a. 'sko-nacijonalen list. .Jeseniška Straža" izhaja vsako soboto opoldne. — Naročnina za celo leto 3 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 2 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže* (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin. svoboda, čast, narod, resnica. Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno znižana. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošilj.^u na uredništvo .Jeseniške Straže' v Kranju. (St. 52. I. leto. Na Gorenjskem se svita! Svita se na Gorenjskem, sicer polagoma, toda vedno bolj. Temne megle, ki so so stoletja vlačile po naših poljanah, se izgubljajo, solnčni žarki zadobivajo vedno več moči, in upanje je, da tudi pri nas kdaj zasine zlato solnce svobode. Kar se nam je zdelo še pred nekaj leti nemogoče, to se vrši sedaj prav živo pred našimi očmi. Ljudstvo so otresa polagoma klerikalnega jarma. Ni je skoro občine več na Gorenjskem, kjer bi si ne stali nasproti dve politični stranki, ena samostojna, zaupajoča le na svojo moč, druga hlapčevska, odvisna tudi v vseh posvetnih zadevah od duhovnega gospodarja, svojega župnika ali <4>to kaplana. Novodobna .šola ima največjo zaslugo, da ljudstvo začenja misliti samostojno, da se količkaj misleči možje odtegujejo vedno bolj duhovnemu jerobstvu. Kdor le nekoliko % razumom prebira zgodovino narodov ali čila " sedanjih bojih za svobodo ljudstva pri nas in drugod, nehote mora prili do zaključka, da 'udi naš narod kmalu dozori toliko, da se bo znal vladati sam brez nepoklicanega vodstva. i)a se je začel dramiti Gorenjec, pripo-mogla je veliko tudi nesrečna narodno-gospo-darska politika omejenih klerikalcev. S kako vnemo so so snovala km(4ijska konsumna društva! Ljudem soje obdala zlata bodočnost v gospodarstvu, kmet bo dat lo toliko za blago, kolikor slano v tovarni, svoje pridelke bo pa PODLISTEK. Mimogrede . . . v. Dailiiiiov. Diilje. Dekličin pogled se upre mimo Lojev-skcga v temo med odprtimi durmi. Nekaj" 'renulkov gleda v tenmo noč in sence raznih ^utstev se kažejo na njenem izrazovitem ob-'■»zu. Menda si jo slikala za tem temnim za-Krinjalom ono bajno mesto Pelrograd, kjer je °ni, njej tuji svet, ono, zanjo nedosegljivo, a zaželjeno življenje, ki tam v neizmerni '^^^ljavi ulrijtlje s lisoč žilami in odmeva v obljudenem judovskem trgu le po ropo- niimovozečih vlakov. «()j, g()s])(id, kako daleč jo do lja?» In tužni zvok njenih besedij je poudaril ne.skončno.st daljave, ki loči svet od nje. «Sle bili že v kakem velikem mestu ?» *Ne, nikdar še nisem šla o(ltod,» prodajal brez posredovanja trgovcev, ves trgovčev dobiček bo sam vtaknil v žep! Zgodilo se pa je nasprotno! V konsumih je moral kupovati za drag denar slabo blago, slednjič pa, ko se je konsumarski vodja-kaplan nasitil, je moral še globlje seči v žep, da je poravnal dolgove fali ranega kon-s u m a. Za vsak stan je treba posebne izobrazbe, tudi za trgovskega! Te ])a naši v omejenih razmerah živeči kaplani nimajo in je tudi ne morejo dobiti. En polomljen kon-su m škoduje duhovski nadvladi več pri kmetu nego mu koristi cel kup «Domoljubov* in lucat javnih predavanj. Konsumi so razsvetlili kmeta v loški in kamniški okolici in, če nas znamenja ne varajo, izprcgledal bo kmalu tudi bohinjski in blejski kmet, kam ga je zapeljala nesrečna konsumarska politika