fit. 24.
Maribor, dne 1. junija 1911.
Tečaj XLY
m¿ÉmmM List *ljudstvu v, pouk in zabavo.

iíafctja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjom na dom za celo leto í K, pol leta 2 K in za četri leta i K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage IzvenavsfrllsS® Eelela 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 Ki Naročnina se pošilja na: Upravnižtvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora, ■_< List se dopošilja do odpovedi. — Udj® „Katol, ¿«kovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine^ Posamezni listi stanejo 10 vin« i— Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, —i Eokopisi se ne vračajo, t—, IJpravništvoKoroftke
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, lnserate in reklamacije« Inserata se plačnje od enostopae petitvrste za enkrat 15 sfca dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popusti Insoraü se sprejemaj do srede zjutraj, « Nes
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Mi zmagujemo.
Zgodovina se ne more razvijati nazaj, ampak samo naprej. Zgodovina Slov. kmečke zveze pa je ta, da vedno napreduje in zmaguje. Mi si osvajamo postojanko za postojanko, druge stranke jih izgubljajo. Razvoj sedanjega volilnega boja nam kaže že danes, da ostane Slovenska kmečka zveza tudi pri teh volitvah zvesta svoji stari zgodovini, ki govori o napred-Jrih in zmagah.
Kako to, da mi napredujemo in zmagujemo? Ker se borimo za pošteno stvar in s poštenimi sredstvi. Naša stranka edina se bori za sv. vero svojili očetov, za jezik svojega naroda in za splošni gospodarski napredek. Mi ne hujskamo proti cerkvi in duhovščini, kakor delajo liberalci, ne zaničujemo milega nam slovenskega jezika kakor nemškutarji, in ne tiramo enega stanu v boj proti drugemu, kakor delajo socialni demokratje. Na ponosno razviti zastavi Slovenske kmečke zveze se sveti v zlatih črkah staro bojno geslo slovenskega naroda: Vse za vero, dom, cesarja!
Borimo se za svoj program s poštenimi sredstvi! "Mi obsojamo laž in obrekovanje, obsojamo nasilje in divjanje. Našemu programu se ni treba bati luči, ž njim lahko stopamo pred vsakega poštenega človeka. Našemu programu tudi ni treba surove sile, kajti pravica in.resnica morate sami zmagati.
Vse trezno slovensko ljudstvo se zato s studom obrača od onih, ki rabijo v sedanjem volilnem boju surova sredstva, ki ne ubogajo svojega nadpastirja, ki svari v pastirskem listu z očetovsko-skrbnimi oe-"sedami:
„Nikakor pa volilno gibanje ne sme dobiti viharnega značaja. Bog je Bog miru. Zaradi volitev se nikar ne dajte zapeljati k" nemirom in zavoditi k zdraž-bam, ali celo k nasilstvom!"
Ravno radi tega pa, ker se borimo za pošteno stvar in s poštenimi sredstvi, se ogromna večina spodnještajerskega ljudstva zbira za volitve v našem taboru. Mi zmagujemo s svojim pravičnim in nedotakljivim programom ter z mirnim načinom svojega voje-vanja,. Na tej poti hočemo in bodemo vstrajali. Volil-cem pa kličemo z vspodbudnimi besedami našega vla-dike v pastirskem listu:
„Tako pa zasadite in razvijte krŠčansko-|kato-JiŠki možje, prav visoko svoj prapor, da bodo vsi vedeli, kdo da ste! Zberite se okrog bandera, ki je o-¿zaljŠa.no s križem in z dv,oglavim orlom, in držite se ga neomajeno!"
Vsi na delo za popolno zmago!
Razne noviee.
*	Pozor! Začele so se raznašati glasovnice in legitimacije. Ce bi raznaŠalec glasovnico ali legitimacijo zadržal, naznanite ga, ker je kaznjiv z zaporom od enega tedna do treh mesecev.
*	Za volitev. Izkaznica ali legitimacija mora obsegati 1. Številko, pod katero je dotični volileo vpisan v volilnem imeniku. 2, Kraj, dan, ura začetka in konca volitve, 3. Ime in bivališče volilca. Ce kak vc-lilec še 24 ur pred volitvijo še ni dobil izkaznice, mora si iti tja po-njo, kjer se jo dobi. To je že poprej na običajen način razglasiti. Ce je kdo izgubil izkaznico, sme od c. kr. okr. glavarstva terjati novo. To velja za izkaznico. Za glasovnico pa velja: Imeti mora pečat okrajnega glavarstva. Ce se je glasovnica pokvarila ali izgubila, terjati sme volilec drugo, in sicer že pred volitvijo naravnost od c. lcr. okr. glavarstva ali pa na dan volitve od volilnega komisarja.
*	Glasovnice so se začele dostavljati volilcem. Glasovnice morajo imeti pečat okrajnega glavarstva, sicer so neveljavne. Obenem z glasovnico se mora dostaviti tudi izkaznica ali legitimacija. Ce ti izpolni kdo glasovnico proti tvojemu naroČilu, je kaznjiv z zaporom od enega do G mesecev.
*	Tajna volitev. Nikomur na svetu ti ni treba pokazati, kako si glasovnico izpolnil. Ako bi te liberalni in pemškutarski dostavljale! glasovnic silili, koga moraš zapisati, ali pa ti grozili na katerikoli način, sporoči nam. Tudi to je namreč kaznjivo.
*	Nobenega strahu. Kdor grozi volilcem s kako gospodarsko Škodo, torej s Škodo na premoženju in ^dohodkih, je po postavi za varstvo volilne svobode
kaznjiv s strogim zaporom od enega do 6 mesecev, v slučaju obtežilnih okolnosti s strogim zaporom do e-nega leta. Ce se kateremu na|ših pristašev na opisan način grozi, naj javi to takoj vodstvu Slov, kmečke zveze. Postopalo se bo brezobzirno.
*	Agitatorjem. Nasprotni agitatorji hodijo že od hiše do hiše. Tudi našim agitatorjem je treba, da si razdelijo v vsaki iari hiše in jih obhodijo. Ce so nasprotniki napisali na glasovnico ime nasprotnega kandidata, se lahko prečrta, in napiše na glasovnico naš kandidat.
*	Podrobno delo. Zbirajte pristaše blizu skupaj ležečih hiš na sestanke in. agitirajte na njili za naše kandidate. Naredite še zborovanja v vsaki župniji, Četudi kandidat ne more na zborovanje! Zberite si govornike iz svoje srede,
*	Oviranje kandidature. Ker hočejo nasprotniki po nekod nastopati s silo proti kandidatom, jim kličemo v spomin določila postave, ki določa kazen enega do 6 mesecev za vsakega, ki bi rabil zoper kakega kandidata silo. Tudi te postave se bomo začeli brez ozira posluževati,
*	Zaupniki na volišču. Na željo strank, ki se poganjajo za kandidate, mora c. kr. okrajno glavarstvo dovoliti, da je pri celem volilnem dejanju od začetka do konca, torej tudi pri Štetju glasov, navzočih v volilnem prostoru nekaj (2 do 5) strankinih zaupnikov. Te zaupnike more par veljavnih volilcev iste občine pravočasno pred volitvijo naznaniti c. kr. okrajnemu glavarstvu, ki izbere-izmed njih za vsako stranko primerno število.
*	Pravice zaupnikov.-Zaupniki stranke na volišču imajo pravico, ugovarjati proti oddaji kakega glasu, ali pa zahtevati oddajo glasu, Če se zabranjuje. Ako se jim ne Ugodi, smejo dati ugovor na protokol,
*	Pozor, občine! Radi sejmov so poslanci S. K. Z. dosegli, da bo Čim preje odpravljena točka c) razglasa namestnije od 26. aprila 1911, to je, da se sme gnati na sejem le žival iz dotičnega političnega okrar ja. Naj občine in podružnice Kmetijske družbe napravijo takoj prošnje na namestnijo in jih' pošljejo S. K. Z. v Maribor, ki jih bo po svojih poslancih takoj predložila na pristojno mesto in zahtevala, da se jim ustreže.
*	Narodnost, kje si? Soustanovitelj Narodne stranke je tudi šentlenartski notar Stupica. Bil je steber liberalne bodočnosti. Kako trhli pa so ti stebri, je pokazala zanimiva kazenska razprava dne 28. maja med Malikom in dr. Placlikyjem. Tam je notar Stupica kot priča pod prisego to-le izpovedal: Notar Stupica je zaprosil pri nemški ptujski šparkasi posojilo v visokosti 40.000 K. Prostovoljno je zato obljubil: da se politično ne bo nagibal na nobeno stran. Vse prošnje za posojila, ki se bodo vložile v njegovi pisairni, bo naklonil nemški ptujski šparkasi, ne pa slovenskim denarnim zavodom. To je obljubil ustanovitelj Narodne stranke, notar Stupica dr. Plachkyju in ptujskemu Ornigu. Pri volitvah 1. 1907 je ta veliki narodnjak in liberalec glasoval za Malika. Taka je liberalna stranka in velika je njena drznost, da si upa sploh še med slovensko ljudstvo.
*	Romanje na Trsat bode 9., 10. in 11. julija pod istimi pogoji kot lansko leto. Predpriprave so v teku, in v kratkem se objavijo natančnejši podatki.
*	Promocija. Za doktorja vsega zdravilstva je danes, dne 1. junija promoviran na dunajskem vseučilišču g. Ivan Rajšp iz Pragerskega.
*	Svarilo. Zvedelo se je, da hodi neki „učitelj" Mihael Ratej po Spodnjem Štajerskem okoli kot agent tiskarne sv. Cirila v Mariboru. On sprejema bojda tudi naročila za tiskarno in predplačila. Podpisana tiskarna tem potom izjavlja, da sploh nima nobenega agenta, da ni pooblastila niti Mihaela Rateja niti koga drugega, prejemati tiskovna naroČila ali denar, in da je vsak, kj bi se izdajal kot agent za našo tiskarno, navaden goljuf, katerega se naj nam blagovoli naznaniti.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
*	Osrednja zadruga za vnovčovanje živine in posoeševanje živinoreje je priredila v nedeljo, dne 28. maja dva gospodarska shoda. Prvi se je vršil dopoldne ob' 9. uri v Slov. Bistrici in je bil zelo dobro obiskan. Otvoril ga je dež. posl. Novak; za predsednika je bil izvoljen g. Pušnik, župan iz CreŠnjevca. O namenu in ciljih Osrednje zadruge je govoril njen poslovodja Žebot iz Maribora, na kar je lepo Število kmetov, pristopilo. — Popoldne se je vršil enak shod
v Hočah. Otvoril ga je g. Gselman, predsedoval je g.; Peter Frangež. Tudi v Hočah je priglasilo večje Število živinorejcev svoj pristop v zadrugo. Kjer želijo še enake gospodarske shode, naj naznanijo to Osrednji zadrugi v Mariboru, Stolna ulica 6.
Maribor levi breg, St. Lenart, Zg. Radgona, Ljutomer.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Ivan R.OŠkar, kmet, Malna.
m Volilni shodi kandidata g. R o Š k a r j a na t r o j i Š k o nedeljo dne 11, junija 1911. Sv Marjeta ob Pesnici zjutraj po sv. opravilu. S v. Trojica v Slov. gor. popoldne po večernicah v prostorih samostana. Somišljeniki, skrbite, da bo shod mnogoštevilno obiskan, Nabin koštni ponedeljek, dne 5.. t. m. ima kandidat g. RoŠkar predpold-ne shod pri Sv. Barbari in popoldne pri Sv, Martinu.	¿>
m Ali Roškar ali Girstmayer? Po pravici rečeno, se mi zdi to vprašanje zelo neumno; kajti kar se tiče osebe, ki naj zastopa na Dunaju spodnještajerskega kmetovalca, je vprašanje ravno takšno, kakor, če bi kdo vprašal ovco: „Kdo te naj varuje? Ali pastir, ali pa volk?" Toda nejasnost pri mnogih volil-cih, ki sem jo zasledil, ko me je bil posel slučajno zanesel v Slov. gorice, mi ne da miru, da tudi jaz, ki se sicer ne vtikam v politiko, zinem, ter v zadnji uri povzdignem glas v svarilo volilcem in kmetovalcem sploli, katerim iz vse duše želim, da bi iztekla volitev njim in njihovemu stanu v korist. Pripovedoval pa drugega ne bom nič, kakor dogodek, ki se je vršil pri letošnjem občnem zboru Kmetijske družbe v Gradcu, in ki sem ga kot delegat neke spodnještajerske podružnice sam videl in slišal. Ne zamolčim obenem očitanja kmečki stranki in g. Roškarju, da se ta dogodek že ni kar pri prvem nastopuGirstmayerjevempribil na javno tablo v svarilo predGirstmayerjem vsem» ki jim je za kmečki stan še količkaj mar.
Našim volilcem je znano, da daje država za po-vzdigo živinoreje skozi 9 let po Šest milijonov kron. Za to ima tudi g. Roškar veliko zaslugo. Od letnih 878.000 K, ki gredo od tega denarja Štajerski, ima dobiti Spodnji Stajer blizu eno tretjino. Tako govori določba. Deželni odbor in osrednji odbor Kmetijske družbe, v kojem je Spodnji Stajer prav mačehovsko zastopan, sta pa od svot za leto 1910 in 1911 naklonila večji del Gornjemu Stajerju in se je okrajni za,-stop Steinz pri Gradcu čutil primoranega, zoper „krivic. i" razdelitev protestirati, ter pozval vse okrajne zastopT Srednjega in Spodnjega Stajerja, naj se temu protestu pridružijo. Pripomnimo pa, cla je bil Srednji Stajer Še mnogo boljše obdarovan od Spodnjega Stajerja.
Seveda je bila ta razdelitev tudi pri občnem zboru v Gradcu predmet obravnav. Najprej so spod-nještajerski delegatje priporočali predlog, da bi se Spodnještajercem dovolilo v osrednjem odboru par zastopnikov v.eč. Zahteva je bila jako skromna; zahtevalo se je manje, nego nam po pravici gre. In Čuj-te! Prvi, ki je ta predlog pobijal, in sicer s strupenim sovraštvom do spodnještajerskega kmeta, je bil Girstmayer, in ni miroval, dokler ni predlog padel.
G. Roškar je skusil drugim potom priboriti spodnještajerskemu kmetu pomoč. Povzdignil je glas, slikal našo bedo glede živinoreje, ter v milih besedah, ki so morale iti vsakemu do srca, prosil, naj se mero-dajni činitelji pri razdelitvi državne podpore usmilijo spodnještajerskega kmeta in mu dado, kar mu po božji pravici gre. Ko smo tako v resnici ginjeni gledali v govornika, plane neka oseba kakor besna kvišku in začne z nepopisno strastjo kričati nad g. Roškarja:t „To vse, kar Roškar govori, je sleparstvo in laž; Roškar slepari in laže!"
Prve trenotke je vse obmolknilo in bilo kakOi* okamenelo o nečuvenosti napada; potem pa Se je vzdignil nepopisen vrišč, ki je z najhujo ogorčenostjo obsojal napad in osebo, ki je bila napadla. In kdo je bil ta človek? Zopet Girstmayer, isti Girstmayer, ki se dober mesec po tem dogodku upa priporočati za zagovornika kmečkih teženj Spodnjega Stajerja^ Girstmayer je končno sam prebledel, ker je videl, das mu v celem zboru nikdo ni pritegnil. Zato se je čez nekoliko časa oglasil zopet za besedo in prosil gosp*
Roškarja tako ponižno odpuščanja, kakor more storiti to le deček, ki mu za njegovo zlobnost preti občutna kazen. Strah pred kaznijo je menda tudi nagnil Girst-mayerja, da je postal tako pohleven; kajti bilo je znano, da bi ga bil moral g. Roškar izročiti sodišču. G. Roškar je žaliteiju velikodušno odpustil in meinda tudi zato tega dogodka v volilnem boju noče izrabljati.
Jaz pa ne morem molčati, odkar sem se prepričal, da se je po sladkih besedah, ki je ima Girstmay-er v svojih volilnih shodih na jeziku, dalo nemalo število volilcev preslepiti, in vprašam: Koga si bode-te, kmetje mariborskega okraja itd., izvolili za svojega varuha v državnem zboru? Ali zvestega pastirja g. Roškarja, ali pa volka Girstmayerja ?
