Skrb za človeka
Ljudska skupščina LR Slovenije je na zadnjem zasedanju sprejela resolucijo, ki je priporočilo vsem našim osnovnim organom komune, da poskrbijo za organizacijo socialne službe in posvetijo večjo skrb življenju človeka. Komuna naj bo organizator vsestranske skrbi v nudenju pomoči potrebnim ljudem. V tem delu naj aktivno sodelujejo stanovanjske in krajevne skupnosti, gospodarske in družbenopolitične organizacije, kakor tudi državljani.
Socialno varstvena služba je družbeni organizem za reševanje življenjskih vprašanj ljudi. To službo so do sedaj vodili organi ObLO v kurativnem smislu, to je, da so pomagali tam, kjer je bila pomoč potrebna. V to službo so posegale tudi sindikalne organizacije, ZB, RK itd., ki so delale vse po istih načelih. Manj, nekje pa skoraj nič, se je to obravnavalo po gospodarskih organizacijah, stanovanjskih in krajevnih skupnostih. OsnoVno načelo sprejete resolucije pa je v tem, da pride socialno varstvena služba iz kuritivne v preventivno in v tem postanejo gospodarske organizacije, stanovanjske in krajevne skupnosti enako tako odgovorne na svojem območju dela za dobro reševanje vseh obstoječih problemov, kot socialni organi, komune in organizacije. _
Socialnih vprašanj v območju naših krajev pa naj bo to v ribniški ali kočevski komuni imamo še vedno dovolj. Socialno vprašanje ni samo to, da nudimo potrebnim pomoč za preživljanje, pač pa je skrb za moralne vrednote človeka. Tu gre za starejše ljudi, otroke, v marsikaterem primeru tudi družine kot celote, kjer se Starši zaposleni in si življenja zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov ne morejo izboljšati. Takih primerov je v kočevski komuni več kot v ribniški. Struktura prebivalstva, ekonomski in socialni pogoji, se med komunami razlikujejo. Nikjer ni tega mogoče reševati samo s predpisi, ki so za vrsto vprašanj osnova za reševanje problemov. Za vrsto vprašanj pa ni in ne bo nobenih predpisov višjih organov, ker je to vprašanje v pristojno-
sti komun, ki ga bodo reševale z aktivizacijo vseh družbenih organov na svojem območju.
V vsem tem delu bo prišla do veljave iniciativa delovnih kolektivov, stanovanjskih in krajevnih skupnosti, kakor tudi organizacij, ki bodo posegle v ta vprašanja, katerih je nešteto. Lahko smo prepričani, da sami socialni organi ObLO ne bodo imeli uspehov, če v tem ne bodo sodelovali vsi samostojni organi v komuni.
Precej je starih in obnemoglih ljudi, ki nimajo prave oskr-
be. Podobno je z otroki, katerim je potrebno posvetiti še več skrbi, da bo njihova vzgoja v skladu z načeli družbe in ljubezni do domovine, posvetiti se je potrebno vprašanju delovnih in vojnih invalidov, njihovi zaposlitvi in usposabljanju na delovna mesta, zaposlitvi nezaposlenih itd. Stanovanjska vprašanja, alkoholizem, kriminal, prepiri itd. vse to otežkoča ljudem življenje, družbi dela pa škodo. Iz vsega tega vidimo, da je dovolj dela za vse organe komune. Življenje poraja vedno nove probleme in nove pojave, katerih tudi ne smemo zanemarjati.
ObLO, ki bodo določali osnovna načela za reševanje teh vprašanj, je potrebno nuditi v tem vso pomoč in podporo. Skladi, ki se bodo ustanovili, bodo osnova za reševanje teh zadev. Politične organizacije naj bodo mobilizator akcij v skrbi za človeka v danih pogojih sedanjega in bodočega stanja v komuni.
Pri otvoritvi nove separacije in vpadnika na Rudniku Kočevje 29. novembra
Po zborih volilcev
Občinski odbor SZDL Ribnica je sklical 5. decembra sestanek političnega aktiva, na katerem so analizirali potek zborov volilcev in delo krajevnih organizacij SZDL v občini. Ugotovili so, da so bili zbori volilcev uspešno izvedeni in volilci so dali kopico predlogov, katere bo obravnaval ObLO v svojem bodočem delu. Odbori krajevnih organizacij se v delu niso še znašli, zato bo potrebno najti nove organizacijske oblike dela v posameznih krajih, da bo delo zaživelo.
V podrobni analizi so na sestanku ugotovili, da je bil čas sklicanja zborov volilcev prekratek, ker člani ObLO, kakor tudi politični aktiv, ni imel časa, da bi se na to pripravil. Poročila, ki so bila podana, so bila napisana preveč strokovno, zato volilci niso pokazali večjega zanimanja na tistih zborih, kjer so poročilo samo prečitali. Več zanimanja so pokazali tam, kjer so člani ObLO to pojasnili v preprosti besedi.
KPG prispeval miljen
V Stari cerkvi bo v kratkem preurejena stavba bivšega gostišča »Pod lipo« v šolsko mlečno kuhinjo in v otroško varstveno ustanovo (vrtec), ki bo lahko sprejela 40 otrok. Za ureditev šolske mlečne kuhinje in vrtca so se prizadevale vse družbene organizacije, posebno še domače Društvo prijateljev mladine; sredstva so prispevali občinski ljudski odbor, Zveza prijateljev mladine iz Ljubljane in nekatera kočevska podjetja. Največ je prispeval kolektiv KGP Kočevje (milijon di-darjev), za kar se mu Občinska zveza prijateljev mladine v imenu vseh organizacij in prebivalcev Stare cerkve in okoli-ve lepo zahvaljuje.
V	Ribnici je bilo podano dobro poročilo o stanovanj, skupnosti, premalo pa je bilo po vprašanjih, ki jih je nakazalo poročilo, razprave in predlogov. Tudi o šolstvu je bilo dobro poročilo, a so volilci o njem tudi premalo razpravljali. Pomanjkljivost je bila tudi v tem, da šolski odbor ni dal nobenega poročila. Volilci v Ribnici so se bolj zanimali za gospodarska in komunalna vprašanja, ki jih je potrebno rešiti. Tako jih je zanimala regulacija Bistrice, trgovina, gostinstvo itd.
V	Sodražici so se volilci zanimali za vprašanje domače obrti in njenega razvoja, manj so se dotaknili pa dela društev in ostalih vprašanj, ki so ravno tako problem, v katerega bi se bilo potrebno poglobiti.
Po nekaterih vaseh so zbori volilcev zelo dobro uspeli, po drugih pa ne. Ugotovilo se je, da volilce na vasi najbolj zanima kmetijsko vprašanje, o ka-
Na proslavi Dneva republike v Predgradu 28. novembra
terem je bilo v poročilih premalo povedanega. Res je, da se ljudje na vasi zanimajo tudi za rast gospodarskih organizacij, vendar so tista vprašanja, ki so njihova dejavnost, zanje bolj zanimiva, kar je razumljivo. V posameznih vaseh, kot n. pr. v Sajevcu in drugod, je volilce zanimalo, kaj bo z zemljo, ker mladina odhaja v industrijo, doma ostanejo pa samo stari ljudje. O teh vprašanjih se vse premalo razpravlja in se vidi. da volilci s tem niso seznanjeni. Odbori KO — SZDL na vasi premalo delajo in pojasnjujejo vsa tista družbena vprašanja, ki se porajajo iz dneva v dan tudi na vasi. Vidi se, da so ljudje na vasi glede arondacije zemlje vse premalo seznanjeni. Ko to pojasnijo, kot je bil to primer v Zima-ricah, ljudje to razumejo in se s tem strinjajo. O tem vprašanju bi morali odbori SZDL več pojasnjevati ljudem, pa ljudje ne bi nasedali razni propagandi o tem vprašanju.
Na zborih je bilo veliko razprave, vprašanj in predlogov glede ureditve potov, cest in ostalih vaških vprašanj za katera so pokazali volilci veliko zanimanje. V Grčaricah bi radi čimprej uredili trgovino, ker je v slabih prostorih. Na gori so proti temu, da bi se trgovina ukinila. Na enem izmed zborov volilcev so kritizirali delo »Gradbenika«, ki pošilja ljudi na delovna mesta, ne da bi imeli kaj delati. V Zimaricah bi radi uredili hišo SLP za sestanke, ker se sestajajo samo v gostilni, ker drugega prostora nimajo na razpolago. Radi bi nabavili tudi televizor. V Slatniku so iznesli kritiko, da jim ObLO ne nudi nobene pomoči. Pri Gregorju je šolski odbor premalo aktiven, kakor tudi ostale organizacije, aktivno dela samo kulturno društvo. V Jurjeviči je problem, ker ljudje iz Jurjeviče in Brež ne morejo priti skupaj in se pogovoriti o tekočih zadevah. Vse to so nanizali zbori volilcev in še celo vrsto drugih vprašanj v ribniški občini.
Sriige dobijo gostišče
Svet za industrijo in obrt je na seji 23. novembra sklenil, da ugodi prošnji Ivana Žužka iz Strug, ki je zaprosil za ustanovitev gostišča. Posebna komisija si bo pred otvoritvijo gostilne ogledala prostore bodočega gostišča ter ugotovila, če so primerni za obratovanje, nakar bo občinski ljudski odbor izdal ustrezno odločbo.
