V sredo in saboto izhaja in velja: Za celo leto . 6 for. 20 kr. n pol leta . j „ SO „ „ četertleta 1 „ 70 „ Po posti: Za celo leto . 7. for. 60 kr. „ pol leta 3 „ 80 „ „ četert leta .2 . ... . Št. 60. SIMM! „Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“ Nar. pesem. Kg®*,, ^0 Oznanila. ^ ^ Za navadno dvestopno se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat, 8 kr , ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veže pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr. O Rokopisi se ne vračajo. ■ —J> V Celovcu v sredo 9. avgusta 1865. Tečaj I* '% Belcredi in njegova okrožnica. L Pervo delo, s kterim je novo ministerstvo stopilo pred beli svet, je pismo, kterega je deržavm minister 31. julija t. 1. razposlal na vse poglavarje predlitavskih dežel. Iz te okrožnice se vidi duh, v kterem- in pot, po kterem misli novo ministerstvo vladati naše dežele. In precej s konca radi in veseli povemo, da nam duh in pot novega mini-ster8tva močno dopada: Ta duh in ta pot, pelje Avstrijo k sreči, k moči in slavi. Željno pričakujemo, da te lepe besede s papirja stopajo v življenje! Poznamo grofa Belcredija in svesti smo si, da ostane mož beseda. „Slovenec11 ga pa bode podpiral, kolikor koli premore, v blagem početju njegovem. Ta okrožnica se pa glasi tako le: Vaše.........! Nastopil sem danešnji dan urad (mesto) deržavnega ministra, h kteremu me je zaupanje Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja poklicalo. Dajem to deželnim poglavarjem na znanje in jih prosirp, naj bi me v tem mojem težkem poklicu podpirali. Ravno to mi pa tudi priložnost ponuja, da malo bolj objasnim tiste točke (strani) administrativne ali upravne službe, ktere se mi z jo posebno imenitne in ktere moram posebno povdarjati kakor poglavitne. Imenitna je naloga administrativne oblasti (gosposke); da se imenitna ta naloga srečno spolnuje, zraven pa tudi pravni red obderžuje, treba je pred vsem drugim to, da se reč sama prav razume, prav razume to, kako bi se različni životni živiji (elementi) mogli svobodno pa vendar v mejah postavnega reda gibati, in prisiljen sem gospode deželne poglavarje posebno prositi, naj si na vso moč prizadevajo to dognati, da se oblastni j e (uradi) ne samo postavam primerno, krepko in dostojno,, ampak tudi tako obnašajo, naj se iž njih obnaše vidi, da imajo zapopadek in serce za svobodno in samo-djansko razvijanje vseh sil in moči v der-žavnem življenju. Danešnji svet se poganja za marsiktere reči; pa med naj blagonos-nejša prizadetja naših dni morem šteti tudi to, da bi se sčasoma razširjal okrog takih zadev, ktere bi imeli sami oskerbljevati in upravljati oni ljudje, kterih se posebno in naravnost tičejo. Vsak pravni red nahaja svojo najterdnejšo podporo v zavesti, daje potreben, ta zavest se pa uterjuje in krepča ravno s tem, da se ljudje udeležujejo javnega življenja in sicer ne samo v postajodajavnem, temuč tudi v administrativnem ali upravnem obziru. Torej je dolžnost oblastnij, th prizadetja, dokler se gibljejo v postavnih mejah, pridno in goreče podpirati, do samoupravnih ali avtonomnih društev spodobno se obnašati, in ž njimi lepo zastopnost obraniti, kakor to vseobčni blagor in sreča zahteva. Gotovo je neobhodno potreba, da se uradnik krepko in moško obnaša in svojo postavno čast in veljavo varuje in dostavljam tukaj, da ne morem za pravo spoznati, če uradnik liberalno ali neliberalno postavo spolnuje in izpeljuje, tim več to je po mojih mislih pravo, če jih tako spolnuje in izpeljuje, kakor se duhu in besedi postavnih pravil in torej ureani dolžnosti priloga. Politični uradnik svoje naloge še ne spolnuje samo s tem, da krepko in energično postopa. Zraven tega je še tudi potreba, da se previdno in- obzirno obnaša, ako nočemo, da vsaka ovira, ktera se uredni delavnosti na pot stavi, hitro napravi sitnost in zmot-njav, in tu moram od deželnih poglavarjev tirjati, da, kolikorkrat se jim priložnost ponudi, delavnost in zmožnost svojih podložnih uradnikov po teh obzirih ostro in pravično presojajo in naznanjajo. Da uradnik naravnost in ustmeno pa prijazno, tako da si zaupanje pridobi, z ljudmi ravmi, dozdeva se mi neobhodno potreba, da ne zapade mertvemu formalizmu, da si svet predstavlja, kakoršen je v resnici in v življenju, in da njegova delavnost v resnici kaj sadu donaša; ta sad pa gotovo v tem ne obstoji, da odpravlja in rešuje veliko vlog, pisem in številk. Pismeno obravnovanje ima tudi svojo pravico, in pisati bode tudi še zanaprej treba, pa pisarilo se bode veliko manj, kakor do sedaj. Te poslednje stvari nočem obširnej popisovati, ker je tu tudi treba gledati na stroške, ki jih pisarija deržavni denarnici prižadeva in si moram prideržati, da skorej bolj obširno ne samo o administrativni, ampak tudi o finančini strani tega vprašanja spregovorim. Tukaj zdaj le toliko pristavljam, da j te vsakega uradnika sveta dolžnost, z deržavnim blagom vestno in varčno gospodariti in da ta dolžnost v najpervo versto spada vzlasti naše dni zavoljo naših finančinih razmer. Kdor kaj v resnici hvalevrednega v tem obziru