Veržej. V soboto, dne 27. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku ob.Če spoštovanega in priljubljenega tukajšnjega trgovca g. Franca Rozmana. Dolgotrajna bolezen, proti kateri je zastonj iskal leka pri raznih zdravnikih, mu je strla življenje v najlepšem cvetu, bil je star še-le 36 let. Rodom je bil prekmurski Slovenec; njegov oče, rojen na Štajerskem, je bildol-go let učitelj v Crenševcih, njegov brat pa gvardijan v frančiškanskem samostanu v Cakovcu. Rajni se je bil priženil v Veržej. Bil je zelo razumen trgovec, pa blagega srca zlasti proti revežem. Vneto je deloval na to, da se ustanovi v Veržeju salezijanski zavod z gospodarsko Šolo in je bil odbornik ter blagajnik družbe „Marijanišče", katere namen je, pripraviti vse potrebno za tak zavod. — Sprevod je pokazal, kako čislan je bil rajni. Spremili so ga k grobu domači otroci in križevski veteranci, pa požarniki iz trga in sosednjih vasi. Sprevod je vodil v spremstvu 5 gg. duhovnikov tukajšnji rojak in rajnega prijatelj prof. Fr, Kovačič iz Maribora, ki nam je govoril nagrobno siovo. Domači pevci pa so mu zapeli žalostinko pri hiši in.pri grobu. Bodi mu žemljica lahka!
Volilcem šentlenartskega okraja! Odprite svoje oči! Ali se še sploh zamore najti človek, ki bi bil pošten in resnicoljuben, pa bi pri predstoječih volitvah v državni zbor volil posilinemškega kandidata, če pomisli, da nam preostaja edino Še poslanec, kateri nas zamore braniti pred satansko krivico, ki nam jo hočejo prizadeti posilinemški lačenburgarji pri Sv. Lenartu s tem, da nam hočejo obesiti neznosne stroške s svojo šulferajnsko šolo. Ker jim preti nevarnost, da za svojo brezpotrebno kobačo radi vloženega ugovora na c. kr, ministrstvo, ne bodo dobili pravice javnosti, iztuhtali so peklensko nakano. Da bi postalo število Šolo obveznih otrok v tej kobači zakonito in zadostno, pripeljali so iz Dunaja cel voz nemških otrok, da jih kot tukaj stanujoče vpišejo za šolo obvezne in dosežejo s tem svoj satanski namen, naložiti s to Šolo ogromne nove stroške občinam, ki že itak pod težo dosedanjih šolskih doklad s.koro omagujejo. S tem, da bodo tuji, dunajski otroci vpisani tukaj za šolo obvezne, dobili bodo za nemško šolo pravico javnosti, obesili bodo občinam na tej kobači zavarovani dolg, pa tudi vse nadaljnje vzdrževalne stroške. Kam se naj obrne ubogo slovensko ljudstvo v tej krivici? Ce se sploh tem nakanam zamore Še priti v okom, je zmožen tega edino še poslanec! Ali bi se pa posilinemški meščanski kandidat Girstmayr, ki je, kakor se govori, odbornik Siidmarke, potegoval za nas v tej .krivici v slučaju, ako bi bil izvoljen? Nikdar! Kot štajercijanski kandidat nam je ravno tako nasproten, kakor vsi lenarški „fiiniari"! Zato stopajmo Še z večjo vnemo za našega kandidata g. Roškarja v boj, da bo sijajno zmagal, in potem kot naš poslanec branil krivice, kar storiti je voljan, pa tudi zmožen. Pokazali bodemo na dan volitve Franceljnu, da vse zastonj izpito pivo v mariborskih gostilnah nič ne pomaga. Proč s posilinemškim kandidatom! Naš poslanec je in ostane Roškar!
Sv. Jurij ob Sčavnici. V nedeljo, dne 14. t. m. je imelo tukajšnje katoliško slovensko politično gospodarsko društvo za ljutomerski in gornjeradgonski okraj svoj občni zbor. Zborovanje je vodil predsednik, vlč. g,. duh. svetnik in župnik Ivan Kunce, ki je tudi podal namesto zadržanega dosedanjega tajnika gosp. Andreja Loyreca, natančno poročilo o društvenem delovanji*, na kar se volijo zaupniki iz vseh župnij o-beh političnih okrajev, za koja obstaja društvo. Izmed zaupnikov se je sestavil potem sledeči odbor: Predsednik vlč. g. Ivan Kunce, duh. svetnik in župnik pri Sv. Trojici ob Sčavnici; prvi podpredsednik g. Janko Pelcl, posestnik v PoliČkem vrhu; drugi podpredsednik: g. Jakob Nemec, občinski predstojnik v Dragotincih; tajnik g. Miroslav Ratej, kaplan pri Sv. Juriju ob Sčavnici; knjižničar g. Matevž Slavič, posestnik v Bučečovciji; blagajnik g. Franc Stuhec, zasebnik v Bolehnecih; odborniki: g. I. Novak, ekonom v StroČji vasi; g- Anton Prstenjak, občinski predstojnik v Ivanjkovcih; g. Ludvik Poštrak, občinski predstojnik v Moravcih; g. Anton Divjak, občinski predstojnik v Radencih,. — Nato poda svoje poročilo še marljivi g. blagajnik Fr. Stuhec, ki izkaže prebitka 84 K 44 vin., kar je naloženo v križevski posojilnici. G., predsednik zaključi zborovanje.
Ljutomer. Volilni shod g. kandidata Roškarja dne 28. majnika t. 1. ob 8. uri predpoldan se je sijajno obnesel. Predsedoval je shodu g, J. Rajh, okrajni načelnik. G. kandidat pozdravlja v obilnem številu zbrane volilce in v 1% uro trajajočem govoru razjasni naš politični položaj. Posebno ogorčenje je zavladalo, ko je povedal g. poslanec, da so se v zadnjih štirih letih zvišale plače uradnikom za 150 milijonov kron, tem bolj, ker je ravno zadnji čas marsikdo bridko občutil kazni, ki so se nalagale strankam vsled malomarnosti od strani uradnikov. Zja vsakovrstne izdatke iščejo pokritja najprej pri vas, kakor ¿e n. pr.- nameravani davek na vino, pivo in žganje.
Dosegli smo vsaj to, da smo zabranili te davke. Ob-dači naj se luksus onih, ki lahko plačajo! Omenja nato zakon za živinorejo, kako se je_krivično postopalo pri nas z denarjem, ki odpade na Sp. Štajersko, in to je lepa svota 80.558 K. Pozivlje navzoče, naj prosijo za razne podpore, da pride ta denar v naše roke. Za tem navaja razne predloge, ki se naj v bodočem zasedanju državnega zbora udejstvijo, kakor zavarovanje proti nezgodam, zavarovanje na bolezen in onemoglost, spremembo ljudskošolskega zakona. Razpravlja Še o naši deželni upravi. Vsem izvajanjem so sledili zborovalci z živim zanimanjem ter se mu na koncu zahvalili z burnimi „Živio"-klici. Hvala gosp. kandidatu. Naj bo uverjen, da mu zaupamo in da bo dan volitve to sijajno dokazal.
Občinski urad Sv. Marjeta ob Pesnici naznanja, da je dobil dovoljenje za živinski sejem. Isti se bo vršil kakor vsako leto, tudi letos prvi Četrtek po binkoštih, to je dne 8. junija. Prodajalci kakor kupci se uljudno vabijo.
Maribor desni breg, Slov. Bistrica, Konjice.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Franc PiŠek, kmet, Orehova vas.
Frani. Turobno so peli zvonovi v ponedeljek, dne 29. maja, kajti spremili smo na pokopališče dijakinjo gdč. Cecilijo Sagadin, staro komaj 20 let. Rajna je bila ena najboljših učenk framske ljudske šole, sedaj pa tudi učiteljišča v Mariboru. Bila je pa tudi iskrena rodoljubkinja, vneta Slovenka, katere srčna želja je bila, postati in delovati nekdaj kot učiteljica na kaki slovenski Šoli. Toda, žalibog, ni se ti izpolnila tvoja želja, utrgal te je angelj smrti v cvetju let, ob cvetju maja, in preselil te v lepšo domovino, kjer bodo, kakor si upala sama, minule bolesti in prešlo vse gorje. Ob tvojem grobu žalujejo dobri sta-riši, bratje in sestra, plakajo pa tudi framski Slovenci ter ti kličejo: Z Bogom, draga Cecilija, vrla Slovenka, na veselo svidenje nad zvezdami!
Frani. Kresnikov shod. Ne bom veliko pisal o njem, kajti škoda bi bilo časa in papirja za take kolo-bocije, kakor smo jih tukaj doživeli. V nedeljo popoldne ob treh je bil shod napovedan. Pripeljalo se je par vozov tujcev, med njimi slavni Kresnik, kandidat „Štajerca". Klaverno se spravijo za omizje Stampil-nove gostilne, sluteč, da bodo imeli v Framu smolo. Niso se varali! Razun Kresnikove „telesne straže", se je udeležilo shoda nekaj viničarjev, hlapcev, starih ženic, precej šolarjev, par našincev, za zabelo še malo Številce framskih nemčurjev|in šnopsarjev. Kresnik udriha po vsem; kar se ne strinja z njegovo stranko, mlati po dr. Korošcu in PiŠeku, po slovenskih hranilnicah in posojilnicah, pretirava velikanski pomen nemščine za nas Slovence, kvasi o ženitvajb in pen-zijonu, katerega bode baje poskrbel on nam kmetom, ako bode izvoljen za poslanca, nazadnje pa vzdihne: „Glejte, kako se godi našim gospodinjam, ko pridejo zvečer utrujene domov; v hlevu bolna krava., v drugem kotu kruli prešič, otrok' joče, tako, da ne ve reva, kam bi se dejala." Pa glej ga zlomka, tudi Kresnik ni vedel, kam bi se dejal, ko je vprašal na koncu, kdo je za njegovo kandidaturo in je vzdignila roke samo njegova „lajbgarda", ki jo je pripeljal seboj, med tem ko so ostali domačini popolnoma hladnokrvni, dobro vedoc, da bi zbolele krave in krulili prašiči Še dvakrat huje, ako bi postal Kresnik poslanec. Toda ne bojte se, g. Kresnik, ne bo Vas zadela ta nezgoda, za to Vam je porok Vaš slabo obiskan shod, za to nam je porok naše zavedno framsko ljudstvo, ki bode dne 18. junija kot en mož volilo g. Fr. Pišeka, moža kmečke krvi in kmečkega mišljenja.
Ruše. Volitve so blizu. Naši rdečkarji so nam v nedeljo popoldne predstavili svojega državnozborske-ga kandidata, po imenu 1'ičinina, iz Pragerskega, Duševna reva je pravila, zakaj potrebuje papež 500 stre-žajev, ko je kruh, meso, sol, fižol, petrolej tako grozno drag in obdačen, da ni mogoče več živeti, da so to zakrivili vse župniki itd. Od bogatih judov, Roth-schildov, ki nam delajo ceno za vse pridelke, pa ni vedel nič povedati. Počakajte Še malo, da bo Kmečka zveza dovolj močna, da bodemo prodajali skupno naše pridelke brez judov in mešetarjev, potem dobite poceni kruh in vse potrebno. V tem smislu se trudi tudi naš dični kandidat deželni poslanec g. Fr. PiŠek. — Živio PiŠek!
Makole. Za ponedeljek, dne 22. maja zv.ečer ob 7. uri je dal oznaniti večni kandidat ČreŠenjski, Lu-dek, volilno zborovanje v Makolah, Po vseh oglih', po vseh vrbah in jelšah šesterih naših občin je bilo nalepljenih vse polno tiskanih vabil na Ludekovo zborovanje v „Maksavi" (kje na svetu je neki kraj tega imena? Morda kje na Japonskem? Pri nas poznamo le samo slovenske Makole!!). Toda Čudo! Ob določeni uri nobene duše nikjer, četudi si je naš slavni amerikanec JuršiČ pohabil trojne podplate, ko je letal okrog in okrog in agitiral za „Ludeka" ter trosil tiskana vabila okrog po vseh potih in kotih. Sele ob 8. uri je prišlo 554 duše na shod. Med njimi Franci. Par dninarjev, ki so Šli od dela domov, je iz radovednosti nekoliko postalo pred slavno „amerikap-sko" gostilno. Kmeta ni bilo nobenega blizu. 1 Ljubi Ludek, je-li, tolike blamaže Še nisi nikoli doživel, odkar tlačiš travo na zemlji? Se naši „štajerjanci" ne marajo zanj. Kaj bo ta reva v državnem zboru na Dunaju?? Kresnik, pojdi spat! V naših makolskih občinah ne raste nobena trava za te!
Ptuj, Ormož.
Kandidat Slovenske Kmečke zvezeje: Mihael Brenčič, kmet, spuhija.
Brenčič je nezmožen — Ploj sposoben, tako laj-najo povsod plojevci. Na shodih ste videli, da je dober govornik, da pozna težnje kmečkega stanu; in dasi mlad, se je že večkrat vneto potegoval za kmečke koristi. Ali mislite, da je kmet brez pameti, da ni zmožen, zastopati svojega stanu? Poglejte gg. Pišeka in Roškarja. Tudi nasprotniki jima priznavajo, da sta moža na svojem mestu. Kmetje, ne dajmo sramotiti svojega tovariša od liberalnih advokatov, učiteljev In Študentov. Bolj ko vsi ti skupaj, pozna razmere in bolečine našega stanu Brenčič, ki jih bo znal tudi zastopati. Samo zato, ker ni pokoren služabnik ptujskih in ormoških a d v o k a t o v in liberalnih učiteljev, ga imajo za nezmožnega. Ne dajmo se torej preslepariti. Kaj p ornega, če je Ploj bolj zmožen ali pravzaprav Študiran. To Še ni zadosti. Marsikaterega zmožnega Človeka poznam, ki bi lahko veliko koristil, a je zašel v slabo tovarišijo protikmečkih liberalcev, plesati bode moral, kakor bodo hoteli liberalni advokatje in učitelji, njim bode moral služiti s svojimi zmožnostmi, sebi in slovenskemu kmečkemu stanu v škodo, Ce ne bo plesal, kakor mu bodo godli liberalci, pa mu odpovejo svojo pomoč. On bo v slučaju izvolitve kakor medved, ki ga bodo imeli liberalni advokatje in učitelji na verigi, ker se zdaj toliko zanj pehajo. Liberalci bi radi po Ploju dobili zopet v roke kmečko ljudstvo, Ploj pa bi si ž njihovo pomočjo rad ohranil poslanstvo, katero si je s politično zvijačo pridobil pred 4. leti. Proč s kandidatom liberalnih doktorjev in učiteljev! Živel kmečki poslanec Mihael Brenčič!
Štajercijanski agitatorji obljubljajo zdaj po vaseh: Ako boste volili naše kandidate, dobite cesto, vam darujemo kamen za cesto, cevi za mostove; drugi zopet: bike, telice itd. Zdaj pred volitvami nas zopet poznajo, zdaj obljubljajo vse, kakor zapeljivec neizkušenemu dekletu. A kje pa so bili prej ? Zakaj nas niso poznali prej, zakaj niso storili prej, kar bi morali? Vi nas poznate samo ob volitvah, drugače pase ne brigate za kmeta, razun da ga zmerjate in jemljete od njega denar. Res veliko porcijo predrznosti imate. Naženite te nepoštene snubce, kjerkoli se prikažejo, s svojimi sladkim, a strupenim jezikom. Obljubljajo vse, da bi dobili glasove, a potem se ne zmenijo nič več za zapeljane sirote. Zato pa nobenega glasu štajercijanskim zvijačnežem!
