Marion Cotillard: Je bila ona kriva, ODNOSI MED UČITELJI IN UČENCI Ni vseeno, kdo stoji pred tablo str. 12-13 GOSPODARSTVO Družba Golte prodaja vse apartmaje str. 5 , sta se razšla Brad Pitt in Angelina Jolie? 1. JULIJ 2021 št. 26SPORED xxxxxxx PETER POLES IN SAŠO STARE Na odru bosta delala »štalo«! VEDNO TVOJA Bo Demir Yaman umrl? Tednik za Savinjsko regijo / št. 26/ Leto 76 / 1. julij 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Prava predstava za čas, v katerem živimo Eden od vrhuncev prvega tedna Poletja v Celju je bila gledališka predstava na prostem Pod svobodnim soncem, ki so jo na dvorišču Knežjega dvora uprizorila celjska ljubiteljska gledališča. Odrska postavitev znamenitega dela Frana Saleškega Finžgar- ja je bila posvečena obeleževanju 150-letnice pisateljevega rojstva ter 30-letnice samostojnosti Slovenije. Ambiciozna odrska uprizoritev je navdušila. str. 11 INTERVJU Suzana Gajšek iz Slovenskega društva Hospic str. 26-27 ŽALEC, PREBOLD Posodobljeni namakalni sistemi str. 8 str. 24 2 AKTUALNO Št. 26, 1. julij 2021 ZADETKI »Ko sem začel, nisem imel nič, niti izvijača, da bi ga lahko prijel v roke. Sem pa poznal star način dela in od tam sem gradil naprej.« Franc Pišek, podjetnik »Moji učenci so popolne- ga učitelja opisali tako: je potrpežljiv, jih skuša razumeti, med uro se zna pošaliti in jih ima rad. Pomembno se jim zdi tudi, da je pravičen.« Nina Jelen, slovenska naj učiteljica »Uporabniki namakalnih sistemov v Spodnji Savinj- ski dolini so res izreden primer dobre prakse na- makanja v Sloveniji. Tudi v letih, ko niso niti vedeli, v čigavi lasti so sistemi, so jih redno vzdrževali in omogočali, da so delova- li.« Irena Friškovec, kmetijska svetovalka »Pomembno je, kako človek živi. Če je umirjen, zadovoljen sam s seboj, s svojim življenjem, je pre- hod lažji. Gre za razumeva- nje sebe, za to, da se imaš rad. Pri teh ljudeh je smrt lepa. Samo izdih.« Suzana Gajšek, strokovna sodelavka celjskega odbora Slovenskega društva Hospic »E-šport predstavlja bogato industrijo hitrega razvoja. Vplivne znamke opažajo zanimanje mlade generacije, zato v razvoj e-športa vlagajo, da bi ›po- krile‹ še ta dokaj neizkori- ščen trg.« Filip Steiner, študent orga- nizacije videoiger Na Hrvaškem med praznikom 47 tisoč slovenskih turistov Dubrovnik kot znanilec »pokovidnega« turizma Podaljšan praznični konec tedna v Sloveniji so ne- kateri izkoristili za krajše poletne počitnice. Tudi potniki, ki so s Turistično agencijo Palma dan pred praznikom odpotovali v Dubrovnik, najznamenitejše hrvaško obmorsko mesto. Zaradi manjše gneče, ko se turizem šele ponovno vzpostavlja, je ta čas nemara najboljša priložnost za njegov obisk. ROBERT GORJANC »Dubrovnik je naša tra- dicionalna destinacija, ena številnih in trenutno tista, za katero menimo, da za denar gostov lahko ponudi naj- več. S partnerskimi hotelirji smo pripravili zelo ugodne in privlačne pakete, proda- ja to potrjuje. Zanimanje je veliko, skoraj polovico zmo- gljivosti smo že razprodali. Dubrovnik kot destinacija je zanimiv tudi zaradi letalske- ga prevoza, saj je potovanje ugodno, hitro in udobno,« je povedal Matej Knaus, direk- tor TA Palma iz Celja, ki ima po Sloveniji razvejano mrežo poslovalnic. S poletom prve skupine tu- ristov z brniškega letališča, ki je v Dubrovnik pred tednom odpotovala na krajše praznič- ne počitnice, ter z nedeljskim poletom je TA Palma začela serijo počitniških letovanj v Dubrovnik, čarterski poleti bodo sledili vsako nedeljo do 3. oktobra. Covid kot udarec in izziv »Za nas so Slovenci vedno bili zvesti in dragoceni gosti, zato smo zelo veseli, da jih lahko spet sprejmemo, potem ko je popustila kriza zaradi epidemije koronavirusa, ki nas je zelo prizadela. Du- brovnik je predvsem letalska destinacija, zato smo v času covid krize zelo občutili pre- kinitev letalskega prometa oziroma veliko zmanjšanje števila prihodov z letalom,« je dejala Jelka Tepšić, name- stnica župana Dubrovnika, in poudarila, da je turizem naj- pomembnejša gospodarska panoga v mestu, ki prinaša največ prihodkov v mestni Sogovorniki v Dubrovniku: (z leve) Metka Bradetić, Jelka Tepšić, Ana Hrnić in Matej Knaus proračun. Lani so zaradi co- vida ustvarili le 20 odstotkov turističnih prihodkov v pri- merjavi z letom 2019, ko so zabeležili kar štiri milijone nočitev. Slovenskih gostov vedno več Ana Hrnić, direktorica Turistične skupnosti mesta Dubrovnik, je povedala, da se od sredine tega meseca že izboljšuje turistična slika, da se vračajo letalski prihodi, prihaja več gostov, v začetku julija pričakujejo še obču- tnejšo rast. »Upamo, če bo epidemiološka slika ugodna, da bomo lahko ustvarili pri- bližno 60 odstotkov prometa iz leta 2019. Veseli nas, da je slovenskih gostov pri nas vedno več in da se Slovenija vzpenja na lestvici držav, ki predstavljajo največji delež našega turističnega tržišča.« Metka Bradetić, direkto- rica predstavništva Hrvaške turistične skupnosti (HTZ) v Sloveniji, je postregla s podat- kom, da na Hrvaškem trenu- tno letuje 47 tisoč Slovencev. »Ta številka seveda raste iz dneva v dan. Tudi lani smo imeli na slovenskem tržišču zelo dobre rezultate, saj je pa- dec deleža slovenskih gostov, ki jih je bilo 30 odstotkov manj kot leta 2019, najnižji v primerjavi z drugimi trgi.« Kot je še povedala sogovor- nica, prejema v uradu HTZ v Ljubljani veliko klicev prebi- valcev Slovenije, ki se zani- majo za ta način potovanja na Hrvaško. »Epidemiološki ukrepi še imajo vpliv na od- ločitev za potovanje, a veliko ljudi se je že cepilo in pre- bolelo covid, mnogi so tudi pripravljeni opraviti testiranje za letovanje na Hrvaškem,« je še pojasnila Metka Bradetić, ki izvrstno govori slovensko. Št. 26, 1. julij 2021 AKTUALNO 3 »Bilo je težko, a zdaj smo spet optimisti« »V Dubrovnik zaradi lepote in poleta z letalom« Obisk v Dubrovniku smo izkoristili tudi za krajši pogovor z Matejem Knausom, di- rektorjem TA Palma, o tem, kako je koro- naobdobje vplivalo na delovanje in poslo- vanje ene največjih turističnih agencij v Sloveniji, ki ima približno 70 zaposlenih. »Posledice smo občutili v upadu števila potovanj in gostov, vendar je v zadnjem me- secu in pol prišlo do izjemnega odboja. Zdaj težko sledimo vsemu povpraševanju. Zato bi rad to priložnost izkoristili tudi za to, da se zahvalim gostom za potrpežljivost, saj je resnično treba tudi nekoliko po- čakati za rezervacijo počitnic. So pa gostje prepoznali pred- nost agencije v smislu po- dajanja informacij, varnosti potovanja ter povezovanje destinacije s čarterskimi leti, kar je tudi eden naših ključnih produktov. Lju- bljano namreč povezujemo z dvanajstimi grškimi in s petimi španskimi destinacijami ter z Dubrov- nikom, iz Ljubljane je mogoče direktno