Katolišk cerkven list. Danica ishaja 1., 10. in 20. dnč vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti r. a celo leto 3 gld., * a pol leta 1 cld. 60 kr.. v tiskarnici sprcjemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako ani dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danic* dan poprej. Tetiv) XVIII. V Ljubljani 1. kimovca 1865. List 85. Sveti krit. Bod' cešcn. Prestavljen Sveti križ! Kter deliš Tolažilo revnim v solz dolini, V terpljenjo moč. hlad v bolečini. Kn vse zapuša me. si up edini Ni. sveti križ na Uolgate višini. Ko umiral, Bom oziral Zaupno »e, Okria.vTe! Sej sc tudi Vmukihudi Kralj nebes Je nate. les Prečastiti! Dal pribiti Iz dobrote. Oa sirote. Oče večni Rod nesrečni Spet veselo je objel, V svojo milost nas vzel, Le po njer.o znamnje milo! Čast in slavo «i dobilo, Bod' češen. proslavljen, sveti Križ. Tolažilo v solz dolini ti deliš! F.Silvester. Angel varh. Kdor želi nevarno, čc tudi znano pot opraviti, mu ui brez zanesljivega spremljevavca hoditi, da ne zajde, da ne pride med sovražnike, ali celo med razbojnike in tatove, ki bi mu vso pobrali, ga morebiti hc hudo rauili, ali celo ubili. Kaj pa je tvoje življenje, o človek! če ne silno silno nevarna pot v večnost? Oberni se kamor koli, povsod tc čakajo nevarnosti dušne in telesne. To previdi lahko vsak človek, še malo dete v zibeli, ki se zbujeno milo joče, ako ne vitli matere pri sebi. To tnoraš spoznati ti mladeneč in ti mladenku, kttrima sc svet jako prilizuje in prikupuje, dokler vaji večkrat ne za kuje v verige pregrešnih slast in strast; — oh, da bi tako nc! To mora priterditi mož zakonski, žen.ika zakonska, ki tudi v tem stanu skušnjav nista prosta in potreba jima je vse čujočnosti, da ohranita poštenje in čisto vest. Tega ue bo tajil (udi oslabljeni siv-čck. kterega so telesne moči že skorej zapustile, veuder pa skušnjave še niso od njega zginile. Pač potreben nam je torej preljubi prijatel in sprem-Ijevavec, naš angel varh, kterega llog vsakemu človeku odloči žc precej v začetku njegovega življenju, da ga varuje po nevarni poti življenja dušnega iu tel«-nega hudega, iu ga noč iu dan po vsih krajih spiemlja. i i n m Natnrna reč pa je, da angeli sploh imajo h kakim ljudstvom toliko manj opraviti, kolikoi bolj jr spačeno, in ravno tako se tudi s posameznim človekom toliko bolj peča njegov angel vatli, kolikor zvestejši na njegove znotranje opomine pazi in se po njih ravna. Torej govori Bog: „(;iej, poslal botn svojega angela, kteri pojde pred teboj, in te bo varoval po potu; toda spoštuj ga in poslušaj njegov glas!" (2, Moz. 23.) Ker pa človek k vsemu dobremu. kar ima doseči, uiora tudi z lastnim trudom pripomoči in za vse blage darove prositi; torej je očitno, tla je treba tudi angelom se v njih varstvo priporočati, jih za pomoč prositi iu jih ravno s tem posebno častili, tla človek njih glas posluša in spolnuje. Angelom, ki so veliko iii.enitniši in čistejši bitja incm ljudi, je Bog dul tudi veliko moč. Blagor mu, kdor je zvest olrok svojega angela varha: pa tudi gorje njemu, kteri prezira iu zaničuje vse njegove opomine in svarila! Zraven dušne naj veči nesreče se mu ho tudi v telesnih rečeh hudo godilo. „(>lej, da ga ue zaničuješ; ker ne bo li zanesel, kadar grešiš!" — pravi Bog: -- ..in moje ime je v njem," v mojem imenu dela, moja volja je. da naj te kaznuje, ako ne maraš za njegovo vodbo in svarjenje, ter prederzno grešiš. „Ako pa poslušaš njegov gla«, bom sovražnik tvojim sovražnikom, in bom nasprotval tvojim nasprotnikom." (2. Moz. 23.) Br cz številu izgledov iz vsakdanjega življenja poler-juje Io resnico. Naj razložim saj nektere. J. K., zakonsk mož, jc bil svoje mlade leta preživel pošteno iu keršansko, ker bil je sin dobrih staršev, ki so bili tudi njega izredili modro in v Božjem strahu. Ncoma-dežan iu z dobrim imenom je stopil tudi v zakonski stan, in je v tem stunu nektere leta ravuo tako čedno živel. Pozneje pa se je vdal zalizovanju neke nesramne ženske in zapravil jc poštenje ter se popolnoma zavergel. Sv««jo zakonsko ženo, ktera mu jc bila poprej ljuba in tlraga, je začel nazavidili in tudi neusmiljeno z njo delati. Službo in besedo Božjo, kar mu je bilo poprej priljubljeno, je skorej čisto opustil. Kar si je bil z dobrim gospodarstvom pripravil in pridobil, je začel zdaj vse od kraja poganjati iu zapravljati z uuo nesramiiico. Milo ga je poprosila večkrat njegova dobra žena, da naj neha laki bili; to pa ni druzega pomagalo, razun da je mogla dosti prcslauih od njega slišati. Na vse zadnje pa je nekaj zavoljo revšine. ki je bila že prcdcrla v hišo, nar bolj pa zivnljo hudobije svojega moža dom in še male otročiče pustila in šla po svelu si pri dobrih ljudeh iskat kiulia. Se ve, da bi žena ne smela domu in otročičev zapustiti, če se ji ludi h.ido godi. Pride na Kras, in ker se sramuje beračiti, se je lotila dela iu je tamkaj nekoliko časa žela. Pu kmali io tukaj huda bolezen opade, k kteri. se ve da. so ji tudi dosti pripomogle serčne spečenine zavoljo njenega razuzdanega moža. in — na Krasu umerje. Moža smert uboge žene čisto nič ne gine, temuč ko je vdovec, je se prcderzniši v svojem nečednem življenji. Znanci iu sosedje ga svarijo in opominjajo, pa je vse zastonj. Tudi duhoven ga je po svoji dolžnosti večkrat poklical v stanovanje pred-se, in resnobno mu je na serce govoril, kolikor se je dalo; bilo pa je vse bob v steno. Nekega dne ga duhoven zopet pokliče, mu posebno goreče prigovarja, da naj se poboljša, mu to iu uno pred oči stavi, ua zadnje pa žugaje reče: ,.fiojim se, bojim se. — močno sc bojim, da vas bo vaš angel nazadnje popolnoma zapustil, in bote nesrečen kouec storil, ker v poboljšanje ne obcrncte tega predragega časa, ki vam ga ravuo na prošnjo angela varha Bog še pridaljšuje. Ljubi moj! kje bi bil že vi, kdaj že bi bile vas zadele strašne šibe ostre pravice Božje, ako bi ne bil vaš augel varh za vas pri Bogu prosil, da vam je dozdaj šc tako milostljivo prizanašal!" Pa tudi to nič ni izdalo. Duhoven mu jc postal s tem le nadležin in siten, tako da ga žc več ubogati ni hotel, kadar ga jc vabil, da naj posebej k njemu pride. Veselil sc je pa zaslepljen svojega spačenega življenja, da bi djal, kakor neumna vešarica, ki zvečer okoli luči ferli, dokler se ne osmodi iu meriva ne obleži. Pa kaj se zgodi? liavno v petek pred visokim praznikom vseh svetih angelov varhov se je J. K. kregal z enim svojih sosedov zavoljo malo apna. Bila je pri tem prepiru tudi zraven tista uesramnica, ktera je njega tako dražila ino podpihovala zoper soseda, da je prišlo na zadnje v silno hudi jezi še cclo k pretepanju, ker se sosed boji, da bi od dveh. ki sta šla zoper njega, ne bil premagan. mahne trikrat zaporedoma J. K. po glavi z nekim orodjem, da kar berž v kervi obleži in so ga sosedje popolnoma nezavednega domu odnesli. Drugi dan pride soseda tega .1. K. k duhovnu in ga poprosi. da bi šel kar uagloma k .1. K. mu delit zakrament sv. poslednjega olja; z Bogom, pravi ona. ni k njemu hodili, ker je že vso zavednost