Rudarji so postali dobri gospodarji
29. novembra je predsednik ObLO Kočevje Drago Benčina slavnostno prerezal trak za začetek obratovanja nove separacije in vpadnika, po katerem so rudarji globoko pod zemljo odpremili z novimi stroji prvi premog v novo separacijo.
Miro Gregorc je v uvodu svojega izvajanja pozdravil ing. Pavleta Vrbiča, svetnika sekretariata za industrijo LRS, Lojzeta Kersniča, pomočnika gen. dir. Jugoslovanske investicijske banke, Vladota Črešnika, predsednika sindikatov rudarjev LRS, Jožeta Andoljška, direktorja direkcije za kreditiranje LRS, predsednika ObLO, sekretarja ObK ZK, predsednika SZDL Kočevje in zastopnika izvajalcev, kakor tudi vse ostale goste.
Kot vsa industrijska podjetja, je bil tudi Rudnik Kočevje pred nekaj leti v težki situaciji. Rudnik je bil v času vojne težko prizadet. Vse tehnične naprave, ki so jih po vojni usposobili, so bile zastarele. Posebnih investicijskih vlaganj v Rudnik ni bilo vloženih. Stara osnovna sredstva in posledice tehnično nepravilno zastavljenih del pri eksploataciji nahajališča so bile ovira zvišanju proizvodnje, ki je bila nizka. Stanje je bilo kritično, sklepali so že o znižanju proizvodnje. Nastala je tudi potreba po boljšem premogu in večji storilnosti. Tudi izvozni jašek je bil sredi nahajališča premoga, ki je tudi oviral večjo eksploatacijo.
Vse to je narekovalo, da je kolektiv Rudnika pristopil k rekonstrukciji. V ta namen so zaprosili posojilo pri Jugoslovanski investicijski banki v znesku 384 milijonov din, katerega so prejeli šele po drugi prijavi, in to samo v znesku 291.5 milijona dinarjev. Investicija je v celoti narasla na 510 milijonov. Kolektiv je z lastnimi sredstvi, često tudi na račun odrekanja osebnih dohodkov, dosledno vztrajal, da se investicija konča in je zato vložil lastnih sredstev v znesku 220 milijonov, skupno z investicijami v proizvodnih obratih pa 70 milijonov, tako znaša udeležba kolektiva pri investicijah okrog 300 milijonov dinarjev.
Kolektivu' so za gradnjo objektov veliko pomagali izvajalci, SGP Zidar Kočevje, Atelje za arhitekturo iz Ljubljane kot projektant, Elektro-signal iz Ljubljane, Strojna tovarna v Trbovljah, železniško osebje postaje Kočevje, organi ObLO, okrajni in republiški organi, ter organi Jugoslovanske investicijske banke, ki so pomagali več kot so pa mogli od njih pričakovati.
Seveda je bilo osnovno za realizacijo vsega tega stališče kolektiva rudarjev, ki je trdno vztrajal, da se to realizira. Poleg svojih proizvodnih nalog se je kolektiv odločil, da z lastnimi silami podaljša železniško progo, prebije izvozni vpadnik in izdela strojno opremo in montažo. Bili so tudi taki, ki so zmajali z glavo, češ, kako bodo ljudje brez večjih izkušenj kos takim nalogam. Zgraditev vseh teh objektov je ponoven dokaz, da volja in prizadevnost ljudi rodi svoje sadove. Kolektiv je veliko del opravil s prostovoljnim delom, ker so člani kolektiva razumeli stanje, v kakršnem so se nahajali. Žrtvovali so svoj prosti čas in dokazali, da se čutijo pravega gospodarja.
Kolektiv Rudnika je poleg tega delal neprestano za boljši tehnološki razvoj in socialistične družbene odnose v kolektivu. Razvijal je sistem delavskega in družbenega upravljanja s tem, da so člani kolektiva aktivno delali v organih ObLO in ostalih organih komune.
Rudarji so s to izgradnjo dosegli največji uspeh v zgodovini Rudnika Kočevje. Skratka, rudarji, so postali dobri gospodarji!
Problemi, problemi...
Rekli boste, kje jih pa ni. Povsod so. ponekod večji, drugod manjši, pač kakor jih morejo kje reševati in kakor se znajdejo. Tudi v Dobrepolju so, nikar ne mislite, da smo pa brez njih in da vse gladko teče. Ker pa bi predaleč prišli, če bi našteli vse probleme, bi se želel dotakniti samo problemov s kulturno prosvetnega področja.
Prosvetno društvo na Vidmu je po svojem obsegu in številu članstva verjetno eno največjih v občini Grosuplje. Samo delo v društvu je razdeljeno na več sekcij. Pa ni moj namen opisovati zgodovino tega prosvetnega društva, temveč njegove probleme, ker je pač tudi tak naslov. No, in ker smo že pri problemih, pričnimo s problemi.
Če bi na Vidmu iskal knjižnico, bi jo našel v kaj čudnih okoliščinah. Omare so strpane v prehodno sobo .založene s stoli in pisalnimi mizami. Glava nas že boli od tega problema, o njej je bilo že veliko napisanega, za cel roman, knjižnica pa roma iz enega prostora v drugega, pa ne zato, ker se to njej hoče, ne, ampak zato, čimse nekam vseli, že sledi odločba o izselitvi, prostor je potreben za druge bol »■kulturne« potrebe itd. Sedaj spi spanje pravičnega, pajki predejo svoje mreže med knjigami, zabarikadirana je kot kulturni spomenik pred bombardiranjem, menda kot zgodovinski dokaz poznim rodovom, da so nekdaj v Dobrepolju bili in živeli kulturni ljudje.
Dobrepolje! so poznani kot delovni in pridni ljudje in kot taki so radi tudi veseli. Radi pojejo in igrajo. Kot rezultat tega že izpred vojne obstaja godba na pihala. Samo na žalost, tudi ta spi spanje pravičnega in samo nujna potreba jo za kratek čas spravi pokonci, toliko da se pokaže, da je še malo pri življenju, potem pa spet pade v globoko spanje. Rekli boste problem, ki pa ne bi bil problem, če bi bilo samo malo več dobre volje. Kaj pa pevski zbor? O, da imamo ga, včasih še celo več, samo veste, če se ne maže, se tudi peti ne da in tako naši pevski zbori najraje razkazujejo svoje znanje po gostilnah. Kdo bi hodil na vaje in ti tam še nekakšen pevovodja maha s svojo taktirko pred nosom. Tako je bolj preprosto in demokratično, nič hodega, če kakšen glas zleze malo iz takta in zavije na stran pota. Kaj pa klubsko življenje? Prijatelj, ne sprašuj, vprašal si preveč, saj vidiš, da še ene »luknje« za knjižnico
Mladinska politična šola začela z delom
Mladinska politična šola, ki je bila ustanovljena v Kočevju že lani, je letos spet začela s predavanji. Obiskuje jo 30 poslušalcev iz raznih ustanov, podjetij in šol. Povprečna starost slušateljev je 18 let. Predavanja imajo dvakrat na teden po 3 ure. Doslej so predelali že 4 teme (Marksistični pogled na svet, Marksistična teorija o državi in pravu, Odnos s socialističnimi ■državami in Morala). Skupno bo 23 predavanj, ki bodo končana do 15. marca. Po zaključenih predavanjih bodo izpiti. Namen šole je, pridobiti aktiviste za delo v mladinski organizaciji in da si pridobi mladina pravilni pogled na svet. V šolo so bili izbrani najboljši mladinci in mladinke. Predavatelji so iz Kočevja.
ne moremo najti, kaj šele klubsko sobo; to si lahko mislimo samo v sanjah. Zaenkrat pa se klubsko lahko izživljamo v gostilni, je bolj prijetno in domače. Torej spet problem, pa še kakšen, niti sv. Peter s svojo kajgano ga ne reši. Imate kino? Seveda ga imamo. Štirikrat tedensko so predstave, torej dva filma na teden in še enkrat na teden v Ponikvah. Torej vsaj tukaj ni problemov! Motiš se, dragi tovariš, pa še kakšni problemi. V letošnjem letu je kino adaptiral dvorano, opremil jo z kino fotelji, položen je parket v dvorani, vse stene obložene s posebno oblogo, skratka, ko stopiš v dvorano, imaš občutek, da si stopil v kulturni prostor. Z
užitkom sedaj gledaš filmske predstave. Res, kar je res, ena najlepših dvoran v bivšem kočevskem okraju, mogoče še celo malo dalj, dobrepoljci so ponosni nanjo. Obisk kino predstav se je povečal, vsak kolikor toliko povprečno kulturno razvit dobrepoljec gre vsaj enkrat tedensko v kino. Pa dobro, potem tukaj ni problemov. Pa še kakšni. Samo poslušaj dragi prijatelj. Poleg sredstev, katere je kino prejel za ureditev dvorane, je založil tudi vsa svoja razpoložljiva sredstva, sedaj pa mu jn zmanjkalo denarja, da poravna svoje obveznosti do družbe. Skratka, kino v letošnjem letu ne bo mogel odvesti prispevka domačemu filmu, katerega je po zvezni uredbi dolžan odvesti. Problem je tukaj in kako se bo rešil, do danes še ne vemo. Verjetno se bo pričel reševati tedaj, ko bo kino zaprt.