Ptuj. Sedaj morajo pasti vsi oziri proti Ploju. Nam je nerazumljivo, zakaj ne nastopite že bolj odločno proti njemu. Dr. Ploj dela zopet dvoumno, kakor je bila sploh vsa njegova politika vedno dvoumna. Na eni strani pravi, da se začasno odtegne političnemu življenju, na drugi strani pa delajo njegovi agitatorji z denarjem zanj, in njegov list, v katerem se dela vedno za Plojevo kandidaturo, se pošilja v ogromnem številu po okraju. Komu ne preseda tako neodkrito ravnanje? S takimi manevri imamo opraviti, odkar je Ploj naš poslanec. Za vzgojo našega ljudstva je treba za poslanca moža, odkritega in neupogljivega. In tak je naš Brenčič. Četudi ni doktor prava in dvorni svetnik in predsednik, toda mož je in kmet je. Odkrita poštenost je več vredna, kot vse drugo.
Dr. Ploj je zatajil geslo: vse za vero, dom, cesarja. Ali je treba za to dokazov? Povej mi, s kom občuješ, in povem ti, kdo si! Ploj je zapustil katoli-Ško-narodne tovariše in stopil v družbo brezverskih liberalcev; skupaj je sedel s tistimi, ki se norčujejo iz vsega, kar le po veri diši. V liberalnih časnikih je napadal katoliško-narodne poslance, nikdar pa ni z najmanjšo besedo grajal surovega in izdajalskega postopanja liberalcev. Na Dunaju je bil med poslanci liberalec, doma se pa dela, oziroma da imenovati pred slovenskim ljudstvom kot politik katoliških načel. — Politična komedija!
Plojevi plačani sluge dajejo v „Slogi" lepe nauke duhovščini, češ, da mora oznanjevati mir, ljubezen itd., kakor naš božji OdreŠenik in Učenik. O farizeji! Kristus je rekel: Nisem prinesel miru, ampak meč! Boj je napovedal laži, hinavstvu, zapeljevanju, vsem sovražnikom božjim in ljudstva. Zato tudi ni i-mel miru, preganjali so ga, obrekovali, Črnili pri vladi in pred ljudstvom in ga končno — umorili. Isto nalogo, pa tudi isto usodo imajo tudi duhovniki. Ne smejo pustiti, da bi verno slovensko ljudstvo vodili možje, ki se družijo z najhujšimi liberalci, možje, za katere se pehajo znani sovražniki vsega katoliškega. Ako boste pustili verno ljudstvo na miru in ga ne boste begali več s svojo hinavŠČino, boste imeli — mir. Kdor pa se ne bojuje zoper vašo hinavŠČino, je izdajalec dobre stvari, četudi je duhovnik. Tudi Kristus je imel svojega izdajalca. „Z brezbožnimi ni miru," pravi sv. pismo, na katerega se „Sloga" tako rada sklicuje v zadnjem času, da tako Še tudi v tem oziru pokaže svoje hinavsko srce.
Plojevci delajo z denarjem in pijačo. V Sv. Barbari in v Možgancih je teklo plojaško pivo. Tudi od drugod se slišijo enake vesti. Tako kvarijo plojevci ljudstvo. Nečastno je, delati s takimi sredstvi. Zadnji čas je, da se tako sramotno zapeljevanje nezavednih volilcev odpravi iz javnosti. Le človek, ki nima Čiste vesti in dobrega namena, se mora s studom v srcu obrniti od take družbe!
Sv. Trojica v Halozah. Zadnji čas pošiljajo ptujski „purgarji" na stotine „Štajerca" k nam. Vini-čarji ptujske gospode, ki ima pri nas mnogo posestev, dobivamo eele bal» te gnjiladi. Gre se pač ptujskemu
purgarju, peku Ornigu za to, da bi postaj, kmečki poslanec za nas ptujske okoličane Haložane. Pa naj si ne misli, da smo mi viničarji v Zgornjih Halozah Še teko zabiti, da bi tega „dobrega očeta" ne poznali, ^aj ve, da bo slaba, ker naši ljudje pravijo, da bo e-dkio g. Miha BrenČiČ, kmet in naš Človek, naŽ poslanec.
Sv. Barbara v Halozah. To in ono. Barbarska župnija se sme šteti srečno, ker jo je obiskal zopet enkrat urednik ptujske giftne krote, Napovedal je bil volilni shod na dan 25. maja pri g. Blassu, a ta mu je odpovedal, ko so imeli že vse letake natiskane. Pa prišel je vseeno. Očka „poštniajster" so oznanili po-rani sv. maši, da se vrši pri Pajerju ob 10. uri velikanski shod in so tudi seveda vse povabili tja. Prišla je usodna ura, in pripeljalo se je par Ornigovih agitatorjev. Predsednikom je bil izvoljen naš pristaš g, Šmigovc, ki je otvoril shod, pozdravil navzoče zavedne Slovence, se zahvalil za izvolitev in takoj zaključil shod. Linhart ni dobil besede. To je bilo jeze. Drugi predsednik je bil pa izvoljen od Linharta, in ta je bil Bratušek Filip vuigo Rdžakov Fila, A Linhart le ni imel besede, kljub dovoljenju Rdžakov,emu. Linhart .je pa tudi izvedel, da nima tu nič opraviti, in odkuril jo je naprej proti Stojncam, a tudi tam mu je slaba predla. Linhart, kje si... ? Ni ga več. — Dne 28. maja so imeli naprednjaki volilni shod v gostilni gospoda Ceha. Drugega ni za pripomniti kakor to, da jo rekel neki kmet, da takih čenčarij, otročarij in zabavljanj ne posluša več, kakor jih govorijo gg. Vesenjak in drugi.
Sv. Trojica v Halozah. O zanimivem in lepem Brenčičevem shodu na Križevo, o katerem smo poročali že v zadnji številki, smo dobili še eno poročilo, iz katerega posnamemo: Kar se tiče kandidata samega, ki se nam je prišel predstavit, smo videli, da je izobražen, neustrašen, dober govornik in vrh tega Še sam kmet. Ptujskega Orniga imamo v Halozah zavoljo njegovih „zaslug" preveč radi, cla bi ga mučili na Dunaj, Ploj ne kandidira več, naravno, da smo Tro-jičani kandidaturo g. Mihaela Brenčiča, kmeta ^Spuh-iji, soglasno sprejeli in ga bodemo tudi volili.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. „To je samo za Bren-čičeve volilce," tako se je izrazil dne 28. maja neki mož pri rani maši, ko je začel brati g., župnik pastirski list in je odkorakal iz cerkve. Bil je seveda slo-gaš. Zopet en dokaz, da liberalci ne marajo za duhovnike in za vero. Zato pa, možje lovrenški, volite dne 13, junija krščanskega kandidata, ki mu je mar tudi za pastirski list, ne pa dr, Ploja, ker njegovi volilci že sedaj kažejo, kako bi radi imeli v prihodnje, namreč nič kar je v zvezi s sv. vero. To svetuje lovren-škim volilcem mlad — Vsevidnež.
Sv. Marjeta niže Ptuja je bojda nepremagljiva Plojeva trdnjava. Da to ni res, smo že pokazali ob zadnji državnozborski volitvi in v nedeljo na lepem shodu na domu g, Zorka, Se bolj pa bomo pokazali dne 13, junija. Volit bomo šli Brenčiča, ker nam ga priporočajo vlČ. g. Planine, ki jih ljubi cela, fara, in naš nekdanji kaplan g. Zorko, ki je storil tekom svojega bivanja za nas mnogo več dobrega, ko pa znani mo-škanjski agitator in naš nadučitelj. To lahko potrdijo njihovi nekdanji učenci in teh stariši. Zato bomo šli volit dne 13. junija Mihaela Brenčiča, kmeta v Spuh-lji.
Sv. Bolfenk na Kogu. V naši iari bo dobil naš slovenski kmečki kandidat veČino glasov. Nekaj znanih liberalcev bo sicer volilo Ploja in Orniga, pa ti ne pridejo v poštev, čeravno si brusijo pete od jutra do večera. Naši ljudje že poznajo te ptiče in nikdo jim več ne zaupa. Enega hudega liberalca so že o-rožniki odgnali. Čudimo se, da drži s temi ljudmi tudi naš nadučitelj Franc Cajnko. Tega si ne bi mislili, ker smo storili g. Cajnku mnogo dobrega. V zahvalo za to pa deli še celo med šolske otroke liberalne časnike. To si mi stariši odločno prepovemo, in Če ne bo kmalu red in mir, bomo začeli drugače govoriti. Toliko za danes, prihodnjič več.
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Kmečka hranilnica in posojilnica vrlo napreduje. Do konca meseca aprila je napravila prometa 52,972.22. Članov šteje 84. Na občnem zboru je bil izvoljen dosedanji odbor, kateri se res požrtvovalno trudi v prid in prospeh posojilnice. — Volilno gibanje pri nas ne pljuska visoko, ker je pretežna večina volilcev v taboru Kmečke zveze, le nekaj malenkostnih izjem imamo, ki so pa brez vsakega vpliva. „Sloga" je postala zelo vsiljiva ter se na komando gotove osebe pošilja pristašem Kmečke zveze. Plotovi in drugi javni kraji so obiti s plakati: Brenčič in Roškar.
Velika Nedelja. Pri nas se Še vedno tU pa tam nahaja kak starokopitnež, ki pravi, da mu volitve niso veliko mar, ker nam poslanci ne morejo dovolj pomagati. Zakaj pa ni bilo nekdaj teh volitev, pa so bili vendar boljši Časi. Prijatelj ne tako! Velik, razloček je med preteklostjo in sedanjostjo. Poglej malo natančneje v dobre Časopise, potem boš spoznal, da je naša dolžnost, se udeležiti volitev. Poglejmo naše nasprotnike! S kako vnemo in. strastjo agitirajo za svoje kandidate. Dandanes so postave vt naših rokah. To se pravi: Kakoršne zastopnike si bomo izvolili, takšne postave nas čakajo, in od tega je potem odvisna naša bodočnost. Postavimo si za vzgled nesrečno Francijo! Tam se ljudje tudi niso dosti brigali za volitve. kaj je iz tega prišlo, je gotovo vsakemu znano. Enako se lahko zgodi tudi nam, ako bomo še zana-prej tako malomarni. Ne bodimo svoji lastni groboko-pi. Vzdramimo se iz današnjega političnega spanja, agifirajmo od volilca do volilca, da se nam niti en glas po pepotrebnem ne izgubi. Oklenimo se naše pr-
voboriteljice Slov» kmečke zveze. Ona nas bode gotovo privedla do častne zmage nad našimi nasprotniki. Vam žene in dekleta pa kličem: Tudi vas veže verska in narodna dolžnost, da svojim možem in bratom prigovarjate, naj odločno stopijo na volišče ter oddajo svoje glasove za kandidata Slov. kmečke zveze, ki je in ostane g. Mihael Brenčič,
Vel. Nedelja. Tukajšnji pismonoŠa Ivan Petek je kaj vnet zastopnik, ptujskega „Štajerca". Pred kratkim je imel polno torbo te strupene golazni, katero je ponujal ljudem, rekoč: Berite, saj je brezplačno ter nič ne „košta". Mi pa svarimo g. Petka, naj se raje bolj bavi s svojo službo, od katere živi, ne pa z razširjanjem ptujske „krote", Ako se v prihodnje Še kaj tacega zgodi, pridejo na dan stvari, ki mu ne bodo preveč ljube.
Iz Vičanec od Velike nedelje. V nedeljo, dne 21. maja je imela tukajšnja kmetijska podružnica shod pri g. Skerlecu v Vičancih, ki je bil zelo dobro obiskan. Bili so zbrani kmetje od vseh strapi, a med njimi tudi razni gospodiči. Slišali smo razne govornike, ki so govorili o kmetijstvu in med njimi tudi mar-jetskega študenta kmeta Vesenjaka, Plojevega agenta, kateri se pa na kmetijstvo toliko razume, kakor zajec na boben. Pa saj vemo, zaikaj se on in razni taki gospodje udeležujejo kmečkih shodov. Kmečki blagor jim je deveta briga, skrbi jih nekaj drugega, in to so bližajoče se državnozborsk,e volitve in dr. Ploj. Ta bi se zopet rad po ovinkih kmetom ptujsko-ormo-Škega okraja vsilil za poslanca. Pa, dragi vi gosposki kmetje, to ne bo šlo, kakor si vi mislite. Ploju je odklenkalo. Mi bomo volili kandidata Slov. kmečke zveze, Mihaela Brenčiča, kmeta v Spuhlji, o katerem vemo, da je sposoben. Ce bi bilo voliti najbolj revnega in priprostega kmeta krščanskega prepričanja, ga volimo vsi kmetje, rajši kakor Ploja, ker kmet, ako že ne more veliko doseči, pa vsaj ,ne bo Škodoval kmečkemu stanu in naši sv. veri. Dne 13, junija pa bomo vsi kmetje velikonedeljski, tomaševski in Šentle-narški z ogromno veČino zapisali na glasovnice: Miha Brenčič, kmet, Spuhlja.
Slatina, v Halo z ali. G. Jakobu Koledniku, županu, je zelo prirastel k srcu g. Ploj. Zdaj, ko deli glasovnice, deli tudi obenem letake za Ploja ter z vso strastjo zanj agitira. Jakec, Jakec, ti se brigaj za sebe in za občinske ceste, ker si človek pri belem dnevu lahko zlomi nogo po luknjah; a Bog pomagaj, če je blato, takrat se pa tako ne skobacaš ven. Torej pusti agitacijo in se brigaj za svoj opravek, ki ti pristoja. Mi zavedni Slatinčani pa bodemo volili le g, Mihaela Brenčiča, kmeta iz Spuhlje.
Plojevci — hinavci ¡„Sloga" hvali kot cigan svojega konja, samega sebe in Ploja. Dr. Korošcu o-čita v vsaki Številki, da je razdrl slogo na Spodnjem Štajerskem. Vsak otrok pa ve, da so storili to mladi liberalci: dr, Kukovec, Spindler in drugi. Ti so ustanovili svojo takoimenovano „Narodno" stranko ter potisnili stare liberalce (mariborske, ptujske, celjske) na stran, da so morali iti na politični prevžitek. Od začetka so se starini na prevžitku zelo kujavo držali, potem so se začeli prilizovati tistim, ki so jih pahnili s prestola, in zdaj so si popolnoma dobri. Zdaj združeni napadajo Kmečko zvezo, Plojeva „Sloga" celo prekaša skoro celjskega obrekovalca. Zakaj podtikate dr. Korošcu, kar je storil dr. Kukovec? Ali ni to grdo? Kako žalostne bi bile razmere pri nas, Če bi se ne bilo pod vodstvom dr. Korošca vzdignilo slov. kmečko ljudstvo za svoje geslo: vse za vero, dom, cesarja.
Vnrberg. Poročena sta bila dne 28. t. m. vrli mladenič Janez Pirnik, šalar na Vurbergu, z mladenko Marijo Nerat, predsednico Dekliške zveze. Bila sta dolgo let cerkvena pevca. — Iskreno čestitamo.
Domova. N*še bralno društvo priredi na binkoštni poedeljek t. j. dne 5. junija t 1. veselico, ki se bo vršil» v prostorih narodne šole v Dornovi. Vspored 1. Naš prapor. (F. Ferjan&iž), poje mešan zbor. 2. Pozdravni govor. 3. Kmet Hercd (Burka v dveh dejanjih). 4. V gozdu. (E. Adamič, mtšan zbor). 5. Šaljiv nastop. Berač. 5. Bratje v kolo. V. Vcdopivec, mešan zbor. Prosta zabava s šaljivo pošto se nadaljuje v gostilni g. F. Lorga v Dornovi. Pridite mnogoštevilno.
Marenberg, Slovenj gradeč. Šoštanj, Gornjigrad.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: dr. Kari Verstovšek,
deželni poslanec, Maribor.