zgubil iu ludi nič več ne govori. Duhoven, da-siravno mu še ta strašni prigodek ni bil znan. se vender ni z nobenim popraševanjem dalje mudil, temuč podvižc si, kolikor le mogoče, k imenovanemu bolniku Pa ko pride žc blizo hišnega praga, mu pride ravuo ta soseda naproti ter mu pove. da je ravno zdaj J. k. dušo izdihnil iu umeri. Žalostno sc verne duhoven domu ter si misli sam pri sebi: tako se mu godi, kdor svojega angela varha zapusti. V praznik vsili angelov varhov popoldan je bil pokepan. .Naj povem drugi izgled, komaj leto preide, kar se je bla povedana žalost dogodila, pridejo drugo leto v predvečer visokega praznika vseh angelov varhov v neki kraj nekteri takih, ki se med bolj omikano in prebrisano ljudstvo štejejo, iu se sami sebe nad vero za zadosti razsvitljene spoznavajo, da bi tamkaj po bližnjih gozdeh ravno v nedeljo vseh angelov varhov lov imeli. Vidi sc pa tudi, kako ti lovci eden za drugim prihajajo v neko hišo, v kteri je stanovalo ženstvo zauikaruih staršev. Tudi duhoven to vidi iu si misli: kaj bo to! ... Vzdigujc ga, gorečnost za njegove ovčice ga žene; spusti se v to hišo, tamkaj pričujočim pove, kar jim gre, pa videzno brez zamere, iu gre venkaj. kmiaj pa odide duhoven, gre spet drugi takih posvetnih modrijanov v hišo in svoje tovarše vpraša, kaj je duhoven lukaj imel opraviti? Povedo mu. Du pa se strašim groziti začne iu duhovnemu vse hudo žugati. Dobi tudi župana iuo mu reče: Povejte svojemu - u, da mu bom že jez pokazal in mu gotovo ta ne bo odšla. — Ali kaj se zgodi' Za malo dnevov potem, ravno meti ••smino visokega praznika vseli sv. angelov varhov. pade v m ki gostilniei ia prederznež po stopnicah in si vrat zlomi, ter v pijanosti naglo in ncprcvideiio smert stori. Tako -e je Vsaktcremu bati naj hujših šib, kteri svojega angela vaiha žali in mu nasproti dela. Blagor jim pa. kteri svojega angela lepo častč iu se zvesto podveržejo njegov emu nav dajanju. Ako bi starši svoje otroke že berž v začetku angelu varhu priporočevali iu jih učili, kako naj ga častijo, gotovo bi veliko več veselja nad njimi doživeli, ter bi bili mnogih britkost in žalosti obvarovani po svojih angelih varhih. Leta 1862, predvečer ss. treh Kraljev, se neka pobožna družina po opravljeni večerni molitvi poda k pokoju. Hišni oče ino mati sta v izbi, kjer je tudi malo dete Gc-novefa v svoji zibeli. Oba sta že terdno spala, kar ju zbudi otrok iz spanja ter kliče: Mama, mama, vode mi dajte, žejna sem! Mati molči in se noče oglasiti ter meni, da se bo otrok žc potolažil iu zaspal. Ali otrok šc glasneje kliče: Mama, mama, vode mi dajte, žejna sem! Mati ji na to reče: Molči Genovefka in ue bodi sitna; sej si poprej pila, zdaj zaspi in daj mir! Ali Genovefka šc na dalje kliče: Tata, taia, žejna sem, dajte mi vode hitro in le hitro mi dajte vode! Začne se tudi jokati in šc bolj inilo prositi, tako da se ji starši že ne morejo ustavljati. Mislita si oba — oče in mati: kaj pač more ravno necoj temu otroku biti, ker ni ti i k o I i po noči vode prosilo, ampak vse noči tako mirno spalo, ravno necoj pa uc da miru? Torej inati vstane iz postelje in se nameni svojemu detetu po vode iti. Ali glej! komaj mati vrata odpre, jo strašen dim nazaj pahne: bilo je v kuhinji že vse v oguju, zavpije vsa prestrašena: Ogenj, ogenj je zunaj! Vsi skočijo po koncu in tudi še druge v pomoč sklicujejo iu srečno ogenj še o pravem času pogasč. Po majhni zamudi pa bi bili lahko vsi nesrečni, morebiti pa tudi še v ognju konec storili. Dete pa, ki je poprej starše s toliko nadležnostjo budilo, zdaj v naj večcin šundru sladko iu mirno v zibeli spava, in ni več žejno. Ko se Genovefka zbudi, ji ponujajo vode. ali ona jc noče piti. Kdo je to dobro družino otcl strašnega požara? Gotovo tega otroka nevidni augel varh, kteremu jc ta dobra mati svojo ljubo Genovcfko vsak večer serčno iu goreče priporočevala, preden jo je šc v zibelko spat položila. Kdo je torej boljši prijatel in voditelj človeku v življenju kakor njegov angel varh, kterega naj se vsaki zvesto derži in varuje žaliti ga. Torej: O angclj moj! na stran' mi stoj; Vari me povsod — vsili skušnjav in zmot; Vodi me v namenjeno mi mesto. Da. ko enkrat grem od tod. 1'ridem v nebes kraljestvo. D presrečen res je ia. ki se tebi v vodstvo da; Nesreča pa ga obdaja \sa. kdor varha tebe ne spozna. _ k _ F« blo i a. i. Stari Greki in Rimljani bili so dvoje ljudstvo, na ver-huncu tadauje omike. Ta omika, še dandanašnji močno čislana, jc ziralo, v kterem se še zdaj zelo radi izobraženi narodi ogledujejo; je zaklad, iz kterega se tudi v zdaujih časih pogosto zajcmljc, in jc neka dragocenost, ktero znanstveno omikani ko kak talisman shrauuje. Nju pesniki, modrijani, zakonodajci, zgodovinarji, zdrav itelji, slikarji, sta-vitclji, govorniki iu drugi, pa tudi vojskovodji so iu ostanejo pravi vzori iu zares priče človeškega duha in njegovih zmožnost. Zemlja, na kteri sc je razcvčtala ta omika; možje, kteri so stali ua čelu ti omiki; kraji, po kterih so oni hodili, poslopja, v kterih so prebivali; dela, ktere so izveršili, — vse to ima na sebi neko posebno mikavnost, ima klasično vrednost, iu marsikter znanstveno omikan ne-pristrau človek z veseljem prebira knjige, ki mu v lepi besedi, temeljito in z vidno vednostjo reči to razkladajo in popisujejo. Takih knjig se tudi uc manjka med izobraženim' narodi, iu Francoz kakor Lah, Anglež ko Spanjol ali Nemec, vsaki jih rad preiskuje in bere, vsakemu teh je zanimiva domovina in domačija Sokrata, Solona, Apela, Leonida, in toliko dragih blagih, modrih in junaških (irekov ; pa tudi ravno tako Virgilija, lluracija, Cicerona, Ve-trurija, in tinte mogočne puzeineljske oblusti rimljuuske, ktera je zapovedovala skoruj da vsemu takratnemu, znanemu nvetu. Starih Grekov in Rimljanov ni več, Ali so naravno pot, dosegli ho veih omike, in potem sami sebi prepušeni brez višjega voditeljstva nagnili ho se spet na drugo stran navzdol, in že so se v mehkužuosti in nravni spridenosti vtap-Ijali in bili bi se popolnoma vtopili, kar zasveti nenavadna loč znadnebna — jim ko rešiteljica in piestvaritcljica. Greki in Rimljani bili ho malikovavci, poznali niso pravega Boga, povsod med njimi vel je paganski duh, tudi njih znanstveno polje je tega priča. Luč uadnebna, ki jiiu je prisvitila, jim ni bila po volji, temveč zoperna, in vse so si prizadjali jo ugasniti in uničiti; pa zastonj. V sredi njih rogoviljcnja, njih mehkužnosti in spačenosti, v sredi njih trinožnega preganjanja in mučenja vsih, ki so se krog omenjene luči zbirali, sahnila je bolj in bolj omika pagan-ska. in med tem ko je ta sahnila, poganjati jela je kal nove vse lepše in veljavniše omike, ogrevana od oživljajoče gorkote omenjene uadnebne luči. Rimljani in Greki, ko malikovavci in neverniki, zgubljcvali so se zdaj čedalje bolj; od druge strani pa prerojeni zopet vzhajali ko učenci Njega. ki je resnica, luč in pot življenja; vzhajali so ko kristjanje. Keršanstvo, v začetku luč zoperna nevernemu svetu in čertena od njega, jc prešinilo človeštvo, ter ga ogrelo in ga čedalje bolj ogreva razširjaje se med ljudstvi po zemlji prerodivše njih duha in z njim vse djanje in ravnanje človekovo. Keršanstvo, v začetku le majhno drevesce, rastlo je in se razprostiralo, in raste in se razprostira še zmiraj , in že obsegajo veje njegove s svojo prijetno senco vse kraje sveta. Keršanstvo, ktero je v začetku pod zemljo iu po skrivnih krajih se skrivati moglo, sega zdaj s svojo osrečevavno oblastjo dalječ čez meje izobraženega sveta. Keršanstvo, kterega so omikani Rimljani z zemlje poplaviti hotli, poplavilo je nje iu njih omiko, ter jo s keršansko, toraj večno veljavno izobraženostjo nadomestilo. Ko zernje vsejano je kalilo keršanstvo in rastlo in se širilo in vkoreninilo po vsem svetu, jc človeštvo prero-dilo ter mu vso drugo podobo, mu značaj keršanski vtisnilo. Staii neverni časi so nehali in pričela sc jc uova doba, iu zdaj postala je vera v trojnoedinega, živega Boga in v včlovečeno besedo božjo podlaga, ua kteri se je človeštvo vse prerojeno jelo zopet gibati, blažiti in izobraževati. Omiki sedanji jc vir keršanski. Sebičnost, prazna čast, napuh in druge strasti bile so lastne pagaustvu; ljubezeti sveta in keršanska z življenjem, ki iz nje izvira in čedalje bolj v vsem dobrem dojema, in to v pravi časni iu večui blagor človeku, pa je značaj keršanstva. Kolik razloček tedaj med kdaj iu zdaj , med starim in » ovim svetom, med paganstvom in keršanstvom! Ako jc pa zanimiva in omi-kavna za znanstveno omikanega knjiga, ki ga sozuaui z domovino in domačijo per>akov Rimljanov in Gerkov, mora tudi zanimiva biti za vsakega vernega knjiga, ki popisuje kraje, popisuje središč keršanstva, toraj tisto nadsvetuo moč, ki jc ves nekdanji svet prerodila in oblažila, ter ga v sedanjega spremenila. Iu ako jc knjigo tuko pisal mož, za tako delo ves sposoben iu v resnici učen, in jc ta pisatelj ko taki po širokem svetu slavno znan, zauiinivati mora knjige ta tudi njega, ki jc izobražen in znanstveno omikan, iu to toliko bolj, ker zemlja, ktera sc tu popisuje, jc keršansko-klasična zemlja. In glej knjiga taka je Fa-biola \Viscinanova ( Vajsmenova). V ti knjigi razgrinja sc ti pred očmi podzemeljski Rim ali katakombe, in ti sc, prebravši Ic malo strani zanimivega popisa, v kratkem toliko soznaniš s temi kraji, da si reči moreš, da zdaj imaš zares pravi zap(.;*adek od njih ter veš njih začetek, njih namen ali odločbo, pa tudi njih podobo in poznejšo usodo. Tu. v teh podzemeljskih krajih, kteri obsegajo ves Rim. in se delč v dolge ulice, ki se križajo na vse strani, v prostore ali kamre iu v cerkve, lu v teh krajih posebno je živelo tako rekoč in se gibalo v pervih irčli stoletjih keršanstvo mogočnega, pa še iu vernega Rima. Tu so se shajali verni k službi Božji, tu jim je bila oznauovana beseda Božja, tu je bila darovana naj svetejša daritev, tu so se delili sveti zakramenti. Tu so bile posvetvanja vernih o času proteče nevarnosti, od tod je Petrov naslednik iu poglavar vse cerkve ccrkev vladal in vodil in svetu keršansko podobo vtisoval. Tu so se verni pripravljali iu serčili za inučcnstvo, tu so bile pokopališa keršanske, tu spe posebno oni smertno spanje, ki so darovali ko pravi junaki in sveti mučenci svoje življenje Bogu na čast, sebi v poveličanje iiemenljivo po smerti, vei i v spoznanje in Hpričcvanje nje Božjega vira, in bližnjemu v blagi in sveti izgled. Tu, v teh podzemeljskih krajih, godile ho se tedaj reči, ktere morajo vernika neizrečeno zanimivati, ktere pa tudi izobraženemu in učenemu zanimive ostanejo, kajti katakombe v Rimu so zemlja keršausko-kla-ičua, ker so preimeuitui spomiiicki pričetka, bojevanja iu zmagovav-uega razvijanja onega takrat še svetu neznanega duha, ki je udušil mogočno staro paganstvo, ter svet spremenil in ga spreminja šc vselej in navdaja in blaži, in ga bo navdajal in blažil, dokler sc ne stekd duovi zemeljskega bivanja, odločcui človeštvu, lu take kraje popisuje knjiga Fabiola. Fabiola, in toraj tudi popisovanje katakomb je spisal \Viseman, nadškof vestminsterski in kardinal svete rimsk«a cerkve. Pisatelj ta je bil potemtakem na eni naj viših stopenj v človeški družbi, in te visoke stopnje ni dosegel po kakem stranskem potu, temveč povzdignile ho ga edino le lastne zasluge. \Viseman jc bil učen mož. kakor taki je večkrat v Londonu preiskovaje znanstvene reči z veliko pohvalo očitno govoril vpričo učenih, ne le katoličanov, ampak tudi protestantov; spisal je tudi več znanstvenih del, iu kritika je pisatelja ko izverslncga. klasičnega izrekla. Tudi v Fabioli razodeva z »žirom na nekdanji čas svojo bogato vednost; katakombe, ktere popisuje, je sam osebno večkrat vidil in pregledov al; njegova beseda je prosta, vender pa krepka in izverstna. Mislimo toraj, da ue bomo resnici nezvesti, ako očitno izrečemo: Fabiola \Visemanova je knjiga zelo zelo mikavna, prijetna, pa tudi izverstna iu podučna, in pa nc samo za priprosto, temveč iu šc posebno za izobraženo in omikano ljudstvo. V- I IMgletl po Slovenskem in tlopimi. Il LjllMjalie. Omenili srno že pri neki priliki družbe, ki sc ima vstanoviti v prid obnemoglih iu bolnih delavcev in njih družin. Ker jc ta reč nekako potihnila, bi sc lahko mislilo, da sc jc vse opustilo, kar bi pač škoda bilo. zakaj osnuva tč družbe jc prav primerna iu veliko dobrega obeta. Družniki plačajo 1 gl. vpisnine in po 10 nkr. na teden, za to pa dobivajo v bolezni ali pa kadar več uc morejo delati po 2 gl. na teden, o smerti družuika doln njegova družina lepo pomoč in tudi letne ss. maše se bodo brale za mertve družnikc. Ce bo več vdeleževavcev, veči pomoč bodo posamezni potrebni dobivali. Posvctvaujc zastrau tc družbe jc bilo žc pričo mestnega župana, več sreiijskili sveiovavccv iu tudi gosp. Smida iz ?ii sploh ui brez vsih pomot, v kakorš-uem koli oziru, to je lahko verjeti pri tako silnem delu, ki je bilo prioicroma v prav kratki dobi zveršeno. Pokažite nam le eno samo izdajo v kterein koli jeziku brez pogreška! Tudi lega ne bomo odrekli, da bi seru ter tje zlog utegnil kaj malo glajši biti, ker gg. prestavljavci so se precej terdo deržali izvirnega jezika, kar je v cerkvenem zmislu. Da sc pa gospod pisavec na koprivah čuti, ko to bere, kar so spisali saj boljši slovenski cerkveni pisatelji na Kranjskem, je ue mara tudi od tod, ker mu znani golč ob štajersko-slovaški meji bolj sladko na ušesa bije. kakor sam priznava. Tudi mi smo že imeli priliko s tacimi govoriti in poterditi moramo, da se nismo čutili na rožicah; ali kaj terno zato. ker vsakemu jc svoje naj ljubše. Naj pristavimo pa vender tudi to. kar so ravno štajarski gg. duhovni večkrat rekli, da namreč bukve za ljudstvo naj rajši jeinljo iz Kranjskega , ker jih ljudstvo naj ložej bere in razume. — Kaj pravijo pa drugi o lej kervavo majhni vednosti? — Ko so se bili ranjki škof \Volf odmenili sv. pismo ua svoje stroške za duhovstvo in ljudstvo v razumljivem jeziku na svitlo dati, so imeli lavantiuski škof, nepozabljivi Slomšek, zavoljo tega še celo nekaj škode. Opustili so bili namreč vsled tega ovoje