Oblak Franc, Stara vas 142 Oblak Irma, Dobračeva 92 Oblak Joža, Selo 3 Ovsenik Helena, Stara vas 128 Pečelin Martina, Ziri 88 Peternelj Jernej, Stara vas 72 Peternelj Jože, Dobračeva 103 Peternelj Konrad, Nova vas 32 Pišler Marjan, Dobračeva 91 Pivk Anton, Dobračeva 102 Pivk Silva, Stara vas 71 Pivk Vladimir, Dobračeva 110 Podobnik Jože, Nova vas 62 Podobnik Nejko, Stara vas 122 Podobnik Štefka, Stara vas 148 Poljanšek Alojz, Ziri 79 Poljanšek Andrej, Ziri 142 Poljanšek Franc, Ziri 13 Poljanšek Kati, Stara vas 240 Praprotnik Marjan. Dobračeva 156 Primožič Dane, Ziri 91 Rejc Izidor, Ljubljana Reven Anica, Stara vas 77 Rampre Mihaela, Selo 20 Sedej Janez, Dobračeva 77 Sedej Janez, Izgorje 1 Seljak Alojz, Dobračeva 124 Slabe Tinca, Nova vas 44 Stanonik Marija. Ljubljana Stanovnik Ciril, Stara vas 208 Stanovnik Ivan, Ziri 14 Strel Franc, Lucija, Fazan 6/h Portorož Strlič Polde, Ziri 26 Špik Janez, Dobračeva 27 Subic Rajko, Stara vas 199 Temelj Franc, Dobračeva 138 Trček Anton. Nova vas 43 Treven Zinka, Stara vas 225 Tušek Janez, Stara vas 144 Uršič Jožica, Stara vas 226 Vehar Avgust, Dobračeva 24 Vehar Frida, Dobračeva 183 Velkovrh Doroteja, Nova vas 83 Verbič Vera, Ziri 131 Vidmar Fanči, Dobračeva Zaje Matija, Dobračeva 93 Zajec Alfonz, Dobračeva 29 Zupančič Silva, Stara vas 60 Zakelj Anton, Dobračeva 113 Zakelj Pavel, Ziri 122 Zakelj Viki, Stara vas 146 Zakelj Viktor, Dobračeva 99 MUZEJSKO DRUŠTVO ŽELEZNIKI Muzejska delavnost v Železnikih je dne 18. junija 1978 slavila desetletnico obsto ja »Muzejske zbirke«. Leta 1963 izdelani razstavni program in načrtovane pregra- ditve so bile v celoti izvršene. Leta 1968 smo dogradili in odprli javnosti zbirko, ki je zajela le del celotnega programa; po obsežnih delih leta 1977 in 1978 smo pa to dopolnili in prostorsko povečali. Nastal je MUZEJ, ki se z vso pravico uvršča med muzeje provincialnih mest v Sloveniji. (Poročilo o teh delih smo objavili v prejš nji številki Loških razgledov.) V poslovanju muzeja so nastale orga nizacijske spremembe, narekovane z de lom in z novim zakonom o društvih. Pri obravnavi teh je prav, da se spomnimo nastanka Železnikov. Freisinški škofje, so kot fevdalni gospodje Škofje Loke in nje nega teritorija leta 1277 pridobili pravico (patent) za izkoriščanje rudnin in gozdov. Odločili so se povečati še obstoječe prido bivanje železa, v »kopah«. Pridobili so furlanske železarje; in ti so zgradili talilne peči z vodnim pogonom mehov za vpihovanje zraka in tudi nov kraj v Selški dolini. Ta se je v začetku imenoval Lahovše, kasneje je pa dobil ime Železniki. Življenje in delo so se spo četka ohranjali v ustnih izročilih, kasne je pa v zapisih. Železarska preteklost se je v Zeleznikarjih globoko zasidrala in ostala živa in tvorna. Se ob koncu 19. sto letja je med stanovanjskimi hišami obra tovalo dvoje plavžev, pet fužin za prede lavo grodlja v kovno železo in 16 vigenj- cev za kovanje žebljev. Ko so leta 1902 plavži in fužine prenehali obratovati, se je postopoma ustavljalo tudi žebljarstvo. Ziv spomin na minulih 700 let ostaja, saj so Železniki še vedno železni. V vgrajevanje temeljev za nove dejav nosti smo uporabili za reklamne namene prikaz starega železarstva. V razmerjih smo izdelali makete plavža, fužine in vi- genjca in tako spomnili na Železnike v zgodovini. Veliko zanimanje