisov po nedorasli mladini ni nič prav novega ali celo modernega, ampak že stara reč. Nemci so propagirali čitanje časopisov in imajo tudi tak časopis. Po nekaterih Šolah je moral učitelj razlagati članke in raz-jasnjevati neznane pojme. Poizkusi so se othnesli jako dobro. Deca jo v dogledn&m času dobila pojem o življenju, ki je bilo do takrat njim nedostopno. Seznanili so se z najvažnejšimi pojrui politike, gospodarstva, znanosti in kulture. Uvajali so se v državljansko življenje m zabeli razumevati pojem države, naroda, stranke. Istočasno ao se seznanjali z najvažiijejatmi ustanovami in njihovimi aa-logami. Na njej dostopen način so obravnavali z učiteljem različne pojme iivljenskega boja. Nastane vprašanje, ali ima zmv sei ta novi predmet v ljudski Soli. me priznati, da je način pravi prekoriiiten, seveda toliko časa, dokler se ne izrablja. Tudi ljuclsko-šolska mladina iima pravico, do ttv ga, da ,jo šola kolikor mogoči seznani v pravi luči z raznimi pojmi o državi in družbi No /.adostuje samo, da zna pisali i u čitati, znati mora tudi razumeti, kol-ikor je dostojno njeni mladosti to, kar Čita. PoČabl prodira duh mladine v politiko in gospodarstvo. Začenja se zgodaj zanimati za probleme in se navdam ja z borbo izkušenih mož a istočasno se pripravlja tudi ona za bodo" čo borbo i«n življenje in ne samo to. Ko fant ali dekle odraste teoli, po navadi malo čita, a šo man£ piše. Le skrajna sila jih privede do pisanja. A o čitanju skoro ni govora. In zakaj to? Ako pogledamo stva» mak) bliže, bomo videli, da igra odločilno vlogo pomankanje izobrazbe. Mladi fant in d&kle nimata veselja do časopisov, ker jih ne razumeta, oziroma si ne znata tolmačiti snovi. Prečita kroniko in dovolj. O uvodnem članku ni govora. Zdi se jrm predolg in pust. Pust radi tega ker jim je njega snov nedostopna. Nekateri bi radi čitali, a jih je sram in so jim zdi za niaio, da bi izprašali, kaj pomeni to in ono. S tem nerazumevanjem, zgubi dekle in fant veselje do čitanja časopisov in jih ne čita tuiH v starosti, oziroma čita jih jako redko. Moral pa bi biti v vsaki hiši časopis in morali bi čitati vsi, tudi utroci bi morali imeti kaj od tega. A v resne i kako je? Koliko na^e mladine ve, kaj j« to monarhija, republika, revolucija, ter pojmi različnih svetovnih nazorov? A kaj še o Zvezi narodovi Da ne govorim o onih pojmili, kar tere io&amo v domoznanstvu! Tudi mladina pa ima pravico spoznati Ako natančno premislimo^ mora* način vladaaija, tudi ona mora 1L «E33INOST» V Ti ie, 0.- januarja S. spoznati politično bo j L o, -a stopi ' Cene brutto pe" netto. Na drob-,v svei t odprtimi očmi in obdela- no so cene za 20% višje, pjini možgani in ne samo z »na- ! Položaj trga izredno miren. Naj-DjMn pucnja hi čitanja* Danska ver je na tr*ni zelja. Na .splošno ^e upeljala ie več novosti in so se velja d&aia&nji dan vse, kar s»mo obnesle. . pi>ali včeraj. Nekaj manj je bil » rudi novost oziroma praktifi- obiskan, a t udi preskrbljen *ad«ii ■ na novost je upeljana in se experi- del Posebno ni zadovoljeval i aise*i«>ra na D&iiskem. »ta bo šla jkj- i količek. k.ier vlada navadno uvo- ! tem širom sveta in v vse kulturne ženo juino sadje, države. Na tr^u so sc prijavile razne i Tudi im bi morali tu pa tam v specijalitete v zelenjavi