Imate še kaj? Da, še potujoči kino. Z njim pa so tudi težave.
Problemi »AVTA«
23. novembra so razpravljali na seji Sveta za industrijo in obrt pri Občinskem ljudskem odboru v Kočevju o stanju v avtoprevozniškem podjetju »AVTO« iz Kočevja. Iz poročila, ki ga je podal direktor »Avto« Alojz Drofenik, je bilo videti, da je podjetje zašlo zaradi delovanja novega gospodarskega sistema v nekatere težave. Z novim gospodarskim sistemom so se občutno povečali stroški (predvsem zaradi novih prispevkov), zaradi devizne reforme pa se je zmanjšal dohodek v prometu z inozemstvom. Razen tega resno konkurira avtoprevozniškim podjetjem železnica, ki dobiva še dotacijo.
Čeprav ta kino obiskuje vse kraje v občini, ki so daleč od stalnih kinematografov, je deležen zelo malo podpore. Projektor je kupljen na kredit in problem je vedno v plačilu anuitet. Stroški vzdrževanja in predvanjanja filmov po terenu pa so precejšnji.
Zares precej problemov. Pa jih ne bi bilo potrebno toliko. Malo več dobre volje in razumevanja s strani merodajnih faktorjev, pa bi se odpravil velik del teh problemov. V Dobrepolju je čedalje več zaposlenih ljudi v domači industriji. Večinoma so to mladi ljudje. Torej kadra za uspešno delo na kulturno prosvetnem področju dovolj. Res je, da občina ne more biti mati za vse, da bi reševala vse te probleme, tudi občinski Svet Svobod in prosvetnih društev ne, malo več posluha pa bi le morala imeti za te »negospodarske« probleme. Kaj pa terenska organizacija SZDL? Do danes se na žalost še ni dokopala do tega spoznanja, da so vse stvari v kraju nujno potrebne in koristne in da bi morala biti ravno ona iniciator pri reševanju teh problemov. Isto lahko rečemo tudi za podjetja v kraju, odnosno njihove sindikalne organizacije, ki bi morale imeti več srca in posluha za te probleme, kajti le z interesom vseh teh merodajnih faktorjev bi se vsi ti problemi lahko rešili.
Samo prosvetno društvo pa jil ne bo moglo, temveč bo čez čas tudi samo zaspalo spanje pravičnega.
Ne mislim s tem kritizirati nobenega, samo nakazal sem probleme in tudi nakazal pot, po kateri bi bilo mogoče vse te probleme tudi odpraviti. Torej brez zamere.
-až
To in ono o Svobodah in PD
Na redni letni konferenci Sveta svobod in prosvetnih društev občine Kočevje, ki je bila 23. novembra, je bilo največ govora o »novih oblikah« dela Svobod in prosvetnih društev. Delegati so priznali, da so bila njihova društva vzpodbujana k »novim oblikam« dela, vendar jim nihče ni pojasnil, kakšne so te nove oblike in kaj so.
Razprava je pokazala, da so klubi, ki jih imajo nekateri za »nove oblike dela«, prav za prav spremenjeni bivši rdeči kotički. Dalje so delegati poudarili, da so se klubi obnesli le tam, kjer so nastali sami od sebe, sc pravi iz potreb. Predvsem so se tako razvili klubi, kjer so imeli televizorje. Tam, kjer so hoteli klubi ustanoviti samo zato, da bi ugodili» novim oblikam« dela, se niso obnesli.
Delegati so ugotovili, da je bila v preteklem letu povezava društev z Občinskim svetom Svobod in prosvetnih društev zadovoljiva, medtem ko je bila povezava med društvi slaba. Tako sta na primer študirali po dve društvi isto dramsko delo. Tudi gostovanj je bilo malo in še ta niso bila najbolje organizirana. V bodoče naj bi vsako društvo napravilo koledar dela. S svojimi naštudiranimi deli naj bi gostovalo tudi na odrih drugih društev. Tako bi dobivali igralci potrebno rutino pa tudi število kulturnih prireditev bi se v posameznih večjih občinskih naseljih občutno dvignilo. Občinski svet priporoča taka gostovanja in jih bo tudi v bodoče podpiral, se pravi da bo društvom poravnal morebitno negativno razliko med vrstopnino in stroški gostovanja.
Prisotni so kritizirali, da imajo na izbiro za igranje premalo novih del in prav to je vzrok, da neko novo delo začne naenkrat študirati več društev. Primanjkuje tudi iger za mladino 4., 5. in 6. razreda. Prav zaradi tega so začeli ponekod prirejati lutkovne igre za to mladino. Nekaterim se je to delo obneslo, drugim pa ne.
Delegati so se zavzemali tudi, da bi dobila prosvetna društva v last ali pa v upravljanje dvorane, ki so očitno namenjene kulturno prosvetni dejavnosti, a sedaj razpolagajo z njimi n. pr.; kmetijske zadruge. Lastnik dvorane se namreč ne ozira na želje in težave igralcev — pa tudi odra in prostora običajno sploh nihče ne vzdržuje.
Delegati so razpravljali še o delnem mrtvilu v nekaterih društvih, o knjižnicah, pa spet o klubih in »novih oblikah« dela. Padlo pa je tudi nekaj kritičnih pripomb na račun dela Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev.
Občuten problem predstavljajo tudi obratna sredstva, ki so se prav letos precej zmanjšala. Bruto promet podjetja stalno raste, obratna sredstva pa se manjšajo. Kolektiv je skušal ta problem reševati na vse načine, vendar doslej brez uspeha. Tudi dolžniki slabo plačujejo svoje obveznosti, zato jih je podjetje skoraj vse tožilo, s tem pa si je nakopalo spet precej stroškov za sodne takse itd.
Cisti dohodek je v letošnjem tričetrtletju precej večji kot v istem obdobju lani, vendar to ne pride do izraza zaradi povečanih dajatev v zvezi z novim gospodarskim sistemom. Podjetje posluje sicer rentabilno, vendar to stanje ni zadovoljivo.
V podjetju so mnenja, da bi jih sedanjih težav rešila nabava novih avtomobilov, s katerimi bi nadomestili sedanji dotrajali vozni park. Hkrati bodo iskali in odkrivali skrite rezerve ter povečali delovni učinek. Menijo tudi, da morajo napraviti več za izobrazbo vseh članov kolektiva, predvsem pa šoferjev. Podjetju sploh manjka kadra z višjo strokovnostjo. Prav zaradi tega se zgodi, da zastopajo nekateri člani kolektiva in celo delavskega sveta nezdrava in nepravilna stališča. Tako gledajo na primer na delitev dohodka in še posebej na delitev osebnih dohodkov s stališča najetih delavcev, ki jih ne briga nič drugega kot plača, namesto da bi odločali in gospodarili kot upravljale! in dobri gospodarji
Svet za industrijo in obrt je na podlagi poročila direktorja »Avto« Alojza Drofenika in predsednika delavskega sveta Viktorja Kužnika sprejel zaključke: da mora podjetje »Avto« zaostriti izterjavo dolžni-
kov; da naj skuša s pristojnimi bankami rešiti vprašanje kreditov za obratna sredstva za mednarodno špedicijo; da naj kolektiv še enkrat pregleda pogoje in upravičenost nabave 30 novih kamionov in da mora podjetje analizirati svoj promet in ugotoviti, kako bi doseglo čim višjo storilnost ter ustvarilo čim več sredstev za sklade in še posebej za družbeni sandard (predvsem stanovanja).
Sklepi občinske konference IMS
Komisija za sklepe na občinski konferenci je na osnovi poročil in razprave, ki je bila podana, izdelala sledeče sklepe: Občinski komite Ljudske mladine bo moral v bodoče posvetiti več pozornosti mladini v specialnih mladinskih organizacijah
Na rešetu — komunala
Ulice, ceste in pločniki po Kočevju so zasmeteni. Naj bi ne čistili samo glavne ceste od hotela Pugled do kolodvora. Ko je zapadel sneg, ga je moralo počistiti s pločnikov — sonce. Smeti naj bi redno odvažali. Smetnjake naj bi izpraznjevali, četudi niso polni — saj moramo vseeno plačati za odvoz. Cesta proti pokopališču je ob dežju obupna. Čeprav imamo servise stanovanjskih skupnosti in Komunalo, nisem mogel dobiti delavca, da bi mi napravil cementno ploščo pri gnojnični jami. Morali bi se ukvarjati z manjšimi popravili (zato so bili ustanovljeni) pa gradijo in adaptirajo na veliko (ker iščejo le dobiček). Servis in Komunala imata med svojimi dejavnostmi prevozništvo, kljub temu državljan ne ve, kdo mu bo kaj prepeljal in če sploh lahko dobi voznika. — Take in podobne bolj in manj upravičene pritožbe smo slišali od državljanov pa tudi od zastopnikov raznih organizacij in društev na račun komunalnih dejavnosti.