takozvanih božjih namestnikov. Mnogo so pomogli tudi slabi vzgledi duhovnikov, blazen verski lanalizem kratkovidnega in prestrastnega ljubljanskega škofa (glej sorsko razmere!) ter pretirane in neutemeljene zahteve duhovnikov za zgradbe; in ])oprave cerkvenih j)Oslopij, da so se krotke gorenjske verske ovčice jele polagoma prelevljati v trda in neomahljiva bitja, Svita se pa na Gorenjskem tudi v narodnem ožiru. Kdor se spominja, kako narodno indilerenteii je bil naš (логепјее pred l)ar desetletji, kako se je klanjal privandra-nomti tujcu, se mora nehote čudili, odkod naenkrat ta narodni ponos, ki se pojavlja zlasti »Koliko sem dolžan za šivanko se spomni Lojevski in seže po denarnico. "Koliko sle dolžniy» ponovi ona sanjavo, kot bi bile njene misli Bog ve kje. Pa brž se zave in začne hitro, zbegano in zarudtla: «Nič niste dolžni — ta šivanka ni naprodaj. Dala sem Vam jo kar tako--» Lojevski je čutil, da bi bilo nenljudno, siliti vanjo, spravi denarnico v žep in ji ])o-moli roko. No, toraj hvala! . . Dekle mu jo krepko stisne in zarudi še bolj živo. «Za tri kupejke petroleja!* i'ostaren Malorns s hripavim basovskim glasom je planil v prodajalnico in j)ostavil na mizo umazano, s papirjem zamašeno steklenico. V tem, ko naliva deklica petrolej, vzame Lojevski v roko knjigo, ki je ležala na mizi. Bila je umazana in brez začetka in konca. Vendar ju precej spoznal, da je «Evgeiiij Og- V naših jezikovno nevarnih industrijalnih krajih. Vsak inteligentnejši delavec na Jesenicah, v Tržiču čuti, da je za svoje prepričanje 'kot Slovenec odgovoren le svoji vesti, da je le svoje delo prodal gospodarja, nev^ svojega prepričanja. Sokolska zavest'ee^'sifi'! Jeseniški in Iržiški Sokol sta prava pijonirja za narodno samostojno delo, v jezikovnem oziru je neprecenljive važnosti tudi pravkar ustanovljeni kranjskogorski Sokol tik ob poneničeni nemški meji. Naj bi kmalu razprostrl svoje peroti tudi že rastoči domžalski Sokol. Na (joronjskem se svila! Črni vrani se skrivajo v svoja duplja in drugih tujih tic ro-paric je strah! Šulverajnska šola v Domžalah. Nemci, ta od vlade tako negovani narod, uživajo povsod protekcijo, bodisi od vlade same ali pa od kakih drugih mogočnih oseb. S lo potuho dosežejo vse in njih grabežljivost ne pozna meje. lirinili so se že povsod med nami. Popolnoma pravično pa bi bilo, da bi si Nemec, ki se naseli med dragim narodom, prisvojil tudi istega šege in navade in izkušal postali koristen član naroda, kateremu se ima zahvaliti za svoj obstanek. Vsakega Nemca stremljenje je, širiti svojo nemščino vsepovsod in jo vsiljevati vsakemu. slavna pesem ruskega pesnika Puš-icina. Knjiga je bila odligana pri popisu dvoboja med Onjoginom in I^jenskim in zadnje besede so bile, ko pomeri Onjegin v I .jonskega. «Ali sle brali to knjigo У» «Gctovo, brala sem jo že večkrat. Samo to je škoda, ker ni konca. — — Prosila sem sosedovega sina, da bi mi tako knjigo kupil v Umanju; pa ne ve, katera knjiga je, kako se imenuje. In nihče ne ve — — celo rabinec ne ve! — —» «To je Puškinov „Evgenij Onjegin"». Oči judinjo se radostno zasvetijo. »Ali ste brali, gospod, to knjigo?* «Seveda.« • Brali ste jo?! — — Kaj so potem zgodi? O, kako strašno je, ko Onjcgin meri na ljjenskega.» • Orijegin ubije Imenskega.» • Ubije ga?! O, moj Bog, kako škoda!