Zdľavstvena nega bolnika na zdľavljenju z radioteľapĘo in kombinĺľanem zdľavljenju ob odpustu iz bolnĺšnĺce teľ pľi ambulantni obravnavi Helena Bokal Zdľavstvena nega in odpust pacĺenta, ki se zdľavi z obsevanjem Zdravstveno nego obsevanega pacienta delimo na: . zdľavstveno nego obsevanega pacienta, zdravljenega s teleľadioteľapijo (TRT); vir sevanja je zanaj pacientovega telesa; . zdravstveno nego obsevanega pacienta, zdravljenegaz brahiradioterapijo (BRT); vir sevanja je v pacientovem telesu. Zdľavstvena nega pacienta, ki se zdľavi s teleľadioteľapijo obsevanje ali radioterapija pomeni uporabo radioaktivnih Žarkov z veliko energijo za uničenje rakastih celic, ki ima za posledico popoln ali delen propad tumoľja. Żarki, Ý'l uničujejo ľakaste cęlice, poškodujejo tudi zdrave celice, ki so v ĺ{ihovi bliŽini. Zdrave celice si običajno hitro opomorejo, rakaste celice pa ne. Keľ ionizirajoče sevanje najbolj prizaďene hitľo deleče se celice, bodo med zdravimi tkivi največ poškodb utrpele koŽa in sluznice na obsevanem področju. Na srečo so te poškodbe ob dobri zdravstveni negi pľaviloma popolnoma popravljive. Na nastanek neŽelenih učinkov obsevanja vplivajo: velikost obsevalnega po|ja' obsevani del telesa, višina prejete doze, individualna občutljivost. Zdravljenje z obsevanjem je vse pogosteje kombiniľano s sistemskim zdľavljenjem. Če v času obsevanja pacient prejema citostatike, bodo neŽeleni učinki močneje izraźeni. NeŽeleni učinki obsevanja se deliio na akutne, ki nastanejo med samim obsevanjem ali neposredno po njem, in na subakutne teĺ kľonične, ki nastajajo šest in več mesecev po obsevanju. Akutne też,ave so običajno posledica odmiranja radiosen- zibilnih celic tumorja alibaza|nega sloja zdravega tkiva, ki v končni fazi akutne reakcije povzročajo erozije nakoźi in v sluznicah obsevanega področja. Na to se često nacepijo infekti ali pa pride do krvavitev iz oźilja hitro razpadajočega tumorja. Subakutne in kĺonične posledice se razvijajo zaraďi okvar počasneje delečih se celic in okvar na oŽiljll, kar se pojavlja tudi več let po obsevanju. Helena Bokal, dípl. m. s. o nko lo ški inštitut Ljub lj ana 29 Akutne reakcije, ki spľemljajo zdĺavljenje z obsevanjem, so lahko: - splošne: izgllba teka, nausea, bľuhanje, diareja, utrujenost (obsevalni maček)' padec levkocitov, trombocitov, anemija, izčrpanost; - lokalne: spremembe na koži' spremembe na sluznici, spremembe na organih, ki so zajeti v obsevalno polje. Pozne oz. kronične reakcije koŽe na obsevanje so: fibroza, kot posledica počasne atľofije malih Žil kapilar, rudio(ezija- razjeda, ki se ne zaceli, in hiperpigmentacija obsevanega predela. Pri fľakcionirani TRT se praviloma po l0 odmerkih obsevanja pojavita radioder- matitis (vnętje koŽe na obsevanem pođročju) in radiomukozitis (vnetje sluznice na obsevanem podľočju). ob upoštevanju in izvajanju preventivnih in kurativnih aktivnosti zdravstvene nege se spľemembe v dveh do treh tednih po končanem obsevanju večinoma popolnoma pozdravijo. Radiodermatitis poteka na več stopnjah. Pri nas je uveljavljeno razvrščanje po kriterijih Svetovne zdľavstvene organizacije (wHo)' pri kateľem ločimo štiri stopĺfe, pri čemeľ je 4' stopnja najtežja oblika. Stopnje radiodermatitisa po klasifikaciji WHO so: - stadij 0: intaktna koŽa; - stadÜ l: rdečina koŽe: - stadij II: suho luščenje koŽe; - stadij III: vlaŽno luščenje koŽe (posameznę do obseŽne razjede)' moŽnost velike infekcije; - stadij [V: nekľotični