lastn«, bolj obširno osnovano izdajanje sv. pisma, ki ga jc bilo žc nekaj natisnjenega. Pri vsem tem pa, kako so Slomšek sodili novo sv. pismo? Jih je mar tudi serce bolelo za svoje lastne ali pa za g. \Volfove potniške? Kratko in malo ne; ravno nasproti so pisali v Ljubljano, da vselej komaj čakajo novih posameznih pol sv. pisma, kterega vse nasproti berejo z veliko zadovoljnostjo, iu da jim pri tako izverstuem delu ni britko zastran /.gube, ki so jo terpeli. opu«livši svoje lastno izdajanje. Omenili bi lahko tudi vgoduo sodbo še druzih, tudi gramatikarjev in oblikarjev. pa naj bo zadosti. Naš namen ni iu nc bo prepi-lati se. temuc le za pravično reč besedo spregovorili. Skoda ni za stroške; bila bi le škoda, ako bi marsikler gosp. duhoven ali drugi zavoljo puhlih betvic, ali pa vsled nespremiš-Ijenega zabavljanja ostal brc/, slovenskega sv. pisina, ki jc pridigarjem potrebno kakor oko v glavi. Sej je šc zmiraj resnica: l.itcra occidit, spiritus vivificat. Iz Ni »volil«**! a. -- Pretekli so veselja polni dnevi, sabota, nedelja iu ponedeljek za naše mesto, ohajalo jc svojo pet«t>dctuo godov no. Veselja so vsim serca goreli, ncštcviliii sljva- in živioklici so v zrak doneli od pervega trenutka svečanosti do zadnjega; pokazali so novonicščani, da so ravno lako zvesti svojemu cesarju, kakor vedo vredno či>lati zasluge svojih slavnih preddedov, ki so se borili z Ij ut i rn kcrvolokom in ga večidel vselej hrabro premagali. Kavno tako so pa tudi pokazali, da so v Novomestu šc verni in dobri kiistjanjc. Premalo ča-a imam, da bi vse natanko popisal, le to naj malo omenim, kar jc bolj cerkvenega. Pervi dan, v saboto zvečer, je bilo mesto krasno ra/.svilljcuo. in med diugimi svetlopisi (transparenti) so sc naj bolje podali slovenski: ..Vse za vero. dom in čara;" ..Novomesto llog obranit" ..Sokolci. dobro došlipodoba ka/..|oča Jezusa, ki se s svojo Materjo poslov ljuje. Pervi in zadnji >ta bila na oknih samostanskih. Drugi dan je imela mestna >'raža. kteri so se keršauski meščani pridružili. v amostanski cerkvi svojo mašo, pri kteri je novomeška glasba dobro igrala. 111» dvanajstih pa so meščani na svoje stroške pogostovali revne, kolikor jih je v mestu. To je posebno lepo delo! Tako so pokazali, da imajo dobre serca, ki vejo da se tudi ubožec rad veseli, ker marsikter bi bil brez tega petstoletnico lačen obhajal; tako je pa vender popil zdravo Kapljico na zdravje svojih dobrotnikov in vžil dober zalogljej, ter s hvaležnim sercem do Boga in dobrotnikov petstoletnico veselega serca praznoval. V ponedeljek je bila velika sveta maša. ktero so služili p. n. gospod prošt sub itifula, verli in domoljubni sokolci pa so peli, in sicer prav dobro, kakor je že njih navada in tako so svečanost in pobožnost zlo povzdignili Tudi ta dan je bilo ubogim dobro postreženo pri precej bogati inizi. Vse te dni pa so uaj več pripomogli ljubljanski sokolci, da so Novomeščani petstoletnico dostojno obhajali. Spodobno so jih bili sprejeli, ker o prihodu jim je šla naproti mestna godba, in gosp. Kavnikur jih jc z lepim krepkim nagovorom pozdravil, na kterega je tajnik južnega sokola dostojno odzdravil. Pri besedi, ktero so v nedeljo zvečer dali, so navdihnili dokaj slovenskega duha, iu pač marsikter naj bi si bil pri besedah: „Od pervega tukaj stanuje moj rod, če ve kdo za druj'ga, pove naj odkod,hk v spomin poklical že toliko govorjenja iu pisanja, ktero ni na nič druzega merilo, kakor slovenski duh bolj vkoreni-niti v Novomestu. Hvala preserčua tedaj sokolcem! Končalo je Novomesto svojo prazuičnost % zahvaljeno pesmijo pri veliki sv. maši. Da je pa slovenski duh v Novomestu doma, je kazalo hauderce pri handcrcu s slovenskimi barvami, pa tudi vdanost do svitlega cesarja, ker povsod, kjer so bile triharvne, bila je tudi černorumena zastava. Bog daj pa tudi, da bi se vferdoval v Novomestu in po Doleusketn čedalje bolj keršauski duh, in da bi sc oko tistih, ki imajo moč, oziralo posebuo na povzdigo materialne koristi tega prijaznega mestica. naj bi bilo o drugi stoletnici za polovico veči in stotero premožniši memo zdaj, v bogastvih duhovnih iu telesnih. Novomesto, doživi šc veliko stoletij iu obhajaj šc dosti tako veselih ur, od mene pa sprejmi poslovilo: ..Z Bogom!" Pr. Iz firknice, 0. vel. serp. JJ. ( Po nepriliki zakas-njeno.) — Vidim, draga Danica, kako redki so dopisi iz 1'irknice iu nje okolice. Morile misliš, dc ni tukaj godnih dopisovavccv, ali dc nimamo nič važnih dogodkov? Pa ni tako. Dostikrat bi ti vedili od tepežev, pobojev na duši in na telesji, od spridenih ponočnjakov sporočiti, torej pa vsak rajši molči. Naj ti povem ob kratkem najpred kuj od umer-lega tvojega dopisovavca Miha Turšič-a iz Cirknice. Bil je ranjki, prej ko je zbolel, razposajen in čincrn fante, pa Bog mnogokrat po svojih skrivni I potih drugač oberne in čudovito svoje k sebi kliče. Tako je tudi s tem storil. Bila ga je bolezen že v 13. letu njegove starosti v posteljo položila, in celih 12 let in -1 mesce ni nič več iz postelje vstal. Vsi telesni udje so mu bili odpovedali in začelo mu jc nit «6 in kosti gnjiti, ua levi roki, na obeh nogah in persih, tako dc je bil ves v odpertih ranah, in skoz celih 12 let mu jc zmiraj iz ran teklo. Stopali na obeh nogah ste sc mu bili podse sključili in zavili, na levi roki mu jc bila cevna kost tako pregnila, dc jc v več koscih po dva do štiri palcc dolge kosti si sam ven pulil, ter nam jih je v škatcljici shranjene kazal. Zdravo je imel samo desno roko in glavo; torej ko je hotel kaj za Danico ali Novice pisati, ni mogel drugač, kakor leže na herbtu (tako je zmiraj ležal) pisati, in si z desno roko papir in pero der-žati. Strašno hude bolečine jc prestal, pa sc vender nikoli ni pritožil ali kake nejevolje kazal skoz ves čas svoje bolezni. Tako je bil v voljo Božjo vdan, de so sc vsi čudili nad njegovo poterpežljivostjo. Previdili sc ju dal po večkrat skoz leto s sv. zakramenti iu k zadnjemu prav po-g-ostoiiiu. Veliko bi sc dalo od njega in njegove zadnje iti c pisati, pa bil bi spis preobširen; naj šc to povem, de je bil do zadnjega dihljeja zmiraj čistega uma iu jasne patucli. ter je pričujoče lepo učil iu svaril, kakor kak pri- digar. Vso d rozino je sklical in jim lepe nauke dajal, kako de naj si bodo dobri in radi ubogajo očeta in mater itd. — Ko se mu je zadnji trenutek bližal in je bil prav slab, je še želel svojega spovednika pri sebi imeti. Ko duhovni pridejo in molijo molitve za zadnjo uro, mu je precej odleglo in je rekel, de ga uohena stvar nič več ne boli iu de je prav vesel, ko so ga šc prišli obiskat. Hotel je dati celo za pivo, de bi še pili, ko je bil ves dober. Na to praša bolnik: No, kakšen svet mi boste dali, kako uaj rečem, ko bom tje na uni svet prišel, in kinali reče sain: Mislim, de terdno vero iu upanje inoram imeti. Ko se še en čas tako z duhovnom zgovarjata, reče, dc mu je le-žiše preoako in de ga Stranice tišijo, potem pa pravi: Treba je culico skupaj spraviti, paličico v roke. in moram iti . . .; ua to še ene krati po redkoma dihue in umerje ob petih popoldne, v petek, 28. inal. serp.. Ne ve se, kakošno bi bilo njegovo življenje, ko bi zdrav bil; tako je pa lepo po keršansko živel in spodbudno umeri. Akoravno jim delati ni mogel, ga družina jako pogreša, ker jim je vselej dobre svete dajal, jih svaril in jim za varha bil pri hiši. Vsak pa je rekel, ako ta ne bo zveličan , ne bo nobeden. Naj inu bodo te verstice za spominek v „Zg. Danici.