* In njen glas se je tresel. «ln gospodična Olga? Ali tudi umrje?* Njegov smoter in cilj je, podjarmiti narode, med katerimi si je pridobil z njih pomočjo ogromno bogastvo. Ni mu dovolj, ako uživa po postavi določena sredstva, — vse to mu je premalo v dosego svojega namena. Tako je tudi na šolskem polju. Nemcem ne zadostuje, da vlada ustanavlja javne šole povsod, kamor se je preselila le peščica Nemcev. Med tem, ko vlada ne da Slovencem slovenskih šol celo v krajih, ki imajo primeroma več za silo godnih slovenskih otrok, kakor pa ponekod nemških, se Nemcem za nemške šole — ni potreba tako potegavati. V mnogih krajih so brez vse potrebe take šole, v katerih se poučuje deca v nemškem duhu. Seveda se pogosto dogaja, da moramo tudi mi Slovenci pošiljali potem svojo deco v te šole, nam samim v škodo, ker se v , takih šolah otroci potujčijo in so konečno najnestrpnejši sovražniki svojega lastnega naroda. Vso to Nemcem ni dovolj, kajti na ta način potujčevanje le ne napreduje tako urno, kakor si to žele. Pred več leti so si ustanovili Nemci svoj šulferajn. To društvo ima namen, v naših deželah zasejati seme vsenemškega duha že v nežni mladini. V ta namen ustanavlja to društvo svoje šole, v katerih se otroci razen nemškularskcga mišljenja ne priuče drugemu, kakor k večjemu surovosti. Tako šolo imajo nemški Tirolci v Domžalah. Samoobsebi umevno, da uplivajo nemški tovarniški mogotci na slovenske stariše in jih silijo z vsemi sredstvi, da tudi oni pošiljajo otroke v to nemško vzgojevalnico. Toda rekli smo pieveč, imenujoč to šolo \zgojevalnico, kajti tega imena ta šola pač ne zasluži. Pred par meseci so je že poročalo, kako namerava učitelj W'lzany vzgajati njemu izročeno deco. Ne le, da je ta «uzor»-učitelj najnestrpnejši (Nemec bi rekel Haupthetzer) in najbolj nadut v celih Domžalah, ne le, da on sam ne zamudi nobene prilike hujskati svoje pajdaše na jlovenske domačine in provzroča največje konllikte ravno on, poleg tega se pa v navzočnosti Slovencev prav priliznjeno hinavsko vede, on uči tudi v šoli otroke nestrpnosti in sovraštva nasproti domačinom, ki so mu trn v peti. Kakor lansko leto, tako je tudi letos zapovedal šolskim otrokom: «lhr durfet die heimisehen Leute, diese Krainer, nicht giussen.v Otroci so ga le predobro razumeli in gredoč iz šolo zasmehovali in celo oplju- «Malka!» se oglasi naenkrat skozi polu-odprte duri slaboten, star glas. «Ne, Olga pozabi prav kmalu Ljenskega in vzame nekega olicirja.> «Poza bi ga!» Deklica udari skupaj z rokami. «Kako more pozabiti takega človeka.* «Malka!» se zopet oglasi iz sosedne sobe, «prinesi semkaj slanike iz shrambe!* «Precej, mati! — — In kaj se zgodi potem z Onjeginom in Tatjano?* «Onjegin postane otožen in potuje, da bi se raztresel, v tujino; Tatjana pa vzame starega generala, gre ž njim v Petrograd in postane tam velika gospa. —» «In pozabi Onjegina?* «Ne, ne pozabi ga, ne neha ga ljubiti. Srečata se nekaj let pozneje v Petrogradu. —» «In kaj se zgodi potem?« «iMalka, pridi vendar!* se zopet začuje prejšnji glas. «Precej, mati, precej!