ki pa niso ! -naših ifciih razjasnili mladini raz- za popa d ene v ceniku, ker ne mo- , Hsrpo*(a«>ki orientaciji! Enuiijn. Iz tržaškega življenja ■,. Samomor ali nesreča? Predpreteklo noč okoli 3. ure so ; se od pomola «Audace» nenadoma ; razlegli obupni klici na pontoč. za v i in po vseh pokrajinah Italije j K}i(,e so t nekateri orožni-• lanovi!i takozvani znedslndakal- j ki &Q V1!.i3i SYQj0 službo pred cea© i jem ea.su so se po celi dr- ra strogo, t»a ceio najstrožje kaz-n o je jo. Gotovo jc. da bo šlo slrem-'ie ie meusindakaUiih odborov za m, da posta\ ..-,1, teh stalni ei rli m< v jj o te ki je to c do iialne cene. Vaz- j zelo velika, i oblastva, ker j edeii. da so le j • splošno-ti. i ne "cene? ia biti najnižja ali drugače po- j katere je prišel j doleobesednem ! . uvspei: na Konec pomote, f sklepi med-mdakaInega odbora, . gJedaIi v mladega moškega, ki skuk< doseči najnižjo niogoce | kj se je že Dapoi onemogel otepal v <- ne živilom v razprodaji, brezpo- j VO(li ter se skušal oprijeti stene i gojno uveljavljati 111 se prestopki j potnoia Eden od orožnikov je po-oti do ■ oči sam en sen jen. >a od no- , n.oli] potapljajočemu puško, da bi ga potegnil iz vode, toda siromak je bil že tako onemogel, da se ni mogel-več oprijeti puške. Tedaj so oi ( žiiiki naglo poiskali čoln, od- J veslali z. njim k potapljajočemu • ter ga končno spravili na kopno, | kar se ni zgodilo brez velikega na- j : pora. Medtem je nekdo obvestil o j j dogodku rešilno postajo, odkoder | j je i ihitel na lice mesta zdravnik, 1 i ki ie skuhal obuditi nezavestne- j ; ga siromaka k življenju. Skoro pol j ure ga je uram i 1 z umetnini dihanjem, a zaman; nesrečnik je lul ' že mrtev. Po izvidu sodne komisije, ki je j i prišla na lice mesta tekom jutra, nu ■ šele po dole ob1 s trgovcem, takozvanein .ie bil utopljenec prepeljan v mrt- ' vašnico mestne bolnišnice, ne da j bi bilo mogoče ugotoviti njegove | ■veda prej poga svojega mo- j V**** 1k> imela, ce se vpeljejo ia 31_letnefea težaka Riharda Vec-> afcie cene, lažje delo. Naznanjala j cMet stanUjOČ£^a v uIici p0JiMi St. bo kratkonralo vsak poskus yjsa- I 2 ^eirska ni znala ničesar pove danja cen od Strani trgovcev ki no- . t| 0 žfl]o^taem koncu Veechieta, čejo na ta nar m le pridobiti kar ni bjlo ni0ff0fe. ugotoviti, gre ■največ dobifeka. f li za nesrečo aLi samomor Ko so vpeljane stalne cenr-. lah- > __ ko kupuje vsak tudi oni, ki nima Otiok aaioaiifti:. talenta in spo-ohnosti /a barai>ta- 2-letna Anita Nadolutii; stanu-nje in «grlihanje . vsaj v trgovini ' jo; a v ulici Carpison "t. 9, je vče-na drobno. raj zjutraj iztaknila doma v ku- Končno pa je tudi jasno da jc v j binii steklenico z amonijakom, ki interesu trgovca, da daje blago po I jo je mati pozabila nst stolici. Ka-najnižji ceni ker ima na ta način j kor pač vsi otroci v ta£ni dobi, >e več odjemalcev in kupcev. | tudi mala Anita menila da je v j Iz tega vidimo, da je pravilno in I steklenici bocve icakšna dobra pi- j pravilno stremljenje postaviti stal- j jača. zato jo je takoj nesla k u«tom j ne cene. Istotako je pa pravHno in )-otegnila iz nje dobea* požirek. ; strogo postopanje politične oblasti ; To je zapazila njena mati, ki je i napram nepoštenim trgovcem, ki včiasih tako bogate na račun