*4 3!. mal. serp. ob 5. uri popoldan je pogorelo Doljno jezero. Neki kozolec je začel goreti na srednji strani, ua to zraven njega druge poslopja, in hitro je bilo pol vasi v strašnem plemenu. Ljudje so naglo prihiteli iz jezerskih scuožet iu njiv, kakor tudi iz Cirknice z gasilnico; pa kaj je pomagalo, ko ui bilo kaplje vode tam blizo dobiti, razun pri Vodonošu, kjer živino napajajo; pa še ta je tako deleč od vasi, de je ni bilo času od tam voziti. Torej nismo rnogli sikalnice rabiti. Akoravno je sever proti zgornjemu koncu pihal, so se hiše, ker je bilo vse suho, ne-vidoma od same vročine vnemale in v pol drugi uri je bila cela vas vpepeljena; samo na spodnjem koncu ena, ua zgornjem ena hiša iu pa cerkev jc ostala. Pač očitno je llog vas opominjal, vpervo Ic z brezavko, ker lansko leto jim je bila toča pobila, letos so jim pa gosenice sadno drevje tako objedle, de jc žc takrat sc vas vidila, kakor bi bila že pogorela. Gosenic je bilo toliko, dc so se v kepah dcržalc in jim v hiše lezle iu v jed silile; kaj posebnega pa je to, de so bile gosenice ravno pri tih hišah, ki so zdaj ostale, zeleno drevje pustile. Ker sc jc blezo premalo maralo za opomin z brezavko, je Bog za palico prejel in udaril. Ker ni bilo moč ognja ustaviti, smo iz hiš hitro nosili in oteli, kar sc jc dalo. Pri hišah, kjer je začelo goreti, in pa ker ljudi ui bilo doma, so prav malo oteli. Pogorelo je 43 hiš, ravno toliko hlevov, skednjev, kozolcev, 2(1 prešičev in eno tele. Ker so bili že vsi seno in žito pospravili, jim je tudi to vse zgorelo. Pripoveduje sc, »le jc 8G let, od kar jc bilo tudi Jezero pogorelo. Kdo dc jc zažgal? Sploh sc govori in misli, de od tistih malovrcd-nih ponočnjakov, ki iz gojzda kradejo iu se zavoljo kazni pred žeudarmi okoli skrivajo iu potikajo, sc jc s pipo ali tlinko ogenj zatrosil in se vnelo, — če jc žc res ali ne? Sej nc more drugači biti, kakor kazen mora priti, ko sc mera grehov vedno napoluuje in ne pomaga nobeno svar-jenje več, ne v cerkvi, ne v šoli, ne od deželske gosposke, !ic od duhovske. - Kavno so pred tremi tedni tukajšnji g. kaplan pri keršauskem nauku lepo opominjevali in jim lepo razložili bratovšiuo sv. Florjana, ter k pristopu nagovarjali, pa bilo je vse zastonj; kakor sc jih drugo svarjenje iu nauki nc primejo, tako tudi tukaj ni nič izdalo. Kakor pa morajo velikokrat zavolj enih hudobnežev tudi mnogi pravični in nedolžni kazen terpeti, tako jc tudi tukaj usmiljena vrednih veliko. Morebiti bodo tudi marsikteri zagrešeni vender le spregledali. Ko ni bilo več ko tt zavarvanih, torej vljudno prosimo, druga Danica, dc bi blagovoljno hotla darove sprejemati za tc nesrečne pogo- relce in jih tukajšnji čast. duhovšini pošiljati.*) Tudi \ j*. Dauičine bravce in vse druge. kterim je ta nesreča znana, lepo prosimo, de bi tem revežem kak dar po svoji moči poslali. Nikar naj vas to ne odvrača od usmiljenja, ker sem nektere slabosti naših krajev omenil. Gotovo vam bodo hvaležni za to. „Bodite usmiljeni in usmiljenje bote dosegli.*' Iz Žužemberka, 25. vel. serp. — Včeraj smo obhajali v Trebnem sedmino za ranjcem prcblageui Janezom Voglarjem. Sošlo se je bilo mnogo prijatlov pokojnega iz okolice. Blagovolite mu priloženo pesmico natisniti v spomin. 8 O l Z i C tt na grob svojega nepozabljivcga prijatla. gospoda Janeza Voglar-ja, stolnega kaplana. ..Smert nemila, Černa dekla li morije! Trna obraz tvoj vedno krije, kodar hodiš, kjer ti bivaš, Tugo, žalost le razlivaš. Strah pred tabo, in tabo, Serce sterto in oko. Solzno kliče: Smert nemila, Cerna dekla ti morije! — Tak zdihujem, tak tugujem. Po grobeh se sprebajaje — ..kraj počitka" tukaj da jc. Šepetati tiho čujem. Bil jc glas. spomin mladosti, ko v naročji maternem igial se. Pil iz njenih ust sladkosti. Njenega duha navdal se. Večkrat mi tako je pela: ..Božja dekla smert jc bela. I.jubcznjiva. čista d'vica. Neoskrunjena desnica Njena rožce v vence plete. Spleta jih, Bogii donaša. Iz Maribora. Kjer kraljuje mati naša. Ona vse pri sebi brani. Urnza jih, pogina hrani. Božja dekla smert jc bela. Smert kristjana je vesela!** Oh! pač lepa, Ijubeznjiva. t 'ista d vica mora biti. I>a je tebe. dragi Janez. Upala sc dotakniti; Neoskrunjena desnica Njena pac res mora biti. IU. nedolžna ti cvetlica! Z njo s' se hotla zaročiti! — Iz doline solz. britkosti Si preselil se v nebesa. Ti uživaš vse sladkosti; — Nam teko solze z očesa. — Solze grenke, mgovanjr Zgine, — razjasni sc lice. \ tihne britko žalovanje, ko sc spomnimo resnice: ..Božja dekla smert je bela. Smert kristjana je vesela !** Josip Novak Namenjene so v Mariboru ekser- cicije za duhovnike, ktere se imajo pričeti 18. dne sept. Do sedaj se jc komaj kakih 7 deležnikov oglasilo; gotovo jih še dosti več pride, sicer hi se ne splačalo eksercitanta z Dunaja vabiti, kajti tako majhno število deležnikov bi ga pa( nekoliko v oči bodlo. — Ta mesec (sept.) gredo mil. škof birmat v Zaverčko in lločko dekauijo; v Mariborski deka-niji bo birma v početku mesca oktobra. Iz (aorifc, 24. vel. serp. Preč. gosp. Ant. Crdich. korar in stolni dekau itd., ki jc 18. t. in. v večnost sc preselil , jc bil mnogo zasluzen mož. Kno leto je bil kaplan v Šentviški gori na Tominskein, leta |h|'J jc poslal pisat iu tajnik v uadškofovi pisarnici iu I. I >21 ravno tam kancler. kar jc bil do I. 1848. V tem letu jc bil imeuovan kanonik, in I. 1M54 dekau stolne cerkve. Bil jc dober, prijazen iu zmerom vesel mož; zadujc leto pa je bil vedno bolan iu veliko jc terpel. Malo dni po njegovi smerti jc svet zapustil g. Budal. gimuazijalni profesor v pokoju iu brat p. u. gosp. korarja skolastika Janeza Budal-a. Veliko zaslug si je bil pridobil za šole zavoljo modrega vedenja iu učenosti. Ob enem pa je tudi vojašina zgubila dva zaslužna stara vojaka. Pervi je bil baron Drcc lisci, 85 letni stai-ček; drugi pa topniški major Si kor a. So let star. Oba sta bila velikrat v boju in znano je. da sta bila hrabra vojšaka. Imeli smo toraj pretečeno dni lepe pogrebe in bilo jc vse ua nogah spremljat raujcih trupla tje do groba Naj v miru počivajo! Imenovan jc namesto g. I rdi« ha za gimnazijaliiega nau-škofovega komisarja p. n. gosp. korar D. Castellani. Na stopnjo rauj. korarja I rdicha pride, kakor se sliši. ».ek» duhoven iz teržaške škofije. *) Serčno radi. Vr. Is Gorice. (Konec.) Kaj pa ho bili ti hudodelniki zagrenili? — Vzrok njih smerti je bil ta, ker ho lansko leto, v Gradiški zavolj raznih hudobij zaperti, svojega to-vurša Jurja Zeitingerja s silo in do mertvoga pobili. — Spitzer, iz Ilatzeudorfa pri Korneuburgu, 38 let ntar, je tr-rdil, da nima nobene