za ta prikaz nam je navrglo proizvodni program, ka terega s pridom še danes izvaja tovarna »Tehtnica Železniki«. Reklama iz zgodo vinskega prikaza je požela ogromen us peh. Spoznali smo pa tudi: naš kraj mora 300 organizirano obdelovati svojo zgodovino in za ohranjanje starin zgraditi muzej. Leta 1949 smo že ustanovili »Tehniški mu zej Železniki«. Ta organizacija je bila in poslovala v začasnih prostorih. Izdelane makete in eksponate, ki smo jih nabirali, smo pre meščali in ugotavljali, da naraščajoča in dustrija pridobiva s tem delom kulturni ugled in poslovne uspehe. Ob ukinitvi ob čine Železniki in združitvi z občino Škof- ja Loka so sledile reorganizacije uprave in tudi muzejskega delovanja. Delovanje v Železnikih se je priključilo Muzejske mu društvu v Škof j i Loki. Ker nismo več sodelovali s Tehniškim muzejem Sloveni je v Ljubljani, je prenehala obstajati or ganizacija »Tehniški muzej Železniki« kot prva oblika muzealskega delovanja. Pri Muzejskem društvu v Skofji Loki je za radi razgibane muzejske delavnosti v Že leznikih nastala potreba po samostojni or ganizacijski obliki. V Muzejskem društvu v Skofji Loki, kot matičnem društvu, so ustanovili »Pododbor« z naslovom: »Mu zejsko društvo v Skofji Loki —• pododbor Železniki«. V tej obliki je delovanje v Železnikih napredovalo. Za muzejske na mene smo pridobili pritličje in prvo nad stropje zgodovinske »Plavceve hiše«. Spo daj je nastala železarska, v nadstropju pa gozdno lesna razstava. Zdelo se nam je primerno imenovati naše razstave »Mu zejska zbirka Železniki«, čeravno se je v ljudeh že utrdilo ime muzej. Novi zakon o društvih pa ni več pred videval oblike »Pododbor« in pristopiti nam je bilo k reorganizaciji. Izdelali smo si nova pravila za samostojno društvo v Železnikih. Ustregli smo vsem formalno stim. Skupščina občine Škofja Loka, od delek za notranje zadeve, nam je dne 11. julija 1979 izdal »Odločbo« za vpis v regi ster kot »Muzejsko društvo Železniki«, s sedežem v Ze^znikih in delovnim pod ročjem v Selški dolini. Republiški zavod za statistiko je izvršil vpis z registrsko številko in šifro dejavnosti. Postali smo zakonita pravna oseba, ki ji je dovoljeno tudi zaposlovanje delavcev. Tri desetletja (1949—1979) se je muzeal- sko delo v Železnikih vodilo in napredo valo v treh organizacijskih oblikah in utr dilo obstoj »MUZEJA«. Priklicali so ga spomini in hotenja prebivalcev Selške do line. V njem gledamo korenine in napre dek naše obstoječe proizvodnje ter trd nost našega sedanjega gospodarstva. Šol ska mladina pa ima izbrana učila, na ka terih otipljivo dopolnjuje znanje krajev ne zgodovine. Seznam članstva Muzejskega društva Železniki kaže, da se v večini krajev Sel ške doline zanimajo za zgodovino. Loški razgledi, ki jih vsi z zanimanjem prebira jo, budijo nove zamisli za Muzej, le So- rico in vasi pod Ratitovcem je treba bolj razgibati, kar bi uspeli s postavitvijo re prezentativnega spomenika impresionistu Ivanu Groharju, kar že desetletja želijo Soričani. Tako društvu kakor muzeju se odpirajo nove naloge: dopolnjevanje teh niških razstav, potreba po oddelku NOB in okupacijske dobe; veliko je še nalog za strokovnjake v gozdarstvu; poseben odde lek pritiče gozdnemu živalstvu, v kate rem bi lovstvo imelo pomembno nalogo. Pomembni umrli rojaki Selške doline, ki smo jih začasno