* Konte prili. vali so mimoidoče Slovence. — Le potrpi, učitelj izany, videl boš, kaj zna postati iz otroka po taki vzgoji? Morda bo ravno tisti otrok kedaj tudi tebe opljuval? Neki drug otrok je prejel bržkone pohvalo svojega modrega učitelja, ker je iz šole gredoč nekomu iztrgal slovenski list in ga pomendral v prah, češ, «die windische Zei-' tung wirst nicht lesen, du — — —.» Učitelj Wizany je pač lahko ponosen na svoj sado-nosni trud. Kakršna je ta šulverajnska šola, take so po večini vse. Ali res nima šolska oblast nobene moči, da bi takemu početju v šoli storila konec? Ali naj se tako vzgaja šolska mladina? No, pa naj bi še bilo, ako bi po-sečali te šole samo nemški otroci; kako so ti vzgojeni, nam je pač vseeno. Slovenski stariši, ne pustite, da bi še dalje vaši otroci pohajali take šole, sicer bodete vi sami krivi, ako vas bodo vaši otroci kedaj zasmehovali in zaničevali. Po »Kgm.* Jfovičar. Občinski odbor na Jesenicah je imel minulo nedeljo sejo, v kateri se je rešilo yeč prošenj za spiejem v občinsko zvezo, daljo se odobril proračun za prihodnje leto in še več drugih stvari. O tej seji bodemo še natančneje poročali prihodnjič. Čez občinsko gospodarstvo je začel sedaj zabavljali »Slovenec*. S tem hočejo klerikalci vzbuditi pri ljudstvu nezaupanje do sedanjega občinskega odbora na Jesenicah. Namen je toraj precej nečeden. Zlati časi bi seveda nastopili za Jeseničane, ako bi dobil Zabukovec in njegovi podrepniki občino v roke. Par tisočakov bi n. pr. takoj odjadralo za škofove zavode v Ljubljani, potem bi rastle razne kapelice kakor gobe po dežju, slednjič pa tudi v farovžu niso brez potrebščin, za kar bi vse morali pošteno plačevali občani potoni raznih občinskih naklad, s katerimi bi si ti klerikalni junaki polnili žepe. Uadovedni smo res, koliko Jeseničanov si želi takega zveličanega gospodarstva naših klerikalnih ma-melukov! Kaj mislite, gospod Zabukovec, koliko slepcev boste vjeli na svoje sebične limanice? . . . Po novem občinskem odboru se skomina, našim klerikalnim nemškularjem. Boli jih, ker noče sedanji odbor tako plesali, kakor oni godejo, zalo pa bi radi pri volitvah spravili svoje kimavce v odbor. Najtežje se jim seveda zdi, kako bi to napravili. Računajo, tuhtajo in spletkarijo, pa menda lo še ne bo šlo. Zmotili so se gospodje okrog »Slovenca«, če so mislili, da smo jih iz golega strahu pustili v par številkah pri miru, kakor trdilo, ker so se lahko koj iz zadnje «Straže» prepričali, da imamo presneto malo strahu pred klerikalci in še najnuinje prud lajmoštrom Zabukovcem, ki jo danes v občini med zadnjimi najzadnji. Klerikalnim junakom lahko na vsa usta povemo, da bi jim mi izkazali le nekako milost, ako bi se tako ponižali, da bi jim podali roko v spravo. Zabukovec bi pač že lahko vedel, da so za Jesenice tisli časi, ko je še tukaj nemoteno gospodarila požrešna klerikalna bisaga, enkrat za vselej minuli . . . Kaj reče k temu naš g. župan, kar trdi Zabukovec v sobotnem »Slovencu«, da ni v občinskih računih kar par tisočakov vpisanih, koje je občina prejela od zaklane živine. To se pravi toliko, kakor bi bil denar izginil! Občinski odbor naj za taka sumničenja prime Zabukovca za jezik. To vendar ne gre, da bi taka ničla, kakor je naš fajmošter zabavljala čez občinsko upravo. Nikar toliko ne vpijte, gospod Zabukovec, da se mora razpostaviti volilni imenik in razpisati volitev. Vse pride o svojem času, gotovo pa ne tnkrat, kadar boste vi hoteli, ker menda že reslo, kdo je v občini — gospodar. Tora" le *pp^ tiho, mirno in — ponižno, kakor si 4|iodotJ človeku, ki mora čakati na milost gospodarjevo . . . Zabukovcu in njegovim klerikalnim pod-repnikom moramo napravili po volitvah pošteno mačjo godbo kot priznanje za njihove »zasluge* za našo občino. Saj pa tudi revčki, ki se sedaj toliko trudijo in pehajo, zaslužijo primernega plačila. Z neslanimi noticami je začel v zadnjem času paradirati »Slovenec*. Pred kratkim je govoril o neki metli, zadnjič pa že piše o nekomu, ki sicer pokoncu hodi, a je vendar zlezel pod mizo. Nas. sicer take novosti ne spravijo z ravnotežja, toliko pa vendar povemo, da znamo v kralkem zopet povedati par j)iav zanimiv dogodbic iz družbe Marijinih devic in devičarjev. Potem pa jim zopet ne bo prav! Miiujte toraj s takimi neslanostmi, da vas ne bo zopet sram, ,če pričnemo — odgovarjati ! Gospodu Lukmanu pripo'očamo, da so tovarniško vodstvo vendar toliko žrtvuje in napravi pri blagajnah primerne strehe, da ne bo delavstvo stalo v snegu in dežju, kadai mora po cele ure čakali na izplačilo. Toliko menda še premore družba, ki namerava zvišali svoj akcijski kapital kar za 4 milijone K. Vcderemo! Miklavžev večer priredi podružnica sv. (lirila in Metoda za jeseniško občino v torek 5. decembra ob 7. uri zvečer v salonu gosp. Peqana (sokolova telovadnica) za otroke jeseniškega otroškega vrtca. Obletnico znane velike katastrofe na I Iru-šici je delavstvo praznovalo na ta način, da je imelo prosi dan in se je moglo udeležili z uradništvom gradbenega vodstva in podjetništva maše. Iz seje okrajnega šolskega sveta v Radovljici, ki jo bila dne 8. t. m , se poroča: Učiteljici M. Rasingerjevi se jo dovolila možitev. Dovolilo se je kraj. šol. svetu v Radovljici, da sme dražbenim potem prodati slaro poslopje in stari šolski vrt, vendar velja kupna pogodba šele po odobrenju okr. šol. sv(;la. — Disciplinarno postopanje proti nekomu učitelju in neki učiteljici se zavrne. V zadevi disciplini ran j a delegatov IV. dež. učit. skupščine so sklone dež. šol, svetu predlagati, da so na podlagi zaslišanja delegatov IV, deželne učit. skupščine opusti vsako nadaljno disciplinarno postopanje, ker je beda učiteljstva docela dokazana in ker jo bilo postopanje delegatov nekak obupen klic za jako nujno odpomoč. Kraj. šol. svetu v Boh. Boli se dovoli uvest' na tamošnji šoli pouk v žen. ročnih delih. Neki trira^redni šoli se odkloni prošnja, du bi se v tretjem razredu uvedel poldnevni pouk. Prošnja radovljiškega okraj. učil. društva, da bi se dovolil vsem šolam v okraju prosti dan za Prešernovo slavnost, se ugodi. — Prošuja učiteljice Л. Okornovc za upokojenje sc |'ri-poročljivo odpošlje na višjo muslo ter so ji dovoli za čas, da se stvar reši, dopust; a za začhsno supienlinjo se imenuje Ant. Kadun-čeva. Priporoča se prošnja za peti razred Ijud-ske šole v Radovljici. Družbi sv. flirila in Metoda se dovoljuje otroški vrtec na Savi-Jesenicah v dveh oddelkih. Šola v Boh. Bistrici se razširi v Irirazredno. Vzamejo se na znanje poročila za šol. potrebščine za 1. lUOG. Ustrelil je nekdo dne G. t. m. na železniškega čuvaja Tom. Zupana pri Kranjski gori. Poročil se je dne 14. t. m. g. dr. Jakob Jan, c. kr. sodni pristav v Kranjski gori, z gospico Marijo Moharjevo iz Novega mesta. Bilo srečno! Iz Mojstrane se nam poroča, da je bil dne 19. t. m. pri Šmercu istotam hud prepir zaradi občinske seje z dne 12. ,t. m., katero je prinesla zadnja »Jeseniška