revnega kupovalca. Do se.lai, ni bilo v zadnjem času veliko prestopkov v te-m ozirou, paziti pa morajo trgovci, da se drže predpisov in določb. PFOMCCIJA decembra pr. 1. je bil v Genovi promoviran za inženirja ladjedelništva naši rojak g. Drago K lun iz Trsta. Castitamo! ZDRUŽITEV OBČIN. S kr. odlokom od 15. decembra ^ 1927. se združijo občine Če p ovan, Xe-rečni kolesar je dobil pivo po-Trefcuša in Lokovec v eno samo i moč od zdravnika rešilne postaje, občino, kr se bo imenovala Cepo- | j^j - 9 včerai popoldne kolesaril po ulici Cattedrale. je i nektm u\hlm; luLlo nerodno obrni) svojega jeklenega konja, da sc je pit vrnil z njim vred. Pri tem se je hudo opraskal po raznih delih telesa ter si pretresel možgane nastopijo kake komplikacije — v tednu dni. Nezgeda pri delu. Pri delu v prosti Vuki V. E. III. sc je 41-letnemu kamnoseku Angelu Vidmar, stanujočemu na Vrde-gunizacij le polagoma prehaja v ; H - Tknignano Št. 1490, včeraj po-realizacijo. Tako >e tudi še i poldne prevrnila na dlesno nogo najboljša način plačevanja ^inda- j ^ž.ka kamenita plošča ter ga tako kalnih prispevkov. Najbrže -e l;o . i-^do zadela, da iau je drobna ustaHl način plačevanja potom I kosti v stopalu. Po prvi pomoča, ki Mno z imenom Št. Vid na Vipavskem. P In čc varile sir-likalnih prispevkov od Etrajji trgovcev in obrtnikov. Utežna reforma sindakalnili or- j i:>u jo je podal zdravnik rezilne postaje, je bil nesrečni mož prepeljan v mestno bolnišnico, kjer bo moral čuvati posteljo najmanj mesec dni. davčnih izterjevalnic. Razumljivo je. da marsikateri obrtnik ni radi tega na jasnem, kako in kdaj ima plačati sindikalne prispevke ter kako in kdaj prijaviti nov obrat ali pa izpreinembo osobja v smislu sindakalnega zakona. Ravno radi tega sistematiziranja sindikalnega organizma so sindikalni organi j - prizanesljivo postopali proti za- ^^s&trđ* vesti mudnikom in celo prestopnikom j UOrlSlte mesme VeSTI tei-nam ni ^ie znan slučaj globitve. UestE z 6orIlk@ga Cim bodo izšle definitivne odredbe v tem oziru, )>o naš list točno o njili poročal. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG •i. 1. 1927. Tržni koinisarijat je izdal danes sledeči cenik na trg pripeljanemu blagu: Zelenjava: artičoke SO—90 Ur za 100 komadov; cvetno zelje »jO—130; karfijoli 80—120 (uvoženo blago); vrzote 05—80; cikorija 80—100; čebula 95—100; sladki zadeni janež 00—110; ločika IGO—3U0; krompir 74—80; paradižnik 220—300; zeleni radič veliki in mali 200—240; rdeči radič 320—400; radičeve sadike 80—320; zeleni Selen 140—240; spi- Gorica v tCia 1927 Ob priliki novega leta in ob koncu starega bi bilo zanimivo pogledati, kaj se je v preteklem letu v Gorici storilo za mesto. Zato napravimo kratek pogled nazaj. V letu 1927. se je Gorica kot občina znatno povečala, ker so se ji priključile okolišne občine kot Solkan. Podgora, Točnik, štandrež, št. Peter itd. Za svoje nacijoualne zasluge — koi je citirano v odloku — je dobila Gorica zlato svetinjo z napisom «ob fidean serbatam«. Izročil je mestu, oziroma mestnemu predstavništvu svetinjo sam aostski vojvoda. Istotako jo sloveeno otvoril aostski vojvoda nov solkanski most, nača 170^-480; Valerija na 300—3!:0; J Starega je vojna vihra — kot je bruseljske vrzote 450—500. i znano — popolnoma