stori, njemu se bode gotovo za dobro štelo in v zaslugo zarajtalo; nasproti se pa bode tudi z vso ostrostjo disciplinarne postave postopalo proti onemu, kdor pri tej reči ni iinel potrebne skerbi ali jo je, kakor si bodi, zanemarjal. Vsak uradnik naj prosto javno mnenje, kakor se po časnikih glasi, in kolikor se na ljubezen do resnice opira, kakor veliko-vredno blago spoštuje; osebna čutljivost naj se na strani pusti, in le tedaj, če se po hlad-nokervni in mirni presoji na kakej reči kaj kazni vrednega najde, naj se sodnijska oblast-nija na pomoč pokliče, da se postavi popolnoma zadosti. Za tiste dežele, po kterih živi več narodov, moram najserčnejši priporočati, naj se do vsake narodnosti ravna enako pravično in enako nepristransko. Urad (oblastnija) in vsak posamezen uradnik mora z ljudstvom v njegovem jeziku obravnovati; da je kdo za tako uradovanje zmožen, bode težko in odločno tehtalo, kedar pojde za presojo, za kaj in kako je ta ali uni uradnik sposoben. Prosim Vas . . . da po teh občnih pravilih svoje obnašanje do podložnih uradov 1 e s e d n i k. v Slovensko - nemški slovar. „Novice11 26. julija letos oznanjajo, d si je že odločen tisti odbor, ki bode slovensko-nemški slovar izdeloval pod vodstvom stolnega dekana, g. dr. IvanaZlatoustega Pogačarja. To je moralo vsacega pravega rodoljuba srčno razveseliti, ker je gotovo jako treba jn čas, da se zares prične tako zaželeno delo, ktero bi se bilo imelo dovršiti že pred nemško - slovenskim. Želeti je pa tudi to, da bi ta slovarjev oddelek bil mnogo boljši od nemško-slovenskega, o kterem smo nekdaj obširnej govorili. Pa tega ne očitamo g. Cigale-tu, ker dobro vemo, da so mu bde roke zavezane. Tako važnega posla vredovanje bi se pa gotovo moralo izročiti pravim jezikoslovnim veljdkom, česar pa, da na ravnost povemo, nikakor ne bode, ako je res, kar se po Ljubljani že nekaj časa za trdno pripoveduje, da je imenitna stvar dana gospodom: profesorju Marnu, profesorji Zamejcu in vredniku Jeranu, izmed kterih je edin Maren jezikoslovec; gg. Zamejec in Jeran p a, da si znata slovenski pisati, Jeran cel6 posebno pisati, vzlasti originalne besede narejati, vendar menda niti sama ne trdita, da sta slovenska jezikoslovca. In kar se tire tacemu delu tako potrebne jezikoslovne bistroumnosti, ne vemo, ali je ima kteri izmed vseh treh zadosti ali ne? Cel6 o g. Marnu — da nam pa tega ne zameri! — nekako dvomimo, vzlasti kar beremo njegove spise, ktere prinaša „Učiteljski To-varš11. Ni se meniti, da bi v slovarji „r“ dobil samoglasno veljavo, ktera mu gre; sai še tega se je bati, da slovenščina v teh rokah, ustrezaje nemško-slovenskemu oddelku, r.e bi debelih deset let ščpala za današnjo pisavo, kajti najbrže bodemo brali: „do-brlga, sSm (ich bin), pogrebšina itd.“ Vendar se pa še bolj bojimo popolnoma zavržne oblike: „sčipati, pogreb»činau itd., ktero je g. Maren v „Učiteljski Tovarš11 zasejal. Slovenska usta nikdar ne izgovorč, niti izgovoriti ne morejo: „pogrebsčina,11 temuč vedno le: „pogrebščina11. Če se ozremo v stari jezik, kteremu je rabil „st“ namestu našega „šču, vidimo celč, da iz besčd: „bez11 (ohne) in „čislo11 (zahl) ni narčjal oblike: „bez-čislen11, ampak: „beštislen (beštisl’n’)“, iz „bez“ in „čedo (čedo)“ — kind, ne: „b e z č eden11, ampak: „bešteden (bešted’n’)" — kinderlos itd. Tako se je izrekalo, ker se drugače ni moglo! Ne gre se izgovarjati, da dve tesno zvezani mišji uščsci (šč) žalita oko. Bodi-si, da je to tudi res, ali se pa smč zato napak pisati, ker je pravopis kriv kake nelepote? Nikakor ne! Morda se pa ta raba opira na stare naše pisatelje, kterim časi res rabi „fzh“? Ali ti pisatelji največ niso imeli trdno doslednega pravopisa, ter najbrže se jim je tudi preveč zdelo, postavljati štiri črke (fhzh) za dva glasa, kterima cirilica ima celč samo eno znamenje. — Vsaka nova oblika — da po g. Marnovo ovemo — pri nas obudi mnogo vika in rika, in če je ktera vika in krika vredna, gotovo ga je „sč“ namestu „šč“. „Novice11 tudi pravijo, da se bode slovdr narejal iz bogate Zalokarjeve in Cafove zbirke, iz Janežičevega slovarja in iz dr. Miklošičevega novoslovenskega rokopisa. „Novicam11 šene čudimo, da so tako ozko stalo narisale tako važnej knjigi, ker se menda vendar ne mislijo šteti med slovensko jeziko- ravnate in dalje zaukazujete, kar je v tej reči Se več potreba. Dovoljite, da Vam zagotavljam največe svoje spoštovanje. B elcredi. Avstrijansko cesarstvo. Dežele niže-avstrijanske. \S Iz Uunajn. AVv (Še nekaj o novem ministerstvu; Šchmeriing; Stros-inayer). Povedal sem vam poslednjič, da se Belcredi-ju to najbolj za zlo jemlje, da je Schmerlinga jn Heina postavil na tako yisoka mesta., Mi pa mislimp, da zdaj drugače ni mogel, pa da bode tudi mož, ki si ne pusti vode motiti. Tudi general Haller ima veliko nasprotnikov, posebno na Her-Vaškem. L. 1845 še ni pozabljeno in šo vsako leto se opravlja obletnica za tjste rodoljube, na ktere je tedanji ban Haller streljati zaukazal. Bog daj, da si H. kot dvorski kanee-lar sedmograski pridobi boljše ime! — Ves svet se je .