informator Številka 37 Leto XVIII Titovo Velenje, 26. september 1984 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika O predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ Začetek razprav o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ v Gorenje Gospodinjski aparati V Gorenju Gospodinjski aparati smo pretekli torek imeli konstitutivno sejo Akcijske konference 00 ZK. Po opravljenem začetnem formalnem delu seje smo delegati konference opredelili naloge komunistov pri reševanju trenutno najbolj pereče problematike v delovni organizaciji ter naloge pri vstopu v leto 1985 in v novo srednjeročno obdobje. Delo celotne seje konference pa smo zaključili z dogovorom, kako bomo v osnovnih organizacijah ZK pristopili k razpravam po 13. seji CK ZKJ. Ponovno smo ugotovili, da Pomeni za nas izvajanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije izvajanje lastnega sanacijskega programa. Ogromna sredstva, ki nam jih je družba za njegovo izvajanje že zaupala in napovedi za še nadaljnje zaostrovanje pogojev gospodarjenja, nas še kako zavezujejo in zahtevajo od nas v bodoče večje opiranje na lastne sile. Sklepi, ki smo jih na sejah AK in 00 ZK Gorenje TGO že sprejemali, so za nas še vedno obvezujoči — tako na področju izvajanja sanacijskega programa, kot na področju ustvarjanja akcijske in idejne usposobljenosti 00 ZK. (Nadaljevanje na 2. strani) IZ VSEBINE: stran 2: Kadrovska problematika stran 3: Razpravljamo o delitvi sredstev za osebne dohodke stran 4: Razpisi seminarskih in diplomskih nalog Minuli četrtek je bila v tozdu Mali gospodinjski aparati na delu ekipa TV Ljubljane, ki je pod vodstvom novinarja Franja Mavriča posnela oddajo o cenah. Predvideno je, da bomo oddajo videli ta četrtek v TV Tedniku. "Z IZKUŠNJAMI IN ZNANJEM V PRIHODNOST” Tradicionalna razstava vzorcev in proizvodov sozda Gorenje bo od 22. oktobra do 2. novembra v Rdeči dvorani. Geslo letošnje razstave bo "Z izkušnjami in znanjem v prihodnost”. Delovni dosežki Gorenja bodo prikazani / zaokroženih funkcionalnih celotah. Na hišnem sejmu sozda Gorenje pa bodo posebno pozornost namenili tudi trdnejšemu povezovanju v reprodukcijski celoti, od dobaviteljev do proizvajalcev in kupcev. Na pogovore pa bodo povabili tudi banke, raziskovalne in znanstvene ustanove ter predstavnike družbenopolitičnih skupnosti. Izpolnjevanje proizvodnega načrta 1984 :•>:« * 11 *:•>: ••v. v >Xyl Xv! ylv .v.v .\y.j •%••••••••%•• 56S5566 * v.v.!. ;!v; Ivlv 8IS •v.% -V.V •»»»:• .•.v. V. V. vlvlvlv! lil •>:•»:• JANUAR :FEBRU. MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPT. OKT. NOV. DEC. O predlogih sklepov 13. seje ”CK ZKJ,, (Nadaljevanje s 1. strani) Dogovorili smo se, da bomo ob razpravah o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ podrobneje osvetlili realizacijo letnih planov in sanacijskega programa na naslednjih področjih: • uresničevanje kadrovskih in socialnih pogojev za delo, problematika zaposlovanja in zmanjševanje režije • uresničevanje nalog na področju materialnega poslovanja., s posebnim poudarkom na stroških poslovanja • uresničevanje proizvodnih planov, kvalitete proizvodov, proizvodnih programov in izkoriščanje kapacitet • usmeritve v srednjeročni in dolgoročni razvoj Komunisti v Gorenju smo razpravljali o dolgoročnem programu ekonomske slabili zacije, nismo pa proučevali posameznih poglavij, zato AK predlaga 00 ZK, da v bodoče v svoje redne sestanke vključijo obravnavo posameznih delov dolgoročnega programa in tako lažje spremljajo izvajanje sanacijskega programa v svojem delovnem okolju. Izvajanje tako zahtevnih nalog pa kot predpogoj zahteva idejno in akcijsko okrepitev 00 ZK. Lastno idejno in akcijsko usposobljenost bomo ugotovili skozi analizo samoupravnega odločanja v tozdu, delovni organizaciji in