sesula. Sad,e: pomaranče 28—K) lir za I V mestu se jo postavila nova zaboj- pomaranče 80—150 lir za i tramvajska proga na Šempeterski kvrniaP kostanj 100—120; datlji ! cesti, ki veže oddaljeno Šempeter-320—700- limone 25-40 lir za za- i sko predmestje z mestom. S tem boj; mandarini 100—260 za kvintai; j je tu^_ liempeterska cesta izpostav-: - -o. o- f T i "00—^40' I liena večjemu prometu. Napravil 'zvozili ti*g v ulici S. Ciara. \'eč cest se^e razširilo, napravilo se je nekaj novih ulic, ki vežejo glavne uHee. Popravili so oioiniSko vojašnico v ulici Nazario Sauro. Družba {Ubi j*-' postavila-»iov av-lunuobilski promet med nmrtoni in raznim! predmestji, ^tai'e eteJttrič-ne voaove je tmBWaj£ka uprava nadomestita z novimi, modernejšimi. V Gorski biiiitji okotici — kot v Pevmi, Ločniku, dtandrežu itd, je bik) v Ziulujeiu Ie^tu blago-slovfjenth več rtovlii cerkva, ki so bile ali popravljene ali čeloma sezidane ter ostale iz razvattn v katere jih je fesu 1 a svetovna vojna. Zeleni križ. ki inra svoj sedež v ulici More! ti, je v zadavi«n letu vistaskovll več novih sekcij in podružnic bodisi v nepofcrednji bli-Jtini mesta, bodisi v oddaljenejših krajih goriške pokiajine. Vse to se je naredilo v Gorici v letu 1927., skušajoč jo kolikor toliko modernizirati. Vendar pa so zdi. da so ne more zabrisati Gorici njen skrajno pokrajinski izraz. V prvih mesecih leta 1928. so bo izvršila de potrebna kanalizacija IX) mestu, popravila na pokopali1-šru, pokril se bo trg in tako dalje. Im^aovsaje učiteljev na G-aiiškem, ki sc napravili uspciofefjenostni iaqrlt v tivoieiju 1537—29 šolsko skrbnifttvo sporoča seznam učiteljev, imenovanih kot definitivni, ki so napravili uspo-sohiknostni izpit v dvoletju 1927 —29. Seznam za goriško pokrajino jc sledeč: Erzelj na Vipavskem: Abbadessa Gesnalda; Planina pri Vipavi: An-selmo Vincenzo; Lokavec pri Ajdovščini: Azzali Marija; Podmelec (Tolmin); Zora Bajt: Štanjel na Krasu; Lu ija Balocco: Kal pri Kanalu: Aurclij Dellia: Ustje-Angela Bevk: Cerkno; Duillia Bi-gfe&llim: Ce! tpiovizorična); As-sunta Bt-'.'^ari: Idrija; J osipi na Ca-lucci: Devin; Joianda Cassab: .Teaaiaica; Marija Cavalli: Polju-bin (ToSmin); Andrejina Ghebat: Ti^novo pri Gorki; Marija elemente: Zadku pii Tofenin«; Ana Co-lussfi: Srednje pari Aji>i; Seja Car-radi: Idrija pri Bači (Sv. Lucija); Ivan« Covatla; Idrija; Fianc DakskcLler: Giažiovo (Podbrdo); Bruirn Del Bianco: Kojsko; Olim-pia Del Giacco; Milka Dovgan: Slap pri Vipavi; Amalija Fabria: Šentviška gora; A de lin a FacHni: Vedrijaji pri Kojskem; Ana Fave-ro: Otiica: Alu-na Fonzsri: Col; L idi a Gasperi: Vojščica pri Komnu; A l cea Gkitiroesicli: Rihemberg; Katjina Giadffossich: Spodnja Braniča (Šmarje); Mihael Giorda-ivo: Idrija; Marija Giraardi: Nemški rut (^Grahovo); Marijo Gii*ardo: Podmelec (Tolmin); Katarina Gi-rardo: Podbrdo (Grahovo); Amelia Gosen; BanŠica pH Bovcu; Ivan Gellos: Logje pri Bre^inju; Ernest Granme: Kožbana; Beati'ice Gre-gori: Ćadrg pri Tolminu; Aliee Grion: Zavratc (Dole); Josipina Go^gino: Lokave-e; Terezija Guset-ti: Novaki pri Cerknem; Lidija Guglielmi: Banjice; ke Hoffman: Vogersko (prov.); Umberto Huala: Višnjevik (Kojsko); Marija Juch: Trnovo pri Gorici (prov.) Vilma Jug: Breginj; Patggero Iussa: Vol-če; Bartolomej