čudil, kako da sila bogati grof Lariš pride v ministerstvo. /''’Zvedel sem tudi o tej reči nekaj. Belcredi, Kakor je znano, dobil je od cesarja odpust (urlaub) in se podal v češke toplice, — pa ne se ozdravljat, timveč novega finančinega ministra iskat. V toplicah so se zbrali Rothschild, Lariš in Belcredi, pa nared je bil novi minister. Poprejšnjega ministra Ple-ner-ja bogatin Rothschild neki ni mogel, pa prijatel je Larišu in upati si smemo od njega pomoči v naših finančinih zadregah, Prav dobro je še to, da Lariš ni bil nikoli uradnik in gotovo se ni navzel tistega birokratičnega duha, s kterim bode imel Belcredi gotovo strašno veliko opraviti. Bog mu daj nepremakljive volje, da tega hudega duha izpodi, in Erkuljevo (Herkule-sovo) moč, da ta Augijasov hlev očedi! — Poznali smo že prej vsi našega prijatla, slavnega liberalca in velikega Nemca Schmerlinga, pa vendar zdaj še le se kaže prav, kdo da je in kako misli, zdaj je še le prav krinko (larvo) vergel s svojega obličja. Menda misli se odpovedati poslanstvu v deržavnem zboru, ker je misli, da uradnik ne sme nasprotovati ministerstvu. Zdaj imamo ključ, ki nam odpira tisto skrivnost, zakaj da se je vladina stranka na vso moč poganjala, naj sc uradniki izvolijo za poslance v deželni in detžavni zbor: Šchmeriing je hotel imeti svojo zvesto gardo in tropo! — Kar je pa Smer-ling govoril pri znanej vseučeliščnej petstoletnici, kaže očitno, kam mu visi serco in glava. Napil je: „Da se skorej vidimo in snidemo v Frankobrodu, živio frankobrod-ski parlament11! To je bil avstrijanski minister : Dunaj ni mu nič \yr — 238 — In ta mož je preganjal in mučil Slavjane, ki živijo in delajo le za Dunaj in Avstrijo! Že ga je zadela roka božja, da je on in njegova sistema padla sramotno, pa vendar še ni se izdramil iz svojih nemških sanjarij, — mora priti nad njega še hujša šiba: „Gospod bode skerbel“, mi ga pa pustimo m rajši povemo, da je k našej sreči na Dunaj prišel slavni naš vladika Strosmayer in da je njemu na čest napravila tukajšnja „slovanska beseda" krasno večerno zabavo. Pa moram končati, da pošte ne zamudim. Dežele notranje-avstrijanske. Iz (Celovca. (N o v i mestni župan; — naši uradniki). 5. avgusta ob 11. seje zbralo celo mestno svetovavstvo, da bi pričujoče bilo pri prisegi novega mestnega župana. Tudi deželni predstojnik baron Sluga je prišel. Slišali smo ga že poprej hvaliti, da je prijatel občinski avtonomiji in da se ne vtika tako rad in tako posilama v občinske zadeve. Ali besede, ki jih je v mestni hiši o tej priložnosti govoril, kazale so, da se je šo posebno navzel Belcredi - jevega duha, ki veje v njegovej okrožnici. Naj bi bili slišali Slugov govor vsi politični uradniki in se učili, kako uaj se obnašajo do svobodne in avstononme občine in njenih predstojnikov. — Novi mestni župan g. L. Nagel se je zahvalil vladi in mestu za zaupanje, ktero se mu skazujc od vseh strani in obljubil, da bode branil, kolikor koli premore, mesto Celovec, njegove svobode in pravice. Bog daj srečo! — Pri naši mostni gosposki so izvolili za referenta ali sporočevalca g. Bratuša, ki zna tudi dobro slovenski. Mislimo, da bode mestna gosposka tega kaj vesela; zakaj mesto Celovec, obdano na sve štiri strani od samih Slovencev, dobivalo bode gotovo sčasora tudi slovenskih dopisov. Po Belcredi-jevej okrožnici se noben urad na Koroškem tega ne sme braniti. Se ve da je okrožnica mnogim uradnikom kaj hud tern v peti. Učiti se tega gerdega, kmečkega jezika, kaj pa še; rajši zabavljamo nad slovenskim ljudstvom in jezikom! Kar je pametnejših uradnikov, pa že govorijo, da se bojo začeli slovepski učiti; vendar le more biti resnica, kar je Belcredi govoril zastran jezika. Tudi mi smo teh misli, da bode Belcredi mož-beseda in da ne bode ostal pri samih obljubah. Zatoi*ej vsem uradnikom prijatelsko svetujemo, naj si kupijo slovensko slovnico in se je marljivo učč. Do sedaj so se učili samo 3—4 gospodje, imamo pa po mestu jih po 100, kterim bi bil slovenski jezik sila potreben ali vsaj koristen. Gospodje, ne zamujajte časa! S gpodnegn Koroškega. K. (Žalostno stanje k m e t o v.) Ko so začeli tukaj pri nas železnico delati, začeli so se tudi kmetovavci med seboj popraševati, kako se bđ tedaj gospodarilo, ko bo hlapon namesto konja blago prevažal. Modrejši so koj spoznali, da se do treba živinoreje bolje poprijeti — in res zgodilo se je tako, — živina se prav pridno redi in debeli. Pa vse to nam malo pomaga, ker nas čedalje veča revščina tare in kako bi nas tudi ne, ker moramo največe blago, kar ga imamo, n. pr. živino, žito, les, itd. dan na dan po nižej ceni prodajati, pa dan na dan tudi veče davke in plačila odrajtovati? Zraven tega imamo pa še drugih zaprek dosti. Če kak kmet svoje živinče mesarju proda, mora tudi porok biti za loj, da ga potem mesar lože enmalo osmuka. Za nas kmete je tudi to velika škoda, da se še po ne-kterih mesnicah nahajajo vage ali tehtnice s kembeljnom, na šteder ali štendirane vage, kakor jim semtertje pravijo (Schnellwagen), ki jim človek ne more prav zaupati in že tudi drugod niso več tako