Podjetje Jugopetrol, poslovalnica Kočevje, .je letos zgradilo sodobno črpalko za polnjenje goriva motornih vozil. To delo so v prvi vrsti pozdravili šoferji in lastniki motornih vozil, ker jim sedaj ne bo potrebno čakati na gorivo. »Avtomatična črpalka je lepo urejena, samo streha bi morala biti malo večja, da ljudje ne bi stali na dežju.« Tako pravijo šoferji. Investitor in projektant tega nista upoštevala in tako je na novem objektu že ugotovljena pomanjkljivost.
— Nekatera dela res ne spa-spadajo pod komunalo, a z njimi zaslužimo...
V razgovoru z upravnikom Komunale Alojzom Hočevarjem smo zvedeli: (Komunala je ustanova s samostojnim finansiranjem. Ukvarja se v vzdrževanjem cest IV. reda, ulic in sploh mesta, skrbi za odvoz smeti, izdeluje betonske cevi vseh dimenzij, se ukvarja s prevozništvom, gradbeništvom in mizarjenjem, ima pa tudi svoj peskokop in kamnolom ... Pred desetimi leti je imela par konj in samokolnico, lani 28 milijonov bruto prometa, letos pa do oktobra že ' 45 milijonov din bruto prometa ...)
— Ceste in ulice so slabo vzdrževane, ker nimamo dobrih mladih cestarjev, čeprav bi dobivali kar lepe plače (osnovne 16.000 din). Vzrok: državljani imajo do cestarjev nepravilen odnos, jih zasmehujejo in govore, da je za delo na cesti samo tisti, ki ga nikjer več ne marajo.
— O smetnjakih pravi občinski odlok, da jih mora imeti vsaka hiša in da se jih izprazni, če je v njih vsaj nad četrtino smeti. Precej državljanov in podjetij ni vzelo smetnjakov ali pa jih ni vzelo dovolj. To je tudi eden izmed vzrokov, zakaj so ulice in ceste zasmetene.
— Gradbeništvo in še nekatera druga dela res niso komunalna dejavnost, vendar prav pri njih toliko zaslužimo, da krijemo stroške ostalih čisto komunalnih dejavnosti (čiščenje ulic, odvoz smeti itd.). Zaradi tega menim, da bi postali podjetje, ohranili pa bi vse obrate in dejavnosti, ki jih imamo že zdaj. Za uspešnejše delo bi potrebovali še več osnovnih sredstev, ki bi si jih kot podjetje lahko nabavili s krediti.
V BODOČE bi delali le za HIŠNE SVETE
— Naš izvršni odbor sveta stanovanjske skupnosti ni zato, da bi mi odstopili ljudi iz našega servisa za Vzdrževanje stanovanjskih hiš nekemu novemu gradbenemu podjetju, katerega ustanovitev se menda pripravlja. Strinjamo pa se, da bi odslej opravljali edino dela za hišne svete ter državljane in ne več tudi za razna podjetja ter ustanove, kot smo doslej. V zadnjem času imajo hišni sveti več sred-
in društvih. Sklicevati bo potrebno aktive Ljudske mladine po interesu. Občasno sklicevanje mladine, ki dela v PZS, ZTS, DPD Svobode, TVD Partizan idr., bo doprineslo k boljšemu delu mladine na teh področjih. Sklicevati bomo morali tudi mladino, ki dela ✓ organih delavskega in družbenega upravljanja.
Ena zelo važnih nalog v bodoče bo, da aktivi Ljudske mladine na vasi pa tudi v mestu, oz. ustrezna vodstva, spregovorijo na svojih sestankih o družbenem in zabavnem življenju. Poudarjati bomo morali potrebo po delu DPD Svobode in agitirati, da bomo pridobili za delo na tem področju čim več mladine. Splošna ugotovitev je bila na občinski konferenci ta, da je mladina na tem področju neaktivna.
Sekretariati aktivov bodo morali na sestankih aktivov poudarjati potrebo, da bi se mladina čim bolj množično udeleževala zborov volilcev, preko katerih bodo lahko dosegli svoje smotre.
štev, zato bomo imeli pri njih dovolj dela, je povedal tajnik stanovanjske skupnosti mesta Kočevje Stane Pintar.
DRŽAVLJANI ZAHTEVAJO:
— Hočemo hitre in cenene usluge pa naj jih opravlja podjetje, ustanova, servis ali kdorkoli. Vedeti hočemo tudi, kje in pri kom lahko usluge naročimo.
PRED SEJO ObLO
Občinskemu ljudskemu odboru so želje državljanov v glavnem poznane, prav tako pa tudi stvari, ki zavirajo hitro in uspešno reševanje komunal, problemov. Prav zato je ObLO imenoval posebno komisijo, ki bo proučila nekatere komunal, zadeve in podala svoj predlog na seji ljudskega odbora. Podrobnosti iz dosedanjega dela komisije žal nismo mogli še zvedeti, pač pa smo dobili zagdtovilo, da bo komisijo pri izdelavi predlogov vodila misel, kako bi prišli državljani hitreje in ceneje do komunalnih uslug.
O komunalnih zadevah je bilo že veliko razprav, zadnja je bila včeraj v petek 8. decembra, ko so se zbrali vsi, ki imajo opravka s komunalnimi zadevami na posvet. O rezultatih posvetovanja bomo poročali v naslednji številki.
ZAENKRAT LE OPOMIN
Precej dekoltirano damo lepih oblin, ki je šofirala avtomobil, je ustavil zaradi prometnega prekrška miličnik in ji dejal:
— Tokrat vas samo opominjam ... pa ne zaradi tega kot vi mislite, ampak zato, ker mi je zmanjkalo črnila v nalivnem peresu.
Naloge vodstev aktivov v gospodarskih organizacijah je, da sklicujejo proizvodne konference, na katerih bo mladina po ekonomskih enotah obravnavala probleme v podjetju oz. v ekonomski enoti. Pri sklicevanju proizvodnih konferenc in sestankov aktivov pa moramo biti zelo previdni. Ne smemo jih sklicevati formalno, ampak moramo le-te dobro pripraviti, da bodo za mladino zanimivi.
Šolska mladina in ustrezna vodstva pa bodo morala poskrbeti da bo bolj kot doslej sodelovala pri sestavljanju učnega načrta. Občinski komite LMS bo moral poskrbeti, da bodo vodstva vaških aktivov, kjer niso bile izvedene letne konference, smeleje pristopila k delu.
Aktivi Lljudske mladine bodo morali posvetiti več pozornosti reševanju obveznosti do svojih višjih vodstev. To narekuje potrebo, da bomo morali kadrovati v vodstva aktivov res najboljše mladinke in mladince.
Občinski komite LMS in vodstva aktivov so posvetili v letošnjem letu precej truda za razširitev in uveljavitev mladinskega tiska. V prihodnjem obdobju bomo morali to še naprej propagirati, da bi se čim več mladine naročilo, na mladinsko literaturo kot: Priročnik za mlade aktiviste, Mladost, Mladino itd.
Plan na področju delovnih akcij je bil z velikimi težavami sicer dosežen, vendar težave, ki so pri tem nastajale narekujejo, da bodo morali aktivi pravočasno urediti v svojih podjetjih, da ne bomo drugo leto spet postavljali vprašanja ekonomskih enot zaradi enega mladinca, ki odhaja na delovno akcijo.
Občinska konferenca LMS je sprejela sklep, da bo mladina v prihodnjih dveh letih aktivno sodelovala pri izgradnji športnega doma. Konferenca predlaga tudi, da bi pri izgradnji avtomobilske ceste Ljubljana—Kočevje organizirali republiško delovno akcijo, pri kateri bi mladina Kočevske prispevala glavni del.
Delegati občinske konference LMS so sprejeli sklep, da se v njihovem imenu in v imenu vse mladine Kočevske zahteva, oziroma priskrbi dvorana Šeškove-ga doma, ali kakšen drug ustrezen prostor za potrebe mladinskega plesa.
Komisija za sklepe:
1.	Rus Milan
2.	Poje Jožica
3.	Žagar Zvone
4.	Kocjančič Milan Navedeni sklepi so bili sprejeti na Občinski konferenci LMS Kočevje dne 18. nov. 1961, kjer je bilo na konferenci prisotnih 117 delegatov in članov ObK LMS od 129 povabljenih. Komisija za sklepe smatra, da so sprejeti.
Sekretariat ObK LMS
Olioritei kegljišča
26. novembra ob 8. uri dopoldne so v Kočevju otvorili štiristezno kegljišče. Slavnosti so prisostvovali razen domačinov in gostov iz Ljubljane še člani kegljaških klubov iz Delnic in Blok. Avgust Likovnik, predsednik komisije za kegljanje pri Okrajni zvezi za telesno kulturo v Ljubljani in člani komisije, ki je kategorizirala kegljišče, je v govoru poudaril, da je kočevsko kegljišče med najmodernejšimi na Dolenjskem. Komisija je ugotovila, da ustreza vsem zahtevam in predpisom mednarodnega pravilnika in ga je kategorizirala z I. a. Se pravi, da se na kočevskem kegljišču lahko odigravajo tudi mednarodna srečanja in da se vsi rekordi, doseženi na tem kegljišču, priznajo za okrajne, republiške in državne rekorde.