le- teti tudi v destiancije, ki so bolj iz- letniško-po- tovalne, kot so Islandija, Skandinavi- ja, Madeira, Tenerife, in tudi na Škot- sko računamo v poznem poletju. Za koliko so se vam zmanjšali prihodki v koronaobdobju? Upad prihodkov v preteklem letu je bil več kot 50-odstoten. Računamo, da se bomo šte- vilkam iz leta 2019, ki je bilo zelo uspešno leto, vrnili v naslednjem letu. Letos bo nekje vmes. Ali ste morali krčiti število zaposlenih? Seveda smo glede na razmere morali pri- lagajati število zaposlenih kot tudi vse ostale stroške. A je spodbudno, da že prihaja do prvih novih zaposlitev in število naših sode- lavcev se že povečuje. Ali je čas covida spremenil zahteve in pričakovanja gostov, da si želijo druga- čen način letovanja, potovanja? Da, spremembe so. Ljudje si bolj že- lijo potovanje v destinacije, kjer ni ve- likih gneč, kjer je mogoče zagotoviti več individualnosti. Vendar se tradi- cionalnim potovanjem tako slovenski kot ostali gosti ne želijo odreči, zato verjamem, da se bodo tudi vsa ta potovanja vrnila. Konec minulega te- dna smo na primer e organizirali dvajset avtobu- snih potovanj v države bli- zu Sloveni- je, do Pro- vanse … Vse to nas navdaja z opti- mizmom, skupaj z gosti, ki si potovanja izjemno že- lijo. Med potniki, ki so se odločili za po- tovanje TA Palma s čarterskim letalom v Dubrovnik, smo zasledili tudi znan obraz, celjskega zdravnika Milana Rajtmajerja, sicer tudi izkušenega popotnika. »Za krajše letovanje v Dubrovniku sem se odločil, da bi se malo odpočil v eni najlepših destinacij v Evropi, poleg tega sem si zaželel tudi potovanja z letalom. Na ta način nisem potoval že dve leti in sem si želel vsaj en krajši polet,« je po- vedal znan Celjan, ki smo ga ujeli, ko je z ženo čakal na »check-in«. V tem čudovitem mestu je sicer bil že večkrat, predlani se je prijavil tudi na tek po znamenitem obzidju, a je na njegovo žalost odpadel. A štartnina je ostala in naslednje leto se ga bo zanesljivo ude- ležil. »V Dubrovniku me najbolj privlači kombinacija zgodovine, kulinarike, pri- jaznih ljudi in tudi dubrovniškega pole- tnega festivala,« je še povedal zanimiv sogovornik. S sklepno mislijo, da mu potovanje na to območje vedno predsta- vlja izziv, saj vselej odkrije kaj novega, če ne v Dubrovniku, pa v zaledju tega znamenitega mesta. Dubrovnik je v teh dneh zeleno območje, na Hrvaškem trenutno vladajo podobne epidemiološke razmere kot v Sloveniji, večina celotne sosednje države je obarvana v zeleno. Glede na trenutno veljavne ukrepe turistom, ki prihajajo iz Slovenije in drugih držav EU, ki so obarvane zeleno, ni treba predložiti dokazil PCT (preboleli, cepljeni, testirani). A ukrepi se glede na razmere spreminjajo, zato je treba spre- mljati informacije o veljavnih ukrepih. Te je mogoče najti na spletni strani Hrvaške turistične skupnosti (HTZ) ali hrvaškega ministrstva za notranje zadeve (MUP). Trenutna epidemiološka slika v sosednji državi pa je grafi čno prikazana na spletni strani https://www.croatiacovid19.info/. V času našega obiska Hrvaška še ni uveljavila prostega prehoda na temelju zelene epi- demiološke slike Slovenije, zato so uslužbenci ob prijavi poleta in na mejnem prehodu zelo skrbno pregledali zahtevana natisnjena dokumenta o oddaji prijave Entry Croatia ter o dokazilu (PCT). Župan sprejel novega celjskega škofa CELJE – Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot je v teh dneh sprejel celjskega škofa Maksimilijana Matjaža, ki ga je spremljal škofijski upravitelj Rok Metličar. Na ime- novanje novega škofa je bilo treba dolgo čakati, zato je izrazil veliko zadovoljstvo, da ima celjska škofija spet škofa. Župan je novemu škofu izrazil dobrodošli- co. Predstavil mu je mesto in pri tem poudaril, da smo v Celju ponosni na svojo zgodovinsko in kulturno dediščino. »V Celju vlada veliko versko sožitje med pripadniki različnih verskih skupnosti, kar nam veliko pomeni. Sodelovanje med Mestno občino Celje in Škofijo Celje oziroma rimsko- katoliško cerkvijo je bilo vedno dobro. Občina letno namenja 50 tisoč evrov za obnovo kul- turne dediščine, kamor sodijo tudi sakralni objekti. Prav zdaj se pripravljamo na obnovo slovenskega pokopališče na Golovcu,« je po- vedal župan Bojan Šrot. Škof Maksimilijan Matjaž je dejal, da mu je v veliko čast, da je bil imenovan za škofa v Celju. V tem času spoznava mesto, njego- vo zgodovino, naravo in ljudi. Kot pravi, se v mestu dobro počuti. Škof je županu podaril knjigo Iz Besede, Biblični slovarček, ki jo je založba Družina izdala ob njegovem škofovskem posvečenju in jo je predstavil v torek, 29. junija, v Osre- dnji knjižnici Celje. Vpisal se je tudi v knjigo častnih gostov. Župan je škofu podaril sveti gral z zvezdo Oskarja Kogoja. RG Foto: MOC Župan Bojan Šrot v pogovoru z novim celjskim škofom Maksimilijanom Matjažem Predčasno o vodi V nedeljo, 11. julija, bomo lahko državljani na svojih voliščih oddali glas za novelo Zakona o vodah ali proti njej. Gre za novelo, ki je sporna po mnenju civilnih gibanj in združenj strokovnjakov za vode, zato so spodbudili zbira- nje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, s katerim bi preprečili uveljavitev novele. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?« Tisti, ki na referendumsko nedeljo takrat ne bodo v kraju stalnega bivališča, lahko glasujejo predčasno, in sicer v torek, sredo in četrtek (od 6. do 8. julija) na volišču na sedežu volilne komisije na svojem območju. Mogoče je glasovati tudi na domu. Ta možnost je namenjena volivcem, ki se zaradi bolezni ne bodo mogli osebno zglasiti na volišču. Namero o glasovanju na domu mora volivec sporočiti okrajni volilni komisiji, na območju katere ima stalno prebivališče, in sicer najkasneje do srede, 7. julija, do 24. ure. Vlogo je mogoče oddati tudi na portalu e-Uprava. Do takrat je tudi rok za prijavo namere o glasovanju izven kraja stalnega prebivališča na t. i. volišču »omnia«. TC Rezultati NPZ Državni izpitni center je ob- javil rezultate letošnjega naci- onalnega preverjanja znanja (NPZ) za 6. in 9. razrede. Za vsakega učenca in njegove starše je center pripravil še dodatne informacije z grafi č- nimi prikazi, v katerih je za vsak predmet na NPZ prikazan dosežek učenca v primerjavi z vrstniki v šoli in državi. Cilj NPZ je pridobiti dodatno informacijo o znanju učencev ob koncu 6. oziroma 9. razreda. Šestošolci so preizkus opra- vljali v 477 osnovnih šolah. Pri slovenščini so v povprečju do- segli 24,7 točke od 45 možnih točk (22,2 točke v letu 2019). Pri angleščini je bil povprečen re- zultat 33,4 točke od 50 možnih točk (24,7 točke v letu 2019). Pri matematiki so učenci v pov- prečju dosegli 25,5 točke od 50 možnih točk (28,6 točke v letu 2019). Devetošolci so NPZ pisali v 476 osnovnih šolah. Pri sloven- ščini so v povprečju dosegli 26,5 točke od 54 možnih točk (26,7 v letu 2019). Pri matematiki so povprečno dosegli 24,1 točke od 50 možnih točk (25,5 v letu 2019). Pri tretjem predmetu so bili povprečni dosežki nasle- dnji: pri angleščini 31,8 točke od 50 možnih točk, pri nem- ščini 37,4 točke od 65 možnih točk, pri biologiji 18,4 točke od 35 možnih točk, pri zgodovini 22,1 točke od 50 možnih točk ter pri športu 24,4 točke od 46 možnih točk. Prve ugotovitve so, da so pri matematiki v 9. razredu učenci na primer izkazali osnovno ma- tematično znanje, težave pa so imeli pri povezovanju strategij reševanja problemov iz različnih matematičnih vsebin in vsakda- njega življenja. Pri slovenščini v 6. razredu se je kot v preteklih letih pokazal primanjkljaj v lite- rarnovednem znanju (npr. po- znavanje enega od slovenskih pesnikov). TC 4 GOSPODARSTVO Št. 26, 1. julij 2021 Lastniške spremembe v celjskem trgovcu z metalurškimi izdelki Inpos največji posamični lastnik Kovintrada Med delničarji, ki se bodo prihodnji teden udeležili letne seje skupščine mednarodnega trgovskega podje- tja Kovintrade iz Celja, bo po novem tudi predstavnik celjske družbe Inpos. Iz javno dostopnih podatkov je namreč razvidno, da je Inpos, ki se prav tako ukvarja s trgovino, pred kratkim postal največji posamični lastnik Kovintrada. Njegov delež znaša 8,8 odstotka. Drugi največji delničar je podjetje Bartimaeus v lasti celjskega poslovneža Boštjana Marovta in nekdanjega predsednika uprave Marka Staroveškega. JANJA INTIHAR Vstop Inposa v Kovintrade a ne samo zaradi dokaj zapr- je svojevrstno presenečenje, tega lastništva v Kovintradu. Družbi sta namreč še ne tako dolgo nazaj dajali vtis, da se nimata prav radi, kar se je še zlasti čutilo ob njuni tekmi za nakup nakelskega podje- tja Mersteel SCC. Kovintrade se je iz te tekme umaknil, Inpos – oziroma prav za ta namen ustanovljeno njegovo podjetje – je potem Merste- el SCC, ki prav tako trguje z metalurškimi izdelki in je pri tem dokaj uspešen, sredi leta 2019 kupil za pet milijonov evrov. Kmalu zatem je polo- vico družbe prodal dolenjske- mu podjetju G4 Group ter mu prepustil upravljanje proizvo- dnega dela Mersteela. Ker mu ni uspelo v Naklem, je Kovin- trade moral svoje skladiščne prostore v Štorah razširiti z dvema novima halama. Skupaj bi bili močnejši Lastnik in direktor Inposa Ivan Pfajfar o lastniškem vsto- pu v Kovintrade ne želi veliko govoriti. Prepričan je, da bi se ob vedno močnejši konkuren- ci sorodnih tujih podjetij Ko- vintrade ter Inpos in Mersteel SCC morali povezati, saj bi s tem veliko pridobili tako na dobavni kot prodajni strani ter bili pomemben »igralec« na mednarodnem trgu, še zla- sti na območju srednje Evro- pe. Poleg tega bi se povezani lažje ubranili pred kakšnim prevzemom. Pfajfar ne skri- va želje po povečanju lastni- škega deleža v Kovintradu, vendar mu pri tem kot glav- na ovira stoji na poti delniški sporazum, ki ga je podpisalo 79 delničarjev Kovintrada. Po- leg nekaj podjetij, ki so tesno povezana z njim, gre večino- ma za sedanje in nekdanje zaposlene. Njihov skupni la- stniški delež znaša več kot 80 odstotkov. Ivan Pfajfar pravi, da je Inpos delnice odkupil od tistih, ki so mu jih ponudili in niso bili vključeni v delniški sporazum. Inpos, ki se ukvarja s tr- govino na debelo in drobno s tehničnim blagom in ima v Sloveniji pet velikih pro- dajnih središč, je tudi lani posloval dobro. Zabeležil je 17-odstotno rast in ustvaril malo manj kot 53 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. Čisti dobiček je zna- šal 3 milijone evrov. Direktor Ivan Pfajfar pravi, da so leto- šnji rezultati še boljši, saj se je podjetje že po prvih šestih mesecih dela približalo pri- hodkom, ki jih je ustvarilo v vsem lanskem letu. Kaj o lastniškem vstopu Inposa menijo v Kovintradu, nam še ni uspelo izvedeti. Predsednik uprave Jože Ka- stelic je te dni odsoten, Marko Staroveški, ki je po umiku s predsedniškega položaja sve- tovalec uprave, nam na posla- na vprašanja ni odgovoril. Letos višje dividende Delničarji Kovintrada se bodo na seji skupščine sezna- nili z lanskim poslovanjem družbe, ki je bilo najslabše po letu 2016. Razlog so bile težave zaradi ukrepov za zajezitev pandemije korano- virusa. Podjetje je ustvarilo 141 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 25 milijonov evrov oziroma 15 odstotkov manj kot v letu 2019. Kljub padcu prodaje je bil čisti dobiček od predlan- skega višji za 5 odstotkov in je znašal 1,9 milijona evrov. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, da bi iz bilančne- ga dobička, ki je konec lan- skega leta znašal 7 milijonov evrov, delničarjem izplačali 231 tisoč evrov in bi bruto dividenda na delnico znašala 1,80 evra, kar je več kot lani. Na seji bodo odločali tudi o imenovanju Marka Starove- škega za novega člana nad- zornega sveta. Poslovne ženske obiskale Tehnopark Uspešne menedžerke in poslovne ženske iz vse Sloveni- je, združene v društvu Fam, so se pred kratkim družile v Celju. Srečanje so gostile celjske članice društva Katarina Hohnjec iz podjetja Hoby les, Alenka Vodončnik iz podjetja Ave Razvoj in Tadeja Fendre, direktorica celjske poslovne enote Vzajemne. Namen društva Fam je povezovanje uspešnih posameznic, ki delujejo na različnih področjih, v močno skupnost, dejavno- sti društva pa so usmerjene predvsem v izmenjavo poslovnih izkušenj posameznih članic ter v vzpostavljanje poslovnih stikov med njimi in s člani drugih društev, združenj in klubov. Društvo skuša na različne načine vplivati tudi na vse dejav- nike, ki določajo položaj ženske v družbi, še zlasti poslovne ženske. »To pomeni tudi opozarjanje na ovire, ki se postavljajo na poti vsaki ženski, ki želi doseči status uspešne poslovne ženske,« je povedala Alenka Vodončnik. Članice društva Fam so si za kraj srečanja v Celju izbrale Tehnopark, kjer so se jim pridružile še Mojca Leskovar, pred- sednica uprave Thermane, Lidija Sovinc, direktorica Ljudje univerze Rogaška Slatina, Marta Rozman, finančna svetovalka v podjetju Tim Valores, ter številne druge celjske poslovne ženske. NT, foto: arhiv Ave Razvoj Tadeja Fendre, Alenka Vodončnik in Katarina Hohnjec (z leve) so v Celju gostile srečanje uspešnih poslovnih žensk, članic društva Fam. Družba Unior je že odkupila bližnje stanovanjske hiše, da bi si s tem zagotovila prostor za morebitno širitev. Koliko odškodnine so za svoje domove prejeli stanovalci, v podjetju ne razkrivajo. Nekaj jih je domove že zapustilo, z eno družino naj bi se podjetje o odkupu še dogovarjalo. Iščejo kovače Prvo trimesečje sta v Uniorju za- znamovala zlasti povečan obseg naročil in podražitev materialov. V preteklosti so zaradi optimizacije