vere, znal je pihati in brati, in bil je zavoljo požiga že na Dunaju 1864 na vse žive dni v ječo obsojen, pa tudi sicer je bil nleparsk in nezvest človek. lenuh brez kacega rokodelstva. V ječi se ni nikoli podložuo podvergel hišnemu redu in je bil večkrat zato strahovan. Bil je čisto spačen in tako terdovraten, da je v sami jetniški cerkvi v Gradiški celo jeluiškcga duhovna hotel umoriti, ter mu je dolg železni žebelj v zatilnik vsadil. — Festner iz Neudorfa na Ceskem, 21 let star, brez premoženja, je bil od mladih nog tatiustvu podveržen, že 18G0 zavoljo izdajskc morije in ropa ua 18 let v Gradiško obsojen, vedno nepokoren itd. — Speier, Duuajčan, 21 let star, brez premoženja, je bil zavoljo tatvine, sleparstva iu nezvestobe že v Gradcu obsojen, ker je pa ondi nekemu jetniškemu varhu po življenji stregel, je bil na 12 let v Gradiško obsojen. — Take grozovite pregrehe so s poprej imenovano vred v Gradiški popolnoma dozorele in hudodeluikc je dosegla časna pravica, ktera pa jih je poslala s kervavo sodbo pred večno pravico Božjo! — Izgleduj se, zanikarna mladost, ki se nočeš dela rezno lotili, ki začenjaš po malem krasti, ki ponočuješ, se pretepaš in pobijaš, ki cerkev in ss. zakramente opušaš, ki nočeš pokoršine skazovati ne staršem, ne gospodarjem, nc duhovnom in ne gosposki j Izgleduj se in premisli, kam (c pelje tvoja svojeglavnost, — premisli, dokler je še čas! Z Dunaja, -f (Konec.) Poslednji dan svečanosti jc bil odločen za proglašeuje štipendij, ki jih je mestno županstvo dijakom odločilo, da saj nekaj stori za spomin pete stoletnice. Zares je le malo, kar je storilo veliko, bogato in sicer darežljivo mesto Dunaj. Vstanovile so se le tri štipendije po 300 gl. za dijake vsih fakultet posvetnih, brez razločka narodnosti, pa ludi brez razločka — vere, tako da zamorejo judje iu luterani iu, če je treba, (udi staro-verci s katoliškimi miadenči to milost vživati v — katoliški Avstriji, na katoliškem vseučilišču! Slavno mestno starešinstvo je menda hotlo s svojim liberalizmom nekoliko popravili kar je, češ da, zakrivilo starešinstvo vseučiliščno, ko je svečanost mesca avgusta obhajaje hotlo pokazati katoliški značaj visocih dunajskih šol. — Potem povzame rektor II> rti besedo v latinskem, krasnem govoru, ter kaže visoki pomen častnega doktorstva, ki ga vseučilišče podati hoče nekterim možem, ki tega sicer iskali niso, so pa po svoji učenosti ver I o zaslužili. Z živo, ginljivo besedo se oberne govornik naj poprej k bogoslovju I saera theologia ) in govori toliko lepo o imenilnosti iu častiti visokosti bogoslovja, da nas jc vse zavzel. Potem oznani gospode, ki so za častne doktorje bogoslovja izvoljeni. med kterimi so: S. Aichner, kanonik briksenški; .Mat. Binder, kanonik šentpolit.; Jan. Aeer in I.eop. \Vinter, piarista na Dunaji; Fr. Setzer, pridigar pri sv. Štefanu na Dunaji: Jan. Zvverger, stolni prošt v Tridentu; Mih. Ben-gcr. duhovnik iz družbe sv. Alfonsa, Karol Vercellone, jezuit in profes. v Kimu. Za temi so sledili učenjaki, ki so imenovani za doktorje pravoslovja, med kterimi je tudi grof Auersperg (Anastazij Griin). pri čigar imenu se je posebno z galerij strahovito ploskalo, — zakaj? to plos-kavei sami dobro vedo. —- Pravdoslovci in medicinarji pa niso bili proglašeni, ker jc bivši minister Šmerling imena: Vir how . Gneist in \Valdek izbrisal iz imenika predloženih častnih di ktorjev. vsled tega ste obe fakulteti: juridička in mediciuarska. svoj imenik uničile, in bosic poznej razglasile imena novoizvoljenih časti.ih doktorjev. Govora konec jc bili priserčno čestitovauje (voščenje) novim doktorjem, in sloni od pričujočih: ..Valete ct favele-viri omatissiini !•• Med živimi slavoklici iu objemanjem verlega rektorja stopi nenadoma profesor Stubenrauch pred Hyrtl'ua in mu naznani, da je ravno došel za njega od pruskega kralja kronin red II verste, in iiiu ob enem diplom poda. — Svečanost se je potem na večer ob 6 uri z obedom e „Neue Welt-u" v Ilitzingu doveršilu. Kakor je že navada, so se tukaj serčue misli in želje razodevale v napitnicah; ali priznati moramo, da bi z marsiktero napitnico bolje bilo, ko bi se ne bila govorila. — Rektor II vrti je napil na zdravje cesarju, kteremu se ima vseučilišče zahvaliti, da se bolj prosto giblje. — Za njim povzame Suierling besedo, ki je pa preveč po nemški politiki dišala. Hekel je, da poročniki sicer v nemško domovino se vračajo, pa upati je, da se bodo skoraj zopet vidili, ne sicer tukaj, marveč v Fraukobrodu (gromoviti slavoklici). lo sicer vidili se bodo v parlamentu, ki bo združil poročnike vse Gennauije. Dvakrat je sicer zediuovauje spodletelo: leta 1848 in pred dvema letoma, ko so cesar sami v ta nameu v Frankobrod se podali. Pa k tretjemu, pravi Šmerling, bo gotovo stvar po sreči iztekla; k temu pa morajo nemške vseučilišča pripomagati, da v tem duhu ruladež odgojevajo! — Oj, sein si mislil, če se to očitno naroča nemškim vseučiliščem ; zakaj pa v Avstriji černe pike delajo možem po Slovenskem, ki ne merijo na politiško edinost, ainpak le budijo zanemarjeni svoj narod, naj bi duhovno ne zadremal in se ne ugonobil? Ako nemški narod čuti, da brez duhovne edinosti uič ni, zakaj se pa nam v greh šteje, ako si prizadevamo, naj bi si saj v literaturi roke podali, ki smo v politiških zadevah razcepljeni? — Beseda Smerlin-gova je tako vse navdušila, da so na glas klicali, naj vojaška godba zagode: ,.Was ist des Deutschcn Vatcrland." Ali bili so godci Madjari, in začeli so Szozat in Rakocz) marš. — To je bil avstrijauski odgovor na besede eks-ministra, ki je v Avstrii oviral, kar v Germanii izpeljali hoče. — Ko bauda vstreči ni mogla željam kipečih nemških sere, si gostje sami zapojo „des Deutschcn Vaterland," pa so dosti slabo peli. Ostalih napituic brez števila se naiu ne ljubi posebej popisovati, opomnimo naj le šc napitnice Balcerove, ki je klical: Znanstva naj viši cilj je: resnica! — To se tako razume samo od sebe, kajti brez resnice je vsaka znanost grad v megle postavljen. Želeli bi bili iz njegovih ust slišati, da jc vsake znanosti edini in poslednji cilj: Bog, in da bi bil kot modroslovec to v kratkih besedah pokazal. Ali inož pozabiti ne more, da je giiuteriauizem obsojen od cerkve, in berž ko ne, iiiu jasui govur Ilvrtlnov mirti ni dal, dokler ni svoje modrosti izustil. Tako je tedaj preteklo pervih 500 let vseučilišču, zdaj je nastopilo drugo polovico tisoč let. Ali se bode v tej polovici katoliški duh visokih šol bolj krepko razvil? Ali se bode popolnoma vresničila visoka misel vstauovitelja tega vseučilišča, nadvojoda Rudolfa IV: „Wir haben es gehalteu fiir Unser hcilig Pflicht, zu stiften solche I.ehr, damit, des ersten, uuser christlich Glaubc verbrcitet und vermehret vverde; des andern aber. das gemein Gut, reeht Gcricht, meiischliche Vernunft aufnehme und gcdcihe, und das l.icht Gottlichcr Weisheit und Gcrcchtigkeit erleuchte und eruuimc aller Menschen Hcrzcn?" Kdo bi tega ne želel; samo treba jc, da se k temu pravi možje zu vseučilišče iščejo iu sicer v