ulkus. Radiomukozĺtĺs prav tako poteka na štirih stopnjah po klasifikaciji WHo: - stadij 0: nepoškodovana sluznica; sluznicaje rozabarveinvlażna,brez poškodb; - stadij I: ľdečina sluznice; - staĺĺij IT: ľĺĺęčina, oteklina in posamezne razjede na sluznici; - stadij III: obsežne ruzjede po večjem delu sluznice; - stadij IV: globoke, obseŽne razjede po vsej sluznici. Seznanjanje pacienta s pričakovanimi neŽelenimi učinki obsevanja in aktivno vključevanje v preventivne ukĺepe in zdravljenje pacientu omogočata, da vidi izhod iz trenutnih zapleÍov v času zdtavljenja z obsevanjem. Pri tem je velika in pomembna vloga medicinske sestre, saj s svojim strokovnim znanjem in z aktivnostmi zdľavstvene nege vpliva na potek in izid zđravljenja. Z lstręzno zdravstveno nego uspemo preprečiti hujše zaplete obsevanja, ki so lahko za pacienta zelo neprijetni. 30 Delo medicinske sestre poteka v smislu preventive. Na tem področju samostojno načľtuje in izvaja zdravstveno nego. Pri zdravljenju zdravn1k indicira sredstva z zdravilnim učinkom, medicinska sestra pa jih vključi v standardiziran načrt zdravstvene nęge po posameznih stopqjah. Medicinska sestra mora poznati vse štiri stopnje ľadiodermatitisa in radiomukozitisa in jih med seboj klinično ločiti, kerje zdravstvena nega razlićna glede na stopnjo prizadetosti' Pacientu, zakaterega se načrtuje zdrav||enje z obsevanjem, moramo najprej podati spĺošna navodila, ki so enaka ne glede nalokalizacijo ter dozo obsevanja in so yezana predvsem na nego kože in sluznic med obsevanjem. Podamo splošna navodila o osebni higieni telesa in negi obsevanega predela koŽe in sluznic. Sledijo specifična navodila, ki se razlikujejo glede na lokalizacijo ter dozo obsevanja in gĺede na pľičakovane neŽelene učinke obsevanja. MoŽni než,eleni učinki obsevaqja, kot so: glavobol, slabost, bľuhaqję, dvojni vid, motnje zayestiin ravnoteŽja, poškodba lasišča, vplivajo na specifično zdravstveno nego pacienta pri obsevanju moŽganskih tumoľjev. Motnje v prehraĺ{evanju, pri poŽiranju, dihanju, też,avę pľi govoru, radiomukozitis (poškodovana ustna sluznica), radiodermatitis (poškodovaĺakož,a), kserostomija (okvara Žlez slinavk), spremenjen zananjiviďezvplivajo na specifično zdľavstveno nego pacienta pri obsevanju oRL področja. MoŽni neŽeleni učinki obsevanja, kot so:radioezofagitis (bolečina med poŽiranjem, pekoča bolečina za pľsnico in v žrelu), radiopnevmonitis (teŽko dihanje, suh draŽeč kašelj, povišana telesna temperatura, tiščanje za pľsnico), motnje pri poŽiľanju, vplĹ vajo na specifično zdravstveno nego pacienta pri obsevanju organov v pľsnem košu' MoŽni neŽeleni učinki obsevanja, kot so: slabost, bľuhanje, ďiareja, meteorizem, radioproktitis (vnetje sluznice zadnjega dela črevesja in anaĺnega kanala), radiocistitis (vnetje sluznice sečnega mehuľja), vnetje sluznice zunanjega spolovila (pri ginekološkem obsevanju), motnje v spolni funkciji, vplivajo na specifično zdravstvęno nego pacienta pri obsevanju oľganov v trebuhu. Preden začnemo pacienta obsevati, mora biti poučen o načinu zdľavljenja, o neŽelenih učinkih obsevanja in o prepľečevanju le-teh. Če pacient s tem ni seznaĺ{en, mu nęŽeleni učinki obsevanja pomenijo poslabšanje oz. napredovanje bolezni, kar pa zelo slabo vpliva na njegovo psihično staq|e. Pacientu razlożimo potek zdravljenja, smisel markiĺanega polja, ki bo obsevano, poloŽaj, v kateľem bo obsęvan' ter čas obsevanja. Pacientu pojasnimo pipravo za obsevanje na simulatorju, ki zahteva