Predsednik kegljaškega društva Stane Ocepek se je v govoru zahvalil gospodarskim organizacijam za njihovo razumevanje pri gradnji kegljišča. Dalje je poudaril, da je bilo kegljišče zgrajeno v 243 delovnih dneh in okoli 6000 (prostovoljnih) delovnih urah. V imenu občinske zveze za telesno kulturo je pozdravil kegljače in vse prisotne še Andrej Arko, nakar je predsednik ljudskega odbora Drago Benčina prerezal vrvico in otvo-ril kegljišče.
Sledilo je tekmovanje med
ekipami iz Delnic, Blok in Kočevja. Zmagala je ekipa iz Delnic s 3739 keglji, drugo mesto je zasedla ekipa iz Blok s 3610 keglji, Kočevje I je zasedlo tretje mesto s 3562 keglji, četrto mesto pa je zasedla druga ekipa Kočevja s 3336 keglji. Predstavniki društev so sklenili, da bo postalo tekmovanje njihovih ekip za 29. november tradicionalno. Vsako leto se bodo znova pomerili za pokal, ki so ga letos osvojili kegljači iz Delnic. Ekipa, ki bo zmagala trikrat zapored, bo osvojila pokal v trajno
last. Na bodoča tradicionalna tekmovanja »nameravajo povabiti še ekipo iz Grosuplja ali Črnomlja.
V zelo kratkem času je Kočevje dobilo svoje kegljišče. Prva seja iniciativnega odbora je bila namreč komaj pred letom dni 9. oktobra 1960. 13. decembra 1960 je bil ustanovni občni zbor kegljaškega kluba, 18. februarja 1961 so odigrali kočevski kegljači prvo tekmo — seveda na tujem kegljišču — marca letos pa so začeli graditi kegljišče. Za prizadevno delo je podelil kegljaški klub Kočevje 23 diplom, ki so jih dobili razen članov kluba še pripadniki JLA iz Kočevja in LMS iz Kočevja, ki so s prostovoljnim delom precej pripomogli, da ima Kočevje že svoje kegljišče.
PRED SODIŠČEM
»Zakaj ste sunili tega moža v trebuh, da je padel?«
»Hotel sem ga suniti v zobe, pa je bil prevelik«

Qilanje pcefuvalceo Obvestila Spaicdi čestitke Mali oglasi
KOČEVJE
Poročili so se: Klarič Anton, strojni ključavničar iz Potoka 4, star 24 let in Drobnič Elizabeta, tkalka iz Salke vasi 70, stara 20 let; Ferko Janez, delavec iz Grada 96, star 24 let in Pavlešič Rozalija, delavka iz Ložin 1, stara 22 let; Peško Zvonko, kurjač iz Ljubljane Robova 5, star 23 let in Krnc Marija, trgovska pomočnica iz Mahovnika 31, stara 21 let.
Rodila je: Lavrič Neža, gospodinja iz Željn 68 — dečka.
V Novem mestu so rodile: Vla-šič Frančiška, iz Salke vasi 7 — deklico; Stefanič Marija, iz Kočevja Trg Svobode 52 — deklico; Primčič Antonija, iz Kočevja Reška c. 10 — dečka.
Umrli sta: Stih Helena, gospodinja iz Stare cerkve 43, stara 81 let; v Novem mestu je umrla Bartol Pavla, iz Mahovnika 12, stara 59 let.
RIBNICA
Rodila je: Pucelj Marija, gospodinja iz Brež 43 — dečka.
LOŠKI POTOK
Umrla sta:	Lavrič Ludvik,
kmet iz Travnika 69, star 53 let in Debeljak Ernest, iz Malega loga 8, star 30 let.
VELIKE LAŠČE
Umrla je:	Podlogar Uršula,
preužitkarica iz Praznikov, stara 84 let.
KOSTEL
Umrla je: Ofak Katarina, gospodinja iz Pirč 14, stara 90 let.
OBJAVA
V soboto, 9. decembra bo ob 17. uri v I. nadstropju hotela »Pugled« v Kočevju občni zbor občinskega društva inženirjev in tehnikov iz Kočevja. Po občnem zboru bo drugi družabni večer.
OPOZORILO
Opozarjamo naročnike, da dvignejo vulkanizirane predmete v obratu Vulkanizaciji, sicer jih bomo po novem letu na javni dražbi prodali.
Zavod
za zaposlovanje invalidov Kočevje
POPRAVEK
V 48—49. številki »Novic« smo na zadnji strani objavili sliko delavskega sveta KGP Kočevje. Pod sliko je bil napis:
»Centralni delavski svet KGP Kočevje, v katerem so vključene vse ekonomske enote kolektiva.«
Ta delavski svet, na sliki je tisti delavski svet, katerega mandatna doba je bila do leta 1959.
»NOVICE« — glasilo Občinskega odbora SZDL Kočevje in Ribnica. Izdaja in tiska ČZP »KOČEVSKI TISK« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Peter Sobar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14-a, telefon uredništva in uprave 389. Naročnina je 500 din, polletna 250 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun: 600-78-1-265 pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje
RAZPIS
Gosilska zveza Kočevje razpisuje delovno mesto administra-torja-ke. Prednost za nastop službe imajo člani gasilskih organizacij.
Pismene ponudbe je poslati Gasilski zvezi Kočevje do 20. decembra.
Nastop službe s 1. januarjem 1962.
ZAHVALA
Ob hudem udarcu, ko smo izgubili moža, očeta, sina, brata se javno zahvaljujemo za sožal-ne izjave, izrečene ob smrti
Jožeta Stimec iz Mirtoviči 9
posameznikom, sorodnikom, znancem in Sindikatu gostinskih delavcev Kočevje, posebno za vence oh pokojnikovi krsti, kakor tudi vsem, ki so spremili našega pokojnika na njegovi poslednji poti, žena Štefanija in ostalo sorodstvo.
Mirtoviči pri Osilnici.
ZAHVALA
Lovski družini Mala gora se lepo zahvaljujeva za podarjene vence.
Družini Vidič in Jenko, Trata, Kočevje
PRODAM
Prodam skoraj nov motor znamke Tomos »Puch« 175 ccm. Bartol Jože, Bukovica 13 pri Ribnici.
* * *
Prodam telico, brejo, sive barve. Kropf Martin, Stari breg 1.
* H« *
Prodam več kubičnih metrov obdelanega kamna lomljenca. Mesojedec Ignac, Cankarjeva 10, Kočevje.
IZGUBLJENO
Dne 2. 12. sem od železniške postaje Kočevje po Tomšičevi cesti do avtobusne postaje izgu-
bila železno past za volkove. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi na upravo »Novic«.
PREKLIC
Matija Temcnt iz Rudnika 31,
Kočevje preklicujem žaljivke, ki sem jih izrekel ob smrti žene Franca Debeljaka iz Rudnika št. 32. Bil sem. deloma vinjen in teh žaljivk nisem izražal zlonamerno. Tovarišu Francu Debeljaku se ob tej priliki zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
RAZPIS
Splošno mizarstvo »HRAST«,
Dolenja vas vzame v uk 2 vajenca za mizarsko stroko. Interesenti naj se oglasijo v upravi podjetja.
ČESTITAJO
Škvarč Kristini, Antonu in malemu Marjančku iz Gladloke št. 2 želi za rojstni dan vse najboljše in vse kar si sami želijo.
Majdiči in stari mami pa lep pozdrav.	Mrzel Marija
Baucar Nuški, višji medicinski sestri iz Petrine št. 3, želi za rojstni dan vse najboljše.
Ostalim pa lep pozdrav
Mrzel Marija
Marinč Martin iz Rajšel št. 9 preklicujem žaljive besede, ki sem ji hdne 4. 10. 1961 izrekel zoper Briški Jakoba iz Puca št. 1 v gostilni pči Račkovi v Banja loki kot neresnične.
Obenem se zahvaljujem imenovanemu, da je odstopil od tožbe.
Marinč Martin
Lenki Miklič iz Mlake želijo vse najboljše za 21. rojstni dan bratje in sestre.
* * *
Francu Smrekarju v Ravenz-burgu za dvojni praznik želijo vse najboljše
Starši, brat in sestra
JADRAN, KOČEVJE: 9. in 10. dec. amer. barvni film »Poslednja obala, 11. in 12. dec. amer. barv. CS film »Osvajalec Džingiskan«, 13. in 14. decembra jugosl. film »Ne drezaj v srečo« in 15. do 17. dec. amer. barvni film »Osamljeni maščevalec«.
SVOBODA, RUDNIK: 9. in 10. dec. nemški film »Polikuška«, 16. in 17. dec. sov j. barvni film »Rdeče listje«.
SVOBODA, STARA CERKEV: 9. in 10. dec. poljski film »Pravi konec vojne«, 16. in 17. dec. jugosl. film »Kekec«.
RIBNICA:	9. in 10. decembra
amer. CS film »Kavboj«, 16. in 17. decembra ital. CS film v barvah »Noči Lukrecije Borgia«.
SODRAŽICA: 9. in 10. decembra amer. CS film »Tek za soncem«, 16. in 17. dec. japonski vojaški film »Ljudje torpeda«.
LOŠKI POTOK: 10. dec. angl. film »Operacija Amsterdam«,
17. dec. amer. barv. VV »Iskalci«.
VELIKE LAŠČE: 9. in 10. dec. norveški barv. film »Ti si moja pose m«, 16. in 17. dec. francoski film »To je čas ubijalca«.