Kmetje in volilci slovenjegraškega okraja! V-prašajte možje poštene kmete, ki so bili na shodih v Selah in Vrheli, kdo je na teh zborovanjih razgrajal in delal zdražbo. Liberalci sedaj Čisto drugače lažejo in pišejo, kakor je bila resnica. Da vidite sami, kako lažejo, objavimo to, kar je pisal liberalni „Slovenski Narod" o teh shodili: „Na prvem shodu, ki je bil precej dobro obiskan, so bili skoro vsi volilci za domačega kandidata; le s težavo so nekateri možje pomirili ljudi, da niso pognali VerstovŠeka. Na drugem, slabo obiskanem shodu pa je doŠlo do pretepa, ker so nekateri naliujskani klerikalci napadli naše volilce. Poškodovanih je več oseb in se je ukrenilo takoj potrebno, da bodo dobili klerikalni razgrajači pri sodišču zasluženo plačilo itd." — Tako pišejo sedaj liberalci. Kdo je to pisal? Med spremljevalci Vrečkovimi ni bilo nobenega dopisnika liberalnih listov. Kmetje, sedaj pa sodite vi, ki ste bili navzoči! Ali so vlomili klerikalci v hišo g. ApaČnika? Ali so tepli klerikalci do krvavega gdč. Marico? Ali so vrgli klerikalci na tla pristaše S. K. Z. ? Ali so šli klerikalci za Vrečkom na shoda? Ali je razburjal dr. Verstovšek in hujskal
ljudi? Vsi možje, ki ste bili pavzoči in ste vse napade videli, povejte sosedom, kako delajo z lažmi liberalci. Mi le obžalujemo, da so se dali za pijačo nekateri zapeljati in so razgrajali; med temi pa ni bilo kmetov, ker slovenski kmetje ne gredo liberalcem na lim, G. dr, K. Verstovšek je že poskrbel, da se bodejo ti tolovajski čini pravično kaznovali.
Novaštifta pri Gornjemgraidu. V spomin 3501et-nipe obstoja tukajšnje božje poti je dobila naša župnijska cerkev po skrbi sedanjega gospoda župnika — namesto prejšnjega, deloma že razpadlega — hov glavni altar, katerega je izdelal iz marmorja sedaj že rajni mojster Janez Vurnik iz Radovljice za 10200 K. Preteklo nedeljo dne 21. maja 1911 je prejel novi altar cerkveno posvečenje. V ta namen so dospeli prevzviišeni knezoškof lavantinski črez Kamnik, kjer so jih na kolodvoru pri&akaii in pozdravili gospodje kamniški dekan,, provincijal oo. frančiškanov in gor-njegrajski dekan, dne 20. majnika na večer v Novo-štifto. Kakor je njihov prihod že v sosednih kranjskih župnijah naznanjalo zvonenje in streljanje, tako jih je zlasti novoštiftska župnija sprejela veselo in veličastno. Ob dohodni cesti je bilo postavljenih nad deset slavolokov s primernimi napisi, in pred cerkvijo so jih' vpričo obilne množice vernega ljudstva pozdravili: domači župnik, župan Fr. Tratnik, šolarca Marija MatjaŠ in mladenič Rafael Gluck. Pozno zvečer — že proti deseti uri — so nadpastir z duhovščino pred svetimi ostanki opravili zapovedane cerkvene molitve, drugi dan pa ob osmih zjutraj pričeli s posvečevanjem altarja, ki je trajalo do desetih pred-poldne. Po daritvi svete maše pri novoposvečenem al-tarju so v ganljivem enqumem govoru omenili pred vsem lastne vesele spomine na to božjo pot in na dušne pastirje, ki so tu delovali, ter so narisali zgodovino veličastne cerkve^ katero je požrtvovalni župnik Kašpar Dornik znova pozidal, ko je prejšnja leta 1850 pogorela; nadalje so opisali novi altar in razložili obrede altarskega posvečevanja, zlasti imenit-nost svetih ostankov, umivanje in maziljenje altajrne mize in zažiganje kadila na altarju, kar vse naj nam zlasti utrjuje sveto vero, pa naj budi v nas duha spo-kornosti, molitve in krščanske ljubezni. — Po pridigi so proti eni uri popoldne zaključili slovesnost z zahvalno pesmijo Te Daum laudamus in z zakramentalnim blagoslovom, ter so se udeležili še darovanja za novi altar. — Istega popoldne so se vrnili črez kamniške planine, so v Kamniku prenočili in zjutraj maševali pri oo. frančiškanih, potem obiskali v družbi gospoda dekana in deželnega poslanca Iv. Lav-renčiča kamniško mestno župnijsko cerkev, ondotno pokopališče^ župnijsko cerkev in uršulinski samostan v bližnjih Mekinjah, ter so črez Ljubljano odpotovali v Maribor. — NovoŠtiftčani bomo hranili v hvaležnem spominu milost posvetitve altarja po prevzviše-nem nadpastirju, in bomo vedeli ceniti predpravico, katero so nam poleg tega visokoisti priskrbeli te dni iz Rima, da namreč prejmejo obisfkbvalci naše božje poti ob peterih večjih Marijinih praznikih v letu pod navadnimi pogoji popolne odpustke.
c Mozirje. Kandidat VVerdnig ima v Savinjski dolini toliko pristašev, da si ne upa imeti javnih shodov, kjer bi mi kmetje malo obračunali z njegovo neodvisnostjo in roženvensko pobožnostjo. Imel bo — kakor trdijo njegovi zvesti — samo zaupne shode. G. "VVerdnig, nič se ne bojte! Četudi smo kmetje, pa vemo kljub temu stokrat več olike in dostojnosti, kakor Žalčani in drugi savinjski liberalci, ki razbijajo s pijanci shode K. Z. Za gardo, ki Vas bo obdajala na zaupnem shodu, že vemo in Vam že v naprej Čestitamo. Čeravno molči vse kot grob, pa le vemo, da bo shod na. binkoštni torek, na sejmov dan, da bi lažje lovili gimpelne. Da pa jih ne boste, bomo pa poskrbeli mi s shodom K. Z. Pride namreč naš kandidat dr. Verstovšek, Ce nas ne boste pustili na vaš shod, da bi vam malo prešteli grehe, bomo imeli pa svoj shod pri g. Vasle-ju. Živel dr. Verstovšek! Ta je naš mož! Možje iz okolice pridite v prav obilnem Številu!
St. Jan pri Spodnjem Dravogradu. V torek, dne 23. maja ob 7, uri zvečer je tukaj za vedno zatisnil svoje oči g, Franc Gnamuš, trgovec, gostilničar in veleposestnik. Umrl je v, lepi moški dobi 46 let star. Bil je dolgoletni naročnik „Slov. Gospodarja", zato naj mu bo v spomin posvečeno nekaj prstic v tem listu. Kal hude bolezni je nosil v sebi že lansko leto, pa vendar je pričel lani s stavbo velike hiše za svojo o-brt in zdaj, ko bo stavba lepe hiše skoro dovršena, je neizprosna smrt pretrgala nit življenja, ko je še poprej prejel sv. zakramente umirajočih. Njegova narava mu ni pustila mirovati, zato smo ga videli še zadnji dan pred smrtjo, kako je ukazoval in pregledoval, da se vse v redu vrši. Pogreb se je vršil v petek, dne 26. maja, ki je bil zelo~veličasten. Udeležba je bila velikanska. Pogreb je v.odil mil. g. prošt iz Sp. Dravograda, Fl. Isopp ob asistenci treh duhovnikov. — Svetila mu večna luč!
Remšnlk. Tukaj se je vršil dne 21, maja volilni shod liberalcev v krčmi pri Bastelnu. Akorav.no se je strastno agitiralo po župniji za ta shod, je prišlo vendar samo okoli 50 poslušalcev, izmed katerih je Dila polovioa naše stranke. G. "VVerdnig je prišel v spremstvu treh govornikov, 2udnot da se ne upa sam, on, kmečka kri, med kmete, ker je vendpr med svojim govorom najbolj povdarjal to, da je neustrašljiv. da se nikogar ne boji. Ves njegov program je bil: „Ce vam, kmetje, jaz ne bom mogel pomagati, potem vain ne more sploh nihče!" Zoper našega vrlega kandidata ni vedel drugega povedati, kakor da nosi zlata očala. — Naj g. Werdnig hvali Boga, da mu očal ni treba nositi. Umevno je, da se je tudi zoper duhovni-
ke hujskalo in lagalo, n. pr. da župnikom ni treba plačevati davka, da jih ni treba ubogati. — Drugi govornik je pa hvalil rajnega g. Ježovnika (kar je prav, kajti o mrtvih le dobro), koliko dobrega je storil za svoje volilce. Za nas RemŠenčane menda nič;, ker sploh nihče ne ve, da bi bil kedaj kaj storil. Mogoče je storil veliko dobrega govorniku samemu, kateri je to tudi zaslužil, ker se je krvavo trudil zaJe-žovnikovo izvolitev. G, govornik naj gre vprašat sosednje BrezniČane, kako je delal g. Ježovnik za svoje volilce! Zopet drugi govornik je milo tožil, ua je lansko leto tukaj pri volitvah šlo tako slabo z liberalno stranko. Naj bode dotični gospod prepričan, da oodemo pri letošnjih volitvah vsi dobri in pošteni RemŠenČani skrbeli za to, da jim pojde Še slabeje!
Itemšnik. Da imamo pri nas, hvala Bogu, že< zavedne može in mladeniče, to je že nekoliko znano. iToda da imamo tudi tako zavedne žene, kakoršnih še ¡drugod težko najdeš, to je pa gotovo manj znano. Neki liberalni agitator je prišel v hišo — ne, v hišo sploh ni smel — in je lictel vsiljevati svoje letake za Werdniga, pa kaj stori vrla žena? Letak vrže proč, potem pa tudi vsiljivega agitatorja pošteno oŠteje, kakor je zaslužil. Slava taki kmečki, priprosti ženi! Dal Bog več takih odločnih žen!
Glasovnice morajo imeti pečat okrajnega glavarstva, če ne niso __veljavne.__
Celje, Vransko.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Dr. Anton Korošec,
deželni poslanec, Maribor,
Celjska okolica. Mi ne bomo volili Robleka iz sledečih razlogov: Ker je pristaš protiverske liberalne stranke; ker je slep pristaš celjskih liberalnih advokatov; ker njegova stranka nastopa tako surovo in jieomikano; ker njegovi spremljevalci pretijo drugim z noži in revolverji; ker ie glasoval proti koristim živinorejcev; ker v štirih letih ni nič storil; ker je nezmožen, kakor nam liberalni gospodje iz Celja pogosto sami zatrjujejo,
Celje. Liberalci sami so se začeli izpraševati, ali je sploh Roblek vreden tega nasilnega boja, ki jškoduje celi Narodni stranki, Roblek ni drugega, kakor politična marioneta, katera se obrne, kamor jo potisnejo. S svojo nezmožnostjo in nedelavnostjo je stranki samo Škodoval. Avtomat bi na Dunaju izvrševal isto nalogo, samo da gospodje v Celju popišejo ploščo. Dostojnejši liberalci pa se sramujejo surovega boja. Kar se je zgodilo v Dramljah, je bilo baje po priznanju liberalnih očividcev samih skrajno ostudno. Človek se je moral sramovati, da smejo biti taki suroveži sploh v stranki,. K večjemu bi spadali med anarhiste. Roblek pa baje ni imel ne ene pomirjevalne ali grajalne besede za razgrajače.
Savinjska dolina. Bil sem na kupčiji v Trbovljah. Nazaj grede grem prek' savinjskega mosta, kar zaslišim neko mukanje in tuljenje. Izvrstno, si mislim, to je živinski sejem, si bodem lahko izbral govedo, kakoršno bom hotel. A zmotil sem se. Bila je žalska banda, ki je Šla iz Polzele. Imeli so vsak svojo palico, kakor pri vojaški godbi kapelmajstri za takt. Gledali so nekam gori na hiše in drevesa. Mislili so, da so note gori. A zmotili so se, bili so le KoroŠčevi letaki in plakati. Kar nastane zopet kričanje in rjovenje in tulenje in divjanje. In vse palice padejo kakor po taktu na lepake in letake, in ko teh ni več, po mimo idočih ženah in dekletih. Jaz pa sem videl delo „treznih in zavednih" pristašev Roblekovih ter sem vedel, kako moram dne 18. junija voliti.
Senca bajonetov. Sel sem iz Celja proti Žalcu, kar vidim na brzojavnem drogu lepak, da dr. Korošec zboruje v senci bajonetov. Ali vas pi sram, da ste vi savinjski liberalci tisti, pred katerimi si človek pri belem dnevu ni svest življenja? Ali vas ni sram, da pljujete sami v svojo skledo. Liberalci pravijo, da mora biti Roblek poslanec, če bi jim prav hudič pomagal. Slabega zastopnika imate, Če imate na hudiča zaupanje, da vam bo pomagal. Mi pa imamo zaupanje na Boga, in na dan volitve vam bomo dali plačilo za vaše laži. Vam, g. Roblek, pa svetujem, da še ni treba kupovati smodnika, ker Vas ne bodo pozdravljali topiči, kot pred štirimi leti. Sedaj bo joj, joj! Franci, naš kandidat je dr. Korošec, in mora biti tudi naš prihodnji državni poslanec.
Velika Pirešica. Zdaj so prišli Še tisti žalski kljukci v našo Veliko PireŠico trosit svoje laži. Pa glejte, g. urednik, kaj 3i ti lažnjivci vsega ne zmi-slijo in kako sleparijo ljudi, Prajvijo, Če bo dr. Korošec državni poslanec, bo hitro hmelj iz Savinjske doline popipan; pa danes vam še ne morem naznaniti, kdo ga bo popipal, ali Roblekov ate, ali žalski kljukci. Vam bom že naznanil, kadar izvem. Pa enkrat so nas osleparili radi hmelja, a zdaj nas ne bodo več in se tudi ne bojimo za naš hmelj; saj kmet-jo prodajamo hmelj Roblekovemu atekui, kateremu od tega tisočaki letijo v žep. Torej Savinjčani smo brez skrbi radi hmelja. Pa glejte čuda! Kako so hvalili kljukci Roblekovega ateka, kako dober govornik je v državnem zdoru; to je pokazal tudi v Gradcu, ko so imele kmetijske podružnice zborovanje in volitev odbornikov. Koliko sta govorila gg. kandidata dr. Ver-stoVŠek in pa Roškar za kmeta, Roblekov ate pa so bili tiho kakor mrlič v grobu. Tak je zares dober govornik, zato pa proč ž njim» Učitelji bi ga bili radi v odbor volili v .Gradcu, pa iz tiste moke ni bilo kruha.
Žalec. Tržani se smejijo, ko slišijo, kako se sedaj trudijo Roblekovi agitatorji, izdati ga za kmeta. Pa je tudi res smešno, da ljudje sploh verjamejo far-barijam, ko vendar vidijo, kako se Roblek z livrira-nim kučarjem vozi po okraju. Tak kmet, ki bi imel livriranega kučarja, je v celem volilnem okraju samo eden, in to je Roblek. Še manj bi verjeli volilci na Roblekovo kmetstvo, ako bi vedeli, kako se v ožji družbi o kmetih izraža. Toda o tem molčimo, to bi bila izdaja zaupnih pogovorov. Vendar ni vse kmet, kar se zdaj v volitvah izdaja za kmeta!