sozdu, skupščini občine in sisih. Da bo ta analiza res celovita, bomo v 00 ZK morali odgovoriti na naslednja vprašanja: • kdaj in kako so člani ZK nastopali kot oblikovalci idejnopolitične usmeritve za samoupravna odločanja in zakaj ne • kako, o katerih vprašanjih in kako uspešno so se člani ZK opredeljevali v zvezi s predlogi samoupravnih odločitev in na kakšen način so svoja stališča uveljavljali v sindikatu, delavskemu svetu in na zborih delavcev • kako so se člani ZK vključevali v uresničevanje in kontrolo samoupravnih odločitev ter izvajanje lastnih delovnih nalog • kako so se 00 ZK vključevale v obravnavanje problematike na sejah skupščine občine, SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti ter oblikovale stališča in pripombe kot pomoč delegatom in delegacijam ter oblikovale obvezno ravnanje lastnim članov Odgovori na vprašanja bodo dali sliko o uresničevanju vloge 00 ZK v posameznih okoljih in sliko posameznih članov. Skoraj gotovo bodo ti odgovori na podlagi upoštevanja določil statuta ZKS povzročili precejšnjo diferenciacijo članstva v vseh osnovnih organizacijah ZK. V primeru, da 00 ZK po razpravah ne bo tako reagirala, razprava ne bo dosegla svojega namena. Neka- tere 00 ZK so z diferenciacijo članstva začele že po razpravah po 6. seji CK ZKS, vsekakor pa bo diferenciacija članstva po razpravah o predlogih sklepov 13. seje CK ZKS tudi podlaga, da bomo vnaprej lažje ugotavljali odgovornost članov ZK pri uresničevanju njihovih pravic in obveznosti ter hkrati ustvarjali pogoje za večjo odzivnost članov ZK in 00 ZK na nepredvidljive probleme in nenadne razmere. Tudi v 00 ZK v ostalih delih Gorenja v Titovem Velenju že potekajo priprave na razprave in razprave po 13. seji CK ZKJ, v tem tednu pa se bosta sestali na sejah še AK 00 ZK Gorenje Commerce in AK 00 ZK Gorenje Procesna oprema ter isto temo vključili v dnevni red. Predsednica AK Gorenje GA Irena Brložnik Iz delegatskega gradiva Kadrovska problematika V ponedeljek, 1. oktobra, bo 24. seja zbora združenega dela skupščine občine Velenje, na kateri bodo obravnavali tudi kadrovsko problematiko v občini Velenje! Med podatki o izobraženi strukturi zaposlenih v velenjski občini zasledimo tudi, da je v družbenem sektorju zaposlenih 6,5 % z višjo in visoko izobrazbo, 15,5 % s srednjo, 39 % s triletno srednjo šolo (od tega le 2 % VKV) in 39% brez strokovne izobrazbe. V Gorenju TGO je bilo 2,5 % delavcev z višjo ali srednjo izobrazbo dela izven proizvodnje in več kot 60 % tozdov v kovinskopredelovalni, strojni industriji in gradbeništvu nima zaposlenega niti enega diplomiranega inženirja. Podobno zaposlovanje se nadaljuje tudi v letošnjem letu, saj se je v prvih štirih mesecih tega leta v občini zaposlilo 53 % delavcev brez strokovne izobrazbe. Podatki o razkoraku med dejans- ko in zahtevano izobrazbo so porazni,še posebno vGore-nju TGO. Delegati zbora združenega dela naj bi zato predlagali skupščini, da zadolži tiste delovne organizacije, ki imajo več kot 200 zaposlenih ter več kot 20 % delavcev z neustrezno strokovno izobrazbo, da skupaj s CSŠ in DU pripravijo programe izobraževanja ob delu, sprejemajo več pripravnikov in več strokovnega kadra. V naslednjih treh letih pa naj bi te delovne organizacije povečale tudi število razpisanih kadrovskih štipendij. V okviru kadrovske problematike bodo delegati zbora združenega dela na ponedeljkovi seji razpravljali tudi o zaposlovanju brez zagotavljanja osnovnih življenjskih standardov, o veliki flu-ktuaciji ter seveda o organiziranosti kadrovskih služb in uresničevanju kadrovske politike za opravljanje naj-odgovornejših funkcij._____ V tozdu Poslovna oprema na Ptuju so izdelali prve risalne deske, kar naj bi dopolnilo program proizvodnje biro opreme. Procesna oprema — na sejmu Elektronike v Ljubljani, ki bo odprt 1. oktobra, bo Gorenje predstavilo nekaj novosti. To so novi modeli terminala TP 3000, medicinski opazovalniki in programirani pisalniki ter deko-derji za Teletekst. INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Šervis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SOZD, DS Organizacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet -predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFI KA Prevalje, 1984. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 —1 /72 z dne, 23. 1. 1974. Leto kakovosti Delovno tekmovanje med tozdi Grafični prikaz rezultatov tekmovanja (indeks kakovosti) V letu kakovosti tekmujejo tozdi tudi v doseganju večje kakovosti. Do-sedaj so najuspešnejši pri izboljšanju kakovosti v delovnih organizacijah Gorenje Gospodinjski aparati. Dosedanji rezultati prvih šestih mesecev kažejo, da se kakovost izdelkov glede na leto 1983 izboljšuje. Kakovost v delovni organizaciji Gospodinjski aparati se je v I. polletju 1984 v primerjavi z letom 1983 izboljšala za 2,2 %. Med tozdi sta največ uspeha dosegla tozda Galvana s 27 % in Štedilniki s 25 %. Akcija tekmovanja kakovosti še poteka, tako da lahko vsi tozdi in obrati izboljšajo kakovost. LEGENDA: ------------plan 1984 ____________doseženo 1983 Razpravljamo o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo Naše pripombe vgrajene v samoupravne akte Ko smo po samoupravnih skupinah obravnavali osnutke samoupravnih aktov o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, so se naše pripombe stekale na eno mesto. To je skupina za oblikovanje PREDLOGOV samoupravnih splošnih aktov o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Skupina je v teh dneh svoje delo v glavnem dokončala. V predloge samoupravnih aktov je vgradila naše pripombe, ki smo jih podali na osnutke. Za tiste pripombe, ki jih pa skupina ni mogla vgraditi v predloge, je pripravila odgovor. V takem odgovoru je utemeljitev, zakaj naša pripomba ni mogla biti vgrajena v predlog. Seveda je takih pripomb, ki niso vgrajene v predlog, veliko manj. Večina naših pripomb je upoštevana. Mirno lahko torej rečemo: Predlogi samoupravnih aktov o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke so rezultat našega skupnega samoupravnega napora. V naslednjih fazah bo postopek tak: Predloge samoupravnih aktov bodo obravnavali delavski sveti. Če bodo prepoznali, da so predlogi dobri, jih bodo potrdili kot predloge, ki lahko gredo v referendumsko odločanje. Zatem boš ta predlog še enkrat obravnaval v svoji samoupravni skupini. Če se boste v večini z njim strinjali, boste s tem potrdili, da predlog sme iti v referendumsko odločanje. Tu pa potem gre že zares: delavski sveti razpišejo referendume. Tedaj bomo odločali o sprejemu. Če bo večina delavcev pozitivno glasovala, bomo s tem izglasovali nove akte o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke inskup; no porabo. Kaj to pomeni? Poleg ostalega predvsem to, da novi akti predstavljajo tudi uveljavitev novega sistema nagrajevanja: mislimo na novo analitično metodo ocenitve zahtevnosti dela in na sistem ugotavljanja osebnega prispevka. Od ten pa pričakujemo večjo stimulativnost. Analitična ocena je zastavljena tako, da bi morala dajati prednost proizvodnemu delu in visoko kreativnemu delu. Bolje bi bilo nagrajeno torej predvsem tisto delo, kjer je denar: proizvodno delo ter visoko strokovno delo bodisi razvojnega ali organizacijskega karakterja. Za osebni prispevek pa vemo: več tisti, ki bo delal več, bolj kvalitetno in bolj gospodarno,_ to je z manjšimi stroški. Če nas bo sistem ugotavljanja osebnega prispevka uspel vzpodbuditi, da bomo VSI delali pod geslom "VEČ, BOLJ KVALITETNO IN BOLJ GOSPODARNO”, se to mora poznati. Potem bomo imeli tudi kaj deliti. informator