v navadi, da, če se ne motim, bile so celo preklicane. Zatorej mi ne gre v glavo, da jih rabijo, kakor mi je te dni moj sosed pravil in o čemur se gosposka lahko prepriča, še celo v glavnem mestu Celovcu, kjer policija prebiva in se navadno na vse reči natanko gleda ali bi se vsaj gledati moralo. Pred nekaj časom sta dva poštena tukajšnja kmeta prodala vsak en par volov celovškim mesarjem, se ve, ker je deleč v mesto, da na vago. Ko pervi v Celovec vola prižene, da se v klavnici zakoljeta, — kaj se mu zgodi? Mesarski pomagači odnesejo skrivej loj, gotovo ne zato, da bi kmet od tega kaj dobička imel. Pa ker je na vse dobro pazil, prišlo je hitro njih napčno ravnanje na dan in bili so zategadelj dobro okregani. Ko drugi svoja vola prižene in mu ju na starokopitno nezanesljivo vago s kembeljnom denejo, da bi se zvagala, začne se temu nstavljati, ali mesar mu zarenči: I pfeif Ihna auf ihre Ochsen, gehen’s damit, wohin sie wollen, — werd’ i fiir ihre Ochsen z’tleiss a Wag hoben! In ko kmet ves prestrašen pred njim stoji, začne ga mesar dro goniti, naj gre in prinese drugo tehtnico, kakoršne si sam želi, namreč stoječo. Ker pa tudi drugi mesarji teh ne rabijo, ni si vedel ubogi kmet s čim pomagati in primoran je bil v svojo škodo vago s kembeljnom poterditi, ali pa zopet domu iti. Tako se s kmetom ravna. — Pri tej priložnosti bi se samo prederznil pohlevno vprašati, ali je tako ravnanje lepo in pravično in ali bi ne bilo prav, da bi dotična gosposka vse vage pregledala. To bi bilo za vse prav, posebna pa za kmete, ki jih zdanje nadloge že tako hudo stiskajo. Pomagajte nam, da bomo vsaj zvedeli, pri čem da smo! — \ Mariboru 3. avgusta 1865. (Kmetijska razstava). — r — Prihodnji mesec Slovenci v Mariboru ne bomo samo slovno pervaštvo, in torej smopreverjeni, da odboru te njihove besede ne bodo pravilo. Kar se pa tiče Zalokarjevega rokopisa, vemo da je res posebno bogat; Cafovo delo, o kterem slišimo toliko hvale, in dr. Miklošičev rokopis nam nista znana: ali o Janežičevem žepnem slovarji *) mislimo, da iž njega ne bode mogoče Bog vedi koliko neznanega dobiti. Recimo pa, da so ti mnogoletni izdelki pobrali mogočo večino besed izmed slovenskega naroda — česar šo zmerom ne moremo prav do dobrega verjeti, ako premislimo, da skoro nobeno teh del ni imelo prilike, enako pridno pobirati po vsem slovenskem svetu, — posebno se bojimo, da se ni zadosti iskalo med Istranci, belimi K rdj inči in ogerskimi Slovenci, — ter da nobeden teh spisov samo na sebi zdaj še menda ni popolnoma goddn za tiskanje — toda bodi si, da je vse to, vendar naj se nam dovoli vprašanje: ali je v kterem imenovanih dčl zbirka vseh, zdaj tT^rr----TTT7TT ■ < »i ,, . - j *) Za gotovo vemo, da je nabral g. izdatelj veliko novega blaga, ki ga ni še v Woit'. hentško-slbven-skem slovarji, ker je teki prebral večino spodaj naštetih bukev in še veliko drugih Vredn, morda tudi že nenavadnih, toda v slovensko slovstvo gotovo spadajočih, še dan danes rabe vrednih tistih besedi, ktere se nahajajo v naših pisateljih prve dobe: v Trubarji, Dalmatinu itd. in tudi v starih katoliških spisih ?'"Nemško-slovenski oddelek je bil preveč zanemaril te knjige, ki imajo v sebi toliko slovarskega bogastva, da v tem oziru njihov jezik živo priporočamo vsem, kteri hote znati dobro slovenski pisati, posebno pa slovarščakom. Ne bojimo se, da bi se Trubarjev in Dalmatinov jezik preziral zato, ker bo le slovdr samo duhovnim v roči, kajti vemo, da niti Matija Kastelec, kteri je 1680. 1. Slovencem dovršil prvo katoliško prestavo sv. pisma, ni zametal Dalmatinove pisave, ampak često je v svoje delo vzel od besede do besede njegov prevod, najsi je bil Dalmatin protestant, a Kastelec pobožen katoličan. — Dalje vprašamo: ali ti spisi, iz kterih nam požene drevo slovensko-nemškega slovarja, že imajo v sebi vse slovenske besede, izreke, oblike in prigovore, koliko so jih raztreseno razglasile „Novico11, „Glasnik11 in drugi časopisi? Ima-joli že pobrano vse slovensko biserno zrnje iz staroslovenskega dr. Miklošiče- vega slovarja? Ali so se v ta namen prebrale Valjavčeve pripovedke in slovenske narodne pčsmi? Za g. Cafa se pač nadjamo, da je v svoje delo menda vendar jemal o ge r s k o-s 1 o v e n s ke besede, kolikor jih je zvedel; toda ali so se pa tudi porabile ogersko - slovenske knjige? So li v ta namen preiskane vse dozdanie slovenske šlovnice in slovarji? Koliko rabnega hranijo v sebi vse te bukve, da-si nektere med njimi nimajo dobrega glasu, kakor na priliko p. Markovi izdelki. Ali so dalje pregledani vsi dozdanji slovenski jezikoslovni spisi, v kterih morda je marsikaj, česar nima še nobeden teh rokopisov, na ktere se bode opiral slo-vensko-nemški slovar. Ali so se naposled porabili vsi novejši dobri slovenski pisatelji? Koliko vrlih besed in prav narodnih izrekov je v nekterih med njimi, kakor na pr. v Ravnikarj i in druzih, kterih zdaj ne utegnemo naštevati! Prosil naj bi se tudi g. Kurnik, da svoje s 1 o v e n s ke pr i g o v or e, kterih slišimo da ima toliko' posodi, če jih še ni prepisal g. Zalokar. (Konec