Griže. Kakor spričujejo dogodki, besni volilni boj vedno hujše,. Liberalci uporabljajo vse mogoče pripomočke, da bi zmagali, NajnavadnejŠi je seveda laž, katere jim pa že tudi skoraj primanjkuje. Zlato so začeli sedaj že dobre lastnosti naše strani obračati v svoj prid. .Tako se je pohvalil Roblek pa shodu v Grižah: Jaz si upam imeti shod na prostem in brez bajonetov, ne pa med stenami kakor dr. Korošec, In od kod to, g. Roblek, da imate lahko mirno sV;oje shode ? Ali ne od tod, ker naša stranka ni tako divja, kakor vaša, ker naši pristaši ne uporabljajo tako divja-Ško-naprednih izgredov, kakor vaši! Ce ste mož, in Vam je kaj za pravico, skrbite najprej, da bo druhal, ki se podi pred Vami in za Vami, mirna, in potem tudi na shodih dr. Korošca ne boste videli bajonetov. Vprašam vas: Kdo pa vodi seboj orožnike? Mogoče tolovaji?! Ali ne tisti, ki pred tolovaji ali enako sodr-go niso varni življenja. Seveda, lepše bi bilo, da bi se na naše shode ne dovolilo orožništva, ker potem bi tista razdivjana druhal dosegla vsaj s silo, kar ne doseže s sleparstvom in obrekovanjem. — Dalje se na shodih izgovarjate, da niste zoper vero. No, kar se tiče Vaše osebe, morda. Ali kaj pa Vaša stranka? Kakšne dokaze dajete liberalci? Pozdravljati duhovnike s kamenjem, onečaščati cerkve na živalski način, zasmehovati vse, kar je svetega in krščanskega, to je v navadi in na dnevnem redu. Take vere pa, g. Roblek', ne maramo mi. Ce dopade Vam, dober tek. — O, ne mislite, da imamo savinjski kmetje pamet v peti, in bi prodali svojo vero za par pesti praznih obljub, katere nam ponujate na Vaših shodih. Mi znamo sami soditi, kdo so naši prijatelji, in spoznali smo to Že prej, predno se je začel volilni boj. Spoznali smo jaspo, da liberalci potrebujejo kmete le za svojo korist, sicer jim je kmet zadnja briga; Roblek.ova vera je pa vada, s katero so vjeli nekatere, Še dobre ljudi. Dalje smo pa tudi spoznali, da Slov, kmečka zveza in od nje postavljeni k.andidaltje, posebndše naš vrli in velespoštovani kandidat g, dr.; Korošec, se v resnici trudijo za naš dobrobit v vseh zadevah, zato bomo pa tudi mi vsikdar stali na njih strani, tako tudi dne 13., junija, in naj pride Še toliko Roblekov in Steflakov s svojimi obljubami.
Drami je, Živo sliko portugalskih' razmer smo sami gledali Čez 3 ure na divjem Roblekovem shodu.; Nesrečni Jarnovič ni mogel strpeti, da smo se na vz-gledno mirnem KoroŠčevem shodu izrekli za krščanskega poslanca, Taneodvisni kandidat liberalne stranke je prišel s tolpo strašnih razgrajačev iz raznih občin. Bili so med njimi, ki so sramotili Marijo, zmerjali kmete in oba duhovnika, pehali župnika, prednjega pljuvali in hoteli oba vreči ven, Roblek in Jarnovič nista mogla biti tiho, Češ, da župnik laže, Če trdi, da je Narodna stranka imenovala kedaj krščansko vero „strup". Neprenehoma so Roblek in tovariši naše ljudi dražili, Roblek, pa je dolžil oblastno vedno župnika, da je kriv on vsega hrupa. 1 S pričami se bo, kadar bo treba, Robleku dokazalo, da je župnik pred vsakim nemirom svaril. Hvala Bogu, sedaj poznamo Robleka do kosti, zato ga ne bomo volili!
Dramlje, Krščanska vera je strup. Besede „N. Dnevnika" z dne 30. oktobra 1909 prepišemo doslovno sem! „N. Dnevnik" piše: „Učeni urednik „Slovenca", F. Trseglav, me je poučil s svojim zgledom, da je krščanstvo res strup". — G. Roblek in Jarnovič, kedaj bosta svojo neresnično trditev o tem preklicala in zadostila za sramotenje župniku?
Proč z liberalnimi surovinami! Proč s Cokanovo stranko!
Dramlje. Roblekov shod bode ostal njemu in nam v neizbrisnem spominu. Pokazal je Roblek, koliko velja, s tem, da je prignal na shod celo bando tolovajev, ki so nam grozili z noži in. revolverji, ako ne bomo pazljivo poslušali hripav glas Robleka. Kajne g. Jarnovič, tudi Vi si bodete ta dan dobro zapomnili? Kako Vam je Vaše liberalno srce kaj govorilo, ko ste slišali vpričo Robleka "ponovno besede, ki ste jih sami pred nekaj Časom govorili, da je Nar. stranka nedelavna, da je sploh za nič, kakor ste tudi govorili isti Čas, da je Roblek nesposoben poslanec in nima nikakih zmožnosti. G. Jarnovič, kajne, da niste na tisto očitanje nič odgovorili? Samo oči ste sramežljivo pobesili in Roblek Vas je žalostno pogledal kot izdajalca Roblekove nezmožnosti. V srce se nam smilite, g. Jarnovič, da ste doživeli tako bridke ure. Vse Vas zapušča radi Vaše politike. Osamljeni ste, kakor ledeni mož, ki se nihče za njega ne briga. 0-pominjamo Vas: Obudite kes, ker približuje se čas .Vašega političnega pogina.
Dramlje. Neveden tujec opisuje v „Nar, Listu" Roblekov shod pri vas. Videl je na shodu razgrajati g. kaplana Zajca, ta je pa že eno leto v Galiciji. Prvo sv. opravilo se je začelo na vnebohod ob 6, uri in je pred 7. uro minulo. Dopisnik ve povedati, da je trpelo sv, opravilo le pol ure, a končalo se je še-le ob y,8. uri. V cerkvi pri nas ni bil torej dopisnik na tako velik praznik, kakor tudi Roblek in Jarnovič ne. — Kako pravite? Da je vrii in neustrašeni naprednjak
Jarnovič s svojim mirnim in možatim nastopom župnika popolnoma posekal ? No, no! Ce si upate, dopisnik, pa vprašajte Jarnoviča za reči, ki mu jih je očital župnik in farani, in zakaj je že pred Roblekovim prihodom odložil predsedništvo, Ce si nista zelo dobra, bosta šla naglo narazen. Eno se sme dopisniku» potrditi, da je Roblek s svojo osebnostjo „klerikalce" res irapiral (iznenadil). Klerikalci si ne moremo misliti pravega kmeta, ki bi bil zmožen, priporočati tar-ke Časopise, kateri zaničujejo katoliško vero kot „strup". Zato rečem z liberalnim dopisnikom: Živel Roblek!, pa samo kot meŠetar v Žalcu, ne pa kot poslanec na Dunaju. — Naš poslanec je in bo dr. Korošec. — Blaž Jesenek se je povrnil na edino pravo-krščansko stališče. Naj ga v stanovitnosti ne moti surova in Šepava koračnica v „Nar. Listu", ali dejstvo, da ga niso pustili svobodni naprednjaki na predsedniško mesto, Prepričal se je, da ne poznajo nobene prave svobode. — Povprašujemo se, kdo je najel razbijače? Roblek ali kdo iz Dramelj? — Kaj se je v nedeljo s tem nameravalo, da se je vabilo po eni strani na Hrastnik oba duhovnika in organista, po drugi pa tri znane razgrajače?.
Pazite na izkaznice in glasovnice!
Polzela. Gospodi urednik! Sprejmite tudi od nas kratek dopis, da bodo vedeli tudi čitatelji „Slovenskega Gospodarja", da se tudi na Polzeli gibljemo. Značilno je, da „Narodni List" celo našega priljubljenega gospoda župnik|a., sev(eda lažnjivo, napada.' Pri tem se je lotil tudi že cerkvenih pevk. Klako je vša stvar v resnici?. Zadnjič smo so na gori Oljki pogovarjale same med seboj to in ono lin slednjič je nanesla govorica tudi na volitve. Rekle smo, dai je Lo-čica v nevarnosti, ker je tam veliko Roblekovih volilcev. Med tem stopi slučajno gospod župnik v sobo, sliši zadnje besede ier rečo: Seseda, če bi imela sak mo Ločica volilno pravico, bi gotovo Roblek zmagal, pa imamo še druge vasi, kjer Se niso tako zaslepljeni. Po teh besedah je gospod župnik odšel, in to je-bilo vse. Bila pa je med nami neka ljulika, ki je besede župnikofve preobrnila in je napravila iz komarja slona. Ne smemo pa pozabiti, da je tudi v Ločici dosti mož jn fantov, ki so nam v Čast in ponos. Nadalje se hvalijo v tem jaži-listu „možje", da so „isa-mostojni" in¡ da se ne pustijo od nikoga „komandira-ti" in še več "drugega. Pa jih komandira druhal, kariera niti pridig gospodov misijonarjev ne posluša, toliko manj pa Še domače dušne pastirje. Pa saj se no pustijo zastonj komandirati: ga včasih tudi posreba-jo kak'šen litrček na zdravje te komafnde, Ce nima „INlarodni List" boljših dopisnikov, se pač vidi, ftaj ježe v zadnji¡h vzdihljajih',1 iToliko v pojasnilo, ker resnico ljubimo, — Cerkvene pevke.
Sv. Pavel pri Preboldu. V soboto, dne 13, maja je umrla v okolici Sv. Magdalene po dolgotrajni, mučni bolezni blaga žena Frančiška Fakin v najlepši starosti 36, let. Zapustila je žalujočega moža, občinskega odbornika, zvestega pristaša in soboriteijat Slov. kmečke zveze. Da je bila rajna priljubljena pri okoličanih, kaže mnogobrojna udeležba pri njenorn pogrebu. N, v m. p.!
Skofja vas. Nekaj novega o paših stričekih$ S tremi Mahneti vred so nastopili v četrtek v Dramljah ! Ali jaz dobro v,em, da Drameljčani niso tako slepi, kot naši stričeki, Drameljčani so vsi za dr, Korošca, vsajali so se tam le Mahneti in drugi. Naj ti ljudje le pomislijo, kako se je zgodilo nekemu županu v Višnji vasi, ko je bil začel predsedovati liberalnim shodom! To je tako žalostno, da ne moremo več pisati o možu — vsi liberalci so ga zapustili in se brezsrčno smejijo! Tako se zna zgoditi tudi našim stri-Čekom, ako se ne bodo bolj brigali za svoje razkopa-no gospodarstvo, kakor pa da Še svoje sinove pošiljajo za Robelnikom; par teli fantov se je v Četrtek tako? obnašalo ob ustanovitvi vojniškega izobraževalnega društva, da „so bili kar za v arest", tako je rekel nekdo. Bog ne daj, da bi dobili kdaj taki ljudje moč!j Koliko jim je zaupati, vidite pri liberalnih dohtarjihu s težavo izterjavate od njih denar, ki ste jim ga zaupali! — No, Še naš ata, ljubečanski g. nadučiteljlj Vsa dolga leta so mirovali in so politiko le študirali. Zdaj pa, ko so se kot nadučitelj in načelnik krajnega šolskega sveta dovolj ogreli, zdaj, zdaj na stara leta,, so zajahali liberalnega političnega kozla in so začeli galopirati za Robelnikom, Ampak jaz mislim, da g.. nadučitelj ne bode kot liberalec za zmerom tako trdno sedel. — Taki so liberalni odrešeniki, ki prodajajo tudi na kmetih' svoje drože. A kar nas je mož, pravimo: Vsi volimo dr. Korošca!
Sv. Peter v Savinjski dolini. Kar smo slutili,-se je pričelo vdejstvovati. Naš šolski Joža, pardon, naš g. šolski vodja, je sedaj, proti koncu volilnega plesa v Savinjski dolini, začutil potrebo, v splošnem volilnem vrvenju Še enkrat poskusiti svojo plesno srečo, ter pokazati strmečemu svetu svojo visokopet-no čardaŠ-umetnost. Da bi se postavil pred doberte-Škim godcem Lojzekom, ter Tončem Kramarjem, je vzel na muho najtrdnejšo „klerikalno" trdnjavo v St.. Petru, vas Gornje Grušovlje, kot svojo izvoljenko-ple-salko, katero bi rad zavrtel v splošni plesni vrtinec žalskih žvižgajočih muzikantarjev. Radi tega jo je-zadnji teden v spremstvu dveh asistentov, ki sta bajo-oba državna uradnika {?!), primahal v vas, snubit volilce za piskajočo nenarodno stranko in njenega kandidata Franclna. Ko pride do prve hiše, zagleda na zidu dr. KoroŠčev letak, pri drugi ravno tako, pri tretji zopet tako, pri četrti, peti, Šesti, sedmi vedno tako, in tako naprej do konca vasi. Pogled na lepake mu je pognal njegovo kavalirsko srce v neenake hla§*
niče, vendar pa se ojunači ter začne s hišno agitacijo pri neki kmetici, katera mu je dala svoj čas priliko, duhati prijeten vonj grušovskih pišk, V zahvalo ji je podaril celo kopo „Narodnih Listov" s pripombo: Berite vendar te-le cajtenge, da boste izvedeli, kako duhovniki pijejo kri ubogim kmetom,. Toda kmetica ga pa zavrne, češ: Ko bi pili duhovniki kmetom kri, bi se vendar kateremu duhovniku sledovi krvi videli na ;ustnicah, ter mu obrne brbet. Nato jo, kakor nekdaj lisjak, izpod previsoko visečega ^ grozdja (moško od-cinca proti vinogradom z željo: Ce že ne dobim glasov za Robleka, bo pa mogoče kozarček za Jožeka. Pa tudi tukaj je imel smolo; klet je bila zaprta, gospodar se mu je pa od daleč posmehoval. Opazovalec je vse opazil in napisal v „Slov... Gospodarja", da svet izve, kako plešemo volilni ples v vaši, kjer stanuje iTerglav. Vsem žvižgajočim agitatorjem pa svetujem, da ne hodijo k nam, sicer bi plesali njim neljubi ples, kar pa ne želi grušovelski — Hrastar.
Odprta pisma, v katerih se na prostaški način psuje dr. Korošca, ne bodo Robleku in „Nar. Listu" nič koristila. Dejstvo ostane, da je glasoval Roblek dne 28,. novembra 1911 celo za nujnost predloga Schrammelovega, s katerim se zahteva uvoz preko-morskega mesa, m za nujnost dr. Rennerjevega predloga, s katerim se zahteva uvoz tuje živine iz Rusije, Rumunije in Srbije. Kdor tega ne verjame, naj pogleda stenogralični protokol od istega dne na strani 2790 in naslednje, tam bo našel tiskano ime Robleka med socialnimi demokrati in vsemi neprijatelji kmeta. Izgovor, s katerim prihaja Roblek Še komaj sedaj po Štirih letih, da je imel pripravljen izpreminjevalni pred'og, je naravnost smešen. Tukaj se gre, ali si za uvoz ali nisi za uvoz, druge spremenjave pa ni. Cela Avstrija je vedela in sodila, da je bilo glasovanje o nujnostih omenjenih predlogov odkrita izpoved, ali stoji kateri poslanec ob strani kmeta ali njegovih nasprotnikov, Roblek se je postavil v protikmečki tar bor,
Celje. Za pristaše S, K. Z. se vrši na binkošt-ni ponedeljek po ranem sv. opravilu v hotelu „Pri belem volu" politično zborovanje. Pristaši, pridite!
Letuš. Pri nas en Roblekov volilec že več ne spi; mnogi pravijo, da se mu že večkrat meša. Pred kratkim je prigovarjal volilca iz Mozirja, naj voli Robleka, pa naj Še v Gornjem Gradu agitira za Robleka. G, Spora, zakaj niste kot predsednik shoda z o-zirom na tako učene pristaše poročali navzočim av-Šam, kam sega Roblekova meja..
St. Jurij ob juž. žel. Zmiraj bolj zanimivo. Cuj-te, kaj trdi neki mlekarnar, dosedaj steber liberalne stranke: „Dr. Korošec se je na shodu v St. Juriju vendar zlagal,. Rekel je , daimamlekarna dolga 32,000, kar pa ni res, ker ima d o 1 -g a 36.000." Sicer dr. Korošec ni rekel da ima mlekarna dolga 32.000, ampak okoli 30,000. Povedal je torej rajši manj kakor več, in še to le potem, ko je g,. Sefman bil toli nepreviden, da je speljal pogovor na mlekarno, o kateri bi biio za liberalce dosti bolje, Če bi molčal, zlasti, ko je videl, da ima same pristaše K» Z. prod seboj, O kaki podpori, ki bi jo bil Roblek iz-posloval za mlekarno, ta mož (ime na razpolago), ne ve nič povedati,.