Lamarca: Bovec; Fiore Laz zarot to: Kojsko; Amalija Lapo: Col (prov.); Štefanija Ma-cuz: Vrsnik pri Ledinah; Slavka Majnik: Šebrclje (Anhovo); Franc Manfreda: Robidnica, pri Cerknem; Robert Marangonk Vipulze (Kojsko) (prov.); Lina Marogim: Dreženca; Lidia Manghetic: Bilje (prov.); Marija Masotti: VeKkl Dol; Alojzija Meneguzzo: Ponikv«; Lidija. Menziio: Brje pri RiheanJ>ergu; Karolina Merlo: Goče; Ana Maini: Bovec; Marcetla Morsan: Vojsko; Ana Muga; Sela pri Tr€i6u; Alojz Naglie: Mimik pri Kožb««i; M^-ce-11'a Oballa: Deskle; Franfeflka Ortis Ravazzolo: Prvačina (t*ov.J; Vitanfeonio Pappaiepore: Rinem-berg; Margherita Ped*ai!*i: Lazcc pri Cerknem; Gemsm« Pertout: Gradišče pri Rančab (psrov.); Adele Pesanste: Trenta; fohinda De Pe-tris: Gabro^ica; Marija Pilila: Spodnja Idrija; Marija Poljanšek: Idrija- Ronuana Po4icaddo: Opatje-selo (prov.); Marija Pontoni: Goja-če; Marija Pontoni: Dofcrarrije; Milka Primožič: Zapotok pri Anhovem; Andreana Prhnosig: Lev-pa pri Kalu ; Irma Fussim: Grahovo; Marina Ouejini: Lokovec pri Kanafu; Alina Rami»gna: Vrabce; Potiti neizmerne žalo»ti naznanjamo vsem sorodnikom, prijatelj«« in znancem, da je naš soprog odnosno oče, gospod Kristjan Hodnik trgovec In posestnik v litrski Bistrici star 54 let, udano v Gospodu preminuli. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo ob 15. ILIRSKA BISTRICA, 6. jartuaija 1928. Lujlza Hoda-k, soproga. Dušan in Kristjan, otroka. ZU4TiUtfja Ai&art ćZvh Trsi, via Mfztiai 46 kupuje zlato, sreb/o mi krone. Popravka in prodaja »Iatemno. — Cene iirieroe. Potrti neižnsernc žalosti naznanjamo vsem sorodiukoin, pr^aieljem in znancem žalostno vest, da ]e naš ljubljeni brat in sva^ ANTOM FONDA danes, ob 3 zjutraj, po do?gt in mučiii bo-l*zni, previden s sv. zaUramenti, mirno v Gospodu preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vrši! v soboto, 7. t. m., ob 3 pop. na pokopališče k Sv. Ani. GROČANA, 6. januarja 1928. Viktor, Kare), rlorijan, bratje. Marija, Pieriuu, Brni lija, sestre. Peter, svak Amanja, svakinja. Ivan Ribaudo: Podkraj; Marija Rieppi: Loksvec pri Ajdovščini; Roma Russo: Rihemberer; Reg-ina Santi: Spodnja Idrija; Pim-entina Scarpazza: Banjeke; I\Hiko Žkara-bot: Škrilje; Lucija Spadiglieii: Ravnica pri Grgarju; Eina Siefa-nutti: Bate (Rauna): Violeita Stol-fa: Vrtovin; Pia Tomasettig: Idrija: Rosa. Tonetti: Steverjau; Zora ToioS: Karnica pri Šebretjah; Nerina, TYe»vfean: Koobana: Alojzij Utksvić: Laz pri Tolminu; Rina Uasai: B^nje; Teodor Vacca: Komen; Franc Vaias: Kal pri Bovcu; Viktor Vaienli; Pouraga; Mai-ija Vecc iuo: Tem line pri Grahovem ; Ada Vemturini: Dol pri Ajdovščini (Otiica); Pia Vergna: Kobjog^ava ^prov.); Igini-o Blahovicb: Idrija; Pavlina Vog-rig: Robee bil obče znan daleč na okoH. Posebno težko ga bodo pogrešali lovski krogi. Mnogo prijateljev je imel posebno med redkimi in tr-tftiiHm'' tavcL Tudi domačini o~ hranijo pokojnika v naji>oljšem spominu. Saj je bilo slast poslušati njegov originalni lovski hu-znor! Bil je tudi sicer mož značaj in poštenjak. Počivaj v miru, dragi Kristjan, v domači zemlji ki si jo tako iskreno ljufcill Žalujoči rodbini naše sožalja. MALI OdLA, BRIVSKI pomočnik, priden, vešč tudi v striženju ženskih lasi. F. Žgavec, brivnica v Vipavi S t. 54. 