njegovo sodelovanje. Pacientu povemo, da je obsevanje neboleče. opozorimo ga, da bo med obsevanjem v prostoru Sam, vendar ga bo ľentgenski inŽeniĺ sprem|jal preko ekĺana' Povemo mq da je v času zdľavljeqja s 31 TRT povsem nenevaren za okolico. Lahko se dľuŽi s komerkoli, tudi z otroki in nosečnicami. Prav tako ga poučimo, da oznak nakožine Sme brisati, keľ so potrebne (so nameq|ene natančni nastavitvi obsevalnih polj). Z obnav|janjem koŽe bodo oznake sčasoma same izginile. obsevanje običajno traja pet do sedem tednov, lahko pa tudi manj. Večina bolnikov se obseva enkĺat dnevno in petkľat tedensko. obsevanje tľaja le nekaj minut, pľavilna in natančna nastavitev za obsevanje pa dlje kot samo obsevanje' Lasje in dlake, ki so v obsevalnem po{iu, izpadejo običajno kmalu po koncu obse- vanja ali pa Že med obsevanjem. Takšno izgub|aqje las je neboĺeče, le koža je nekoliko pordela. Lasje ponovno zľastejo po nekaj mesecih. Pri visokih ďozah je izgtbaftajna. Med obsevanjem in po njem rakaste celice na obsevanem področju razpadejo. Ti razpaď|i pľodukti povzročijo pri pacientu utrujenost, ki je neposređno odvisna od velikosti obsevalnega polja ter od organa, kije obsevan. Zaraďitegaje pacient lahko fizično manj zmogljiv. Počitek je potľeben bolj kot po navadi. Tudi spanje pripomore k dobremu počutju, zato je pomembno, da obsevan pacient dovolj spi. Večini obsevanih pacientov med obsevanjem ni potľebno spremeniti običajnega Življenjskega ľitma in navad. opustijo naj le nekaterę tazvaďe. KajeĄje je v času obsevanja škodljivo, saj poslabšuje oskľbo tkiv s kisikom, ki je za učinkovitost obsevanja nujno potreben. Kajenje toľej zmanjšuje učinek obsevanja in s tem veľjetnost ozdravitve. Po končanem zdravljenju kajenje moti procese celjenja z obsevaqjem poškodovanega tkiva. UŽivanje alkohola v času obsevanja odsvetu- jemo, saj lahko pitje alkohola okĺepi neŽelene učinke obsevaąja. Dobra prehľanjenost obsevanega pacienta ima odločilen vpliv na potek zdravljenja in močno vpliva na kakovost Življenja pacienta v času zdravljenja. Med zdrav|en- jem je pomembno, da pacientom zagotovimo optimalno pľehľambeno podpoľo. Medicinska sestra moľa v načľt zdravljenja vključiti preventivne ukrepe za pľavočasno pľepoznavanje zapletov zaradi obsevanja, kj se izratajo kot motnje v prehľanjevanju. Ti ukrepi so vezani na lokalizacijo obsevanja in pacientovo prehľansko stanje' Keľ obsevalno zdravljenje lahko izzove celo vrsto različnih situacij, v katerih je moteno noľmalno prehranjevanje, je nujen individualni pľistop. Pacienta in svojce seznanimo s pľičakovanimi spremembami v pľehľa- njevanju, o pomenu pľavilne pľehrane za uspešnost zďravljenja, s preventivnimi ukĺepi in s koľistnostjo njihovega sodelovanja. Pacientu svetujemo in ga poučimo o načinu prehranjevanja in pitja med zdľavljenjem. Zagotovimo mu beljakovinsko in energijsko bogato hrano, hrano pľimerne konsistence in morebitno potľebno ustrezno dieto teľ njegovo sodelovanje pri izbiľi vrste hrane. Prav pľehľana je mnogokrat pľvi način, kako pacient aktivno pristopi k zdľavljenju in s tem k izboljšanju svojega zdravstvenega stanj a. 32 Zdravljenje z obsevanjem ima telesne in duševne učinke na paciente. Podľočja zdrav|jenja z obsevanjem so na koŽi velikokľat opazna in tako vidna zunaĺ{emu svetu. občutka strahu in tesnobnosti sta pri pacientih, ki se zdravijo z obsevanjem, zelo pogosta. Ti pacienti imajo mnogo strahov, npľ. strah pred tem, da bodo zgoreli, postali