Vransko. Pretečeno nedeljo dne 21. maja se je ¡vršil pri nas shod liberalcev v prostorih gospoda Brinovca. Bilo je res precej ljudi,, toda ne, kakor so liberalci mislili,', sami njihovi pristaši. Bilo nas je mnogo zvestih volilcev našega kandidata gospoda dr. Ant. Korošca. Roblek im njegovi zvesti agitatorji iz Žalca in od drugod so z veseljem gledali čez nas, češ, to so edini zvesti možje naše liberalne stralnke, kajti drugod so jim možje že odpadli, A so se zelo motili. Kajti mi smo jih zato poslušali, da smo slišailii njih neotesano navdušenost. iTioda glej, koj po prvih besedah gotoveljskega Cesarja nam jo prišlo slabo, da smo morali takoj zapustili taborišče liberalcev^ Nastopil je Roblek in povedal samo par zelo mičnih besed na govorniškem odru. Zmanjkalo mu je kmalu njegove bistroumnosti in besed. Stopil je te odra, si zopet nekaj namislil, in nam zopet povedal. Tako je storil trikrat zaporedoma. Kar je bilo na shodu pra<-vih mož, spoznali so hitro,, kako je in bi deloval naš dični poslanec Roblek za nas kmete. Vedel nam ni nič drugega povedati, kaJkbr da je hvalil sebe, in pa vpraševal, Če mu ima kdo kaj očitati. Sipoznali smo takoj, da Roblek ni za poslanca, in ga tudi volili ne bomo. Seveda liberalci od veselja poskakujejo, ker mislijo, da bodo lahko na dan zmage pogledali malo v Irakelj in si požegetali svoje zapita grla. To bi Kila res sreča za Robleka in njegove podivjane pristaše. Strašno srečen bi bil Robček, Če bi lahko zopet Šest let deloval skrbno za nas kmete s svojo ne-mtrudljivo molčečnostjo, s katero si je pridolbil naj-iveč zaslug za nas kmete v državnem zboru. Torej, jvolilci, pomislite, koga volite, ali zaslužnega moža, teli kandidata podivjanih ljudi in liberalne Narodne stranke.
Roblek spravite poprej
Svojo stranko iz blata,
Potem šele bosto j	Lahko še za kandidata!
i	Navzoči mladenič.
St.^Jur ob Juž. žel. Katoliško bralno društvo t St. Juiju ob juž. iel. ponovi na Binkoštno nedeljo po večernicah igri: Večna mladost in "večna lepota" ter „Proti domu". Na konca bo obilni ribji lov. Petje in tamburanje, kakor zadnjič.
St. Jur ob j«2. iel. Vabilo na redni občni zbor hranilnice in posojilnice pri 8v. Juiju ob jnž iel., regigtrorane zadroge z meom. za-▼ta», lri se bode vršil v nedeljo dne 11. junija 1911 v uradni gobi posojilnice ob 8. uri popoldan. Dnevni red: 1. Čitaqje zapUnika o zadnjem občnim zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje Mčuna za leto' 1910. 4. Volitev načebtva in udcorstva. 6. Nasveti. Ako
bi ob 8. uri zbor ne bi bil sklepčen se vrši ,ob pol 9. uri drogi občni zbor, ki sklepa neglede na število navzočih članov.	Načelstvo.
Katoliško podporno društvo v Celju priredi dne 4. in 5. junija ob 3. uri popoldne v vrtni dvorani hotela „Pri belem volu" igro, stiri-dejanko Sv. Julija".
v
Šmarje, Rogatec, Kozje.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: dr. Franc Jankovič,
zdravnik v Kozjem.
Sv. Peter pod Sv. gorami. Dr. JankoviČev shod .v prostorih g.. Drolenika, je bil pretečeno nedeljo nad vse pričakovanje dobro obiskan. Zborovalo se je tokrat v znamenju miru! Za predsednika je bil izve*-ljen gv Novak, za tajnika g. Rozman, Po pozdravu na zborovalce da predsednik besedo g. kandidatu, ki v izbranih in jasnih besedah' razvija svoj versko-na-rodni in gospodarski program, dokazuje opravičenost in nujno potrebo obštrukcije v deželnem zboru, ter o-žigosa zlobno lažnjivost nasprotnikov, zlasti Štajerci-jancev. Z mogočnimi „Zivio"-klici na g. kandidata se zaključi lepo zborovanje; 13* junij pa bo pokazal, da je tudi v St, Petru precej pametnih mož, katerim je bolj pri srcu občni blagor, kakor strankarska zagrizenost.
Sv. Peter pod Svetimi gorami. Liberalci dr. Jankoviču niso postavili protikandidata, dobro vedoč, da nič ne opravijo. Ker se v raznih zadevah radi obračajo na njega, bi človek mislil, da bodo podpirali njegovo kandidaturo ter tako pomagali k sijajni zmagi, ki bi bila nemškutarskim nasprotnikom jasna in očitna priča zavecinosti slovenskega ljudstva, fro-da ne! Ze so začeli svojo razdiralno delo! Sliši se, da so izdali parolo „volitev se ne udeležiti", ja, Šli so celo tako daleč, da so s črnilom pomazali dr. JankoviČev lepaik. Umazana stena na župnijskem hlevu je priča liberalne brezmiselnosli im olike!' Ker rujete proti edinemu kandidatu, hočete, da bi bil naš okraj brez poslanca ? Mi bomo pazno zasledovali gibanje in udeležbo pri volitvah, potem pa skrbeli, da tudi gospod dr. Jankovič ne bo imel časa se potegovati za tiste, ki sedaj ob volitvah nočejo glasovati zanj!
Laško, Sevnica, Brežice.
Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: Dr. Ivan Benkovič,
deželni poslanec, Celje.
300.000 K ljudskega denarja je zapravila celjska Zadružna zveza, katere načelnik je kandidat dr. Kukovec. V ta zavod so kmečke posojilnice nalagale svoj odvišen denar. Ker terjajo posojilnice svoja posojila, zato pa poje boben; dr. Kukovec pa se smeje v pest in piše velike ekspenzare kot načelnik Zja-družne zveze v Celju in Lastnega doma v Celju, — Kakor vemo iz najbjolj verodostojnega vira, se terjatev celjske Zsadruž-ne zveze proti propali liberalni Gl av-ni posojilnici v Ljubljani ne bo priznala ne od konkurzne mase upravitelja in ne od drugih upnikov. Ali bo dr. Kukovec popravil iz svojega to velikansko škodo? 'Ali bo on na boben prišle Bizeljance tolažil samo z obljubami, ali bo tudi kaj zraven dodal? Tak kandidat, to je najhujše izzivanje ubogih' kmetov.
Pozor, kmetje! Zaslopnik meščanov in kmetov obenem hoče biti dr. Kukovec; v deželnem zboru zastopa meščane, v državnem zboru pa hoče zastopati kmete; to gre pa težko skupaj! Volimo raje dr. B n-koviča, ki je vedno v državnem zboru ostal na strani kmečkih zastopnikov!
Vodja avstrijskih socialnih demokratov, dr. Adler — brezverec! Ko je dr. Benkovič na nekem volilnem shodu vprašal, ali je „sodrugu" Mraku znano, da je njegov vodja dr. Adler po rojstvu žid, in da je odpadel od katoliške vere ter da je brezverec, tedaj se je napravil Mrak gluhega in malo pojecljal; na začudena vprašanja kmetov, ali je to res, pa je končno rekel, da to ni tako huda reč!
Dr. Kukovčevi shodi. Ako bi seštel število volilcev, katere ima dr. Kukovec na svojih klavernih shodih, sodeč po poročilih „Nar. Lista", potem bi jih bilo že več kot tistja in trave. O shodu v Trbovljah piše n. pr. „Nar. List", da je bilo 500 volilcev (izmed 2800), ki so bili navdušeni za njegovo kandidaturo, „Rdeči Prapor" pa trdi, ca je bilo med temi 480 socialnih demokratov, — V Rimskih toplicah je imel sploh samo socialne demokrate za poslušalce, iz-vzemši nekaj naših radovednežev, ki so šli gledal dobro rejenega dr. Kukovca,. Prišli so kmalu na krasni volilni shod S. K. Z., in delali prav dobre opazke na dr. Kukovca'; dr. Kukovec pa si ni upal na kolodvor v Rimskih toplicah, kjer bi ga Čakal lep sprejem, ampak se je „po ovinkih" odpeljal domov. Dr. Kukovec je podoben popotniku, ki gre skozi samoten gozd in žvižga. Dr. Kukovec si dela s krikom in pretiravanjem korajžo, da ga ni strah samote.
Živinorejci! Liberalni kandidat dr. Kukovee je v Štajerskem deželnem zboru dne 15, oktobra 1909 u-Šel iz zbornice, ker se ni uoal glasovati zoper social-no-demokraški predlog, naj se odpro meje tujih držav za uvoz živine. Liberalni poslanec Roblek in socialni demokratje pa so dne 28. novembra 1907 glasovali v državnem zboru za nujnost predloga, da se dovoli u-voz živine iz Srbije, Rumunije, Južne 'Amerike in Avstralije ! Saj ni Čuda, k e r" z a s o p a d r. Kukovec v dež. zboru bogate m e Š Ö a n e i p, t r-ž a n e , ki bi radi imeli od kmeta .vse napol zastonj,
dr. Kukovec in Roblek pa sta odvisna pri volitvah od milosti socialnih demokratov. Proč ž njima!
Odprto pismo. Gospod I. Malus, posestnik in župan, B i z e 1 j s k o. Kakor Čujem od verodostojnih oseb, ste Vi na volilnem shodu pri g. Volčan-Šeku na breŠkem kolodvoru trdili, da se je občina Bi-zeljsko zaman obračalo do mene v raznih zadevali. Ker od občine Bizeljsko nisem prejel n.ikdar kake prošnje ali podobnega, ampak sem se moral o bizeljskih zadevah poučiti po svojih zaupnikih, da sem jih mogel rešiti v prid občanov, zato vas javno pozivljem, da ravno tako javino prekli-čete gornjo vašo izjavo, ki ni resnična, — Brežice,
dne 28. maja 1911,.--- Dr. Benkovič m, p., deželni
poslanec in državnozborski kandidat.
Dr. Kukovec — „ljudski" zastopnik. Ta dični ljudski zastopnik je za dvodnevno obravnavo pri okrožni sodniji v Celju zahteval v e č k o t 1000 kron, (reci en tisoč kron); seveda mu jih je sodišče pristriglo. To je načelnik stranke, ki se drzne očita-ti dr. Benkoviču očitati, da ie zaračunila njegova pisarna brzojav borih eno krono 77 vin., ne pa 14 K, kakor predrzno lažeta „Nar. List" in pa „Slovenski Narod". Dr. Benkovič je kot odvetnik tako pošten, da radi pisarne ni imel Še nikdar prepira s poštenimi strankami; lažnjivce in hujskače bode pa postavil pred sodnika kot L 1907, ko je moral neki zapeljanec 5 dni pihati kašo.
Resnica oči kolje. Radi naravnost lopovskiH laži „kmečkega (?) volilnega odbora" zoper dr. Ben-koviča na papirju, ki obsega pet debelih laži, prora-čunjenih za najbolj nerazsodne volilce, je razkrinkal dr. Benkovič vratolomno in pogubljivo gospodarstvo celjske Zadružne zveze in njeno zvezo s lalitno Glavno posojilnico; dr. Benkovič je po resnici povedal, da terja dr,. Kukovec kmečke posojilnice, da zamaŠe prazne luknje njegove Zveze, posojilnice pa morajo kmetom terjati dana posojila. To je nekatere gospode v Brežicah razburilo; svetujemo jim, da naj pouče dr, Kukovca, da ne bo njegov „kmečki volilni odbor" tako grdo lagal, potem bo morda tudi dr. Benkovič o resnici glede liberalne zveze in Glavne posojilnice molčal. Na take laži bomo pa vendar še smeli povedati resnico.
c Sv. Rupert nad Laškim, Dne 28, t. m, je priredila S. K. Z, pri nas volilni shod za g. dr. Ivana Benkoviča, G. dež. poslanec Vrečko je v navdušenem govoru povdarjal verski, socialni in gospodarski znar Čaj Slov. kmečke zveze in njenega kandidata g. dr. Benkoviča. Cez 250 volilcev, mecl njimi celi občipski odbor z županom vred, je z zanimanjem poslušalo govor in sprejelo soglasno kandidaturo g. dr. BenkovJ-1 ca. Nasprotno se ni dvignila nobena roka. Po govoru so Še stavili različna vprašanja na g. poslanca kmetje Jak,. PuŠnik', Alojzij ZeliČ i. dr., posebno o lovskem zakonu, o potrebi nižje razreditve tukajšnjih zemljišč, o poldnevnem razdeljenem Šolskem pouku itd. Soglasno je bila sprejeta resolucija: Tukaj zbrani volilci zahtevajo na ljudskih šolah na deželi, posebno v hribih, poldnevni, razdeljeni pouk, in naši poslanci naj delujejo na to, da se ta nujno potrebna naredba izvrši na korist kmeta in njegovih otrok, — Živio Slovenska kmečka zveza! Zivio njen kandidat dr. Benkovič !i se je zaključilo shod. Sentruperčani, dne 13. junija pa vsi na volišče za našega kandidata dr. Benkoviča!
Rajhenburg. „Liberalni" trg Rajhenburg je začel postajati vedno bolj „črn". Pa ne zaradi bližnjega samostana trapistov, ker ti nosijo rjavo obleko, ampak ker so naši pametni tržani izprevideli, da liberalizem nima obstanka in da je bolje držati z nevednim kmečkim ljudstvom, ki je v taboru Slovenske kmečke zveze,. Ce morajo bežati naprednjaki iz gnezda, kjer so se izvalili, je to dobro ali slabo znamenje?
Blanca. Velikanski greh' je storil dr, Kukovec na svojem shodu. Pozabil je namreč omeniti, da je našim kmetom silno koristil s tem, da je odpravil lani bernjo. Ker je bil njegov tozadeven 1 predlog v Gradcu zavrnjen, se je g, doktor gotovo moral obrniti na lanskega kometa, ki je s svojim repom oplazil naše kraje ter odpravil bernjo kmetu in gospodu. Pa saj menda ne boste dolžili dr. Benkoviča te uime, ker on je bil vedno za to, da daije kmet od svoje obilice nekaj malega dušnemu pastirju..
Za mestno-tržko skupino Gornja Radgona, Sv. Lenart v Slov. gor., Poberž, Razvanje, Ptuj, Breg pri Ptuju itd. je kandidat Slov,
kmečke zveze: dr. Josip Leskovar, Odvetnik v Mariboru
Najnovejše.
Iz politične službe. Okrajni komisar dr. Rudolf BreŠar v Celju je imenoVan namestniškim tajnikom za Štajersko.
Marija Nazaret. Kat. »lov. izobr. društvo priredi dno 4. junija t. 1. na binkoštno nedeljo popoldan po večernicah v društveni sobi veliko ljudsko predavanje. Predaval bo preč. g. J. Kalan. Vabijo se rsi prijatelji treznosti, zlasti oni iz zadrečke doline.
Sv. Jurij v Slo», gor. Na binkoštni pondeljek, dne 6. junija 1.1. priredijo mariborski slovenski gimnazijci pod pokroviteljstvom g prof. dr. Medveda veselieo z zanimivim sporedom in sicer v prid dijaški kuhinji v Mariboru. Z ozirom na človekoljuben namen, je želeti in pričakovati, da se slavno občinstvo, domači, kakor zlasti sosednji drogi gostje mnogoštevilno udeležijo te slavnosti, ki se vHi ob vsakem vremena. Vabila se pravočasno razpošiljajo. Torej dne 5. junija na svidenje pri St. Juiju v Slov, gor.	..* ,. . ..
I Pojasnila o inseratih
■L_ u ' "1- v —-
T
Haje upMHiišfflo samo tistim» hi
warn
MM


Uoterljske Številke,-
Dne 27. maja 1911.