Avstriji sami, ue pa po lutcraiiskih vseučiliščih nemških, kakor se jc žalibog žc večkrat to godilo. Močno se bojimo, da utegnejo zu vseučilišče hudi boji priti med tisto stranko, ki si jc zdaj z vsemi močmi prizadevala, popolnoma zbrisati spomin katoliške vstanovitve vseučilišča, in med zagovorniki katoliškega značaja vseučilišča, ki sc moško ustavljajo namenom. krivoverecin pot dokopati do akademiških služb. Bog naj množi, ohrani in krepča tc može! Is Amerike. Iz Krov-Ving-a v Minesoti pišejo preč. gosp. misijonar Fr. Pire 1. avg. 1865 prav tehtnih novic. Pravijo, da zavoljo pomanjkanja pomočnikov za indijanske misijone je že kaka dva mesca prestanek v njih misijonih. Pridni gosp. Tomazin, ki je zdaj pri njih, bo jeacui posvečen in se zdaj prav čversto uči indijanskega jezika in je bil ž njimi mesca rožnika že v misijonu. V misijonu Lecch Lake, pravijo, sem jest sv. vero oznanoval odrašeuim in gospod Tomazin je otroke v šoli prav čversto učil. Poslednjič je prišel k nama tudi gosp. Buh z Venebegasič -jezera, kjer je imel že od prosenca mesca dobro indijansko šolo iu je vsak dan prav v obilnem številu zbranim odrašeuim divjakom po indijansko pridigal. V 4 mescih se je naučil indi-jauskega jezika. Indijani ga serčno ljubijo i'i žele ga za zmiraj med seboj imeti. Dvanajst imenitnih poglavarjev se je tam zbralo, ki so vsi obljubili k naši sveti veri pristopiti iu so živo prosili duhovnov za svoje podložne, kteri hrepene po sv. veri; treba je bilo pa zopet s poterpljenjem in upanjem jih tolažiti. — Kerstili smo tamkaj nekaj novih vernikov ter popotvali v št. Pavel, kamor so nas vabili naš mil. škof k duhovnim vajam. Po dokončanih vajah, pri kterih jc bilo 30 duhovnov te škofije, sem po škofovem povelji v lepi stolni cerkvi obhajal svojo petdesetletnico. --K sklepu sem v škofovem dvoru za odhodnjo do vsih imel še latinsk govor; vsi — v cksercicijah po duhu obnovljeni — smo se potem vernili v svoje misijone. Srečno iu ves oserčen za misijon sem prišel v Krov-Ving, pa kmali me je nesreča obiskala. Po velikem trudu pregret sem namreč ucspreinišljeiio popil kozarec bistre vode, in kmali sem imel pljučnico in hud nadušljivi kašelj. Vnetje pljuč sem s svojo homeopatijo kmali vtolažil, toda tulil zadušili kašelj me jc prignal do kraja groba ter me je kaka dva tedna (ako /.deloval, da nisem mogel nc spati ne jesti. Včeraj in danes pa jc zmagala moja močna natora. iu tako se ini je /boljšalo, da sem sklenil jutri podati sc v indijanski misijon v llcd-Lakc. 250 milj deleč, kamor me bo spremljal moj ljubi pomočnik g. Tomazin.**) (konec »asi.) šiaj Je kej novega po širokem #vefn P Razne novice. Sloveči znalcc izhodnjih jezikov, Drach, bivši veliki rabin v Parizu, je umeri ko goreč katoličan to leto v llimu. Njegovi (rije sinovi so katoliški misijonarji na Kitajskem, njegove dve hčeri pa redovnici, samo njegova žena je ostala judiuja. V tem slavnem možu jc bila velika učenost zedinjena z globoko vernostjo iu resno pokoro, ktera se jc razodcla tudi s tem, da se je bil dal prenesti v bolnišnico, akoravno je bil premožen, da je po zgledu božjega Zvcličarja umeri ubožen. Vse svoje premoženje z bogato iu drago knjižnico vred je odkazal Propagandi, družbi z a razširjanje sv. vere po vsi zemlji. (Blali.) — Časniki pišejo, da so oo. jezuiti v Carigradu pričeli gimnazijo. To jc za katoliško reč imeniten pospeh. pa (udi za narodnost in oliko jugoslovansko velik prid, ker iz zanesljivega \ira vemo, da bodo čč. oo. imeli na slovansko narodnost poseben ozir; vse slovanske moči, kakoršnih obilno in čverstih imajo, bodo ondi v hipu zbrali, ako sc začno slovanski mladenči zbirati. Prihodnje leto bodo imeli žc pet odredov. Delali b»do /a oliko (oliko ložej, ker pridobili so si velik prostor v uaj lepšem delu carigrajskcga mesta. Cerkev, ki jc po vsem svelu omiko razširjala, bode tako tudi Bolgarom in sploh Slovanom ua Turškem kviško pomagala. — Govori se, da v Sicni jc neki Cel lesi o-no- *) Ali l»i ne bilo lepo za nas Mo\ence, ko Iti Mojemu preljubemu tolikanj spoštovanemu in zaslužnemu rojaku po>p. Pii eu poslali malo vezilee za njih zlato uo\o ma*o? To bi jili močno \ eselilo po tolikem icrpljcnji in i tolikih britkoftih še v njih starih dnevih Poskusimo. Vr. ▼al demokratisko društvo novih nevernikov, ki se imeaujcjo „prosti mislivci/' Izvolili so si brezbožni mislivci tudi znanega rovarja Macini-a za častnega svojega uda in so mu to nainanili. Maciui se jim je sladko zahvalil, izgovoril ae pa. da te drage časti ne more sprejeti, ker to je reč vesti on pa ni z njimi edinih misel. To je med laškimi prekucuhi napravilo pravi babe I; eni se spreobračajo, drugi kričijo čez Macina. ..Diritto" pravi celo, da je „Macini bolj katolišk od papeža/* (Un. Cat.) — Novi laški minister pečatnikar ima neki osnovano, vse cerkvene redove zatreti, zlasti tiste, ki se pečajo z učenjem. Minister Sella hoče zadušiti vse vstave, v kterih se nosi redovna obleka. Ta reč je na verhunec prikipela, zanesljivo se bode skorej na boljše obernilo. — Za naolednika litomeriškega škofa se imenujejo p. n. gg.: Plaucar, kanonik na Hradčiuu v Pragi, kanonik dr. Prucha, dr. prof. Švec, in g. Mareš.(Bud.) — Mehikanski cesar Maksimilijan je dobil pomoč od francos-kega cesarja Napoleona zoper Juvarez-a, in ob ravno tistem času je zvezna vlada generalu ob mehikanski meji terdo zapovedala, da naj se ustro uepristrano obnaša. No-vojorški kat. list k temu pravi: ,.Kar se v Londonu. Parizu in Vašingtonu diplomatiško kuha zastran Mehike, da se ljudu na nos ue navezuje. Preveč vediti boli glava iti je torej nezdravo/4 Toliko se pa vender lahko ve, da Napoleon zna tudi republikance panati, da mimo počepnejo, akoravno cesarstva med seboj radi ne vidijo. — V Parizu se kolerina močno razširja iu boje se, da se utegne v kolero zvreči. — V Sinirni so usmiljeue sestre pravi angeli ubogim bolnikom za kolero; po dnevi in po noči in po vsem mestu z 200,000 prebivavci strežejo kristjanom iu judom iu vsim, ki pomoči potrebujejo z uepopisljivo vdanostjo, pridnostjo iu potcipežljivostjo. Protestanške diakoiiise se neki še niso nič prikazale. Kuako se skazujejo usmiljemce v Jakinu, kjer jih jc nekaj tudi žc omagalo v ovojem po-ki.cu za ravno to boleznijo. Piišlo jih j^ .cč cel« iz Tu-rina v Jakiu in izmed teh ste nedavno dve urnerlc. Diugi ljudje beže ko bolezen v kako mesto pride, usmiljene sestre pa prihajajo. Čuda sicer ni. da sc grešnik smerti boji. nedolžni pa ji vesel naproti gre. — Dve šibe strašno žugate hudobni in brezbožni Italii: kolera in brigauti, roparji, ki ne vprašajo ne za novo Italijo, nc za kakoršno koli postavo, ropajo in uadlegajo mirne prebivavce, kakor tudi lahunsko vojaštvo. Brigauštvo sc neki obnovljujc, in tudi kolera že kosi po Napolilaiiskem, /lasti v Sansevcru v Ka-pitauati, kjer so vsak dan napadi in merliči. — Brigauti so med drugim uucga mesca v Poleni na pristavi nekega Novante-a Vino. potolkli 414 ovac. V A brucih so napadli pošto, vodnika in popotnike oropali in oplcuili, pisma laz-djali in razmetali. Tako se splačuje Napulitauom njih nezvestoba do kralja Frančiška II. Tacih žalostnih dogodh pa je brez vsega števila. — Sv. tiče Pij IX, ki so zdaj v svoji letnici v Kastel-Gandolfu, so zapovedali, da naj se jim precej naznani, ako sc v Kimu kolera prikaže, ker naglo se hočejo vernili iu bili med svojim ljudstvom ob hudih dnevih. V Jakinu jih jc kolera dosti več pobrala, kakor pa so naznanila (buleiini) pravile; 7 zdravnikov. 