ľadioaktivni, ... Taki strahovi in tesnobna stanja imajo velik vpliv na telesno podobo. Pomoč medicinske sestre pri psihosocialni oskrbi je usmerjena k lajšanju sprejemanja bolezni, pospeševanju samooskĺbe in učinkovitemu navajanju na novo nastalo situacijo. Razumevajoč in spodbuden odnos medicinske sestre bistveno pripomore k dobri rehabilitaciji, ki tľaja od zać,etka zdrav|jenja do končne vključitve pacienta v domače okolje. Zďraystvena nega obsevanega pacienta je največkľat zelo zahtevna in terja od medicinske sestre multidisciplinarno znanje, nenehno angažiranje in etično občutljivost. Zdravstvena nega obsevanih pacientov zahtevaprocesno metodo dela. Potek bolezni je pľi vsakem posameznikl razlićen, ravno tako so reakcije na obsevanje raz|ične, zato je potreben individualni pristop. obsevani pacient potrebuje zdľavstveno nego, kije odvisna od stopnje bolezni, bolezenskih znakov, zapletov, ki nastanejo med obsevanjem, splošnega telesnega in duševnega počutja pacienta in njegove sposobnosti za samooskĺbo. Upoštevati moramo' da je vsak pacient osebnost zase in ima zato edinstvęne tęŽavę. Pacienti, ki se zdravijo z obsevanjem, so lahko hospitalizirani ali pa se zdravijo ambulantno. Paciente informiľamo in jim svetujemo pri zdravljenju z obsevanjem v posvetovalnici za onkološko zdravstvęno nego. S tem pomagamo pacientom in njihovim svojcem pľi soočanju in reševanju ľazlić,nih tęŽ.av, ki so posledica zdravljeqia z obsevanjem. To omogoča široko obravnavo onkoloških pacientov in kontinuirano zdĺavstveno nego v zunajbolnišnični obravnavi. Zdľavstvena nega pacienta' ki se zdľavi z bľahiľadioteľapijo Brahiradioterapija (BRT) je del ľadioterapije, torej zdravljenja z ionizirajočimi sevaqji. osnovna pľednost BRT je v tem, da vir sevanja vstavimo v neposredno bliŽino tumorja ali v tumor sam' Zaruďi zmaqiševaqja dozę v smeri pľoti okolici tumorja so poškodbe zdravegatkjvabistveno manjše. Po končanem obsevanju se tako zgodnje kot pozne posledice obravnavajo po istih strokovnih standardih kot pri TRT. Za zďravljenje z BRT je pacient sprejet na posebno opremljen oddelek, saj je pacient z vstavljenimi viri ionizirajočega sevanja za okolico nevaren. |zva1anje BRT zahteva posebno otganizacijo dela, zaščitne prostore in posebej usposobljeno osebje. Zdravstveno nego takih pacientov lahko izvajajo le posebno usposobljene medicinske sestre. JJ Zdravstvena nega pacienta, ki se zdravi z BRT, se razlikuje glede na vrsto zdravljenja, in sicęr se deli na zdravstveno nego pacienta z ođprtimi viri sevanja (pacient jih poprje ali pa mu jih apliciramo parenteralno) in na zdravstveno nego pacienta z vstavlenimi zapfümi viri sevanja. Medicinska sestľa pacienta in njegove svojce pouči o načinu in poteku zdravljenja, seznani jih s pričakovanimi neželenimi učinki zdravljenja ter o preprečevanju in lajšanju le - teh. Pacienta na zdravljenje z BRT pľipravimo psihično in fizično. Poučimo ga o zahtevi po izolaciji in o pomenu omejitve obiskov. Pri delu z odprtimi viri sevanja moramo vedno misliti na moŽnost kontaminacije. Da ne bi prišlo do incidenta z radioaktivnim mateľialom, z detektorjem preverjamo vse, karkoli odnesemo iz bolnikove sobe. Pacienta negujemo čim hitreje in iz čim večje oddaljenosti, ker intenzivnost fiakost) sevanja pade s kvadľatom razdalje' ob ođpustu pacient prejme pisna navodila o ravnanju v domačem okolju. Odpust pacienta Pľi pĺipravi na odpust sodelujemo vsi zdľavstveni delavci, ki smo sodelovali pri zdľavljenju