Gradec . 63 85 32 31 5 Dunaj . 34 58 49 bi 16
Lepo posestva tik železniški postaje Pesnica pri Mariboru, obstoječe iz 11 oralo? zemlje in sicer travnika, sadonosnika, Djiv in "oz-da ter lepe zidane z opeke kvite biše in viničarije se ceni primer-so in jako ugodno takoj proda, istotam se proda tudi manjše po-»estvo, ki meri 5 oralov in sicer obstoji iz travnika, aadonosnika, igive in lesene hiše. Obe posestvi imate krasne lege za vinograde. Natančneje pri g. Zinauer Sv. Jakob v Slov. gor.	845
Lepo malo posestvo se po ceni proda, na Spod. Štajerskem, ve6 pove upravništvo tega lista. 557
Največja zaloga kmetijskih strojev
sprejemanje popravil
Franc Kampoš,
Zg. PoljskavapriPragarskem
priporoča vsem kmetom svoje najnovejše viteljne ali geplne, vitelne mlatilnice, najnovejše ročne mla-tilnice, slamoreznice, reporeznice, žitce čistilnice ali vejače, odbiral-nike ali trijerje, mline za jabolke in grozdje, stiskalnice ali preše, sesalke za studence in gnojnice, tehtnice vsake vrste, najnovejše sejalne stroje za vsako vrsto zrnja kosilne stroje, za obračanje in grabež, vsakovrstne pljuge, brane in okopiče, motorje na bencin in sesalni plin, stroje za opeko, opre me za opekarne, šamotne in cementne cevi itd., najnovejše mline za zrnje, da si lahko vsak doma melje vsako zrnje na roko, na vi-telj, tudi na vodno in parno moč, domači izdelek, največjo zalogo i-mam tudi od brzoparilnikov „Alta Separator", to so kotli, pri katerih se prihrani zelo veliko drv in časa, skuha se v 20,—30. minutah popolnoma vse. V zalogi imam vedno okoli 200 strojev na izbiro da lahko vsak kmet izbere na željo, pridem tudi vsakemu kmetu na željo na dom, po dogovoru tudi na svoje stroške, ne na stroške kmeta. Zmerne, nizke cene, ugodni plačilni pogoji na delj časa. Iščejo se tudi pošteni zastopniki. 581
Nova hiša je na prodaj, Fraustau-denerstrasse za 5000 kron, 2500 kron ostane vknjiženih. Vprašati je Brandisgasse 2, v Gradu pri Mariji Valh.	585
Na prodaj imam dobro ohranjeno stiskalnico (prešo) na penj, dolgost 4 m, širokost 8 m, sleme je 7 m dolgo, visokost 3 60 m s kamnom in vretenom, plohi, kad z 7 polov-njaki in penj z 7 polovnjaki, Cena se izve pri lastniku Ig. Ranči-gaj, okol. Sv. {Jedert, kraj Lušni-berg, Gotovjje št. 75.	574
Pekovskega učenca s plačo 8 K vsprejme Josip Novak, Zreče pri Konjicah.	__610
Potrebujem dva učenca za mizarsko obrt ki imata veselje do mizarstva, tudi potrebojem dva pomočnika, ki naj bi bila eden kot vodja dela; sprejmem takoj ter je trajno delo zagotovljeno. Ignac Petrovič, mizarski mojster, Gornja Poljskava,	584
Hiša z gostilno in trgovino se proda pod ugodnimi pogoji. Stoji na prijaznem hribu, 20 minut od farne cerkve, poldrugo uro od železniške postaje, edina gostilna v občini ki šteje čez 60 hiš, poslopja so vsa zidana in z opeko krita, hiša ima tri sobe, kuhinjo, štedilnik, spodnjo veliko klet, je hlev za goved in svinjaki, drugi potrebni podstrešni prostori so v najboljšem stanu. Vinograd na novo zasajen, ob-odi čez 10 polovnjakov vina, sadoDosni vrt s travnikom in gozdom, lep vrt pri hramu z* zelenjavo, odojak pri hramu. Zenica meri približno l»/4 orala, cena je 7600 kron. 2800 kron ostane vknjiženega dolga Natančneje se izve pri g. Antonu Vrablu, trgovcu pošta Križevci pri Ljuiomeru.
579
Štefan KaufmanE
trgovina z ¿elezoino
v Radgoni,
priporoča najboljše ocelne motike in lopate dobre kose in srpe, pr«vo itsj. železo po najoliji cenf In so-23 lldni pčstrežbi.
IloPnftP ,A steklarsko obrt, UOuilBO se takoj sprejme pri Ivanu Kteinšek, steklarju v Mariboru, Koroška cesta 17.
Dva mizarska učenca
z dobrimi spričevali, poitenih sta-rišev, se takoj sprejmeta pod ugodnimi pogoji pri Francu Stiplošek, umetna pohištvena delavnica v Gradcu, Leonhardstrasse 85. 692
Lepa prilika. Kdor želi kupiti jako lepo posestvo, ki meri 47 oralov zemlje, obstoji iz 7 oralov lepih sadonoaaikov, da se naredi do 20 polovnjakov sadjevca, 8 oralov lepih travnikov, kateri se trikrat letno kosijo, 6 oralov rodovitnih njiv, štiri orale lepega vinograda z lepo trto, priraste nad 40 polovnjakov dobrega vina, in 7 lepih poslopij, vse zidano in v najboljšem stanu, 1 lepa enonadstropna vila z 8 sobami zraven vile mlin, lepi hlevi za 20 glav, vse obokano in podano, veliki svinjski hlevi, 2 gospodarski hiši, lepa viničarska hiša, 3 lepe kleti, 2 stiskalnici, 1 kozolec, dobra voda zraven poslopja. Posestvo je arondirano, jako lepo in rodovitno, in ne v bregu, živine se lahko veliko redi, ker priraste veliko krme. Pri posestvu ostane vinska posoda, 2 voza, plju-gi, brane. Posestvo leši četrt ure od železniške postaje in cerkve, Proda se radi smrti po prav nizki ceni za 28000 kron; polovica lahko ostane na posestvu vknji-žena. Več se izve pri g. Josip Sa-jelšniku pri Sv. Jerneju p. Sv. Duh—Loče pri Konjicah. 561
Delavnice za popravila!
-£3
•ca o E->
S
<33 «3
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki cen!.
Tudi na obroke I lllustr. cenik zastonj! SraBsefooe od 20 do 200 X.
Niklasta remont.-nra K 8'60 Pristna srebrna ura „ 7'— Original ornega ura „ 18" ~ Kuhinjska ura	4'—
Budiljka, nikiast» j S'— Poročni prstani	2.—
Srebrne verižic	u 5S —
— Večletna jamstva -
Nasl. Dietinger
Theod. Fehrenbach
urar in očalar 447 Maribor, Bosposka allo» 28. ¡tapojea zlatnino In erebre.
Ključavničarske pomočnike
sprejme takoj proti dobremu plačila Franc Schell, Maribor, Koroška cesta št. 31.	608
Krasno dobičkanosno posestvo'
ki meri 28 oralov zemlje, se tako proda. Posestvo je četrt ure od cerkve in šole, pol ure od železniške postaje in 1 in pol ure od Maribora oddaljeno ter leži v soln-čni legi tik okrajne ceste na pri. jaznem kraju. Govedi se redi 12 glav. Gozd je poln. Naplavi se mnogo jabolčnika in nekaj vina. Sejana je vse. Poslopja so vsa zidana in v dobrem stanu. Cena s polovico premičnine je 21 000 K Več pove lastnik Franc Sernec v Gradiški, štev. 32, p. Pesnica. 597
Izurjena kuharica v gospodinjstvu sku&ena išče primerne sluibe. Pismene ponudbe se prosijo pod naslov: Kuharica, poste restante Voj-nik (Hochenegg) pri Celju. 588
Kupci pozor!
Podpisani stem naznanim, da so na prodaj takoj v prijazni mariborski okolici vsakovrstna dobičkonosna posestva, pri katerih nakupu brezplačno posredujem, če se pismenim vpražanjam znamka pri-ioži. J. Sernec, pos. sin v Gradiški p. Pernica.	490
Na predaj je na Petelinjeku občina Sv. Jernej, četrt ure od župnijske cerkve Sv. Jernej, tri četrt ure od železniške postaje Loče pri Konjicah oddaljene posestvo, sestoječe iz njiv, travnikov, gozda, vinograda, v velikosti približno 16 oralov; posestvo je v jako dobrem stanu z lepim sadnnosnikom, je vse skupaj, je nova hiša in tudi gospodarsko poslopje, ter sploh vso gospodarsko orodje. Cena je primerna po dogovoru. Kupci se naj oglasijo pri lastniku Jožefu Strmšek na Petelinjeku št. 10, ali pri županu občine Sv. Jernej. 590
Posestvo se proda, ki meri približno 5 oralov zemlje, vse v ravnini, dobre njive, travniki, hosta, poslopja so vsa zidana, s slamo krita, hiša ima 2 sobi, spodnjo klet, klet za žito, hlev za goved, nove svinjske hlese, gumno, in vse druge potrebne prostore, pri hramu lep sadonosnik in vrt za zelenjavo, vodnjak pri hiši, hiša stoji tik okrajne ceste Ljutomer-Radgona, v hramu je bila dolgo let gostilna, katera se tudi lahko sedaj dobi. Cena je 9600 K. 20Ü0 K ostane lahko vknjiženih, več se izve pri Antonu Vrablu, trgovcu, Križovci pri Ljutomera. 580
Osta»bi
__»oni
Proda se sladko	seno in otava, posebno primerno	za molzne krave in za pitanje.	Naslov pove u-pravništvo. 596
Deklica z lepo pisavo, vajena pisanja, želi vstopiti v kako slov. pisarno ali pa v slov. trgovino. Nastop meseca junija. Naslov pove upravništvo.	606
Dva mizarska pomočnika sprejme Janez Antoni 5, mizarski mojster pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 613
Harmonij v dobrem stanu se po ceni proda več se izve pri A. Ja-mnik, Muta Štajersko.	609
Učenca, lepega vedenja in poštenih starišev sprejme trgovina z mešanim blagom Josip Farkaš Sv. Jurij ob Ščavnici.	599
Slikarskega vajenca iz poštene hiše sprejme Jauko Horvat, slikar v Ljutomeru. Sprejmem več pridnih slikarskih delavcev. 598
Proda se: velekrasno, dobičkanosno posestvo, obstoječe iz 12. oralov zemlje, vse zidano, z opeko krito poslopje, 10 minut od cerkve in Sole, četrt ure od želez-niške postaje in 1 uro od Maribora oddaljeno. Cena 11.200 kron. Več pove Josip Sernec, Gradiška, pošta Pesnica.	608
xxxxxxxxxx Tr;
Proda se hiša z vso zalogo z vso zalogo mešanega blaga in vso zalogo in opravo pekovske obrti. Hiša je zidana in z opeko krita ter je v taisti vodovod, v prijaznem kraju, poleg kolodvora in fame cerkve, v bližini velike tovarne na Gorenjskem, proda je tudi po dogovoru na obroke. Pojasnila daje iz prijaznosti Luka Senica, trgovec Smatje pri Sevnici ob Savi. ____630
Trgovci pozor! V lepem, zdravem kraju na Spodnjem Štajerskem, tik farne cerkve, proda se lepa velika hiša, z gospodarskim poslop. jem in nekaj zemljiščem, v kateri se nahaja dobro idoča trgovina. Letni promet: nad 100.000 kron. klub temu da so živinski sejmi bili zaprti. V dokaz so na razpolago knjige, vozni listi, fakture itd. Prjda se hiša z trgovinskimi prostori z vso opravo z blagom vred, ali tudi brez blaga. Vozovi, konji itd. so tudi na razpolago. Kdor bi hotel trgovino na veliko „en gross" upeljati, bi bil promet ogromen, ali pa če bi še marsikatero reč v trgovini vpeljal, kar do sedaj ni. Kdor se za ta prostor zanima, naj se pismeno obrne na upravništvo tega li3ta.	627
Kupim sveža Jajca. Pisma z naznanilom cene, se naj pošljejo na Pfeifer, Wien XIII, Hütteldorfer-strasse 127.	629
Proda se posestvo obstoječe iz hiše z nadstropjem, tri sobe, klet prostoren vhod, lep vrt, kdor žeH še tudi kozolec zraven. Proda se tudi gozd in travnik, ki meri približno 4 orale vsega skupaj. Več se izve na licu mesta pri Jeri Leskošek, Sv. Jurij ob juž. žel. št. 34.	628
V Zgor. Kostrlvnici se odda takoj pekarija s stanovanjem pod ugodnimi pogoji. Kje pove upravništvo.
616
Posestvo se proda, ki meri dva orala zemlje, nekaj njiv in sado-nosnega drevja, poslopje je z o-peko krito, 2 hiši, stiskalnica, klet vse v dobrem stanu; več se izve pri Ivani Šauperl v Nebovi št. 30. Sv. Peter pri Maribora. 621
Pridnega, izurjenega pomagača sprejme takoj Matej Bregant, kovaški mojster v Orehovi vasi, Slivnica pri Mariboru.	623
Pekovski učenec se sprejme pri gospo iu Antonu Jöbstl, pekovskemu mojstru v Lipnici (Leibnitz) Štajersko.	638
; kambrika za žensko 8,o'k posebno
« sli 12 K. W*ievi' *
S dvojno ši-oke »
po**-
Narodne veletrgovine
r. stermecW, Celje.
Krejaškega pomočnika sprejme takoj Jože Vabič, krojač na Brester-nici pošta Maribor. Zeli tudi fanta od poštene hiše ki ima veselje do učenja.	624
Posestvo z lepo hišo približno 2 orala, občina Trčovs, četrt ure od sv. Petra pri Mariboru št. 26, se takoj proda. Na mešeterje se ne ozira.	631
Lepo posestvo na prodaj. Četrt ure od postaje Rimske toplice 30 korakov od okrajne ceste, 6 minut od farne cerkve. Dve zidani hiši, ena z opeko in ena s tlamo krita, kozolec, drvarnica, goveji in svinjski hlevi. Mlin z dvema paroma kameni in z zaneslivo vido Hiša, ki je z op »ko krita, ima štiri sobe, lepo kuhinjo, v katero teče izvrsten Btndenec, droga hiša, ki je s slamo krita, so zgoraj dve sobi, spodaj dve obokani kleti in kovač-nica z orodjem, vse v dobrem stanu. 7 oralov zelo lepih bukovih gozdov. V enem gozdu, ki je oddaljen samo 10 minut od domačije meri 4 orale, je dovolj cementnega kamenja. Dva orala izvrstnih njiv, travnikov in sadnih vrtov, naredi se do 10 polovnjakov sadjevca in do 6 polovnjakov izabele, redi se tri glav živine in 10 svinj. Proda se po nizki ceni. Natančneje se izve pri upravništvu »Slov. Gospodarja4.	620
Mizarski učenec se takoj sprejme
i g. Miklavža Benkiču, Maribor, egetthoffova cesta 44.	625
.2= 1
~ j? 2 C	2 m
eS -s
__ ft*

CO
IZ Občni zbor Z]
„Kmečke hranilnice in posojilnice" pri Sv. Lovrencu nad Mariborom
ki se vrši dne 5. junija t. 1. t. j. na binkoštni pondeljek popoldne ob 2. uri pri Pernatu. Na dnevnem redu je: Poročilo načeistva in nadzor-stoa, odobrenje računskega zaključka za leto 1910, čitanje revizijskega zapisniHa, voiitev načeistva in nadzorstva, slučajnosti.
K polnoštevilni udeležbi zadružnikov in interesentov 622	vabi načelstvo.
Zahvala.
Vsem onim, ki so prihajali v dolgotrajni, hudi bolezni tolažit mojega ljubega, nepozabnega soproga, gospoda
Franca Rožman,
trgovca in gostilničarja v Veržeju,
ki je dne 25. maja za večno zaspal v Gospodu, izrekam najiskrecejso zahvalo, predvsem veleč, gospodu L. Janžekoviču, kakor tudi gdu. in gospej Bprager. Najsrčnfjže se pa tudi zahvaljujem za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu dne 27. maja vsemu cenj. občinstvu od blizu in daleč, zlasti pa preč. g. dr. Kovačiču za vodstvo pogreba in krasni obgrobni govor, veleč. gg. duhovnikom od S?. Križa in domačemu g. župniku, preč g. zastopniku reda oo. Salezijancev, slav. učiteljstvu, pevcem, strelskemu, veteranskemu in udaležnim gasilnim društvom, darovalcem lepip vencev, sorodnikom in vsom onim ki bo mi v dneh moje tuge izrazili svoje sožalje. Vsem skHpaj Bog plati!