gorenje — stran 3 Razpis seminarskih in diplomskih nalog IZOBRAŽEVALNI CENTER DS SPLOŠNI POSLI GORENJE SOZD RAZPISUJE SEMINARSKE IN DIPLOMSKE NALOGE ZA REDNE ŠTUDENTE VIŠJIH IN VISOKIH ŠOL TER DELAVCE, KI SE IZOBRAŽUJEJO OB DELU IN IZ DELA Doseči želimo večje in kvalitetnejše sodelovanje, povezovanje štipendistov z bodočimi delovnim okoljem, spoznavanje s določenimi problemi in nalogami ter seznanjanje s prizadevanji na razvojnem in raziskovalnem področju v Gorenju. Za študente oziroma delavce, ki se izobražujejo ob delu, je to priložnost neposredne uporabe pridobljenega znanja v praksi. NALOGE A. Področje strojništva 1. Tehnološki projekt postavitve zaključnega statističnega prevzema v tozdu Štedilniki — Diploma I. stopnje — Rok za dokončanje naloge: januar 1985 — Mentor: Veljko Popovič, ing. , Gorenje Gospodinjski aparati 2. Deformacije rotirajočega držala za boben pri večjih preizkusnih obremenitvah — Diploma II. stopnje — Mentor: Srečko Pirih, dipl. ing., Gorenje Gospodinjski aparati, 3. Deformacije dna kadi med delovanjem pralnega stroja pri največjih poskusnih obremenitvah — Diploma II. stopnje Mentor: Srečko Pirih, dipl. ing., Gorenje Gospodinjski aparati 4. Dušenje nihanj pralne grupe pralnega stroja — Diploma I. in II. stopnje — Mentor: Srečko Pirih, dipl. ing., Gorenje Gospodinjski aparati 5. Konstrukcija naprave za kakovostno vgrajevanje ležajev in tesnilnega obroča v nosilni križ kadi pralnega stroja — Diploma I. in 11. stopnje — Mentor: Boris Petrovski, dipl. ing., Gorenje Gospodinjski aparati 6. Samočistilna črpalka pri pralnem stroju in njene posebnosti na delovanje pralnega stroja in drugi vplivi odvodnih voda — Diploma I. stopnje — Mentor: Boris Petrovski, dipl. ing., Gorenje Gospodinjski aparati 7. Razvoj naprave za pravilno obremenitev med delovnim procesom (konstrukcijska smer) — Diploma 11. stopnje — Rok za izdelavo naloge: februar 1986 — Mentor: Karel Jurhar, dipl. ing,. Gorenje Raziskave in razvoj 8. Razvoj orodja za preoblikovanje pločevine z nestisljivim fluidom za konkretni primer (konstrukcijska smer) — Diploma II. stopnje — Rok za izdelavo naloge: september 1985 — Mentor: Ivan Čakš, dipl. ing., Gorenje Raziskave in razvoj 9. Razvoj agregata za preoblikovanje pločevine z nestisljivim fluidom (konstrukcijska smer) — Diploma II. stopnje — Rok za izdelavo naloge: junij 1985 — Mentor: Ivan Čakš, dipl. ing. Gorenje Raziskave in razvoj 10. Razvoj merilnega sistema za merjenje odstopanj paralelnosti delovnih ploskev pri večjih stiskalnicah med delovnim procesom (tehnološka) — Diploma II. stopnje — Rok za izdelavo naloge: junij 1985 — Mentor: Karel Jurhar, dipl. ing., Gorenje Raziskave in razvoj 11. Razvoj merilnega sistema za merjenje obremenitev vodil večjih stiskalnic med delovnim procesom (tehnološka) — Diploma II. stopnje — Rok za izdelavo naloge: junij 1985 — Mentor: Karel Jurhar, dipl. ing., Gorenje Raziskave in razvoj 12. Planiranje maloserijske proizvodnje s pomočjo računalnika — Diploma II. stopnje — Rok izdelave: 1985 — Mentor: Vlado Miklavžin, dipl. ing., Gorenje Raziskave in razvoj 13. Ugotovitev vpliva uporabe toplotne črpalke 1,5 kvv v kletnem prostoru — Diploma II . stopnje — Rok izdelave: 1985 — Mentor: Rudi Kronovšek, dipl. ing., Gorenje Raziskave in razvoj 14. Prehodni režimi delovanja hladilnega sistema (termoenergetika) — Diploma II. stopnje — Rok izdelave: februar 1985 — Mentor: Berislav Bukovnik, dipl. ing., Gorenje Gospodinjski aparati 15.0ptimiranje elementov hladilnega sistema glede na različne pogoje delovanja aparata (termoenergetika) — Diploma II. stopnje — Rok izdelave: februar 1985 — Mentor: Berislav Bukovnik, dipl. ing., Gorenje Gospodinjski aparati 16.Oblikovanje škatlastih delov iz tanke pločevine debeline 0,4 do 1,25 mm tako, da je