zapisali v »spominsko ga lerijo«, morajo dobiti pravo mesto z obe ležji na njihovih rojstnih domovih. Ta delavnost, ki je bila skromno započeta pred leti, je letos zelo napredovala. Za 65-letnico smrti smo odkrili spominsko ploščo dr. Antonu Dermotu. Socialistični publicist in politik je v marmor zapisan na rojstni hiši, za katero se zanimajo tu risti iz Stare Gorice in obujajo spomine na njegovo delovanje. Lovrenc Košir — Ambruščev iz Spodnje Luše, poštni re formator, je za 100-letnico smrti, poleg plošče na rojstni hiši, dobil še lep spome nik, ki so ga mu posvetile združene te meljne organizacije PTT kot velikemu strokovnjaku v organizaciji poštnih služb. Dne 13. oktobra 1917 je bil v Ljubljani pokopan dr. Janez Ev. Krek. Dne 14. ok tobra 1979, to je po 62 letih, mu je bila na iniciativo našega društva odkrita obnov ljena spominska plošča. Okupator je leta 1941 napravil nad njo kulturni zločin, saj jo je ukazal zrušiti s pročelja njegovega doma v Selcih. Umetnina: izdelek Lojzeta Dolinarja, našega slovitega kiparja, je znova zablestela na zidu sedanjega Kul turnega doma. Obuja spomin na velikega Slovenca in krasi Selca. Priložnostna spo minska prireditev slavlja zmago naše os vobodilne borbe nad nacizmom, ki je hotel zbrisati moža, ki mu najnovejša »Zgodo vina Slovencev« izkazuje veliko pozornost za njegovo delo v kulturni in gmotni rasti slovenskega naroda. Njegova^dela so pre bila meje države in jih študirajo tudi zgo dovinarji več evropskih narodov; tudi v Ameriki je izšla knjiga o Kreku. Selca imajo spomenik rojaku mednarodnega slovesa. 301 Muzejsko društvo Železniki, kot tretjo obliko organizacijskega dela zgodovinske in muzejske namembnosti, čakajo še mno ge naloge. Z uspešno proizvodnjo in go spodarsko prizadevnostjo bodo zagotov ljeni pogoji za stopnjevanje kulturne rasti vse Selške doline. V seznamu članstva pa so imena vseh tistih, ki društvenemu delu sledijo in ga podpirajo: Železniki Bajželj Jože. Benedičič Anton, Benedi- čič Ciril, Benedičič Cveto, Benedičič Franc, Benedičič Francka, Benedičič Jo že, Benedičič Marta, Benedičič Mica, Be nedičič Polde, Benedičič Stanko, Benedi čič Tinka, Benedik Draga, Benedik Franc, Bernik Filip, Bertoncelj Kristina, Ber- toncelj Niko, Bertoncelj Pavla, Bertoncelj Tone. Blaznik Franc, Božič Navka, Bra- deško Ljubo. — Cankar Vinko. — Cemažar Anton, Cemažar Vinko, Cufer Franc. — Debeljak Zdravko, Demšar Ja nez, Demšar Mara, Dolenc Anton, Dolenc Drago, Dolenc Janez. — Frelih Janez. — Galjot Tončka, Gortnar Blaž, Gortnar Jernej, Gortnar Jože, Gortnar Minka. — Habjan Marjeta. Jakolič Janez, Jakolič Pavle, Jelene Anton, Jelene Franc, Je lene Janko, Jelene Valentin. — Kalan Ivan, Kejžar Ivan, Kemperle Antonija, Kemperle Ivan, Kemperle Julka, Keržar Anton, Keržar Ivana, Konjar Franc, Ko- rošak Anica, Kosec Tončka, Kosem Tonč ka, Košmelj Jože, Košmelj Martina, Ko- šmelj Maruša. — Logar Milana, Lotrič Janko, Lotrič Marko. — Markelj Franc, Megušar Janez, Mohorič Franc, Mohorič Milan, Mohorič Srečko. — Nastran Anč ka. — Pegam Anton, Pegam Jože, Pikuž Pavla, Pintar Valentin, Plešec Franc, Po točnik Rezka, Potočnik Silva, Primožič Ana, Primožič Ivan, Primožič Mici, Pri možič Minka, Primožič Štefko. — Rakovec Janez, Ramovž Antonija, Rejc Janez, Rejc Jože, Rejc Marinka, Rejc Rudi, Rih- taršič Janez, Rupar Vinko. — Sedej