Straža*. Napadalci, pa ne Nemci, so se silno ogrevali za to, da se v občinski seji nemško govori. Ti napadalci so bili tukajšni izobraženi ljudje. Ti ljudje so vsega pomilovanja vredni. Za danes izjavljamo: čast in slava vrlim slovenskim možem, ki čuvajo nad slovensko občino Dovje. Iž Mojstrane. Koširjev oče je rekel, da ni lažnivec, kakor mu je Pavlekov Janez rekel. Jaz podpisani in moj sin priseževa, da sem dobil na svoji njivi kcmikarja Šerca in še dva druga, ko so mi trgali re])o. Njegova druga nisem osebno poznal. Janez Košir. Jeseniški kapelan Zabret je premeščen za kapelana v Šl. Vid nad Ljubljano. Pri slovesu se je poslavljal z nemškutarskim agitatorjem Pongracem z ginjenimi besedami ter solznimi očmi, kakor se poslavlja ljubica ' d svojega fanta. Rateče, posebno oni del, ki ga je zadnji požar uničil, so bile zidane tako na kupu, da so bile pravo gnezdo — pravo ognjišče. Ni &o čuditi, da se je ogenj tako bliskoma širil 'Ч upepelil 4G hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Večina pogorclcev namerava postaviti svoja poslopja na istih mestih, kakor so stala preje. Županstvo, pod županom Pintbahom, vse to mirno trpi. Vas je treba regulirati, ne pa dovoljevali zgradbe, kajti nastalo bode zopet gnezdo, da bode požar (c enkrat lahko vse upepelil. Kdo bode odgovoren? Naše mnenje je, da Pintbah — ki dovoljuje stavbe 4a starih mestih. Prosi se slavno glavarstvo v Radovljici, naj ono vmes j)oseže in Чај pošlje svojo komisijo, kajti sedanje žu-patiitvo ni kos svoji nalogi. Potrebno je vsc-'^ako pogoreli del regulirati bodisi z ozirom kak požar botlisi radi zdravstvenih razmer — pa neutcgoma, Pogorelec. Prvi vlak na bohinjski železnici. Iz l^ohinja se piše % dne 11. t. in.: Ob ' ^ na 10. dopoldne jc pridrdral prvi veliki železniški stroj št. 15.974 na Bohinjsko Bistrico ^ ^Gsenic, oziroma s Hiušice z dvema vozo-. |'0Ч|ц, v katerih so bili razni merodajni že-tJzniski faktorji. Vlak so je odpeljal skozi predor do Podbrda na Primorskem, odkoder je vrnil ob polu 12. zopet na llrušico. ri nas na Bohinjski Bistrici se Jb udeležil ® č. odbor z županom in šolsko vodstvo z •'i-enei in učenkami sprejf nia, ki se je točno dobro izvršil. Le eno je vredno in potrebno kolodvorskem poslopju je bila strašno , ^^*"1 jka zastava, poleg nje pa majhna, meter dolga slovenska. Vprašamo: ali inora prav pri vsaki najmanjši priliki po-•'zali strupeno prezira nje Slovencev, po kojih loče nova železnica? Občni zbor kmetijske podružnice v Begunjah se vrši dne 2G, t. m. ob petih popoldne v šoli. Kakšen je proporcijonalni zistem volitev? Ustavni odsek kranjskega deželnega zbora se je izrekel za proporcijonalni zistem volitev. Tak zistem zagotavlja tudi manjšinam primerno zastopstvo. »Slovenski Narod« je pojasnil ta zistem s praktičnim izgledom takole; Volilni okraj izbere 16 poslancev; volitve se udeleži 041.') volilcev, ki so oddali: za klerikalno listo 2150 glasov, » napredno » 1783 » » nemško » 787 » » italijansko » 1221 » » socialistično » 472 glasov. Število mandatov bi se posamičnim strankam določilo po tem, po kolikrat je dobila toliko glasov, kakor jim mora v tem slučaju imeti vsak izvoljenec, katero število se dobi, če se število volilcev (G413) deli s številom mandatov (IG). Torej ()41;5: IG == 400. Mandati bi se v tem slučaju razdelili takole: klerikalna stranka je dobila 2150: 400 == 5 mandatov in ostalo je 150 glasov; napredna stranka je dobila 1783: 400 = 4 mandati in ostalo je 183 glasov; nemška stranka je dobila 797: 400 = 1 mandat in ostalo je 397 glasov; italijanska stranka je dobila 1221: 400 = 3 mandate in ostalo je 21 glasov; socijalistična stranka je dobila 472: 400 = 1 mandat in ostalo je 72 glasov. Izvoljenih je sedaj šele 14 poslancev, ali za ostala dva mandata bi ne bilo treba nove volitve, marveč ta dva mandata se priznata tisti stranki, kateri je poprej preostajalo največ glasov, v tem slučaju nemški stranki. Izmed kandidatov posamičnih list bi se potem proglasili za izvoljene tisti, ki imajo največ glasov. V Berolinu je trgovski pomočnik Brek vsied žalosti, da mu je umrla žena, zastrupil štiri svoje otroke in sebe. Surov mož. Iz Opave poročajo, da je v Javorniku kmet Anton Ileutschel tako pretepel svojo ženo, da je vsled tega umrla. vmtiivO k OBČNEMU ZBORU prostovoljnega gasilnega društva na Jesenicah v nedeljo dne 3. decembra t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni župana Josipa Klinarja na Jesenicah. VSPORED: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. K občnemu zboru se uljudno vabijo vsi delavni in podporni udje. Ivo prosi. gas. MaiiaJmiiicali dne 22. novembra 1905 Fr. Krivic n.ičcinik. HOTEL „ILIRIJA cc 16-43 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — (zborna kuhinja. Postrežba točna. Cene nizke. Za innogobrojen obisk prosi spoštovanjem Fric Novak. Ш § M. Vidic izdelovalec sodavice, malinovega soka in pokalic (kraherl) v Lescah na Gorenjskem priporoča svoje izdelke. 29—28 postrežba točna. Cene nizke. № @ @ urar na Jesenicah priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ur kakor žepnih, stenskih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne. Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah. 6-4<) 0 0 0 0 0 0 0 Лко hočete dobro idočo uro poceni kupiti, zahtevajte cenil^ 31-2 tvrdke Suffner, urar v }(ranju. ;.Tkf: ;у&гцЛЕ '■'та^чУ.ч AW' Kaj je SEVDU^ Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah iiigenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva se pri gg. I. Krašovicu, A.Trevnu ter gospej Jerici Morič. Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-talske ulice 7. 3—48 pifoVarna G. Antr-jdlili iediicV V £jttMjatti Wolfove ulice št. 12 priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo. Pivo se oddaja v sodcili in zabojih. Zaloge; v Kranju, Idriji, Dobrepoljali, na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačah, Polhovem gradcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra). Ustanovljena leta 1854. Tvrdka je bila v letu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno. Poštno hranilnico račun 61. Tiskam in založništvo Poštno lininiliiico račun šl. 8()7.Г)()У, Pr. EampMi V Kranju KrtdniiItVo in npraVniiItVo „Go?(oi(a" Urtdni^Vo in npraVniiltVo „Јс^сптН^ straže" Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, slavna društva, hranilnice In posojilnice. Vizitnice, kuverte, pisma, račune, okrožnice, vabila, dopisnice, osmrtnice, tabele, lepaki, brošure, knjigo i. t. d. i. t. d. Razglednice v več barvah. JzVršttjc V$a^oVr$tna tisHars^a dda V VsaHcm obsegu po HoHHor možno najnižjih cenah. £ifna in uKusna Ш\Ш. — Kitra in loina postrežba. - I