pride.) t itneli naše besedo v čast preljubemu Slomšku, temuč tudi tukajšnji odsek štajerskega gospodarskega ali kmetijskega društva pripravlja razstavo kmetijskih in takih obrt-nijskih pridelkov, ki se tičejo kmetovanja. Začela se bo razstava 23. septembra, dan pred našo besedo, in trpela bo do 1. oktobra. Odbor za razstavo je spoznal potrebo sodelovanja Slovencev pri takem delu, in res, ako hoče razstava koristiti, ne sme v neuiar puščati tolike množine slovenskih kmetov okoli Maribora, in sploh na spodnjem Štajerskem. Omenjeni odbor je tedaj povabil čitavnico našo, naj mu pomaga, ne samo nadpisov posloveniti, ampak naj tudi razširja razumljenje o razstavi med Slovenci in naj jih vabi, vdeležiti se razstave. Oitavniea je tudi obljubila, vse to storiti, in povedati mislim tu, zakaj ? Citaje dopis razstavinega odbora je bila prva naša misel žalostna: Zakaj še nimamo kmetijskega društva na spodnjem Štajerskem na celč narodni podlagi, da bi se ga rad vdeležil tudi prosti slovenski kmet in da bi se uril in učil v njem boljšega kmetovanja? Graško društvo — ako je še toliko dobrčga pripravilo našim nemškim sosedom in bratom, a mi Slovenci od njega nismo mogli dobiti dosti haska ali prida, niti ga v obče prihodnjič ne moremo po vsi njegovi osnovi pričakovati. Zatorej — ne pozabimo te poglavitne naloge, rekel bi, te najbolj potrebne podpore za gospodarski napredek Slovencev, lotimo se tega dela brž ko moremo, da si napravimo domače gospodarsko društvo! Ali dan današnji še nimamo tega društva, čas pa hiti in od nas tirja, naj se učimo, kjer koli je mogoče, naj ne preziramo dobre stvari, dobre naprave zato, ker nje organizacija po naših mislih ni dobra. Stvar, namreč namenjena razstava, pa je dobra in koristna reč, to se ne da tajiti. K razstavi se pošljejo najbolji pridelki pridnih gospodarjev ne le zato, da bi jih ljudje gledali, In se jim čudili, pridejo namreč k razstavi tudi kupci, krčmarji, poslanci takih hiš in družin, ki dosti potrebujejo (menda tudi „Grazer Yerbrauchsverein“ toje društvo, ki za člane kupuje na cente vsake baže reči' za domače potrebe in jim jih razprodaja brez dobička). Taki pridejo razstavo obiskat, da vidijo, kar pridelujemo na spodnjem štajerskem, po kakšni čeni pridelke moremo prodati in da potem sklenejo, ali hočejo kaj kupiti. Letos je huda stiska za denar, nobena priložnost naj se tedaj ne zamudi, kjer se dajo kupci najti; že zavolj tega priporočujemo, naj se oglasijo Slovenci sč svojimi pridelki na razstavi. Tudi slabeje teči najdejo morebiti kupcev, če so le Po ceni. Druga korist razstavina je pa ta: Da se bomo lahko nekaj učili. Videli bomo lepe ridelke umnih gospodarjev, in po tem se o zbudila želja, enakih si pridelovati, enako boljo ceno si zaslužiti, ravno tako vse v lepem redu imeti, i. t. d. Ravno tisti, ki mislijo, da naj le gospodarstvo in delo °stanete, kakor ste bile pri očetih, ravno tistim je najbolj treba, razstavo obiskati, svoje pridelke razstavljenim primerjati, in spoznali bodo, koliko so da s trudom več doseči, in kako dobro se izplačata trud in pametna misel. Razun tega bomo videli na razstavi dokaj gospodarskih strojev, takih priprav, s kte-rimi en človek ali en konj desetkrat toliko in še več izdela, nego s telesno močjo. Kdor ne verjame, naj le pomisli, da z vilami najmanj 20krat več sena nabaše, nego z roko. Vile si je človek tudi moral izmisliti, in tako so si ljudje posebno v najnovejšem času izmislili dokaj naprav (stro-I jev) za olajšanje dela. Gledali bote, kako ; delajo ti stroji, cena se vam bo naznanila, in če je posameznemu previsoka, morebiti bodo nekteri sosedje vkup gleštali toliko; saj enemu se tudi težko izplača, ako nima prevelikega zemljišča. Razstava bo tedaj koristna, in če se snidemo, Bog ve, alj se ne bomo tudi kaj — 239 — zmenili zastran priprav za dom ače, za slovensko gospodarsko društvo n a Štajerskem. Naj le pridejo naši imenitni gospodarji, in naj se postavijo na čelo. Ce si tedaj, dragi bravec! sklenil, vdeležiti se razstave, zapomni še dvoje: 1. Treba je, da se nemudoma oglasiš, kako se pišeš, kje si doma, in kaj misliš poslati (vino, sadje, živino, žito i. t. d.J.jTo moraš dopisati g. Janžič-u, tiskarju tukaj, ali če hočeš slovenski pisati, piši rajši naši čitavnici, ker g. Janžič ne zna dobro slovenski; to pa se mora zato hitro zgoditi, da so skrbi za potreben prostor, za police i. t. d. 2. Vse drugo, namreč koliko, kakošne vrste, po kteri ceni, in namen teh reči, ktere misliš poslati, vse to pride na vrsto še le s koncem t. m. Za vse to ti bomo poslali poseben listek, da zapišeš v njem po občnem redu, kaj in kako, poslali bomo tudi poseben nauk, kako je treba ravnati s tim listom. — I* Celja. B. (Konec šolskemu letu). V saboto 22. julija je končala tukajšnja gimnazija letošnjo šolsko leto. Gimnazijalni program donaša dva sestavka: nemškega m slovenskega. Slovenskega ? boš začuden vprašal. Da, kar še nikoli ni bilo: letošnji program celjske gimnazije nam je prinesel slovenski sestavek! „Slovo o polku Igoreve11 (Pesem o vojski Igorjevi poslovenjena