DOBREPOLJE: 10. dec. ameriški film »Nekateri so za vroče«, 13. dec. ruski barvni film »Tihi Don I. del«, 16. in 17. decembra angl. barv. VV film »Doktor brez dela«.
PONIKVE: 14. dec. ruski barvni film »Tihi Don I. del«.
KOČEVSKA REKA: 9. in 10. decembra amer. barv. film »Povabilo na ples«, 13. dec. jugoslovanski film »Zadnji tir«, 16. in 17. dec. franc, barvni film »Njeno življenje«.
PREDGRAD: 9. in 10. decembra jugosl. film »Edini izhod«, 16. in 17. dec. sov j. film »Balada o vojaku«.
BROD NA KOLPI: 9. in 10. decembra franc, film »Rdečelasa Julija«, 16. in 17. dec. angl. film »Med lovci na človeške glave«.
I. moštvo Kegljaškega kluba Kočevje na tekmi 26. novembra
Prvak Ribnice-Mate
V prostorih TVD Partizan v Ribnici je bil odigran 28. novembra namiznoteniški turnir za prvenstvo Ribnice. To zaprto prvenstvo je postalo že tradicionalno in se igra vsako leto v počastitev 29. novembra. Prvenstvo je bilo igrano po turnirskem sistemu — do četrt finala na izpadanje, najboljši štirje pa so igrali vsak z vsakim. Igre, zlasti finalne, so bile borbene in zanimive. Razveseljivo je, da je nastopilo v igrah precej mladine. ki mnogo obeta in bo verjetno kmalu nadomestila starejše tovariše. Zlasti sta se izkazala Šilc in Joras, zadnji je v finalu premagal celo rutiniranega Tomšiča. Tudi ostali igralci kot na primer Matoh, Bajda in Mate II so igrali dobro. Tomšič in Mate sta s svojo igro pokazala, da jima ni še nihče kos, saj je
Mate letos že tretjič zapored osvojil prvenstvo.
Rezultati:	1.	Mate	Miha, 2.
Joras Anton, 3. Tomšič Janez in 4. Šilc Jože.
Najboljši so prejeli lepe diplome.
V	zadnjem času kažejo namiznoteniški igralci Ribnice napredek v igri z belo žogico. Žal jim za redni trening primanjkuje prostorov. Razveseljivo je, da so začele redno trenirati tudi mladinke in da kažejo za ta šport mnogo zanimanja. Le tako bodo lahko dosegle uspeh.
V	počastitev 22. decembra bo verjetno odigran turnir, ki ga
vsako leto na ta dan organizira JLA. Udeležujejo se ga vse ekipe s področja bivšega kočevskega okraja. Igrajo za prehodni pokal. Lani ga je osvojila ekipa iz Kočevja.
ROKOMETNI TURNIR
V počastitev Dneva republike 29. novembra je bil v Kočevju rokometni turnir. Sodelovali so razen domačinov še gostje iz Dobrega polja in Ribnice ter garnizon. Najboljši so bili gostje iz Ribnice, ki so premagali vse nasprotnike, najslabši pa so bili domačini, ki so izgubili vse tekme.
V prenovljeni trgovini VARTEKS v Kočevju
Od delavnih do najboljših oblačil
dobite v konfekcijski trgovini VARTEKS v Kočevju, ki ima na zalogi
ZA MOŠKE:
obleke od 6000 do 25.000 din plašče od 14.000 do 25.000 din balonske plašče z vložki od 11.200 do 18.200 din bunde od 10.000 do 17.700 din suknjiče od 4.350 do 11.900 din hlače od 1.500 do 8.500 din delovne obleke od 2.850 do 3.550 din
delovne halje po 3.100 din
ZA ŽENSKE:
plašče od 9.500 do-21.900 din balonarje z vložki od 10.800 do 14.500 din
plesirana krila (terilen), ki se ne mečkajo, od 6.200 do 7.200 dinarjev
ZA OTROKE OD 2 LET NAPREJ:
obleke od 3.000 do 6.000 din plašče od 4.500 do 13.000 din
bunde od 6.000 din naprej.
Trgovina VARTEKS, ki je za kavarno v Kočevju, je založena še z nekaterimi drugimi proizvodi moške, ženske in otroške konfekcije. Cene VARTEKSOVE konfekcije so nižje kot ostalim konfekcijam. Trgovina VARTEKS je prenovljena in ima bogato izbiro. Kolektiv trgovine se priporoča kupcem in jim zagotavlja, da bo skušal ugoditi vsem njihovim željam.
Jzid ztefranfa
nagradne križanke
Do predpisanega roka smo prejeli 90 rešitev, med njimi je bila ena brez naslova na kuverti ali v kuverti. Precej rešitev predvsem iz kočevske in ribniške občine, je bilo nepravilnih. Žreb je bil naklonjen sledečim reševalcem:
Bratina Stane iz Kočevja, Reška cesta 11 je dobil prvo nagrado 2000 din, drugo nagrado 1000 din je dobil dr. Janez Lovšin iz Brežic, Cesta prvoborcev 48, knjižne nagrade pa dobijo Franc Pajnič, Kočevje, Roška 8, Milka Zobec pp 63, Piran in Turk Heda, Ljubljana, Opekarska 43.
Nagrajenci iz Kočevja naj bi dvignili nagrade v uredništvu
Novic, ostalim pa bomo poslali dobitke po pošti.
Pravilna rešitev križanke:
Vodoravno:	1. okupiran, 8.
operiram, 15. prati, 16. atom, 18. anali, 19. lj, 21. radiran, 23. agronomi, 25. on, 26. cm, 27. ij, 29. tik, 30. nag. 31. ko, 33. pa, 34. ab, 36. at. 37. or, 38. rp, 40. fi, 41. ve, 42. Tito, 44. Irec, 46. oho, 47. FNR, 48. Ana, 49. skale, 50. la, 52. on, 53. ro, 54. krava, 55. noč, 56. ji, 57. red. 58. ing, 59. rov, 61. les, 62. Italija, 65. telefon, 71. tajen, 72. metla, 73. sabotaža, 74. akademik.
Navpično: 1. oran, 2. kad, 3. uti, 4. Pirc, 5. ran, 6. at, 7. no, 9. par, 10. enot, 11. raniti, 12. Ilok, 13. Rim, 14. ml., 15. prole-
tariat, 17. ma, 20. Jugoslavija, 22. Amerika, 23 a. grafologi j a, 24. internirati, 27. IP, 28. Jajce, 31. kota, 32. oro, 35. Bihač, 36. Avnoj, 39. pravilna, 43. ino, 45. Ela, 49. srd, 51. ohol, 54. KE, 55. NN, 58. ista (tu je bila v besedilu napaka, zato smo upoštevali tudi, če je kdo napisal isti, iste, isto...), 59. rana, 60. vime, 63. tek, 64. jem, 66. es, 67. la, 68. EB, 69. fo, 70. ot. 72 a. lk.
ZAPOTOK
V zadružnem domu v Zapotoku pri Sodražici je bila v nedeljo pred praznikom Dneva republike proslava v počastitev tega velikega praznika. Šolarji iz osnovne šole Sušje so pripravili zelo lep program. Ob tej priložnosti so sprejeli v pionirske vrste učence prvega razreda. Člani igralske družine KUD »Dr. Ivan Prijatelj« pa so uprizorili igro, ki prikazuje življenje iz medvojnih dni v Bosni. Dvorana je bila polna gledalcev.
Številka M
Razvitje invalidskega prapora
kotiček
Proslava Dneva republike
Na prijazni Karlovici je invalidska organizacija v nedeljo 3. decembra 1961 razvila svoj prapor.
Kot smo že poročali, je organizacija s čistim dobičkom dveh prireditev nabavila prapor.
Slovesnost je zelo lepo uspela in program je obsegal 11 točk. Fotografske posnetke je izvršil Alojz Pečnik.
Slavnost je otvoril predsednik Jože Turšič, ki je pozdravil goste, kume in kumice in tovariše invalide domače in ostalih osnovnih invalidskih organizacij. Poudaril je zasluge naših borcev v boju za svobodo. Nabavljen je invalidski prapor, ki naj bo simbol našega trpljenja in naše zmage.
Tone Žužek je po krajšem govoru izročil predsedniku tovarišu Turšiču prapor v varstvo. Praporščak se je v jedrnatem govoru zahvalil za zaupanje in obljubil, da ga bo branil in ščitil, da bo ostal neomadeževan. Pod okriljem tega prapora bodo
Iz dela ZROP
10. decembra bo v Fari predavanje »Ukrepi in naloge v slučaju vojne«. To predavanje bi moralo biti že sredi preteklega meseca, pa je zaradi opravičljivih vzrokov odpadlo. Predavanje bo ob 10. uri dopoldne in je obvezno za vse člane ZROP, lahko pa se ga udeležijo tudi ostali prebivalci.
10., 11. in 12. decembra bo v dvorani množičnih organizacij v Kočevju razstava, ki jo je organizirala JLA za Dan armade. Rajstava je potujoča in je obšla že precej krajev Slovenije. Na razstavo so vabljeni razen rezervnih oficirjev in podoficirjev tudi mladina in vsi ostali državljani.
invalidske vrste okrepljene.