trdnost v hladnem čim večja in plastična deformacija med emajliranjem čim manjša (konstrukcija) — Diploma II. stopnje — Rok izdelave: januar 1985 — Mentor: Alojz Barborič, dipl. ing., Gorenje Gospodinjski aparati B. Področje elektrotehnike 1. Optimiranje navitja kolektorskega motorja (industrijska elektrotehnika) — Diploma l.in II. stopnje — Mentor: Andrej Resman, mag. el., Gorenje Gospodinjski aparati 2. Sistematizacija preizkusov trajnosti električnih komponent (energetika, inustrijska elektrotehnika) — Seminarska, diplomska l.in II. stopnje — Mentor: Andrej Resman, mag. el., Gorenje Gospodinjski aparati 3. Pojavi radijskih motenj (elektrotehnika) — Seminarska, diplomska l.in II. stopnje — Mentor: Andrej Resman, mag. el., Gorenje Gospodinjski aparati 4. Naprava za kontrolo elektronskih programskih ur v proizvodnji (merilno-procesna, avtomatika, industrijska elektronika) — Diploma I. in II. stopnje — Mentor: Srečko Šušteršič, dipl. ing., Gorenje Gospodinjski aparati 5. Naprava za merjenje momentnih karakteristik elektromotorjev (elektronski del, merilno-procesna, avtomatika, industrijska elektronika) — Diploma l.in II. stopnje — Mentor: Srečko Šušteršič, dipl. ing., Gorenje Gospodinjski aparati 6. Predelava simulatorja (programska oprema) za mikroračunalnik TMS 1000 v simulator za TMS1100 (merilno-procesna, avtomatika, industrijska elektronika) — Diploma I. in II. stopnje — Mentor: Srečko Šušteršič, dipl. ing., Gorenje Gospodinjski aparati 7. Mikroračunalniška testna naprava za kontrolo elektronskih pro-gramatorjev pralnega stroja v proizvodnji (merilno-procesna, avtomatika, industrijska elektronika) — Diploma II. stopnje — Mentor: Branko Čuvan, dipl. ing., Gorenje Gospodinjski aparati 8. Elektronska digitalna programska ura z regulacijo temperature v pečici (realizirana z mikroračunalnikom TMS 1070), (merilno-procesna, avtomatika, industrijska elektronika) — Diploma II. stopnje — Mentor: Srečko Šušteršič, dipl. ing. Gorenje Gospodinjski aparati 9. Optimiranje programske opreme mikroračunalnika MC 6805 v elektronskem programatorju pralnega stroja za dosego čimnižjega nivoja motenj, oddanih v omrežje (merilno-procesna, avtomatika, industrijska elektronika) — Diploma II. stopnje — Mentor: Branko Čuvan, dipl. ing., Gorenje Gospodinjski aparati C. Področje fizike 1. Hidrodinamični pojavi v pralno-pomivalnih strojih (industrijska smer) — Diploma I. in II. stopnje — Razvojno-raziskovalna naloga — Mentor: Andrej Čas, dipl. ing. fizike, Gorenje Gospodinjski aparati 2. Vibracijska analiza pralne grupe (industrijska smer) — Diploma I. in II. stopnje — Razvojno-raziskovalna naloga — Mentor: Andrej Čas, dipl. ing. fizike, Gorenje Gospodinjski aparati 3. Izvori hrupa v kolektorskem motorju (industrijska smer) — Diploma I. in II. stopnje — Razvojno-raziskovalna naloga — Mentor: Andrej Čas, dipl. ing. fizike, Gorenje Gospodinjski aparati 4. Merjenje hrupa in vibracij pri hladilno-zamrzovalnih aparatih — Diploma II. stopnje — Mentor: Berislav Bukovnik, dipl. ing., Gorenje Gospodinjski aparati 5. Matematični model prenosa toplote pri stacioniranih in nesta-cioniranih pogojih delovanja hladilno-zamrzovalnih aparatov — Diploma II. stopnje — Mentor: Berislav Bukovnik, dipl. ing., Gorenje Gospodinjski aparati 6. Razvoj optičnega elektronskega aparata za merjenje normalne plastične anizotropije in eksponenta utrjanja tankih pločevin iz kovin in zlitin (naravoslovna ali splošna smer — tehniška fizika) — Diploma II. stopnje — Mentor: Zvone Britovšek, dipl. ing. fizike, Gorenje Raziskave in razvoj D. Področje kemije 1- Optimiranje procesa izpiranja v pralnem stroju (tekstilna) — Diploma II. stopnje — Mentor: Nadja Rebec, dipl. ing., Gorenje Raziskave in razvoj E. Področje lesarstva 1. Površinska zaščita ličnic kopalniškega