An ton, Sedej Niko, Skok Janez. — Smid Jo že, Smid Marija, Smid Marjan, Smid Sla va, Sturm Aleš, Sturm Jože, Sturm Me tod, Subic Jožica, Šuštar Antonija, Šu štar Mici, Šuštar Vinko. — Tavčar An ton, Tavčar Florjan, Tavčar Marija, Thaler Franc, Thaler Stana, Tolar Lojze, Tolar Nada, Torkar Jože, Trfila Lojze, Trojar Ivo, Trojar Matej, Trpin Rajko, Tušek Andrej. — Verčič Kati, Vrhunc Minka, Vrhunc Rezka. — Završan Vera, Zupane Jakob, Zupane Vencel. — Zumer Niko. C e š n j i c a Blaznik Alojzija, Ceferin Francka, Demšar Jožko, Eržen Jože, Gartner Min ka, Golja Anton, Lotrič Rado, Lotrič Tončka, Lušina Marica, Polajnar Peter, Prezelj Jože, Rozman Ančka, Smid Ja nez, Smid Verona. S t udeno Benedičič Janko, Demšar Brigita, Na stran Francka, Nastran Leopold, Pfajfar Franca, Pintar Miha. Selca Nastran Mici, Peternelj Franc, Rako vec Franc, Savli Marija, Smid Lojze, Smid Peter, Šolar Janez. Dolenja vas Lavtar Albin, Lotrič Janez, Lušina Franc, Ramovš Anica. Bukovščica-Knape Pogačnik Vanja, Rejec Alojzij. Rudno Eržen Rafko, Koblar Lojze, Nastran Ja na, Šolar Rok st., Šolar Rok mL, Vrhunc Tomaž, Zbontar Jože. Kali še Pfajfar Matija, Rovtar Anton. Dražgoše Pintar Janko. P o dl o nk Kavčič Franc, Tolar Andrej, Tolar Branko, Tolar Jernej, Tolar Lojze. Ostri vrh Trojar Ivanka Martinij Vrh Benedičič Marta, Cufer Boris, Debeljak Milan, Derling Darinka, Frelih Anton, Trdina Ivan. Zali Log Habjan Vinko, Lavtar Marta, Mihelčič Drago, Zgaga Meri. D a v č a Ambrožič Janko, Cemažar Stane, Frelih Anton, Jemec Amalija, Koder Alojz, Pe- 302 temelj Franc, Peternelj Milan, Primo žič Janko. S k o f j a Loka Berčič Franc, Bergant Franc, Kemper- le Tone, Mohorič Filip, Nastran Štefan, Sever Benjamin, Smid Franc, Vidic Jel ka, Zumer Lojze. Ljubljana Bertoncelj Franc, Bertoncelj Jože, Kob lar Anika, Koblar Franc, Koblar Stanko, Košmelj Martina, Spendal Jože, Zumer Lojze, Zumer Srečko. Sentgotard Gaberšek Stanka. Muzejsko društvo v Železnikih ZAMENJAVA Muzejsko društvo redno zamenjuje Lo ške razglede za publikacije naslednjih us tanov in zavodov: Beograd: Arheološki institut SAN Državni arhiv SR Srbije Etnografski muzej Institut za izučavanje radničkog po- kreta Istorijski institut SAN Istorijski muzej Srbije Muzej grada Beograda Muzej primenjene umetnosti Muzej savremene umetnosti Narodni muzej PTT muzej ZJPTT Republički zavod za zaštitu prirode SR Srbije Republički zavod za zaštitu spomenika kulture Srpska akademija nauka i umetnosti Vojni muzej B e r k e 1 e y (California, USA): Universitv of California, The general librarv Bihač : Regionalni muzej Pounja Zavičajni muzej Bratislava (CSSR): Ustredna knižnica Filozofickej fakultv Univerzitv Komenskeho Ustredna sprava miizei a galerii Brežice : Posavski muzej Celje: Kulturna skupnost Celje, Celjski zbor nik Pokrajinski muzej C a č a k : Narodni muzej Dubrovnik: Historijski arhiv Zavod za povijesne znanosti JAZU G o s p i č : Centar za kulturu — Muzej Like G raz (Avstrija): Institut fiir Geschichte der Universitat, Abt. Sudosteuropaische Geschichte Steiermarkische Landesbibliothek am Joanneum Grosuplje : Splošna izobraževalna knjižnica, Zbor nik občine Grosuplje Idrija : Mestni muzej Jesenice: Tehniški muzej Železarne Jesenice Kamnik: Muzej Kamnik Koper: Pokrajinski muzej Ko t or : Pomorski muzej Kranj: Gorenjski muzej 303