11 usmiljenih sester in več duhovnov je darovalo svoje življenje. -- Šlcsvik-holštajnska reč so v gašlanjskcm dogovoru tako vravnali. da v Slesviku gospoduje Pru-ija. v llolštanju Avstrija, Laueuburgu sc jc Avstrija odpovedala, Prusija ji zato plača pollrctji milijon danskih terduia-kov. šteje pa l.aucnburg kacih 50,(uui duš, ima 3 mesta. 15H vasi in 22 plemenitih posestev. — Dva imenitna iu sloveča katoliška moža sla lo dobo umerla: pred nekaj dnevi v Vcrotii znani dobrotnik zapušcuc mladine, v. č g Mazza. — 27. j. iii. pa v Gradcu g. Frid. Ilurtci sprcobernjctiec. c. kr. dvorni svetnik iu avslr. zgodoviiui silo učen mo/., stanovitnega značaja, pos»bno »eien in t • božen katoličan. Bog daj njima večni mir iu pokoj ' Za apontotnlro t not Ure. Nameni, na ktere naj bratje iu sestre molitvenega apostol-»tva svoje molitve, dobre misli, djanja in terpljcnja Bogu darujejo ob vsih dneh v mescu kimovcu. Poglavitni namen za vsak dan tega mesca je ta-le: Da bi se katoliški duh po n e n š k i h (in avstr i-janskih) o d r e j i š i h iu u č i I n i h nipravah budil, ohranil in množil. k temu glavnemu namenu se pa vsak dan po praznikih pridevajo še posebni nameni. Kar je med kambama. je postavljeno posebej za naše slovenske potrebe, drugo je iz časuika „Sendbote." 1. dan je god sv. lina ali Egidija; moli se ta dan zraven zgorej omenjenega namena še za tele potrebe: Da bi Bog odvernil kužljive bolezni (kakor je kolera). Za odpravo nekega velikega pohujšanja (pri nas (udi ponočevanja.) (Za razširjanje aposiolstvene molitve po Slovenskem.) 2. dan. Sv. Štefan kralj. Moli za serčnost in moč kerš. poglavarjev v varstvu sv. Cerkve. (Za katoličane na Ogerskem.) 3. Angelska nedelja. Moli za napravo v prid zanemarjenih deklic v nekem kraju (v Ljubljani za napravo sirotišnice). (Za slovensko mladost, ktera je v posebni nevarnosti.) 4. Sv. Rozalija. Moli za spreobernjenje judov. (Za zapeljano mladost, in za deržine, ki so v britkostih.) 5. Sv. Lavrencij Justinijan. Moli za srečno volitev več škofov, za cerkev ua Badeuskem. (Za šolsko mladino po slovanskih deželah). 0. Sv. Magen. (Ss. Hermogen in Fortunat1. Moli v prid duhovskih in mniških pobožnih vaj (eksercicij) za mi-sijone. (Za poživljenje sv. vere v višjih stanovih.) 7. Sv. Regina dev. (Sv. Anastazij muc.) Moli za blagoslov v velikem zboru katoliških društev v Trieru. (Za moč keršanskim devicam zoper zalezovanje po naših mestih in vaseh.) 8. Mali Šmaren ali rojstvo Marije Device. Moli (za našo deželo in zlasti za božje poti, da bi jih razuzdani v pregreho ne obračali. — Za deviške kloštre. — Za več spreobernjeuj.) 9. Sv. Peter Klaver. apostelj zamurcev. Moli za prekmurske misijone, zlasti v Afriki in ludii, in za misijonarje v Avstralii. (Za terdovratne po naših krajih.) 10. Marijno prcsladko ime. Moli za sv. Očeta in za cerkvene poglavarje. (Za tiste, ki so se namenili v duhovski stan. in sploh za naše bogoslovce.) 11. Sv. Teodora spokornica. Midi za pokorivne naprave (za delavnišnico in naše ječe.) (Za tiste, ki niso velikonočne spovedi opravili.) Za srečo v tehtni deržavni spremeni. 12. Sv. Gvidon. M«di za rokodelske fante. (Za posebne potrebe nekega mesta.) (Za nektere duše v njih britkostih iu potrebah.) 13. Sv. Filip mučenec. Moli za tergovstvo (v verskih potrebah.) (Za bolnike.) (Za srečno volitev stanu naše mladine.) 14. 1'ovikšanje sv. Križa. Sv. Notburga. Moli za avstrijansko cesarsko hišo. (Za posle.) 15. Porfirij. (Sv. Nikomed.) Moli za rdpravo pohujšanja pri kazališih pri razuzdanem časništvu in sploh tisku. (Za gospodarje in zapovcdovavce.) (Konec nasl.) Jutranja. Počiva tiho. nema je narava. In nič mirii ne moti krog in krog. Tihotno z listjem le šumlja dobrava. Kot šctal hi pod drevjem stvarnik Bog. V serce noč tndi meni mir je vlila, Saj čutim se kot bil bi nova stvar; Je hvale iskra v persih se zbudila. Molitev gorka. Bog moj! Tebi v dar. Oscrčen grem med reve in težave, ki nam rodi jih tu življenja pot; Saj tc nam. da ne bredemo v gošave Pogube večne, branijo povsod. C. Iz Ljubljane. Mestni župan go«p. dr. Kosta in dr. Bleivveis, ki sta zdaj na Dunaju, utegneta pri deržavnem ministru marsikaj opraviti v prid naše dežele in domorodne reči. Gosp. županu je 26. u. rn. g. Belkredi zaterdil, da so Nj. veličanstvo svetli cesar stanovitne volje avtonomijo ali samostojnost srenjsko vresničiti, ker v svobodi srenj da je edina podstava zdravega prostotuega deržavnega raz-cvita, vselej pa da je skažena. ako se od zgorej začne zidati. Treba pa je časa — zavoljo hudih nasprotnikov in druzih okolišin. (Trigl.) — G. župan je bil tudi pred sviti, cesarjem zahvaliti se za poterditev. — Dr. Bleivveis je prišel 31. u. m. ponoči z Dunaja domu prav vesel in poln dobrega upanja. Bil je trikrat pri deržavnem ministru, govoril je z njim o ravnopravnosti slovenšine po šolah in vradnijah, in o mnogoterih potrebah slovenskega naroda, in zanaša se, da ne zastonj. Hvalil je tudi gosp. Ilelferta, kako je on pravičen mož. in da je Slovanom vsega dobrega v šolah pričakovati, ako njegov vpliv obvelja. — V Železnike so v torek, 5. kim., povabljeni gg. bo-učenci iu prijatli ranjc. g. M. Lotrič-a, ker ta dan sc mu bode spominek postavil. MMahoeshe spremembe* V goriški liadškofii. Umerla sta gg.: 15. u. ro. Ant. Ko bal, duhoven v pokoju. 18. u. m. Ant. Urdich, korar iu stolni dekan. R. I. P.! V ljubljanski školii. Ti-le gg. so prestavljeni ali postavljeni: F riti. Kri žita r z Grada za stolnega kaplana v Ljubljano: Jan. Kramar, sem. duhoven v Grad; Mih. Zupan s Šentvida pri Ljubljani v Leskovec; Al. Stare iz Planine v Šentvid; Fr. Griv i c iz Prečine v Planino; Jož. Preša iz Koprivnika v Prečino; Leop. Gorenec, novoposv., v Koprivnik; dr. Jož. Rogač s Kerke v Do-brepolje; Lor. Urbauia s Kranjske gore na Kerko; Fr. Cirar, novoposv., v Kranjsko goro; Stef. Jaklič iz Post o nje v Mengeš; Jan. Vesel, novoposv., v Postojno na unega mesto; Peter Krištofič z Gorij k sv. Križu pri Teržiču: Drag. K I u n , novoposv., v Gorije. V lavaiilinski školii. Gg. Ignacij Orožen v Mozirjem in Janez Kalin pri sv. Križu na Slatini menjata svoje fare do 1. sept. G. Ignacij Tavšel, župnik pri sv. Jederti. gre v pokoj, mesto njega je postal župuik g. Gregor I'reko r še k. V Jurjcv klošter je prišel za župnika g. Mat. Vrečko, in v sv. Andrej g. Anton Šibal za ravnatelja glavne šole in pripravništva šolskega v Mariboru. MMobrotni (tarori. Za v e z i 1 o z I a t o m a š n i k u v Ameriki, p r e č. gosp. Pire u. ..Veuite evultemus Domino!" 1 tol. sr. za 2 gl. str. dn. — Za pogorclce na Cirkniškem. M. B. 2 gl.