in zdravstveni negi. Sodelujemo in komuniciľamo med seboj, s pacientom in svojci. odpust pacienta mora biti planiran. Pľipľava na odpust je dolgotľajna in zahteva multidisciplinaren pristop. Kakovostna priprava pacienta na odpust zagotavlja kontinuiteto zdľavstvene nege po odpustu. Dobra priprava na odpust naj bi bila zagotovilo ustľezne in kakovostne zdravstvene nege po odpustu na domu' V času pripľave na odpust se osredotočimo na iskanje pomoči za pacienta po odpustu v domačem okolju, včasih pa se je potrebno povezati z razliénimi zdravstvenimi ali socialnimi centľi, vse s ciljem zagotavljanja kontinuirane zdravstvene nege pacienta. S kakovostno pripľavo na odpust pacientu olajšamo pľilagoditev v okolju. Največje zagotovilo dobro planiranega odpusta je dobľa komunikacija. Za zmanjšanje strahu preďizvajanjem samooskĺbe pľi pacientu in druŽini że med samo hospitalizacijo izvajamo zdravstveno vzgojo in nenehno preverjamo njeno učinkovitost. Pľiskľbimo razliine oblike učnih pripomočkov (zloženke, kľrjižice, videokasete)' kajti pacienti imajo ľazlićne zmoŽnosti in sposobnosti učenja. Pacientu in druŽini damo teĺefonsko številko, lahko tudi internetni naslov, da se v stiski lahko obrnejo na zdravstvene delavce. Postopke zdľavstvene nege, ki jih bodo doma izvajali pacient ali njegovi svojci, moľajo le-ti znati demonstrirati. Skozi celoten pľoces priprave na odpust pacienta in svojce spodbujamo, da 34 postavljajo vprašanja ín izrazijo dilemę glede skĺbi oZ. nege doma. ob odpustu še enkĺat preveľimo' če pacient in svojci ľazumejo vsa navodila in če imajo dovolj znanja za izvajanje samooskĺbe. Če je potrebno, pacientu in svojcem priskĺbimo strokovno pomoč. Kadar pacient potrebuje mędicinsko - tehnične pripomočke, mu preko medikosocialne sluŽbe zagotovimo naročilnico za dobayo pripomočkov. Pomembno je, da o vsem pisno (odpustni dokument zđravstvene nege) in ustno informiramo patronaŽno medicinsko sestro. V Odpustnem dokumentu zdravstvene nege poleg osnovnih podatkov zabęleŽimo oceno pacientovega stanja ob odpustu (po Življenjskih aktivnostih) ter izpostavimo naročila zdľavstvene nege' ki so pomembna za kontinuirano zdravstveno nego pri pacientu, ki se ję obseval. Ta naročila so individualna in razlićna za vsakega posameznika, glede na njegove negovalne probleme in so vezana na lokalizacijo obsevanja. Pľed odpustom pacienta poučimo o: - pľavilni in zďravi pľehľani, - pľavilni negi kože in sluznic po končanem obsevaqju, _ vaľovanju pred okuŽbami, - zmerni fizićni aktivnosti in rekreaciji, - negi v domačem okolju, o tem poučimo tudi njegove svojce, - potrebi, da obvestimo patronaźno sluŽbo, - koristnosti rędnih in moľebitnih predčasnih kontrolnih pregledov. Neposredno pľed odpustom pacienta obvestimo svojce, pacientu vrnemo obleko in druge osebne dokumente ter otganiziramo prevoz oz' spremstvo. Poskĺbimo, da pacient dobi vso ustrezno dokumentacijo: odpustno pismo oz. obvęstilo za osebnega zdravnika, recepte in navodila o jemanju zďravil, napotnice in navodila za morebitne naročene preiskave, potrebna pisna navodila za pacienta ter odpustni dokument zdravstvene nege za sluŽbo zdravstvęne nege in datum ter uro kontrol- nega pregleda. 