in robotizacije nekoliko zmanjšali število zaposlenih, zdaj v Sloveniji neuspešno iščejo specifične tehnič- ne profile. Konec marca je bilo v družbi Uni- or 1.671 zaposlenih, kar je sicer ne- koliko več kot v začetku letošnjega leta, a skoraj 7 odstotkov manj, kot jih je bilo v družbi zaposlenih konec marca lani. Kot pojasnjujejo v podje- tju, je zmanjšanje števila zaposlenih posledica racionalizacije v določenih procesih, kar so dosegli tudi s pomo- čjo avtomatizacije in robotizacije ne- katerih delovnih mest v proizvodnji. »Razlogi za znižanje števila zaposle- nih so večinoma redne odpovedi de- lodajalca, iztek pogodb o zaposlitvi za določen čas, upokojitve, odhodi na lastno željo in drugo,« so pojasnili v Uniorju. Trenutno se družba dogovarja za prihod skupine delavcev iz tujine. »Pogovarjamo se za pridobivanje ka- dra iz Bosne in Hercegovine, česar smo se posluževali tudi že v prete- klosti, če kadra nismo uspeli najti v Sloveniji. Zaposlovali bomo v skladu s sporazumom med Slovenijo in BiH,« so potrdili. Kot so še pojasnili, imajo namen zaposliti 10 sodelavcev za de- lovno mesto utopni kovač III. »Kader skušamo pridobiti iz Slovenije in ves čas objavljamo prosta delovna mesta v raznih medijih, vendar je odziv zelo slab,« ugotavljajo. Podjetje trenutno posluje v skladu z razpoložljivimi kapacitetami. V priho- dnje ni izključena prostorska širitev, v ta namen so, kot so potrdili v podjetju, že odkupili bližnje stanovanjske hiše. Koliko so za te odkupe namenili, ne razkrivajo, saj gre za poslovno skriv- nost. LKK Foto: SHERPA Št. 26, 1. julij 2021 GOSPODARSTVO 5 Prihodki družbe Golte lani upadli za več kot šestdeset odstotkov Golte prodajajo vse svoje apartmaje Potem ko se je po več letih životarjenja družba Gol- te, ki upravlja edino smučišče v Zgornji Savinjski dolini in se vedno bolj spreminja tudi v poletno tu- ristično središče, v letu 2019 le začela postavljati na noge, je lani pandemija koronavirusa spet ustavila njen razvoj. Kot je povedala direktorica Suzana Sr- dić, so lani podjetju prihodki od prodaje upadli za malo več kot 60 odstotkov, nič kaj optimistične niso tudi njene napovedi za letos, saj se boji, kakšne bodo razmere jeseni. JANJA INTIHAR Tolikšen padec prihodkov od prodaje, ki je bil, pravi Suzana Srdić, iz rednega poslovanje še večji, pomeni, da je družba Golte lani ustvarila manj kot milijon evrov prodaje. Leto je končala z izgubo, koliko je znašala, Srdićeva ni povedala. Golte sicer že več let poslujejo z izgubo, leta 2019 je znašala malo več kot 840 tisoč evrov. njali in smučarskih prog ni bilo mogoče pripraviti čez noč. Na Golteh so letos pospešili prodajo 32 apartmajev, ki so jih zgradili tik ob smučišču. Tudi zato je najbrž zanimanje za nakup precejšnje, kupci so zaenkrat večinoma iz Slovenije. »Naši načrti za leto 2020 so bili povsem drugačni, upali smo, da bomo bistveno po- večali prihodke in izplavali iz izgube, a sta potem pandemi- ja koronavoirusa in prepoved poslovanja tako kot v celotni turistični industriji bistveno poslabšala naše poslovanje. Ves čas smo se borili, da bi ohranili likvidnost podjetja, kar nam je tudi uspelo, in lah- smo iz lanske krize kar dobro splavali,« pravi Suzana Srdić. Veliko pričakuje od poletne sezone, čeprav so, kot ugo- tavlja, ljudje pri rezervacijah namestitev zelo previdni in je povpraševanje za dopustovanje v njihovem gorskem središču trenutno manjše, kot so priča- kovali in kot so bili vajeni v pre- teklih letih. »Očitno so se nava- de spremenile in se ljudje šele v zadnjem trenutku odločajo, kje bodo dopustovali,« ugota- vlja Srdićeva, ki jo skrbi, kaj bo jeseni. »Napovedati, kakšna bo jesenska in še zlasti potem zimska sezona, je zelo težko. Razmere so namreč še vedno negotove, nekateri že govorijo o jesenskem valu epidemije,« pravi direktorica Golt. V zadnji zimski sezoni je smučišče obra- tovalo le trideset dni. Lahko bi sicer več, pravi Srdićeva, ven- dar so se ukrepi hitro spremi- Spremenili ime hotela Na Golteh so svoj edini hotel odprli šele 18. junija. Prve goste je pričakal še ne- koliko prenovljen, z dodatno ponudbo in novim imenom Wellness hotel Montis. Sr- dićeva pojasnjuje, da so se za spremembo imena odločili, da bi bil hotel na trgu bolj prepoznaven in da bi more- bitni gostje že iz njegovega naziva lahko vedeli, kakšno ponudbo lahko pričakujejo. Poleg hotela ima poletno in zimsko turistično središče na Golteh še 32 apartmajev, ki jih je podjetje zgradilo že leta 2010 in do konca uredilo šele pred dvema letoma. Naložbo je takrat ocenilo na 4 milijone evrov. Zdaj apartmaje proda- ja. Prve kupce je začelo iskati že konec lanskega leta, letos je prodajo pospešilo. Kot pra- vi Srdićeva, je, presenetljivo, zanimanje kar precejšnje, za nakup se v glavnem zanimajo Slovenci. Štiri občine izstopile iz podjetja Golte so še vedno v večin- ski lasti ljubljanskih podjetij Sicom Invest ter BDG in Bo- namm. Zadnji dve družbi sta povezani z ukrajinskimi poslovneži. Med ostalimi la- stniki, ki imajo zanemarljivo majhne deleže, je nekaj ve- lenjskih podjetij ter občine Velenje, Luče, Ljubno in Gor- nji grad. Deleže je imelo še več občin, a so se v Mozirju, Šmartnem ob Paki, Šoštanju in Nazarjah pred kratkim od- ločili za izstop iz družbe. Nji- hove deleže je odkupil Sicom Invest. Foto: Andraž Purg - GrupA Polzelo kupil Sem Invest Tovarniški kompleks podjetja Polzela je kupilo širši jav- nosti neznano podjetje Sem Invest. Kakšne namene ima z njim, nam ni uspelo izvedeti, ker z lastnikom in direk- torjem Emilijanom Kapusem nismo mogli navezati stika. Bodoči lastnik 52.400 kvadratnih metrov velikega industrij- skega območja je s stečajnim upraviteljem Zlatkom Hohnje- cem že podpisal kupoprodajno pogodbo, kupnino bo moral poravnati v manj kot treh mesecih. Za nepremičnine nekdanje tovarne nogavic mora plačati malo manj kot dva milijona evrov, kolikor je na dražbi znašala izklicna cena. Sem Invest, ki ima sedež v Ločici ob Savinji, se po javno dostopnih podatkih ukvarja s trgovanjem z lastnimi nepre- mičninami. Podjetje, ki nima nič zaposlenih, je lani ustvarilo 410 tisoč evrov prihodkov od prodaje in 228 tisoč evrov čistega dobička, njegov bilančni dobiček je konec leta znašal 2,9 milijona evrov. Ime lastnika Emilijana Kapusa se pojavlja še v nekaterih drugih podjetjih, ki imajo sedež v Spodnji Savinjski dolini. Zakaj se je Kapus odločil za nakup, ni pojasnil niti stečajni upravitelj Hohnjec. Ker se je novi lastnik strinjal s podaljšanjem pogodb za pet najemnikov, to najbrž pomeni, da se na območju kompleksa še nekaj časa ne bo nič dogajalo. JI Kmalu novi gospodarski oskarjevci Gospodarska zbornica Slovenije bo prihodnji teden, 6. julija, podelila letošnje nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Podelitev, ki že drugo leto zapored ne bo v Cankarjevem domu, kot je bil vsa leta običaj, am- pak bo v poletnem gledališču Studenec, bo zbornica letos združila s praznovanjem 170-letnice svojega delovanja. Letošnja podelitev nagrad bo že 53. po vrsti. Tako imeno- vane gospodarske oskarje, ki so najstarejša tovrstna nagrada pri nas, je doslej dobilo 376 direktorjev velikih, srednjih in malih podjetij, od tega jih je bilo 52 s širšega celjskega ob- močja. Zadnji med njimi, ki je dobil nagrado, je bil predlani Srečko Jesenek, lastnik celjske Tiskarne Jesenek. Regionalna gospodarska zbornica Celje lani v Ljubljano ni poslala no- benega predloga, saj kandidat, ki ga je želela predlagati, h kandidaturi ni dal soglasja. Letos je regionalna zbornica za nagrado predlagala enega vidnejših celjskih direktorjev. Ali jo bo tudi dobil, bo znano prihodnji teden. JI ŽE 20 LET OHRANJAMO ČISTO VODO ZA PRIHODNJE RODOVE URADNE URE info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300 PONEDELJEK in SREDA: 8.00–10.00 in 11.00–14.00 PETEK: 8.00–10.00 in 11.00–13.00 Slovenski kompostniki na Amzonu Podjetje Skaza se je, zahvaljujoč uspe- šnemu sodelovanju z univerzo v Koloradu, prebilo na ameriško tržišče. Pridobilo je namreč velikega distributerja in strateške- ga partnerja podjetje TeraGanix. Velenjsko podjetje je bilo v začetku leta uspešno na dveh razpisih študije primerov na področju trajnosti in okoljevarstva univer- ze Kolorado v mestu Boulder. Pri enem od projektov so v sodelovanju s študenti MBA- -programa Leeds School of Business pripra- vili strategijo za vstop podjetja na ameriški trg, njihovo delo pa je že obrodilo sadove. Skaza je namreč na področju lastne blagovne znamke pridobila pomembnega distributerja in strateškega partnerja podjetje TeraGanix. »Sodelovanje je zelo perspektivno, saj je Amerika ogromen trg, ki ponuja številne pri- ložnosti. To, da smo pridobili takšnega par- tnerja, je velikega pomena za rast in razvoj Skaze v delu sveta, kjer do zdaj nismo bili prisotni. Lani smo sicer vstopili na kar devet novih trgov, letos pa smo se osredotočili še na Ameriko. Priložnost, da svoje vrednote in poslanstvo ponesemo tudi čez lužo, nam daje motivacijo in zagon za naprej,« je zadovoljen direktor uspešne slovenske družbe dr. Robert Agnič. Podjetje TeraGanix se osredotoča na izbolj- šanje življenja z uporabo efektivnih mikroor- ganizmov, obenem na prvo mesto postavlja trajnostno delovanje in zaščito planeta. Ponu- ja vrsto certifi ciranih ekoloških rešitev, med drugim blagovno znamko EM, je še pojasnil Agnič. Skaza je v Ameriko, natančneje v Teksas, že poslala prvo pošiljko svojih kuhinjskih kom- postnikov Bokashi Organko 2. Gre za večkrat nagrajeno slovensko inovacijo, ki omogoča pravilno in odgovorno ravnanje z biološkimi odpadki ter s tem vzpostavlja krožno gospo- darjenje. TeraGanix bo Skazine kompostni- ke prodajal s pomočjo različnih prodajnih kanalov – na svoji spletni strani, s pomočjo poslovnih parterjev in tudi največje prodajne spletne platforma Amazon. LKK Foto: Skaza Direktor podjetja Skaza dr. Robert Agnič je prepričan, da bo novo sodelovanje z ameriškim distributerjem pomemb- no pripomoglo k nadaljnji rasti slovenskega podjetja, ki navdušuje z inovacijami na področju varovanja okolja. 6 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 26, 1. julij 2021 CELJE – Z novelo Stanovanjskega zakona do leta 2023 postopen dvig neprofitnih najemnin Septembra vselitev v prvih 50 stanovanj v DN 10 Prvi del nove stanovanjske soseske v Dečkovem naselju v Celju (DN 10), ki je skupen projekt Nepremičnin Celje in Mestne občine Celje, vreden približno 14 milijonov evrov, počasi dobiva končno podobo. Prvi najemniki bodo predvidoma ob koncu letošnjega poletja že prejeli ključe novih stanovanj. ROBERT GORJANC Kot je povedal Primož Br- var, direktor Nepremičnin tembru. »To pomeni, da so namenjenih prosilcem z liste končana vsa dela za na obeh stavbah, v notra- njosti je treba vgraditi še parket. Sledila bo ozelenitev okolice, potem bosta na vrsti še kakovosten Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje, pred že skoraj zgrajenim blokom v novi stanovanjski soseski DN 10. pregled obeh stavb in pri- Sicer pa se je začela tudi že gradnja preostalih štirih blokov, v katerih bo na voljo 92 novih stanovanj. »Na dveh stavbah so groba gradbena dela že končana, kar pome- ni, da sta bloka pod streho, dva še rasteta. Po časovnem načrtu je predvidena vselitev v stanovanja v ostalih blokih sredi prihodnjega leta,« je še pojasnil Primož Br- var. Celje, gradbinci trenutno izvajajo zaključna dela v prvih dveh blokih, ki bosta predvidoma vseljiva v sep- dobitev uporabnega dovo- ljenja.« V Nepremičninah bodo v prvih dveh blokih najemni- kom predali ključe petdese- tih stanovanj, pri čemer bo štirinajst varovanih stano- vanj, prilagojenih za starej- še. Preostalih 36 stanovanj bo Garaže za jeklene konjičke Del soseske DN 10 je tudi nova garažna hiša, ki je v glavnem že zgrajena. »Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljena za prvih petdeset stanovanj je tudi gradnja garažne hiše. Groba dela v garažni hiši so končana, opraviti je treba še nekaj fi- nih izvedb.« Parkirno mesto v garažni hiši pripada stanovanjski enoti v novi soseski. »Upo- raba garažne hiše je tudi že všteta v ceno najemnine, zato bo ta tudi nekoliko viš- ja. Seveda bo višja tudi zato, ker gre za nova stanovanja v primerjavi z ostalimi stano- vanji, s katerimi razpolagamo v Nepremičninah Celje. A še vedno bo to znosno v primer- javi s ponudbo na trgu,« je še dejal sogovornik. Najemnina stanovanja za tričlansko družino bo tako v novi soseski ob vselitvi stala 290 evrov. Ker so bile v držav- nem zboru pred kratkim spre- jete spremembe in dopolnitve Stanovanjskega zakona, ki do- ločajo postopen dvig neprofi- tnih najemnin, bo seveda tudi v DN 10 najemnina do leta 2023 zrasla za 33 odstotkov in bo po zadnji uskladitvi za omenjeno stanovanje znašala od 340 do 350 evrov. Foto: SHERPA Družba Nepremični- ne Celje je v minulih dneh vsem svojim naje- mnikom poslala dopis z obvestilom o povišanju najemnin, v katerem je tudi obrazložen način postopnega dviga. Vre- dnost točke za obračun najemnim bo tako v skla- du s spremembami in dopolnitvami Stanovanj- skega zakona (SZ-1E) od 1. julija letos znašala 2,92 evra, doslej je bila 2,63 evra, kar pomeni, da bo najemnina višja za 11 odstotkov. Prvega aprila prihodnje leto bo ponovna uskladitev in bo vrednost točke 3,21 evra, še leto kasneje 3,5 evra. Po zadnji uskladi- tvi vrednosti točke v letu 2023 bo višina najemni- ne potem usklajevana z rastjo cen življenjskih potrebščin po podatkih Sursa, prvič marca 2024. Sicer pa spremenjeni in dopolnjeni Stanovanjski zakon omogoča tudi po- višanje subvencij nepro- fitne najemnine z 80 na 85 odstotkov, odvisno od dohodkov gospodinjstva. Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje: »To je velik korak in verjamem, da bomo rešili marsikateri problem naših someščanov, nova stanovanja bodo dodana vrednost zanje in za mesto.« Maja Voglar na čelu Zavoda Celeia Celje CELJE – Na zadnji seji celjskega mestnega sveta so v glavnem obravnavali kadrovske zadeve in letna poročila javnih zavodov. Potem ko je Kviaz z dnevnega reda umaknil točko o imenovanju novega upravnika SLG Celje (o čemer smo poročali v prejšnji številki), je bila pozornost usmerjena predvsem v imenovanje novega direktorja Zavoda Celeia Celje, ki se ukvarja s turistično, kulturno in prireditveno dejavnostjo v mestu. Na razpis je prispelo pet prijav, Komisija za volitve, mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in na- grade (Kviaz) je z večino gla- sov podprla imenovanje mag. Maje Voglar, sicer kot vodje gospodarjenja zaposlene v ZPO Celje. Celjski mestni svet je brez razprave in prav tako z večino glasov podprl imeno- vanje predlagane kandidatke. Odločitev mestnega sveta pomeni, da se bo z direktor- skega mesta poslovila mag. Milena Čeko Pungartnik, ki je zavod vodila od leta 2006. Dosedanja direktorica se je prav tako prijavila na razpis. Župan Bojan Šrot se je po glasovanju zahvalil Mileni Čeko Pungartnik za dose- danje dolgoletno vodenje zavoda in dejal, da je na do- ločenih področjih opravila pionirsko delo, ob čemer je novi direktorici zaželel veli- ko uspeha. RG Ob obisku ministra uradno odprtje mostu LAŠKO – Novozgrajen 123 metrov dolg most čez Savinjo v Marija Gradcu, za promet je bil odprt že pred štirimi meseci, je pred dnevi doživel tudi uradno odprtje. Slavnostnega dogodka se je udeležil tudi minister za in- frastrukturo Jernej Vrtovec. Vrednost naložbe je znašala približno 7 mili- jonov evrov in je del širše infrastrukturne ure- ditve v okviru projekta obnove proge Zidani Most–Celje, ta je vreden 282 milijonov evrov in sofinanciran z evropskimi sredstvi. Projekt, ki ga že nekaj let izvaja Direkcija za infrastrukturo (DRSI), se sicer bliža zaključku. Minister Jernej Vrtovec je v nagovoru pove- dal, da bo nov most nudil kakovostno in trajno prometno rešitev za Laško. »V sklopu obnove železniške proge Zidani Most–Celje je bila zelo pametna odločitev za gradnjo mostu v tem delu Laškega, saj je ta nujen za lažjo mobilnost pre- bivalcev. Ob celoviti prenovi infrastrukture v okviru tega velikega projekta, sofinanciranega z evropskimi sredstvi, je nov več kot šest mili- jonov vreden most le še pika na i te dovršene zgodbe v občini Laško. Zelo me veseli, da so bila dela opravljena v skladu z dogovorom in smo ministrstvo, direkcija in Občina Laško zelo tvorno sodelovali,« je povedal minister. Župan Občine Laško Franc Zdolšek je pove- dal, da ga veseli, da država v občini Laško ure- sničuje enega večjih državnih infrastrukturnih projektov, ki se počasi bliža koncu. »Za lokalno skupnost ima nov most velik pomen. Gre za prometno razbremenitev starega mestnega je- dra, saj je tam tako manj voženj tovornjakov in kamionov. Povečala se je dostopnost do krajev- nih skupnosti Marija Gradec, Šentrupert in Vrh nad Laškim, kar pomeni večje možnosti razvoja tega dela občine na gospodarskem in turističnem področju. Ideja iz osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je s tem lepim mostom uresničila, prav tako smo veseli, da imamo v Marija Gradcu tudi nov podvoz pod železniško progo,« je od odprtju novega mostu povedal Franc Zdolšek. Dela za gradnjo novega mostu so se začela februarja lani in zaključila konec minulega leta. Zdaj je z mostom vzpostavljena dobra prometna povezava med glavno cesto Laško–Šmarjeta na desnem bregu Savinje s cesto Laško–Breze–Šen- tjur na levem bregu. RG, foto: Andraž Purg - GrupA Župan Franc Zdolšek in minister Jernej Vrtovec sta slavnostno odprla nov most v Marija Gradcu. Št. 26, 1. julij 2021 IZ NAŠIH KRAJEV 7 Nepogrešljivi. Foto: FB CZ Mestne občine Celje Med epidemijo oziroma v času aktiviranja državnega načrta zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh je pripadnikom in prostovoljcem civilne zaščite pripadal še dodatek glede na interventni zakon. Višina dodatka je bila odvisna od dnevno opravljenih ur dela. Za štiri ure dela je prostovoljec prejel 10 evrov, za delo do 8 ur 20 evrov, za več ur 30 evrov. Epidemije ni več, a civilna zaščita še vedno pomaga Kdo bo povrnil stroške za nepogrešljivo delo? Od 19. oktobra 2020 do 15. junija 2021 je v Savinjski regiji delovalo 41.606 pripadnikov civilne zaščite in prostovoljcev ter lokalnih skupnosti TO POMENI povprečno172oseb, ki so pomagale, na dan. Sredi junija je bil razglašen konec epidemije. S tem je država preklicala tudi uporabo vseh odredb Civil- ne zaščite RS za izvajanje operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči za zajezitev epidemije. V praksi je ta odločitev pomenila tudi spremembo pri plačilu stroškov vseh pripadnikov civilne zaščite, ki še vedno delajo na terenu. Vzporedno s prekinitvijo epidemije je država okrepila cepljenja proti covidu-19 na raz- ličnih mestih, tudi hitra testiranja, kjer pripadniki civilne zaščite pomagajo, prav tako še vedno trajajo. Kdo bo zdaj torej civilni zaščiti povrnil stroške, ki jih ima s svojim delom? SIMONA ŠOLINIČ »S tem sklepom poveljnika Civilne zaščite RS je opredelje- no, da lahko pripadniki civilne zaščite ali prostovoljci na lo- kalni ravni še vedno sodelujejo oziroma pomagajo pri izvedbi cepljenja in testiranja občanov, vendar na stroške naročnika oz. uporabnika pomoči,« pravijo v Upravi RS za zaščito in reševa- nje Slovenije. In kdo so ti na- ročniki – občina ali posamezni zdravstveni domovi, ki ceplje- nja in testiranja organizirajo? »Naročnik je tisti, ki zaprosi za pomoč pri izvajanju cepljenja,« pravijo v upravi, vendar kon- kretno plačnika ne opredelijo. Vprašanje, kdo bo plačal stro- ške, smo poslali tudi Mestni občini Celje, kjer so odgovorili, da je to v konkretnem primeru Aprila 2021 je samo na območju Mestne občine Celje delovalo 884 pripadnikov civilne zaščite in prostovoljcev, maja 1.003. zdravstveni dom: »Izvajalec gle- de na potrebe in v sodelovanju z občino ter s celjsko civilno zaščito sam presodi, ali še po- trebuje pomoč civilne zaščite in prostovoljcev pri izvajanju cepljenja in testiranja.