Veržej, 29. maja 1911. 635	Julij ana Rožman.
Naznanilo.
Za tečaj na državni gozdarski šoli v Gusswerku pri Marijinem Cejju, kateri se prične s 1. septembrom 1911, in kateri traja 11 mesecev, se razpišejo šest deželnih ustanov in sieer dve po 500 K i i štiri po 400 K.
Prosilci za te ustanove morajo tozadevne prošnje vložiti naj dalje do 5. junija t. 1. na štajerski deželni odbor v Gradcu; priložiti je:
1.	Krstni list, s katerim se dokaže, da je prosilec spolnil 17 leto, in da še ni prekoračil 22. leto starosti;
2.	Spričevalo od okrajnega zdravnika, da je fizično popolnoma sposoben za gozdarsko službo v visokih gorah, posebno pa tudi, da je normalnih očij in normalnega posluha; okrajno zdravniško spričevalo ne sme biti prej izdano kot od 15. majnika t. 1.
3.	Potrdilo, z dotičnimi spričevali, da poseduje pro-sitelj tisto znanje, katero se dobi po dobro dovršeni meščanski šoli, ali po treh letnikih nižje realke ali nižje gimnazije;
4.	Potrdilo o najmanj dveletnem praktičnem zaposlen-ju v delovanju in v raznih opravilih na polju gozdarstva in njih stranskih obrtij;
5.	Domovcico;
6.	Spričevalo o nravnosti, če že ni dan dokaz o tem pod 4 tega spričevala;
7.	Ubožno spričevalo;
8.	Pravoveljavno izjavo svojcev ali podpornikov pro-sitelja, da se zavežejo, da plačujejo za ednajstmesečni šolski obisk brezpogojno potrebni denar, kateri bi ever-tuelno presegal zadobsvšo ustanovo, in sičer v zahtevanih zneskih v zahtevanem času po šolskem vodstvu in po višjem vodstvu.
To izjavo naj podpiše izdajatelj in dve priči in se naj ali sodnijsko ali notarijelno legalizuje.
Na prosilce, kateri ne zadostujejo popolnoma pod 1 do 8 označenim pogojem, se ne bode zamoglo pri oddaji ustanov ozirati, ker se ti pogoji tudi zahtevajo, pogoji tudi zahtevajo za sprejem v c. kr. gozdarsko šolo v Gussvverku.
Gradec, due 19. maja 1911.
618
Od štajerskega deželnega odbora.
Na „Payer trgu, v Kokošinekovem drevoredu od danes se vidijo sloni in levi
Grand-menažerija
z zelo redkimi živali iz vseh svetov, or Predstave
ob nedeljah in praznikih predpoldne ob 11. uri in od 2.
ure naprej vsako uro. Zvečer ob 8. uri glavna predstava in krmljenje vseh živali. Ob delavnikih je glavna predstava in krmljenje ob
5. uri in ob 8. uri zvečer. Cene prostorov: L prostor 60 h, otroci 30 h, II. prostor
80 h, otroci 20 h Da podpirate to znanstveno in zanimivo podjetje Vas vabi najuljndneje	posestnik. Konji za klati se kupijo po najvišji ceni.
Prva južno-štajersko kamnoseška družba v Celju. _
i
Žaga, brusi in strm s strojnim obratom. :: Zavod za grasiranje črh. :: Izuršuje nagrobne spomenike in esa monumentolna in sfsv-— — bena dela iz tu- in inozemskega moterijaSa. — w Plošče za pristno iz roznobarsnena msimrja. :: Velika zaloga izgotovljenih napofeniii spomeniiios. :: ffajnlžje cene. :: Huiantni s* w plačilni pogoji. :: Naročila se izvršujejo točno. w s*
Ceniki in stroškoyni proračuni brezplačno. Brzojavke: Kamnoseška družba :: Celje.
Kaj je"„Brikettid" luč?
Bfikfifd fl ^ h>č je najprimernejša razsvetlja-
ya za gtanovarja, vile, gostilne
p--in hotele.
luč je lepa, prijetna in svetla MUI U1C&UU. inž s 35etiobno močjo 40-150 sveč za 1 plamen ter se lahko uvede zaradi svoje popolne varnosti v vsako sobo oz. stanovanje.
lEifilii^tifl hie je cena in jako krasna ter J,-0*-*"™-****!»*- pod zelo ugodnimi pogoji na o-k '9 i^fjbroke plačljiva. — Ceniki in razkazovanje zastonj po genarlem zastopstvu	600
liriauer & Co.Sv. Jakob vSI.g.
Telefon: Pesnica 181.	Posebno pripravno za
skioptikone in kinematografe. Zastopniki se iščejo.
Veletrgovina s špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki
9
Glavna zaloga Graška cesta 22, Podružnica: »NARODNI DOM.«
Prazen je izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgorej imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno Bvežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. g. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z
najmanjšim poizkusom. Velečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene sveče, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in
kadilo za cerkve V zalogi imam vsakovrstna vrtna in poljska semena zanesljive kaljivosti, ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega
blaga ter deželnih in drugih pridelkov, la. Zabakovški premog ponudim po K 2 10 za 100 kg pri odjemu celega voza, prosto v hišo postavljen v Celju, drugam po dogovoru. Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola, orehov itd., ter rabljene solnate in dmge vreče, petrolejske in oljnate sode.
Stroga poskušnja časa
je gotovo že iznašla sredstvo, ki si je zagotovila
že celih 50 let splošno porabo. Preiskušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in pre bavljanje pospešujoče in "lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Ros6 balzam za želodec ii la
karne B. Fragnerja v Pragi. CUADIj n i Vsi deli embalaže ®
OinniLU! im&lo Dostavno de-
lmajo postavno de ponovano varat, znamko	&
SLAVNA ZALOGA: LEKARNA
B. Fragner-ja, c.in im. iloHaTltelja,
„Pri črnem orlu" PRAGA, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. ŠIPP" Po poŠti ae razpošilja vaak dan.
Cela stekl 2 K, pol stekl. 1 K. Proti naprej vpo-šilj. K 1-50 se pošlje mala steklenica, za E 2 80 velika steklenica, za K 4*70 2 veliki steklenici, za K 8-— 4 velike steklenice, za K 22 — 14 vel. steklenic poštnine prosto za vse postaje avstr.ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr,	249
Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. 479
Razglas.
Sejem sv. Antona v Žalcu se preloži radi državno-zborskih volitev na soboto dne 10. junija. — Isti dan se vrši tudi živinski sejem.
Tržko-občinski urad v Žalcu
626	Josip Širca, župan.
I
Z mojo
340
umetno moštovo esenco 11
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod is vrstne, obstojne in zdrave domače pijače.
Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone Dobi se samo
v drožeriji Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gosposka ulic».
K
Franc Nemec,
2SSST. .	*
m-
podobar in poslatar
Ptuj, Gosposka ulica 23
Solidno in vestno
kakor malo kje, se dela v obširni delavnici na daleč dobro znanega slov. mizarskega mojstra g.
Jakob Ekselenskega
ki se tem potom priporoča slav. občinstvu v napravo vsakoterih del, kakor pri stavbah; kdor ima les doma, mu gre delo izvršit tudi na dom, ter sploh vse točno in po zmernih cenah izvršuje kar spada pod njegovo stroko.
Sv. Jakob v SI. gor.
se priporoča častiti duhovščini in slav. občinstvu za cerkvena prenovljesja altarjev. pssdob in vsa v to stroko spadajoča dela. Podobe nove fino izdelane se dobijo takoj po naročila. „ j	556
Za pomlad in poletje
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in fante. — Ob enem opozarjam, da imam v zalogi tudi razne štofe iz domačih in angležkih tovarn, izgotovljene obleke za gospode in fante ter veliko izbiro močnih cajgastih hlač.
Vsa naročila izvršim točno in solidno po najnovejšem krcju in za zmerno ceno. — Salonske obleke za gonp. dijake od K 56-— naprej.	250
Jakob Vezjak, krojač
Maribor, Grajski trg t gr»du (Burg). Postrežba poštena I	Cene primerne!
Poiščite in obiščite
narodnega in domač, trgovca
FRANCA LENART p PTU311,
ki je dobil za spomlad in leto veliko izbiro najnovejših šUh fov za moške ter razne volne za ženske obleke in bl«ž*. Priporoča pa tudi mnogo lepih novodošlih cefirjev stali) barv, kakor tudi obilo drugega v to stroko spadajoče)
blaga po nizkih cenah. Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.
Priporoča se
Franc Lenart v Ptuju.
m iit >i
Nesamo da^e
dajo na tri velikosti regulirati, ampak se tudi najložji in najtrpežnejši novo iznajdeni
OKLEPNI
ISi lito !
Dobijo se pri
xa živino.
Cena za par št. II, ki se da regulirati, za srednje vole K 17'50. Isti za največje vole K 18-50. Homoti, ki se ne dajo regulirati, za krave en par K 16-—.
409
Nejedlo & Pavlišta, Praga VIII.
m
Častno priznanje 1885.
Staroznana trgovino s semenjem
ERDiUS MARIBOR
/VWVVWVWWWWWWWV\/VWN
^vvwwvywwwwwvwwv>
Sofijin trg
priporoča svojo veliko zalogo travnega, deteljnega, vrtnega in gozdnega semena po nizki ceni. Opominjam posebno na deteljno seme, katero se letos po precej nizki ceni kot „naturell", ponuja, ter omenjam, da predajam samo pristno deteljo garantirano, brez predenice (grinte) in so cenj. kupovalcem spričevala na razpolago.
Poljski mavec (gips) at^IS
priporoča
H. Dcrdojs, Maribor SS Sofijin trj.
Zakaj
Zakaj
bi Vi, če si kupite pisalni stroj, morali imeti vedno eno in isto pisavo, če pa lahko na pisalnem stroju „Blickenderfer" pišete najrazličnejše pisave in v raznih jezikih in lahko na pr. spremeniti v eni sekundi strmo pisavo v ležečo?
B " še Vi rabite barvotrake, če pa zasigura „Blickenderfer" jev fcCTlCil B pisalni stroj manj stroškov, zelo lepo in snažno pisavo z ved-^^	M no ravnimi vrBtami?
bi Vi preveč izdali za pisalni stroj, če pa dobite „Blicken-derfer"-jev jako ličen pisalni stroj, kateri je zelo priročen mno-gostranski za vporabo, ima vsemogoče prednosti, stroj, kateri je bil 15 krat odlikovan in o katerem je 140.000 priznalnih pisem na razpolago?
Štiri različni modeli za pisaroo, potovanja in zasebno rabo. 185—260 mark. Čez 100 ra ličnih pisav in jezikov.
Uustrovani katalog franko
Groyen & Richtmann, Kolin, Koln.
Podružnica: Berolin, Leipzigerstrasse 112.	891
Zastopnik za avstrijske dežele: Mšakso Dachauer, Ried i. Iunbreis.
Le te, dai
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, 6e voli cenjena pospodinjakot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! :: ::
cc
lO
storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega ::•• Francka" iz tovarne Zagreb, vendar pa izrecno le onega s ka-vinim mlinčkom kot tovarniško znamko.

Štampilje
is kavčuka se dobijo v iitt-karni sv. Cirila v Maribora.
¡t
Civilni geometer_
Eeiinn Staj» »seiHidna steklai^skai i^mmmm
448 na debelo in na drobno
»«-Franc Strupi a Celje
Karol Hasitich, Maribor, Marijina ulica št. 10
nasproti okrožnemu sodišča. — Najcenejša in najhitrejša izvršitev deljenja zemljišč, postavljanja mejnikov, parceliranja itd. itd.	607
Oraška ee&ia
priporoča po najnižjih cenah svojo bogat» zalogo steklene in porcelanaste posode* svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev sa podobe.
^vzs^e «teh steklarckih deB pri eapkvih in priv. «tavbah.
■ajsolidnejia in tsSs?® postreiE»«. ♦♦»♦»•••••»o

za cepljenje trt
Gumijeve trake
po priznano najboljši kakovosti se dobivajo edino pri
Goričar & Leskovšek v Celju
1 Graika ulica št. 7 in ... ----------
Zvezna trgovina »¡ST*
etie in' obrtniki!
Priporočam se Vam v napravo in prodajo vseli vrst kmetijskih strojev, vsake vrste orodja za kovače, ključavničarje, priprave za mline, žage in transmisije za vsako industrijo posebno pa priporočam veleposestnikom in o-brtnikom kot gonilno moč motorje na surovo olje.
Edini zastopnik največjih in najslovitej-šili tvrdk.
Alojz Artnik,
strojni ključavničar — Savinjska dolina,
™ §s. Pavel pri Preboldu. =
„Za 10 vinarjev liter"
najboljšega jaboljenika, skoraj jednako pristnemu lahkemu vinu se napravi samo iz najnovejše iznajdbe „Jablus".
Iz „Jablnsa" napravljena pijača zdigne (vre), kakor naravni mošt, je zdrava in krepilna.
1 zavoj „Jablus" z navodilom vred samo K 5.30 po
Vabilo
na
poštnem povzetju. Prekupci odstotke
zastopstvo $$JcllslilJS
Zastopniki se iščejo A* Podplat,

Štajersko, g
1. letni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Hočah, reg. zadr. z neom zavezo,
ki se vrši dne 11. junija 1911 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih pri g. Karola Novak.
Dnevni red:
2. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Od-cbrenje računskega zaključka. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti.	611	Nsčelstvo.
Vzajemna zavarov. v Ljubljani.
Glavni zastop za
Spod. Štajersko
:: pri Franu Pograic, :: Maribor, Fahriksgase 21
zavaruje 1. proti pcžarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove in premičnine ter — 2. preti prelomom zvonov. Edina domača slovenska zavarovalnica. S roji k svojim! Sprejema tudi zavarovanja za življenje, ozir. doživetje in proti nezgodam za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico.
43	Pojasnila daje gorenji zastop.
ia
Vsak hoče varčevati S Na stotine kron prihraniš _ - & J|	• ■ £mm*
če kupuješ vse potrebščine v Špecerijski trgovini AlOJZ <#UniGn|3K
ki se nahaja samo v Tegetthofovi uSici it. 57 v lastni hiši y Mariboru.
Postrežba točna in solidna!	Slovenci naše geslo je: Sv^Ii k S^Oiiffl!
zganiarna

priporoča svojo doma žgano siivouito, tropinovec, vinsko žganje, brinjsues ftaiicr tudi
štajerski |
TJPDSKA HRANILNICA
OSOjJILNICA V CEIJU.
registrovana zadruga ' V\ z neomejeno zavezo
lastni kisi (Hotel „Pri belem volu") v Celju, Graska cesta št. 9, I. nadstropje
obrestuje
hranilne vlage po 4'/iVo brez odbitka rentnega davka. Sprejem« hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge, ne da bi •te obrestovanie prekinilo. Daje vložnikom na dem brezplačno kruHne nabiralnike. - Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga.
MBBtMESilgiBfiBgaoaS
mm
uraduje
vsak torek in petek dopoldne. Prošnjo »e «prejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 8. do 6. ure popoldne. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hranilnične položnice, štev. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Ceije.
posojuje
na zemljišča po 5% do 5'&% t amortizacijo ali beez me, m zastavo vrednostnih listin in ua osebai keedit ped ogogsicai pogoji. Koavertige vktyižen« delgove pri drngfh 8»ck§& fo izterjuja svojim ii&nosn njih terjatve. Prošnja in feti&t s* vknjižbo deta brezplačno, stranka plača le fcoleke.
I	g &	a ® Si ® SI VOiite pn nakupu svojih potrebščin narodno špecerijsko trgovino
ovenskl VOlllCl! iT Alojzij Šumenjak,
ki se nahaja v lastni hiSi v Mariboru« Tegetthoffova cesta 57« Velika zaloga vsega blaga, ki se^prodaja v prid družbe sv. Cirila in Metoda in v korist obmejnim Slovencem kakor: vžigalice, milo, Kolinsko cikorijo itd.
ovenci : „Svoji k svojim" !	Postrežba ločna in solidna!
Izlajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik: L. Keaperl«.
Tisk tiskarn« it. Cirila t Maribora.