Pristopili so kumj in kumice, 10 po številu. Med njimi je bil tudi zastopnik tov. Dakija tov. Milan Tomšič. Navedeni so na prapor pripenjali slovenske trobojnice in dali svoje darove.
Pri proslavi so sodelovali pevci — mladinci in pionirji iz Vel. Lašč, ki so pod vodstvom tov. šolskega upravitelja Nika Valjavca, zapeli 4 pesmi. Tudi učenci karloviške šole so pod
Pred kratkim je bil v osnovni šoli v Podpreski zdravniški pregled vseh otrok, ki obiskujejo šole na Travi, v Novem Kotu in Podpreski. Opravila ga je zdravstvena ekipa iz Ljubljane. Zdravniki so pri večini otrok ugotovili slabo zdravstveno stanje zaradi podhranjenosti in zaradi posledic različnih oblik zastarelega rahitisa. Vsaj delno so temu krive posledice vojne. Kraji Dragarske doline so med zadnjo vojno veliko pretrpeli. Večina ljudi je bila v internaciji. Otroci, ki zdaj obiskujejo šolo, so bili rojeni sicer po vojni, vendar v času, ko so se vračali njihovi starši na svoje domove brez sredstev za življenje. Prebivalci so zdravnikom, ostalemu osebju ekipe in občinskemu ljudskemu odboru Kočevje hvaležni za skrb za njihovo zdravje.
*
V počastitev Dneva republike je prosvetno društvo skupaj s šolo pripravilo v gasilskem domu pestro proslavo. Največ je bilo v svečanem delu proslave recitacij. Zabavni del programa pa je spravil v dobro voljo vse
vodstvom šol. upraviteljice Anice Jakličeve peli in deklamirali.
Svojo priložnostno pesem je recitiral tov. Jože Prijatelj iz Vel. Lašč.
V imenu ZB, Rezervnih oficirjev in SZDL je govoril tov. Slavko Purkart iz Vel. Lašč.
Lepo slovesnost je zaključil tov. Turšič s primernim govorom.
poslušalce; k temu pa sta pripomogla tudi popravljeni magnetofon in novo ozvočenje dvorane.
*
V osnovni šoli v Podpreski so letos preuredili šolsko mlečno kuhinjo, prepleskali prostore in nabavili nekaj novega inventarja. Stranišče, ki je bilo urejeno nehigiensko, da je zasmrajevalo šolo in bilo izpostavljeno nevarnemu prepihu predvsem pozimi, je deloma že preurejeno z novo betonsko greznico in ventilacijo. Zgradili so tudi drvarnico, ki je doslej šola ni imela. Letos bodo izvršili še nekaj manjših popravil. Težave so v glavnem zaradi pomanjkanja delovne sile.
27. novembra se je na hitro raznesla po vseh oddelkih klinike za nas paciente vesela novica, da bomo imeli proslavo domovinskega praznika. Ob 14. uri smo se zbrali v predavalnici, kjer je bilo že vse pripravljeno za proslavo, ki so jo pripravile sestre klinike.
Za uvod so zapeli pionirji — pacienti himno, nato pa so sledile recitacije. Mali pionirji so vmes zapeli več partizanskih pesmi, med njimi je bila najbolj ganljiva »Tam na Pugled gori«. Uprizorili so tudi skeč, kako so pionirji nosili hrano partizanom na Jelenov žleb. Za zaključek je skupina sester v narodnih nošah zaplesala po taktu narodne pesmi.
Tako smo obudili tudi pacienti klinike spomin na zgodovinsko zasedanje AVNOJ. Organi-
SODRAŽICA
Sodražica je tudi letos lepo proslavila naš največji praznik — 29. november. Kraj se je odel v zastave, povsod si čutil praznično vzdušje. V domu Partizana je bila 28. novembra uspela proslava s pestrim programom, ki ga je pripravila tukajšnja šola. Udeležba na proslavi je bila lepa.
Požar
v Gorenji vasi
4. decembra v dopoldanskih urah je nenadoma začel goreti Marinarjev kozolec v Gorenji vasi pri Ribnici. Na kozolcu je bila slama in druge gorljive stvari, zato je bil v trenutku kot baklja. Gasilci, ki so kmalu prišli na kraj požara, so rešili le drva, ki so bila zložena pod kozolcem. Lastnik je imel zavarovano poslopje za 300.000 din, škoda pa je večja. Kako je prišlo do požara, ni znano. Domneva se, da je bil požar podtaknjen. Preizkava je v teku.
-r-
Letos že drugič sneg
Preteklo sredo popoldne je začelo snežiti. Najprej nalahko, čez noč pa ga je zapadlo že kar precej. Naletaval je tudi skoraj ves četrtek. Za otroke pomeni sneg veselje, za odrasle pa skrb za kurjavo, obutev in obleko. Največje preglavice dela sneg prometu. Avtomobilisti obstajajo na cesti, avtobusi imajo zamude, po netlakovanih cestah in poteh je blato, po Kočevju pa po pločnikih — snežna brozga. Upamo, da bodo zdaj hišni sveti, podjetja, ustanove in Komunala bolje čistili pločnike, kot so jih, ko je pred tedni prvič zapadel sneg.
zatorjem proslave smo za njihovo skrb in pozornost zelo hvaležni.
Struge
V	Strugah je 88 šoloobveznih otrok, ki posečajo tukajšnjo šolo, v kateri imajo tudi šolsko kuhinjo. Starši se za šolsko kuhinjo zanimajo in nudijo tudi pomoč. Letos so prispevali 500 kg krompirja, fižol, mast in zelje. Do sedaj so dobivali otroci za malico namazan kruh, začeli bodo pa kuhati enolončnice.
V	klubske prostore, kjer imajo televizor, ljudje radi zahajajo, večkrat jih je polna soba. Ker imajo še 50.000 din dolga za televizijski aparat, pobirajo vstopnino po 10 din.
Praznik Dan republike so vsi naši delovni ljudje, posebno pa pionirji, lepo proslavili. Po šolah so bile prireditve, pionirji so sprejemali Cicibane v pionirsko organizacijo. Ponosno so stali najmlajši pionirji, ko so dobili okrog vratu rdeče rute.
Očke so jim tako živo sijale, ko so kot pionirji hiteli na svoje domove. Tako jo bilo v Kočevju, Ribnici in ostalih naših krajih.
V Predgradu so 28. novembra zvečer starejši ljudje in pionirji napolnili dvorano v zadružnem domu. V razredu šole je bilo polno pionirjev, ki so se pod vodstvom učiteljice pripravljali za nastop na odru. Z občutkom velikega pričakovanja so čakali na začetek proslave.
Tovariš Alojz Sterk je v uvodu pozdravil navzoče in napovedal program proslave. Gasilska godba je zaigrala himno, sledil je slavnostni govor; nato se je razvijal še ostali program. Nastopali so pionirji in pionirke
29. NOVEMBER — USTANOVITEV NOVE JUGOSLAVIJE
Vsako leto praznujemo 29. no-november kot največji praznik nove Jugoslavije. Tako smo tudi letos praznovali ta dan. Dne 26. novembra smo imeli proslavo v Seškovem domu in sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo. Na koncu programa smo imeli še igrico »Sneguljčica«. Dne 27. novembra je prišla v naš razred tov. Ožurova in odredila 10 pionirjev, da bi šli drugi dan čestitat po podjetjih. Med njimi sem bila tudi jaz.
Naslednji dan smo prišli v šolo ob 9. uri. Tovarišica nam je dala čestitke in nas določila po tri skupaj. Ko smo imeli že vse čestitke, smo odšli po podjetjih.
Najprej smo šli v »Kočevski tisk«. Tam so nas zelo lepo sprejeli, razkazali so nam stroje, njihove izdelke in nas tudi pogostili. Vsakemu pa so dali tudi nekaj svojih izdelkov.
Nato smo odšli v druga podjetja. Povsod so z veseljem sprejeli naše iskrene čestitke. Ko smo končali s čestitkami, smo se veselo vrnili domov.
Ozanič Marija,
7. b razred, šola M. Bračiča, Kočevje
z recitacijami, posamezno in v skupinah. Pionirski pevski zbor je zapel partizanske pesmi. Nastopil je tudi pevski zbor starejših. Godba je spet zaigrala im tako je proslava ob številni udeležbi občinstva lepo uspela.
Dobro naštudiran program im
prisrčno podajanje vseh nastopajočih, je praznično razpoloženje velikega dne še povečalo. Za trud in lepo izvedbo proslave zaslužijo pionirji, pevci, godbeniki in organizatorji proslave iz Predgrada vse priznanje, kakor tudi po vseh ostalih šolah, kjer so prireditve v počastitev Dneva republike tudi dobro uspele.
lixadnikaaa
pasta
EŠNAPURSKI TIGRI
Tovariš urednik!
Mladi in stari Kočevarji, ki se jim ni ljubilo čakati na vstopnice za »Ešnapurskega tigra«, so se drenjali pred blagajno kina kot pravi tigri. Na vsak način so hoteli do vstopnic po lažji, nepravilni in končno tudi nepošteni poti. Nič jih ni bilo sram, zriniti se pred nekoga, ki je že uro in več čakal na vstopnice.
Neki mlad kočevski »tiger« je nekako le prišel do vstopnic. Ne vemo, če po pravilni poti, niti ne, če jih je plačal po 60, 70 ali 80 din. Slišali smo le, da je prodajal vstopnico po 250 dinarjev. Torej kar lep zaslužek.