« Pomoč ranljivim še vedno ostaja »Stroški, do katerih so upra- vičeni pripadniki civilne zaščite oziroma prostovoljci, nam niso znani, konkretno bi morali to vprašanje nasloviti na posame- zno občino, ki je imela te enote aktivirane oziroma vključene pri izvajanju posameznih na- log,« dodajajo v upravi. Gre predvsem za povračilo refunda- cije vpoklicanim pripadnikom ali prostovoljcem v skladu z Zakonom o varstvu pred na- ravnimi in drugimi nesrečami. »Do preklica razglašene epide- mije sta dodatke za nevarnost in posebne obremenitve urejala Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije in Zakon o interven- tnih ukrepih za omilitev posle- dic drugega vala epidemije. Ta v svoji vsebini določa dodatke od 10 do 30 evrov na dan glede na čas prisotnosti pripadnika civilne zaščite ali prostovoljcev pri opravljanju nalog,« so še dejali v Upravi RS za zaščito in reševanje. Pripadnikom civilne zaščite tako pripadajo nadomestilo plače med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči, regres za malico, če malice ne zagotovi tisti, ki je osebo vpo- klical, in potni stroški. Prosto- voljci civilne zaščite na terenu opravljajo izjemne naloge tudi pri pomoči ranljivim skupinam ljudem. Določena pomoč, ki jo je civilna zaščita izvajala v epi- demiji, še vedno ostaja v veljavi. Med drugim tudi pomoč starej- šim, ki ne morejo v trgovino ali lekarno. »Civilna zaščita MOC ne glede na izdane odredbe državne civilne zaščite vedno pomaga ranljivim skupinam Spomin na zavzetje skladišča v Pečovniku CELJE – V okviru različnih slovesnosti, ki so bile v teh dneh posvečene obeleževanju 30-letnice samo- stojne Slovenije, je bil priložnostni dogodek v pone- deljek tudi v Pečovniku, kjer so se spomnili zavzetja skladišča-minsko eksplozivnih sredstev, ki je bil pod nadzorom nekdanje Jugoslovanske armade (JA). Območno poveljstvo Teritorialne obrambe najprej tega skladišča ni vključilo v izvedbo blokad vojaških objek- tov, kot bi morda v tistih viharnih časih nanj nekoliko pozabilo. A so potem s terena od občanov prejeli infor- macijo, da so tam opazili vojake JA, zato se se odločili za akcijo, ki jo je uspešno izvedel diverzantski vod TO iz Laškega in Radeč. RG prebivalstva, saj menimo, da je pomoč prebivalstvu naša te- meljna naloga. Civilna zaščita je vedno na voljo prebivalcem, ki pomoč potrebujejo,« pravijo v celjski občini, kjer še dodaja- jo, da pripadniki civilne zaščite opravljajo hvalevredno delo. Državna direkcija za vode odslej v Celju Minister Andrej Vizjak in župan Bojan Šrot sta slavnostno razkrila tablo z napisom Direkcija RS za vode. CELJE – Direkcija RS za vode (DRSV) je preselila svoj sedež iz Ljubljane v Celje in bo odslej prostore imela v stavbi EK centra na Mariborski cesti. Kot je na odprtju poudaril minister za okolje in prostor mag. Andrej Viz- jak, je s selitvijo sedeža pomembne državne ustanove uspel prvi korak k decentralizaciji države, kar je sicer tudi eden od ciljev ak- tualne vlade, zapisan v koalicijski pogodbi. »Gre za simbolno dejanje, ki je tudi trajnostno naravnano, saj bo prometni pritisk na naše glav- no mesto nekoliko manjši, je pa tudi finančno racionalna poteza, saj bomo na leto prihranili približno deset tisoč evrov. Ta proces bomo na- daljevali in tako preselili agencijo za radioaktiv- ne odpadke iz Ljubljane v Krško,« je še povedal minister Andrej Vizjak. Celjski župan Bojan Šrot je izrazil zadovolj- stvo, da v Celje prihaja tako pomembna držav- na ustanova, selitev pa je tudi smiselna, saj je mesto na sotočju treh rek, Hudinje, Voglajne in Savinje. Pri tem je opozoril tudi na slabe izku- šnje iz preteklosti, saj je znano, da ima tudi Dars sedež v Celju, a je to zgolj formalno. »Vesel sem tudi tega srečnega naključja, da je v tem času direktor direkcije za vode ravno Roman Kramer, ki je Celjan, strokovnjak s tega področja, odličen operativec, in verjamem, da bo direkcija pri nas imela dobre pogoje za delo. Tudi ni nič narobe, če se bodo štirje zaposleni vozili iz Ljubljane v Celje, sicer pa se spomnimo, koliko se jih je iz Celja, Maribora in drugod vsa ta leta vozilo v Ljubljano.« Direktor direkcije RS za vode Roman Kra- mer je poudaril, da je vodno gospodarstvo zelo pomembna dejavnost za prebivalce Slovenije. »Zakaj sedež v Celju? Gre za neko logično izbi- ro, saj je Celje bogato z vodo in v preteklosti je tudi pokazalo, da dobro razume zakon o vodah, ki govori, da sta za poplavno varnost odgovorna tako država kot lokalna skupnost. Celje je ena tistih občin, ki je to prepoznala in pripravljala dokumente za poplavno varnost ter to proble- matiko uspela že skoraj popolnoma rešiti. Na sedežu direkcije v Celju bo delalo 25 lju- di, sicer pa je na DRSV, ki ima več izpostav po Sloveniji, zaposlenih 176 ljudi. RG, foto: SHERPA 8 IZ NAŠIH KRAJEV Št. 26, 1. julij 2021 Odprtja so se udeležili mnogi gostje, med njimi kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, župan Občine Žalec Janko Kos, župan Občine Prebold Vinko Debelak, podžupanja Občine Braslovče mag. Urška Hozjan, podžupan Občine Polzela Miloš Frankovič, podpredsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Marjan Golavšek, direktor agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja mag. Miran Mihelič, direktor IHPS Bojan Cizej, direktor KGZ Celje Stanko Jamnik in številni drugi. »Uporabniki namakalnih sistemov v Spodnji Savinjski dolini so res izreden primer dobre prakse namakanja v Sloveniji. Tudi v letih, ko niso niti vedeli, v čigavi lasti so sistemi, so jih redno vzdrževali in omogočali, da so delovali,« je pojasnila Irena Friškovec. ŽALEC, PREBOLD – Velik dan za spodnjesavinjsko kmetijstvo Pripravljeni na boj proti podnebnim spremembam Prejšnji ponedeljek je bilo v Spodnji Savinjski dolini slovesno odprtje posodobljenih namakalnih sistemov, ki so v lasti Društev namakalnih naprav Breg Roje in Kaplja vas. Za uradno odprtje prve faze posodobitve ne bi mogli izbrati boljšega časa. Vroče in sušno ob- dobje je namreč točno tisto vreme, zoper katerega se spodnjesavinjski poljedelci borijo z namakalnimi sistemi. Brez njih pridelava že lep čas namreč sko- raj ne bi bila več mogoča, kar je v svojim nagovoru med drugim izpostavil tudi minister za kmetijstvo dr. Jože Podgoršek, ki se je udeležil tega pomembnega dogodka za kmetijstvo po dolini. ŠPELA OŽIR Skupna površina vseh po- sodobljenih namakalnih siste- mov je 931 hektarjev, medtem ko je njihovih uporabnikov skoraj tristo. Ne gre zgolj za »Podnebne spremembe so tukaj. Zagotovo bo treba iskati tudi s takšnimi investicijami rešitve, prilagajati celotno kmetijstvo podnebnim spremembam in stabilizirati pri- delavo. Vsi želimo uživati hrano slovenskega porekla,« je izpostavil minister dr. Jože Podgoršek. pridelovalce hmelja, temveč tudi drugih kmetijskih kultur, kot so vrtnine, sadne rastline, koruza in žita. Društvi za na- makanje sta z obnovo ob do- seganju enakega učinka nama- kanja zmanjšali porabo vode, povečali izkoristek črpanja ter zmanjšali porabo električne energije. V primeru namakal- nega sistema