iz staroruskega,) tako le se glasi naslov tega spisa od g. Maks. P le ter š-nika, učitelja slovenščine. Kako je pisano, lahko si mislite, če Vam povem, da je g. M. Pleteršnik v slovenščini izurjeuec, da mu ga ni lahko para. Tudi nemški spis: „Die Vergleiche im Homer und in den serbischen Volksiiedern“ je od našega g. Pleteršnika, ki očitno kaže, da ta gospod marljivo prebira grško in jugoslovansko narodno poezijo. Iz statistične tabele vidimo, da je bilo o koncu šolskega leta 300 učencev, kar je lepo število proti prejšnjim letom, ko broj dijakov ni uosti 250 presegal. Med temi je bilo 227 Slovencev (po štetvi gimnazi-jalncga vodja, ki nam je dobro znana, sicer pa menda še nekaj več, tako le okoli 250). Napredek letošnjega leta je kaj vesel; 66 jih je odličnih, 70 pa prvih razredov; gotovih dvojk in trojk je le 19. Štipendistov je bilo 39, kaj lepo število! Zato se pa gospodu vodju, ki se v tem oziru pravega očeta revnih dijakov izkazuje, očitno za-hvalujemo; koliko štipendije iznašajo, tega progrešamo. Imenom dijakov pridjana so letos tudi njih rojstna mesta, česar doslej ni bilo; v pisavi imen sploh nahajamo še dovolj napak in nedoslednosti, pa kaj si hočemo? Tožili in javkali smo že dosti. Začnimo prositi Boga, morebiti da nam On, ki nam je po-mogel letos k slovenskemu sestavku, še pomore, da v prihodnje tudi ostalih pomanjkljivosti ne bode več!—■ §§. Iz Btatlollške okolice. (Slabi časi. — Kaj je s preseljevanjem?) Spet je preteklo nekaj časa, kar nisem nič pisal. Rad bi pa že „Slovencu" kaj veselega sporočil, ali spet ne vem nič tacega, nasproti pa bi napisal lahko dosti žalostnih reči, toda s temi bi težko komu vstregel, ker se jih javaljue kje manjka. Začnem naj pa o letini. Slaba bo. Ozimine se je naželo malo, nič bolje ne kaže jarica. Tudi sena se je po ravnem kaj malo naseklo. Ker je prevelika suša, pridelalo se bode berž ko ne tudi drugih reči kaj malo. Vse toži o pomanjkanju denarjev in kaj bode zanaprej, kako se bo živina preredila in kdo bo davke plačeval. Dosihrnal se je še prerilo; kaj bo pa zanaprej, sam Bog ve. Dolgo časa smo se tudi zaupljivo na Dunaj obračali, ker se nam je reklo, da poslanci celo veliko tam pri cesarju premorejo, ali tudi iz tega ni bilo ničesar. Vse naše upanje je bilo prazno. Davki požrč čedalje več, živina in zemljišča pa nimajo nobene cene več. Povsod, kamor se ozreš, vidiš le reve in nadloge, in nihče ne vč, kdaj se končajo, ali vsaj zmanjšajo. Obeta se nam zdaj skozi naše kraje železna cesfti. Dinge krati bi je bili morebiti zelo veseli, zdaj pa razun delavcem ne obeta nikomur nič prida. Za kmete sploh bode težko boljše. Zatorej se ni čuditi, da jim čedalje bolj „Amerika" po glavi hodi in da bi jih hitro potegnilo še več tj e, ko bi le potrebni denar imeli in da bi svoja zemljišča za pošteno ceno prodati mogli. Brez nič pa tako ni nič! Pisavec teh verstio sploh ni za takč daljna izseljevanja, ker že sama pot toliko požrč in sto nevarnost revnim pa neznanim potnikom proti, tako da je res srečen imenovati, kdor s svojimi novo domačijo dobi. Se ve da je sedanji čas tudi v tej zadevi že mnogo bolje, nego je bilo pred malo leti, in so g. Pire c celč „agent" postali, da bi zlasti domačinom bolje pomagali, — ali to ni še vse! Manjka to, manjka drugo in nazadnje se vendar pravi: Derži ga, lovi ga! Zatorej je le želeti, da bi ne mislili na izseljevanje in da bi se namah umnega kmetovanja poprijeli ; izkušenim, izvedenim, veljavnim možem pa bi naročili, naj si prizadevajo za kake polajšave za kmete, n. pr. da se napravijo posojilnice, da se vedejo kmetijske poddružnice bolj praktično in tudi za prostega kmeta bolj koristno in izgledno in — še le potem če vse to nič ne zda in ne od-ravi revščine, naj poskerbč, kam bi naj-olj kazalo iti, ali v Ameriko, ali bliže kam? *) Tako bi najberže druga nesreča ne bila hujša od perve! 1% liiiiurnijc 28. julija. (Med in pelin) Redki dopisi — na obali (bregu) mor-skej stanujočih Slovencev, dovolj svedoče tebi, mili „ Slovenec, “ da smo mlačni, vnemami! Med tem, ko reč slovenska pri sosedih nam Kranjcih, v Koroški in Štirski veselo napreduje, napravljdje; snovkje si tu pa tam čitalnice in druge blage zavode, v obči prid napredovanju milega si naroda; stojimo mi — in statu quo, zaostajemo, zmrzujemo, ker ni ga ognjišča domačega, ki bi ogrevalo mrzle, raztajalo oledenela srca. Razvejeni so domoljubi tako umetno, da se ni misliti ne da na kterekoli spodbudljive naprave v prid zaostalej betvici (vejici) ogromnega debla slavjanskega. O ravno-pravnosti pri nas ni duha in sluha. Uradnije uradujejo po starem kopitu: italijanski, nemški. Menda doslednost svojo vsaj enostransko opravičujejo z navadnim pozdravljenjem svojih podložnikov: „bon žorno — bona šera,“ preziravši uni jezikoslovni „ča,“ — ki je neopovrgljivo znam nje slovanskega rodu. Srenjski poglavarji, župani, ako se ne motimo, uradujejo vseskozi po italijansko. Oznanjajo pa nekteri odkaze in odločbe dotičnega visega gospostva občinstvu tako zmedeno, da ni ne laško ne naško, nima ni repa niti glave: zgolj zmešanica je! — Učitelji ljudskih šol! Vam je izročena nježna mladina in ž njo bodoča vseh nas sreča ali nasreča. Skrbite vzajemno za temelj, temelj narodni — in Bog me! srenjam ne bo manjkalo domačega ognjišča — slavenskega doma. Vidite, da na mladih svet stoji! Kaj ne, dragi „Slovenec!