27 STANOVANJE, kt&iaja in soba 9 parketi, takoj prosto, oddam v Trstu. Več pove Casella postale 52, Gorica. 28 MODNI SALON 934 ZDRAVNIK ordinira od 1. januarja v Trstu l?:a S. Lazzaro 23II (zraven kavarne Rou:a) od 10.30 do 13 t? Kabrežini snllftlia sanio od 14—18 (na lastnem domu) PRS P O D L I S TEK J hi črni lovec Zgodovinski roman iz kanadsko profil os ti (»2) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Tedaj so se vrata nenadno odprla, vstopil je Bigot in jib zaprl za seboj. V hipu je bil pri njej in jo o**jel. «Draga mala Anica!d je vzkliknil. «Strašna noč je bila to za Vae. Bolni ste toda zmagali smo, dra#o dete! Zmagali «moI > Zmagoslavje, ki je donelo is njo-govih be&ed, .jo je pre^i-UiUo kakor radosten vzklik. ZinagaiL Opotekla se je proti njemu. Ni se zavedala, da jo njegova roka pritega k njemu. Zmagali wo in David bo osvobojeni Nifl več jo zdaj ne bo sovražil, ker jo B4go-tova prijateljica., kajti te Bigot jo bil, ki je moeeA to doseči, B%oL. Najraje bi se razjokala od veselja. Kako grozno je bito v?e tn s kako lahkoto se je vse razjasnilo! A celo zdaj, ko ji je veselje gorelo v očeh, »e je le s trudom vzdržala na nogah Bieat ja je sopet ujel za rame. «Na smrt bi bdi lahko obsojen,* j« rekel počasi in jasno, d oči m so se mu oži svetlile od namena, kah terega ni bila Anica več zmožna opariti niti se mu umakniti. «Njegovo £SX*-tt oo hoteli vsi, celo Vau-dreuil. In krute smrti — z Selez-dragom Jw. mu najprej zdrobili ude, potem ga pa obesiti pred otai vsega mesta, da hi bil v svarilo vsem v Novi Franciji. Le po dofeem boju so se podali ia to Sele patent ko eem za&ozti Vau-dretahi in nekaterima drugim, da JOi politKno in družabno uničim, kfett mine ugodijo. Ali ste Migali, Anica? David je sdaj reden. Ne bodo 8» obesili. Bodo ga le med ro-ponajera bobnov izkljuČiM is armade In polom priftmnifli m S kratkim pridudendm krikom Jo Anica tegla piodaoi Mrmllčaii drobni poki sta iskali v Traku o-pore. ki lo ni btk>. Vsa DADetost Trst, Via ottofcro 15 Via Cerpison 14 se toči prvovrstno belo vipavsko vino po L 3.60. - Za doni ista cena. - Na debelo po dogovoru. 8 2 O 632i*. tebsra feSsbiiko^ ed L 30 naprej. VELfKA SKLADISCA ;L0 POD TEMI. se bodo prodajali po razprodajn1h CENAM IN v mnogih slučajih PO tilfMH CEIIH m DA SE IZOGNETE VELIKEMU NAVALU V VEČERNIH L'HAH IN DA NAJDETE VEČJO IZBERO, POGASITI TO PRiLlKd, Ki IE U RESHICI EDINA m hakupujte mml\ ziutriu. razstava v oknih majhnega dela izrednih ponudb GENTELU-VItSr SkUdišSa: Via Pier Lul^i dc Palestrina št. 3 in 7 - Tel. 225 Prodajalna na drobno: Pinzza m Via Renato Inibriani (prej S. Giovsnnl) tel. 2689 Proata luka: Skladbe St. 4, tranzit. Prosto erartčne carine. Naivelja skladišča Julijske Krajine in bogata na izberi nacionalnega tu čeSkega porcelana vsake znamenite tavane in Starodavne in odlikovane tovarna RiCHARD GtNOR! di Doccia (Ffrenze) akladiSČem tranzita za izvoz porcelana, lortčevin, kristalov, stekla, namiznih in toi-letntfi servisov, dtmižan, velikih Jfrnih butiijk, beiih in zelenih za lekarne kakor tudi damižan s pipo. — Bokali in vaze za cvetlice s krasnimi okraski po L 6.