pohištva in straniščnih desk s pokrovi — Seminarska naloga — Mentor: Alba Vipavec, dipl. ing., Gorenje Notranja oprema 2. Vtiskanje lukenj v oplemeniteno iverno ploščo — Seminarska naloga — Mentor: Matija Strožič, ing., Gorenje Notranja oprema PRIJAVA: Štipendist oziroma kandidat, ki izbere razpisano nalogo, se Poveže z Izobraževalnim centrom Gorenja, kjer izpolni posebno prijavnico. Predlagatelj naloge, ki je hkrati mentor v delovni organizaciji, skupaj s profesorjem, mentorjem na Posamezni fakulteti, oblikuje dokončen predlog naloge. Glede na naravo naloge, vrsto informacij ali dokumentacije ter pogoje za izvedbo praktičnega dela naloge se določi, ali bo štipendist pripravljal nalogo v delovni organizaciji ali na fakulteti. Istočasno se uredi tudi zaposlitev v delovni organizaciji, če kandidat to želi. Po določilih 6. člena Samoupravnega sporazuma o izobraževanju se štipendist za uspešno opravljeno nalogo, ki predstavlja inovacijo, izboljšavo ali koristen predlog, nagradi z nagrado Gorenja po oceni programskega sveta. Prijava kandidatov za posamezno temo je možna do zasedbe oziroma poteka predvidenega roka za njeno realizacijo. Podrobnejše informacije dobijo kandidati v Izobraževalnem centru Gorenja. Izobraževalni center Šport in rekreacija PRVENSTVO GORENJA V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO Od 4. do 10. septembra je bilo izvedeno prvenstvo Gorenja v streljanju z zračno puško. Udeležba je bila dobra, saj je tekmovalo nad sto delavk in delavcev Gorenja. Rezultati: Ženske, kat. A: 1 Lucija Simič (Pohištvo) 119 krogov, 2. Lucija Jurehič (Plastika) 97, 3. Antonija Skledar (Galvana) 72, 4. Irena Markovec, 5. Milena Gračr, 6. Darja Borovnik. Zenske, kat. B: 1. Doroteja Jakob (Plastika) 89, 2. Rezka Ho-jan (Galvana) 83, 3. Ivi i . ko 63, 4. Milena Pfeifer, 5. Sonja Majhenšek, 6 Irena Brložnlk (vse Galvana). Ženske, kat. C: 1 Ana Oder 121, 2 Hermina Sevčnikar (obe Galvana) 99 krogov. Ženske, ekipno, za pokal Gorenja: 1. Galvana 348 krogov. Moški, kat. A: 1. Dare Bujan (Galvana) 149 krogov, 2. Vojko Bitenc 146, 3. Branko Učakar 131,4. Iztok Jagodič 136, 5. Bojan Rop 123, (vsi Orodjarna) 6. Miran Vrabič 121, 7. Danijel Je-renec (obaGalvana) 120, 8.Darko Jamnikar 11 9, 9. Franc Ružič 117, 10. Tone Merzdovnik 109. Moški, kat. B: 1. Zlatko Rošer (Orodjarna) 163, 2. Ivan Godec (Galvana) 156, 3. Miki Džordže vič (Sekt. tehn. zadev) 151, 4. Marjan Ramšak (Tehnologija) 149, 5. Leon Potisk (Sekt. tehn. zadev) 146, 6. Slave Oštir 141, 7. Mirko Beber 140, 8. Milan Rošer (vsi Orodjarna) 136,9.Milan Djurovič (Sekt. spl. zadev) 134, 10. Franc Jančič (Kuhalni aparati) 131 itd. Moški, kat. C: 1. Jure Mogilnic-ki (Sekt. spl. zadev) 163, 2. Adi Sešel (Orodjarna) 132, 3. Franc Oštir (Plastika) in Jože Katič (Sekt. spl. zadev) po 127, 5. Anton Oder (Galv.) 125, 6. Vlado Rančigaj (Sekt. spl. zadev) 119, 7. Ludvik Pristovšek 116, 8. Vili Rebar (Orodjarna) 114, 9. Jože Pinkolič 112,10. Alojz Britovšek (Kuhalni ap.) 110 itd. Moški, kipno 1 Orodjarna 772 2 Sektor t hničnih zad v 706, Galvana 683, 4 Kuhalni aparati 5 5, 5 Plastika 477 PRVENSTVO GORENJA V SAKU Koru.c prejšnjega irms ca j bilo vGor nju prvenstvoGo-r nja v šahu za posam znik,. Moški so igrali po B rg.-rj -v m sist mu, vsak z vsakim po 5 minut, dini pr dstavni-ci šahistk pa sta s . pom rili v dvoboju do dv doblj ni partiji s skupnim časom 20 minut za posamezno partijo Zmagala j.. Ivica Brunčič, Gor nj Gospodinjski aparati, ki j. prmagala Nado Stankovič iz tozda Zamrzovalna in hladilna t hnika z 2 1/2 1/2 R- zultati moških pa so nasl dnji 1 IvanGod c,Ga-Ivana, 12 točk, 2 Drago Kristan, Proč sna opr ma, 11 točk, 3 Miki Džordževič.DS Splošni posli, 1 0 točk, 4 Ivan Kovač, Vzdrž vanj , 5 Gr -gor Rupnik, DS Splošni posli 6 Franc Maz j, tozd Zamrzovalna in hladilna t hnika, 7 Asim Avrt movič, Pralno-po-mivalnat hnika, 8 Alojz J I-snik, DS Splošni posli, 9 Darko Jamnikar, DS j ni posli, 1 0 or's P trovski, RRS, 11. Branko Hojnik, Zamrzovalna in hladilna t hnika, 12 Vlado Vajdič, DS Splošni posli, 13 .do Moč -nik.