“ da tebi tak načrt o stanju prebivavcev romantične starodavne Liburnije kar nič ne dopada, pa tudi malo upanja daje, prestopiti kdaj njih prag? „Slovenec!u ne drži se klavrno ne. Spomni se, da si se precej po porodu praznično oblekel; da si pogumno prejadral široko morje, vgnjezdil se v daljnji Ameriki. Glej, hrabrost tvoja je storila to in uno, — še ložej bo osvojila si blaga srca bratov svojih. Ge imaš pri nas manje število naročnikov, kot pa drugftd, je menda temu kriva slaba letina in strašna suša, ki nas nemilo stiska. Le blagoslov božji zamore posledico sušino — materijalno uboštvo — odpraviti. Ozdravljenje skelečih ran, ki jih je minulost tukajšnjim zvestim Slavenom zasekavala, pre-ziraje njih značaj — vskrateč jim vživanje — podeljenih pravic, polaga se na pleme- *) Nekteri svetujejo Banat, in 9erbsko knožijo; slišimo zdaj celo imenovati Kavkaške pokrajine, ki so jih popustili moliumedausU Čerkesi, Vredn, nita velikodušna srca bodočemu popečitelj-stvu ali ministerstvu. O praznikih duhovskih so neki Hervati „uarodnjaci“ obiskali krasno Liburnijo. To so ti pravi sokolove!! Poprašaj Avstrijo — baraj Madjare! — Viši pastir, svitli g. tržaški vladika dr. Legat, delili so o Petrovem tukajšnjim vernim ovcam sakrament sv. birme in vodili dekanijsko konferencijo v Kastvu. Zbrali so se vsi duhovniki dekanije, kterim niso opravila zabranila. Svitli vladika so pre- ? gtedovali hrame (cerkve) božje in njih napravo. Veselje se jim je lesketalo ogledo-vaje lepo spravljeno župno crkev Mošče-nisko, nje lep tlak v presbiteriju od črnega in belega mramorja, ki ga je izdelal in ogladil Čapovi lla, kamenar ali kamnosek na Reki. Podružnici ss. Boštjana in Jerneja zalša vsako po en nov oltar, ktera je izdelal ljubljanski umetnik Leopold Goetzl. Verh tega je rečeni umetnik izdelal še za Moščenice „božji grob11 prav umetno, vse pa za nizko ceno. Župnik g. M. Jurinac pač veliko skrbijo za vsestransko ozalšanje in olepšanje ne le župne crkve, temuč tudi njenih podružnic. Slava mu! V crkvah vlada duh in jezik slavenski — dal Bože, da se prerode tudi uradi! *) Ptuje dežele. Pruska. Bismark tedaj še ne jenja. Kar nič mu še ne morejo na konec priti. Strune napenja tako zel6, da bodo kmalo — popokale. Vtepel si je v glavo, da je Cavour in plesati se mora tako, kakor jo on gode! Ali se pa slednjič ne bo osmodil, ker tako zelo po ptujem blagu sega, videli bomo že poznej. To je pa zdaj gotovo, da je Avstrija za odškodovanje tirjala prusko Sleško, kar je bilo po pravici; kajti to ne gre po nobeni ceni, da bi Avstrija nič ne dobila za vso prelito kerv in potrošene milijone. Ali tega Pruska ni hotla poterditi. Zagnali pa so potem glas, da bo Bismark Avstriji Romansko pridobil, ali tega niso pomislili, da B. ni tam gospodar in da tedaj tudi ne more nič darovati. — Ruska in Poljska. Znano je, da je car slovečega Miljutina v Varšavo poslal, da potrebne prenaredbe po ruskem kopitu ustanovi. Doveršil je zdaj svoje delo ter 1) vredil linancijalne zadeve poljskega kraljestva z ruskimi. Carevina zanaprej ne bo več poljski kraljevini odškodovanja dajala za take dohodke, ki so zdaj, ko se je meja med Rusko in Poljsko odpravila, ali jako pičli ali pa so že popolnoma nehali, n. pr. za sol in tobak, ker so te reči na Poljskem fiškusov monopol. 2) Poljska se razdeli v osem gubernij, izmed kterih ima vsako 10 okrožij. S to delitvijo menijo najprej centralizaciji v okom priti, česar bi bilo res zelo želeti, ako bi le pripravnih in zanesljivih viših uradnikov dobiti mogli, ki bi jih kontrolirati treba ne bilo. Ker so vse više službe terdim Rusom namenjene, sposobnih uradnikov pa neki zelo primanjkuje, ni to kaka si bodi reč. 3) Organizatorni odbor naj se prestroji, ker zdaj ni nič drugega, kakor neka zmes, iz ktere ne more nič biti. 4.) Naposled naj se vpelje, kakor hitro obsedni stan neha, nova uprava, ki jo je on izdelal. — Bomo videli, kak kruh bo iz te moke. Car neki ni volje, poljski jezik odpraviti in ga z ruskim namestiti, kakor se je dozdaj glas gnal. — Vielopolskijev tajnik, g. Vidal je bil one dni v Petrovgrad k velikemu knezu Konstantinu poklican in je ž njim konferiral. Tarska. „Vidov danu, oficijozni list serbske vlade v Beligradu, poterjuje novico, da je turška *) Lepa hvala! Prosimo večkrat kaj. Vredn. — 240 — vlada tudi za Bosno neko novo uredbo pripravila, ravno tako, kakor je osrečila že nekaj časa poprej Bulgarce. Po tej uredbi dobite Bosna in Hercegovina eno in isto centralno vlado, pri kterej bodo kot svetovavci, ki jih volijo srenje, trije Turki in trije kristjani vmeščeni. — „Vidov dan“ pravi na dalje, da s to naredbo ne bo nič, ker se Slav-janom že po njih natori in bistvu ne prilega nikakoršna centralizacija, zlasti na Turškem se jej bodo zmerom zoperstavljali. Čudno, da vladin list tako zoper vsaktero centralizacijo govori, bruna pa v svojem očesu nič ne vidi; kajti vsemu svetu je znano, da je sedanja serbska centralistično-biro-kratična vlada vso samoupravo in občinsko samostojnost zaterla. Kako neki, da tega „V. d.