35 Zaključek Medicinska sestra samostojno načľtuje zdravstveno nego in izvaja postopke zdľavstvene nege, katerih cilj je preprečiti oz' omiliti tež,ave, ki so posledica obsevanja' pacientu olajšati trpljenje in doseči najvišjo mogočo stopnjo udobja, doseči, da bo lahko pacient opravljal dnevne Živłenjske aktivnosti. Stľokovne standaľde za preprećevanje in obvladovanje neŽelenih učinkov zdľavljenja z obsevanjem moľajo poznati ne le medicinske sestľe v bolnišnici, temveč tudi medicinske sestre, ki izvajajo zdravstveno nego na domu. Kakovostna zdravstvena nega onkološkega pacienta zahteya interdisciplinaľno timsko delo znotraj onkološkega inštituta Ljubljana in zunaj njega. To delo bi olajšali z dobro podpľtim računalniško - infoľmacijskim sistemom, ki bi omogočil dober pretok pacientovih infoľmacij in pomagal podpiľati komunikacijo med zdravstvenimi sodelavci. Zdravstvena vzgoja in učenje pacienta sta pomembni nalogi medicinske sestre, pri čęmer moľa spoštovati pacientovo Živĺjenjsko pľičakovanje in kakovost njegovega Življenia. Pacient in člani njegove druŽine moľajo biti opogumljeni in poučeni o tęm, kako lahko aktivno pľispevajo k realističnim ci|jem zazdravĺtye oz. ozdľavitve. Kakovostno izobtaż,ena medicinska sestľa je vir podatkov pacientu in 4iegovim svojcem. Pacięnte moramo poučiti o tem, da lahko sami ali s pomočjo svojih bližnjih z razlićnimi ukľepi nęŽelene učinke obsevanja omilijo in tudi uspešno obvladajo. Celovit pľistop, ki bo vk|učil tudi dľuŽinske člane, bo pozitivno vplival na pacienta in tako zagotovil njegovo aktivno sodelovanje pri obsevanju. Bivanje v bolnišnici povzroči pacientu izgubo identitete in neodvisnosti. Eden izmeď načinov, s katerim to pľepĺečimo, je spodbujanje k temu, da naredijo zase to, kar zmorejo. Navajanje na to, da skľbi|o sami zasę, je pomemben korak k vľačanju v vsakdanje Življenje. 36 Liteľatuľa in viľi: _ Anon. Radiation therapy and you, a guide to self - help during canceľ treatment. Bethesda: National cancer institute US, 2003. _ Bernot M. odpust bolnika iz bolnišnice. Stľokovni standard. onkološki inštitut Ljubłana' 2005. - Beľnot M, Marinček G. Zdravstvenanega staľostnika, ki se zdravi z obsevanjem. V: 30. stľokovni seminar' Starost in rak. Sekcija medicinskih sester v onkologiji. Ljubljana, 2003. - Bokal H. Vloga medicinske sestľe pri bolnikih, zdravljenih z obsevanjem. Diplomska naloga. Ljubljana, 2005. _ Ceraľ C. Zdravstvena nega obsevanega bolnika s pljučnim rakom. V: Pljučni rak.22' izobraŽevalni dnevi iz onkologije za medicinske sestre. Brdo pri Kĺanju, 1998. - Colyer H. The context of radiothęľapy care. V: Supportive care in radiotherapy. Edinburg, 2003. - Erjavšek Z, Senić B. Motnje v prehranjevanju v zvezi z obsevalno terapiio. V: Pomen prehľane pľi nastanku in zdravljenju malignih obolenj. 25. strokovni seminar iz onkologije in onkološke zdravstvene nege za medicinske sestre. Radenci, 1999. - Jančar B. Moderno zďravljenje z obsevanjem - obsevanje bolnikov s tumorji glave in vratl,l. Zveza slovenskih društev zaboJ ptoti raku. Ljubljana, 2003. - Lešničar H. Radioteľapija, kaj ję to? V: onkologija. Strokovni časopis za zdravnike. onkološki inštitut Ljubljana, 1997; letnik I' št. 1. - Lešničaľ H. osnove radioteľapije. V: Pľiročnik iz onkološke zdľavstvene nege in onkolog|je. onkološki inštitut Ljubljana' 2000. - Otto S. E. Oncology Nursing. Mosby - Year Book, 1994. - Senič B, Erjavšek Z,PollhT. osnove zdravstvene nege pri teleradioterapiji in bľahioradioterapiji. V: Priľočnik iz onkološke zdravstvene nege in onkologiie. onkološki inštitut Ljubljana' 2000. - Velepič M. Razvoj in pomen onkološke zdravstvene nege. V: Priročnik iz onkološke zdravstvene nege in onkologije. onkološki inštitut Ljubljana' 2000. 37