Zaradi takih »tigrov« je marsikdo dobil slabšo vstopnico, kol bi jo sicer, marsikdo pa je ostal sploh brez nje. Vprašam se: kje je tu kultura, pravičnost in človeško dostojanstvo?
Kritizirati moram še upravo kina, ki je obvestila javnost, da bodo prodajali vstopnice za vse kinopredstave že od desetih dopoldne in od dveh popoldne naprej. Ljudje smo prišli vstopnica res kupovat, a jih nismo dobili. Čakati smo morali kot običajno po uro, dve in več, če smo hoteli dobiti vstopnice. Prodajanje vstopnic bi se dalo prav gotovo urediti bolje, namreč tako, da ljudem ne bi bilo treba čakati tako dolgo v vrstah.
Janez P.

Povabili so jih
DS Tekstilane Kočevje je 26. novembra povabil na malo zakusko vse upokojene delavce, ki so delali v svojih delovnih letih v Tek-stilani. Jožefa Ožanič, Julka Knavs, Ivana Tušek in Ivan Drobnič, so delali v Tektilani po 30 let. Francka Benkovič 27 let, Ivana Hudolin 18 let, Pepca Andrič 22 let, Karla Šulin in Pavle Marinšek po 15 let. Ostali so delali od dveh do 15 let. V imenu kolektiva je povabljence pozdravil predsednik sindikata in se jim zahvalil za njihovo delo v kolektivu ter jim izročil mala darila.
OPOZORILO
Opozarjamo vse hišne svete, vsa podjetja in individualne potrošnike vode — ki imajo napeljano vodo iz vodovodnega omrežja, DA SKRBNO ZAŠČITIJO SE PRED NASTOPOM MRAZA NOTRANJO VODOVODNO NAPELJAVO, kolikor je izpostavljena mrazu.
Posebno pozornost je posvetiti vodomerom in zunanjim vodovodnim izlivkom in pipam (Krajevni odbori — za svoja področja) naj poskrbijo, da bodo dobro in skrbno zaščiteni proti mrazu, sicer bodo morali koristniki v obratnem primeru vso nastalo škodo poravnati upravi vodovoda.
Uprava skupinskega vodovoda Kočevje — Ribnica
(VODNA SKUPNOST)
J. P.
Iz Dragarske doline
Proslava na ortopedski kliniki
Na proslavi Dneva republike v Predgradu
43
Me Creery je molčal, Gray pa je govoril kakor sam zase: »Vzemimo, da tistega Bevcrlynega zaklada ni mogel najti, ker ga pač ni bilo v stanovanju. Kaj menite, ali ste jo dovolj uplašili s svarilom, da bi lahko tisto reč izgubila, tako da jo je še isti dan spravila v kaki banki?«
»To je mogoče,« je rekel Me Creery. »Vendar ne v banki, vsaj po mojem mnenju ne, ker je rekla, da bankam ne zaupa. Nazadnje je rekla, da bo spravila pri nekom, ki ga jaz ne poznam.«
»Kaj sodite, pri kom? Pri kakem prijatelju? Pri sorodnikih?«
»Nikoli ni govorila o svojih sorodnikih,« je rekel Me Creery.
»Kaj je rekla, kaj bo počela tisti dan? Ali se je odpravljala kam na obisk?«
»Nobenega imena ni izgovorila,« je po premisleku odgovoril Me Creery. »Vendar se mi zdi, kam je odšla od tod. V zaliv.«
»V zaliv?«
»Lep dan je bil. Obe dekleti sta opoldne radi zahajali v zabaviščni park. Rekla je, da bo mor-
da šla tja popoldne. Ali je res šla, bi lahko ugotovili po barvi njene polti tisti večer. Ce je bila na soncu, bi se to moralo poznati.«
Gray je pomislil na mrtvo Beverly sredi plamenov. »Takrat tega ni bilo mogoče ugotoviti.«
»K vcdeževalki vsaj po mojem mnenju ni nameravala tisti dan. Tja je zahajala ob določenih dneh. Vcdeževalka je tudi v parku pri zalivu.«
»Kako ji je ime?« je naglo vprašal Gray.
»Ne vem. Po enkrat na mesec je Beverly zahajala k njej. Obe dekleti sta radi ugibali o prihodnosti po čajnih lističi!}, po kartah in po potezah na desni dlani.«
»Tako torej, po enkrat na mesec je hodila k vcdeževalki,« je zamišljeno rekel Gray. »Zvita vcdeževalka lahko že med prvim pomenkom izvleče iz klientke marsikaj. Kdo ve, koliko je bila Beverly pripravljena povedati o sebi...« Gray je vstal. »Prav, Me Creery, in hvala lepa! Zdi se mi, da vem, kam moram najprej. Hiteti bo treba.«
»Pa Bulwer ...«
»Saj res! Pospremite me do vrat. Spotoma vam povem, kaj je treba storiti.«
Na hodniku in tudi tik pred hišo ni Gray zinil nobene, šele na koncu vrtne steze se je obrnil k Martinu Me Creery ju.
»Prepričan sem, da ste mi vsaj v glavnem povedali resnico,« je rekel. »Z Bulwerjem pa ne moreva kar tako. Tista past bi me lahko ubila. Kdo ve, ali se ni že kdaj zgodilo. Sledovi v tleh kažejo, da je Bulwer že večkrat sprožil past. Razumeli boste, da moram to sporočiti na ustrezno mesto.«
Ves hripav je bil Martin Me Creery: »Ne,
ne! Priscžem vam, da se ne bo več zgodilo! Saj ne morete...«
»Moram, to tudi sami dobro veste. Prej ko slej bo Bulwer koga ubil, če ga že ni. Ne morem kar tako mimo tega. Ker pa ste sodelovali z menoj, bom nekaj storil.«
Me Creery je hotel ugovarjati. »Molčite in poslušajte,« mu je rekel Gray. Vem, da ste v marsikaj bolj zapleteni, kot ste pripravljeni priznati. Tudi v ta primer. Niti za trenutek me niste prepričali, da so vaši obiskovalci posedali v tisti sobi samo zaradi dolgega časa. Ne vem, po kaj so prihajali. Sicer pa to tudi ni moja skrb. Ce bi povedal, kaj se je pravkar zgodilo, bi se policija verjetno malce prizadevneje pozanimala za vaše trenutno delo. Štiriindvajset ur časa imate, da zabrišete sledove. Lepo vas prosim, nadzorujte Bulwerja, ko boste odstranjevali sledove. Jutri ob tem času bom pripetljaj povedal na policiji.«
Obrnil se je in napravil nekaj korakov, potem pa se je ozrl. »Žal mi je,« je rekel. »Vem, da se za Bulwerja ne bo najbolje končalo. Sicer pa — po vsem tem niti vi niste popolnoma varni pred njim. Ali ste že kdaj pomislili na to?«
*
O dveh rečeh je razmišljal Gray med vožnjo v ordinacijo. Moral bi opravljati poklicno delo, moral pa bi tudi pripraviti načrte za nastop proti Pollardu. Z Abelom se je hotel posvetovati o tistem Szondijevem poskusu, pa tudi s kapetanom Zuckerjem bi se moral pogovoriti o Eileen.
Potem so mu misli splavale v zaliv. Slutil je, da se tam skriva rešitev uganke. Ce je Beverly komu zaupala svoje načrte, jih je prav gotovo vcdeževalki, h kateri je redno zahajala. Ve-
deževalka bi morda celo vedela, kakšen je tisti Bverlyn zaklad in kje je nameravala dobiti de-dar, ki ga je obljubila Chrisu Bondu, svojem« bivšemu možu.
Vso pot je Gray razpravljal sam s seboj. Pred poslopjem, v katerem je imel ordinacijo, je zavil na parkirni prostor. »Ce najdem prazen prostor za svoj voz, grem v ordinacijo, če ne, pa se bom peljal k vcdeževalki v zabavaščni park ob zalivu.«
Prostora ni bilo. Gray je spet zavil na cesto in dalje proti zalivu. V velikem Iincolnu, ki je že celo uro ždel na ovinku, se je tisti trenutek nekaj zganilo. Zabrnel je motor, težki voz se je vključil v promet. Ubral jo je za Grayem.
22
Madame Juno je bila plavolasa, bujna in zalita. Tamle okoli petdesetih let in toliko čez je najbrž nehala nositi steznik, vendar je še vedno skušala, skriti trebušček, če se je ravno spomnila. Graya je prodorno pogledala, potem pa se je bri zbrala in poslovno položila roke na mizo.
Gray jo je zamišljeno gledal. V zabaviščnem parku so delale vsega tri vedeževalke.. Prva je bila zelo molčeča, ko je skušal Gray izvedeti to in ono. Kar na lepem je vstala, mu vrgla očitek, češ da je policaj in ga pri priči odslovila. Gospa Juno je bila druga na vrsti. Gray je sklenil, da bo nadvse previden.
»Tako,« je začela, »pomenek bo stal dolar. Lahko izberete dlan ali karte. Astrološka napoved prihodnosti stanc dva dolarja, zato pa tudi dobite kak pomemben namig v zvezi s svojimi težavami ali načrti.«