Št: dilniki, 14 Jan zŽI -nd r, DS Splošni posli ZIMSKA LIGA Prihodnji mesec se bo v Rdeči dvorani pričela zimska A in B liga Gorenja v malem nogometu. Pravico nastopanja v A ligi imajo ekipe Pralna tehnika, Orodjarja, Profesionalna elektronika, Plastika, Servis, Tehnologi, Promet-Odprema, Galvana, v B ligi pa lahko tekmujejo ekipe Štedilniki, Embalažnica, Elektronika, Pohištvo, Sektor tehničnih zadev, Vzdrževanje, Kadrovski sektor in Sektor kakovosti. V tekmovanje se lahko vključijo tudi nove ekipe, če se prejšnje ne bodo prijavile. Prijave pa sprejemajo v oddelku rekreacije in kulture do ponedeljka, 8. oktobra. 1984. PRVENSTO GORENJA Na igriščih osnovne šole Anton Aškerc in Gustav Šilih v Titovem Velenju bo v torek, 2. oktobra 1984, ob 15. uri tekmovanje v malem nogometu, in sicer v treh moških starostnih kategorijah. Prijavite se lahko do četrtka, 27. septembra 1984, do 13. ure, ko bo tudi žrebanje (v jedilnici A). AEROBNA GIMNASTIKA Aerobika hi le modna muha, ampak koristna in prijetna oblika rekreacije, ki si je pridobila širok krog pristašev. Odslej imajo možnost za redno vadbo tudi delavke Gorenja, saj bo zanje organizirana aerobika vsak ponedeljek od 17. do 18.30 v mali telovadnici osnovne šole Bratov Mravljak. Udeležba je brezplačna, prijavite pa se lahko pri Eriki Meh, interna 928, ki bo aerobno gimnastiko tudi vodila. Naš pogovor • Naš pogovor • Naš pogovor MARIJA VALENTI Marija Valenti: ,,Ne, ne bi sprejela dela v Titovem Velenju!" Ko so leta 1970 v Nazarjih odprli vrata nove tovarne Gorenja, je tam dobila svojo prvo redno zaposlitev tudi Marija Valenti. Pred tem je tri leta delala kot sezonska delavka pri gozdnem gospodarstvu. Delo je bilo le v poletnih mesecih. ,,Seveda mi je redna zaposlitev veliko pomenila. Začeli smo z delom v tovarni Gorenje, ki je bila tedaj znana po imenu Krups. V tej znani zahodnonemški tovarni smo bili dva meseca na priučevanju in kmalu nato so naši tekoči trakovi stekli s polnim zamahom. Precej časa sem delala pri montaži malih gospodinjskih aparatov, nato pa pri izdelavi rotorjev. Sedaj sem že šest let pri avtomatskem stružnem stroju. To delo me izredno veseli, čeprav je na videz tudi težavno. Deli, ki jih stružim, so drobni, kot valjani polž za mešalnik, za rezilni stroj, potem rebričim dele za kavni mlin, izdelujem vijak regulatorja za tehtnico in drugo ..." Ko Marija z veseljem govori o tem delu, pa ji je kar nerodno odgovoriti, kako dosega normo. Naj kar povemo, da s tem nima težav. Tudi o tem, da se mora vsak dan voziti iz Titovega Velenja v Nazarje, najraje kar molči. Pred dvema letoma je dobila v Titovem Velenju stanovanje, pred tem pa sta z možem Brunom, ki je prav tako zaposlen v Gorenju, stanovala v Šmartnem ob Dreti v najemniškem stanovanju. Sprva še elektrike ni bilo. „Mož je dobil delo v Titovem Velenju in tudi meni so ga ponujali. Vendar sem se v teh letih navezala na ta majhen kolektiv, zato mi ni težko na avtobus ali na vlak do Pake, naprej pa z avtobusom. Tudi če je treba delati popoldne, me ne moti." Kljub temu, da ima tudi sina, najde čas za delo v sindikalni organizaciji. Sedaj je članica izvršilnega odbora sindikata in vedno je kaj novega. BOJAN ERLAC Bojan Erlač. živahna razprava o osebnem prispevku Tudi v tozdu Poslovna oprema na Ptuju so zaposleni pokazali živo zanimanje za nov pravilnik o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Bojan Erlač, planer, podpredsednik izvršilnega odbora osnovne organizacije Zveze sindikatov, je o novem nagrajevanju po