— komad. Imitacije kristala vseh vrst krožnikov. Velika izbera majoličnlh in kovinaftih kipov z zajamčenimi urami: PotiebšČine za razsvetljavo, cevi za ročne In stenske svetiljke, tulipani in zvonci za eleklrično razsvetljavo, kovinesti predraeti, alpaka, jedilno orodje itd. Kozarci (čaSe) v raznih oblikah iz finega stehta za družine in javne lokale po izrednih cenah: ČaSe s za Hkesje L 1.—; čaše za vermouth, majhne L 1.20; za vermouth, »velike) L 1.30 za konjak L 1.— ; za vino, L 1.40; za vino, velike L l.£0; za vedo L 1.60. Namizni kozarci za gostilne: \t 1 lir —.40, 1 l'r —.45, 1 lir —.50, »/• 1 —.56, '/• 1 Iir —'/fi 1» večji lir —.65. Za likerje lir —.30, za puneh lir —.40. Velikanska fzbera najfinejših vrst steklenic (za postiine) vsake mere s predpisanim pečatom V10 1 Hr 1.80, Vb l Ur 2.50, V* 1 Hr 2.50, b 1 lir 3.25, 1 11:: 4.20. 2 1 lir 5.40. Za večje odd3je cene po dogovoru. Krožniki In loačeviae I. vrste, okrašeni po L 1.— , kitajski L 1.50. Steklene Šipe, prozorne, barvane vsake raeie in debelosti. Ornamentalne šipe, bele in barvane, katedralne, kristali vsake velikosti in debelosti (do 40 mm), parabrises za avtomobile, navadno steklo za pode in Dalles (steklene pložče) vsake velikosti • In debelosti do 40 tmn. Imitacija kitstala do 2 metrov Žirokosti in 4 metre viso osli, 4-6 mm debelega. Zalega dijamantov za rezanje. Lastna tovarna izdelovanja in brušenja zrcal, vezave s svincem in medjo, r.cprozerne Sipe, delane s kislinami in peskom. Lastna at&vba v Rojanu. Proračuni In ceniki brezplačno. Ksimja prikladnost. \ KslniSi* cene. trp ljenje in bolest dolgih mesecev je dosegla vičefc, ko ji je Bigot zadal poslednji brezsrčni udarec. Davida bodo bičali skoti mestne ulice, ko bo privezan za volovski roz kakor Canbanac! To je bila ojeoa poslednja misel preden ji je finiA tema objela zavest A že tedaj, ko jo je Bigot prestregel v pa-ipravljene roke, so se poeinele ustnice zganile, da (bi Spregovorile Davidovo isne. Oki vaeii nr polnih uločinov, ki Jib je Bigot doživet v svojem življenj«!, Je bite ta zajij največja. Za kratek trenutek je stal kakor o^ mami jen in gledal bledi obraz, ki je iigubH vse aztake življeoja. Potem ga je obvladaHai atraM. S krikom, ki je bil podoben zverinskemu, je etisnil brevtvrisao teAeece nar ae s tottfco silo, da bi iz^imla "^ če bi 6e bile ostala v V naročju Jo je neoel do J™*' afeoa katoe je pr»el. if demonskim veseljem. vinski gtaa mn Je neananj^ daje kooScTTmagal- Ofcrofl drugim vratom, «J*mje Šel, da jih zaklene, je odne -l Anico k zofi, na katero jo je» položil. Za trenutek je st»i nad njo in jo opazoval. Odpel je zapone tež-kih kit in zlati slap las je obkrožil bledo odrti&je in pokril vrat m rameni. Z goltaj o čim, živalskim glasom sc Je sklonil in poljubljal mrzle brezčutne usinite m zaprte oči Zdaj je njegova! Od danes naprej je priklenjena nanj in nihče mu je več no odvzame. Mrtvaško bletla zora je začela od zunaj prodirati skozi okna. Obrnil se je, da zaklene Se cU-uga vrata. Ko je stegnil roko, so se v njegovo presenečenje vrata odprla sama. Ni sliSal glasu korakov, ki bi naznanjali, da nekdo prihaja. Na pragu sobo j.e stal stotnik rch bineau in ga mrko gledal. Ne-kaj korakov za njim je stala skromna postava sestre Katero. Pet aH Sest sektrntl *ta se moža gledala, končno so se napete na licu stotnika ««icttn* in> napr^ krfrren pomenljiv smehljaj mu ja -salerca na twikU* \