“ ne vidi?! Hazne novice. * „Slovanska beseda“ na Dunaju je sklenila, da si napravi v središču avstrijanske cesarevine slovansko knjižnico in se obrača do vseh slovanskih založnikov in pisateljev s prošnjo, da bi jej pošiljali v ta namen svoja dela, naj si bodo pisana v ka-koršnem koli slovanskem narečju. Po želji „slov. besede11 bode tudi vredništvo „Slo-venca“ rado nabiralo dela in jih pošiljalo na svoje mesto. — * Velika mesta postajajo čedalje veča. V Evropi so zdaj iri, ki imajo več kot 1 milijon prebivavcev, tri pa, ki jih imajo več kot pol milijona. Tako šteje London, poglavitno mesto Angleške (po števenju od 1.1860) 2,000.000; Pariz, glavno mesto Francoske : 1,700.000 in Carigrad, glavno mesto Turške: 1,075.000 prebivavcev. Za temi pridejo Berlin, glavno mesto Pruske, ki ima 630.000, Dunaj (Beč) in Petrovgrad, vsako po 580.000 prebivavcev. Mest tretjega razreda, z 200.000 do 500.000 prebivavci, našteva nek Kolb 16, izmed kterih jih spada Angleškej sedem, Francoskej in Ruskej vsakej po dve, Italiji, Belgiji, Nizozemlju, Špan-skej in Portugaljskej, vsakej po eno. V četerti razred s 100.000 do 200.000 preb. se jih šteje 42, itd. * Kako strašno je tlačila in morila Šmer-lingova sistema zlasti Čehoslovansko časni-štvo, vidi se iz kdzen, ki so jih pretečena štiri leta le čehoslovanski časnikarji terpeli. Kazen zapora znaša v vsem skupej 64 mesecev in 17 dni, v denarjih pa 10.915 gld. To so sila velike številke, ki nam bolj ko vsaka druga reč „dobroto11 Smerlingove sisteme pred oči stavijo. In ta minister je hotel enakopravno (!) in ustavno Avstrijo napraviti!! * Program novomeške gimnazije, ki smo ga že zadnjič omenili, je res kaj imeniten in se lepo odlikuje od vseh, kar smo jih do zdaj v roko dobili. Ima namreč tri obravnave ali sestavke, ki so v gladki, lepi slovenščini točno pisani, namreč: „Hieronim, čegav je11 ? „Pogojni stavki latinski11 in „Be-gritf — kako po slovenski11 ? — Da je ta program res kaj posebnega in važnega ne samo za gimnazijo novomeško, ampak tudi za vse slovenstvo, — nam priča tudi „Triester-čini11 dopisun, ki se zoper njega zelč jezi in togoti, ki nebo in zemljo na pomoč kliče in ves razkačen in obupan vpije: Kaj bo? „Reichssprache11 škodo terpi! Kakšna žalost prehaja pametn e starše in dobromisleče (dopisuna namreč in vse druge nemškutarje), in kaj še le bo, če bodo tudi sedanje vladine premembe temu na roko, itd, itd. Vendar tako more le zloba pa norčavost kričati! Mislimo pa, da je vendarle zdaj takim — ljudčm odklenkalo. Bog jim daj pamet! Naposled bi pa vendar še slavno vodstvo pohlevno vprašali, zakaj da krajinskih imen ni dosledno pisalo? To nam je velika pa čudna zastavica, ki nekako lepi program kazi! Radi bi zvedeli, kaj je temu vzrok bilo. Mi mislimo, da bi take izjeme treba ne bilo. Bodimo logični in bomo pravični, pravi Napoleon. Sicer pa ga živo vsem priporočamo. Žitna cena. pšeaiccj reži |j J^a j| ovsa j turšice 3 hi 1 k. B gld nld. tj gld | k.|sl V 2 47 2 65 1 60 3 10 Olju 3 !9i 2 00 2 00 1 90 3 1‘Uljem 3 30 2 70 1 _ 2 70 Lj ubijam 3 84 2 76 2 '62 87 2 71 K ranj u 4 5 2 9( — 1 — 1 80 2 80 i\o v emmes tu 4 40 2 H 2 ,30 1 60 2 80 Gorici 3 j7< 2 60 — - 3 20 Celovcu 4 32 3 lv 2 60 1 94 3 60 Terbižu 5 j 30 4 10 3 IfiO 2 !'0 4 50 Varaždinu 2 190 2 60 2 - 2 60 Reki 4 80 — — 2 J60 2 46 3 20 Terstu 3 140 1 1 70 1 3(1 2 Danajska borsa 8. avgusta 1865. 5°/0 metalike . 68.96 6% nacij onal . 73.80 1860 derž. posoj . . 89.30 Bankine akcije . 781 Kreditne „ . 173.50 London .... . 11030 Novi zlati .... . 523 Srebro .... . 108.25 Oglasni k. (»ustav Mola, priporoča svojo špecerijsko in delikatesno štacuno „pri mornarji" (zum Matrosen) v dvornih ulicah v (Jelovcu, v kateri se dobiva vedno po najuiži ceni: Slad- kor, k«iv«i. raj*, olje mandeljni , Malaga - grozdje , lilski lesniki , posebno sladke turske češplje in drugo omajeno (olupljeno) in posušeno žlahtno sadje — potem najboljši veroueške in ogerske salame, več baž sira, kakor CiorgOIlCOla, ItOllia« tour, Parmesan, švajcar-ski, i t. d., sardine de JVan-tes v olju in ruske sardine; *lillltlie gobe, kakor: Champignons, Truffcs i t. d., turski sorbet, posebno dober na' mesto ledenine ali sladoleda; —Ite-liatlukuill(sultaiiski kruli), najboljši MJncški,v in rusovski karavanski caj, - rum, Arak, Cognac — mnogotere baze vina V butelijah, posebno prav stari Malaga in Madejra (vino) za bolnike in okrevavce ali rekouvale-scente; štajerski in francoski Cliampagner. Potem priporoča: iz čiste banaške pšenice, iz slavno-znanega parnega in umetnega mlina T Zagrebu, MINERALNE (rudninske) in KISLE VODE vsake baze. Kdor z dežele pri meni kaj naroči, temu postrežem hitro in prav dobro vsaki čas. Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ford. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom K. Bertschinger-ja.