delu povedal: ,Naš sindikat je vprašanju nagrajevanja namenil skrbne priprave in dosedanja razprava je pokazala, da je zanimanje za nov sistem nagrajevanja po delu izredno veliko. Sklicali smo samoupravne in sindikalne skupine, še pred tem pa o vsebini in pomenu novega pravilnika imeli sestanke z mojstri. Obrazložitve za osebni prispevek delavca so bile prav tako temeljite. Izoblikovali smo stališče, da bi pri nas prišlo v poštev 13 osnovnih meril za osebni prispevek, odvisno od zajemanja osnovnih podatkov. Seveda bi bilo primerno, da bi merila določali tromesečno..." V zadnjem času pa so v osnovni organizaciji sindikata v tozdu Poslovna oprema na Ptuju razpravljali tudi o pogojih poslovanja. Še vedno imajo največ težav z zagotavljanjem reprodukcijskega materiala. Kljub temu pa v zadnjem času delajo vse predvidene delovne sobote in želijo načrt proizvodnje kar najbolj uresničevati. V osnovni organizaciji sindikata, ki šteje 304 člane, pa so podobno kot drugod poskrbeli tudi za sindikalni izlet na Bled in za ozimnico ter nabavo kuriva. „Že nekaj let tesno sodelujemo z Ero iz Titovega Velenja za dobavo premoga in moram povedati, da smo s tem zadovoljni." je ob koncu pogovora povedal Bojan Erlač. PROIZVODNJA MGA od leta 1970 do 31. avgusta 1984 V tozdu Mali gospodinjski aparati v Nazarjih so izdelali že več kot 8 milijonov malih gospodinjskih aparatov. Sicer pa si poglejmo, koliko posameznih izdelkov so izdelali skupno do 31. avgusta 1984: 2,853.976 kosov tehtnic, 2,062.712 kosov mešalnikov, 1,062.370 kavnih mlinov, 954.322 varilnikov, 231.230 sušilnih haub, 195.492 rezalnih strojčkov, 85.962 tri-mlinov, 508.530 stenskih ur, 73.614 priključkov za rezanje. Proizvodnja V 35. številki Informatorja smo na prvi strani objavili tabelo o doseganju letnega proizvodnega načrta za posamezne skupine izdelkov. Navedeni podatki se nanašajo na proizvodnjo, doseženo v obdobju od 1. januarja do 31. avgusta 1984. Tako smo v tem obdobju izdelali 61 % letnega načrta štedilnikov in vgradnih aparatov, 62 % pralnih strojev, 65 % hladilnikov, 67 % zamrzovalnikov, 64 % malih gospodinjskih aparatov, 71 % keramičnih ploščic, 64 % kuhinjskih in kopalniških elementov, 53 % barvnih ter 57 % letnega načrta proizvodnje črno-belih televizorjev. V tabeli smo v odstotkih prikazali, koliko posameznih izdelkov bi morali še izdelati do konca leta. V letnem načrtu proizvodnje pralnih strojev je upoštevana tudi izdelava vsadnih korit, ki pa jih še niso izdelovali. Zato se tokrat objavljeni podatek za proizvodnjo pralnih strojev razlikuje od podatka, objavljenega v 35. številki Informatorja. Na sindikalnih ekskurzijah Osnovne organizacije sindikata so, kot smo že poročali, pripravile ekskurzije, povezane z ogledi tovarn Gorenja in kooperantskih organizacij, z ogledom krajev, znanih iz NOB. Delavci tozda Štedilniki so se s štirimi avtobusi podali v Zreče in na Roglo, kamor so odšli tudi delavci Galvane, delavci pral-no-pomivalne tehnike pa s tremi avtobusi na Ptuj in v Slovenske Gorice. S štirimi avtobusi so potovali delavci obrata zamrzovalniki v Krško, hladilnikov z dvema avtobusoma v Maribor, plastike v Hrastnik in na Čebine. Delavci tozda Pohištvo so se odpeljali v Železnike, Gradbeni elementi pa v Cerkno in na Vrhniko. V Kotlje in na Ravne so se podali delavci tozda Tehnološka oprema, kamor so 6. oktobra namenjeni tudi delavci Delovne skupnosti splošni posli. Najdlje so potovali delavci Elektronike, v Metliko in Črnomelj, v Postojno pa delavci DSSS Gorenje Gospodinjski aparati. Delavci Gostinske enote so bili v Škofji Loki in Kranju. Naj dodamo, da je bila tudi soudeležba posameznikov dokajšnja. Sodeč po programih izletov, so gotovo vsi lepo uspeli. Upamo le, da so kljub padavinam preživeli prijetne trenutke po naši lepi domovini.