Latkova vas sta v okviru naložbe zgradili še dovodni cevovod iz Bolske do Trnavce z zadrževalnim baze- nom za bogatenje nizkih pre- tokov Trnavce. Velik finančni zalogaj Celotna obnova prve faze je znašala 4,8 milijona evrov. »Finančni zalogaj je zelo ve- lik, zato so uporabniki žele- li za posodobitev pridobiti sredstva iz programa razvoja podeželja. Osnova za kan- didiranje na razpisih je bila razrešitev lastništva, ki se je razrešilo z veliko pomočjo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano konec leta 2016, ko je bilo lastništvo z občin preneseno na društva namakalnih naprav. Nato so stvo in pivovarstvo Slovenije in kmetijskih svetovalcev iz Kmetijsko-gozdarskega za- voda Celje začeli pripravljati dokumentacijo, ki je bila po- trebna za razpis,« je pojasni- la kmetijska svetovalka Irena Friškovec, ki jo veseli, da so kmetje v Spodnji Savinjski dolini primer dobre prakse, kar se tiče namakanja. Lepo se namreč zavedajo, da so podnebne spremembe tu in da brez namakanja ne morejo biti uspešni pridelovalci kme- tijskih pridelkov. »Teh slabih 5 milijonov investicijskih sredstev je le kamenček v mozaiku. V novem program- skem obdobju želimo izpelja- ti tiste investicijske projekte, ki bodo slovenskemu kmetij- stvu pomagali pri trajnosti, zelenem prehodu in tudi od- pornosti. V pridelavo je zato treba vnesti nova znanja in tehnologije, ki bodo bistve- no manj obremenjujoče za okolje,« je poudaril pristojni minister dr. Jože Podgoršek. Načel jih je zob časa Hmezad Kmetijstvo in Kmetijska zadruga Savinjska člani s pomočjo strokovnja- kov z Inštituta za hmeljar- dolina sta namakalne siste- me po dolini zgradila v letih 1986 do 1988. Po strukturnih V Kaplji vasi so prejšnji ponedeljek slovesno prerezali trak in s tem simbolno odprli začetek delovanja prenovljenih namakalnih sistemov. Gre za namakalne sisteme Breg, Šempeter – Vrbje in Gotovlje ter Latkova vas. spremembah na prelomu ti- sočletja so uporabniki teh na- makalnih sistemov s pomočjo svetovalcev Kmetijsko-gozdar- skega zavoda Celje ustanovili društva namakalnih naprav, ki so prevzela njihovo upra- vljanje. »Vsekakor moramo tudi na tem mestu poudariti, da so uporabniki namakalnih sistemov res izreden primer dobre prakse namakanja v Sloveniji. Tudi v letih, ko niso niti vedeli, v čigavi lasti so sis- temi, so jih redno vzdrževali in omogočali, da so delovali. Cilj je bil samo eden – delujoč namakalni sistem vedno, ko je to potrebno,« je še izpostavila Friškovčeva in dodala, da so bili kljub rednim vzdrževal- nim delom namakalni sistemi z več uporabniki po 30 letih delovanja dotrajani in tehno- loško zastareli. Čeprav je prva faza uspe- šno končana, sistemi še niso v celoti posodobljeni. Zato uporabniki že razmišljajo o drugi fazi posodobitve. Obnovili bodo še preostale dotrajane cevovode, zato že pripravljajo dokumentacijo, ki jo potrebujejo za izvedbo posodobitve in prijavo na jav- ni razpis. Foto: SHERPA Bicikel bus do Logarske doline ŠALEŠKA DOLINA – Občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter Terme Topolšica vsem prebivalcem in obisko- valcem Šaleške doline to po- letje ponujajo novo priložnost za preživljanje prostega časa: avtobusno povezavo z mo- žnostjo prevoza koles med Velenjem in Logarsko dolino. Poimenovali so jo Bicikel bus, saj želijo poudariti, da je na avtobus priključena tudi pri- kolica z možnostjo prevoza desetih koles. Bicikel bus je 30-sedežni avtobus s prikolico za pre- voz koles. Namenjen je vsa- komur, tako izletnikom brez koles kot seveda tudi kolesar- jem. »Z organiziranim javnim prevozom želimo zagotoviti možnost dostopa do Zgornje Savinjske in Logarske doline brez osebnega vozila in s tem zmanjšati pritisk pločevine na omenjeni območji. Hkrati je naš namen ponuditi udob- no izkušnjo izleta brez stre- sne vožnje v avtomobilu, z manjšim ogljičnim odtisom in spodbuditi k dejavnemu odkrivanju narave,« je pole- tno novost komentirala di- rektorica Zavoda za turizem Šaleške doline Alenka Kikec. Bicikel bus bo testno vozil vsak konec tedna v juliju in avgustu dvakrat na dan. Cena prevoza je odvisna od dolži- ne vožnje, prevoz kolesa je brezplačen. Cena za osebo za vožnjo med Velenjem in Logarsko dolino znaša 7,90 evra v eno smer, so sporočili iz velenjske občine. Mesečni strošek za Bicikel bus znaša malo več kot 2.700 evrov. V enakem deležu si ga bodo razdelile omenjene ša- leške občine in družba Terme Topolšica. Rezervacije vozovnic niso možne. Če bo zanimanja veliko, šaleške občine oblju- bljajo, da bodo projekt nad- gradile. Štrekna bus že vozi Velenjska občina letos z 2.500 evri že sofinancira tudi Štrekna bus, ki vozi med Ve- lenjem, Gornjim Doličem, Mislinjo, Slovenj Gradcem, Otiškim vrhom, Dravogra- dom ter kopalnim jezerom v Labotu na avstrijski strani. Preostali sofinancerji so obči- ne, skozi katere avtobus vozi, v mednarodnem delu pa tudi avstrijski partnerji. Štrekna bus bo začel voziti danes, 1. julija, in bo obratoval tri mesece ob koncih tedna in praznikih. LKK Nov športno- rekreacijski park ROGAŠKA SLATINA – V Kostrivnici naj bi do konca avgusta nastal športno-rekreacijski park. Projekt za- jema več vsebin, med drugim otroško igrišče z igrali, novo igrišče za odbojko na mivki, obnovo obstoječe- ga igrišča za mali nogomet in obnovo košarkarskega igrišča. Projekt bo izvedlo podjetje Gradnje Tadina. Ureditev športnega parka pri osnovni šoli v Kostrivnici je del 195 tisoč evrov vrednega projekta z naslovom Aktivacija Ob- sotelja. Občina Rogaška Slatina, ki je pri projektu vodilni partner, je s Smučarskim klubom Rogaška, OKP javnim podjetjem za komunalne storitve Rogaška Slatina ter tam- kajšnjim javnim zavodom za turizem in kulturo za izved- bo projekta uspela pridobiti sto tisoč evrov nepovratnega sofinanciranja. Razliko v višini 95 tisoč evrov zagotavljajo projektni partnerji. V okviru projekta bo Smučarski klub Rogaška med drugim kupil nov snežni top, OKP Rogaška Slatina bo pripravilo učne delavnice za ranljive skupine. TS Št. 26, 1. julij 2021 IZ NAŠIH KRAJEV 9 ROGAŠKA SLATINA - Za stanovanja, gospodarstvo in turizem Bo Rogaška dobila glamping? Občinska uprava želi spremeniti in dopolniti občin- ski prostorski načrt, da bi zagotovila nove površine za gospodarske dejavnosti, stanovanja in dodatno turistično dejavnost. Del sprememb se nanaša na gra- dnjo glamping vasice v bližini Gostišča Jurg v lasti Gregorja Narata. TINA STRMČNIK Izhodišča za spremembo občinskega prostorskega načrta, ki so bila na občin- ski spletni strani javno obja- vljena v začetku junija, med drugim predvidevajo stano- vanjsko zazidavo v Spodnji Kostrivnici. Občina želi na svojih zemljiščih gradnjo dveh večstanovanjskih stavb s skupaj 12 stanovanji in po- stopoma niz 16 samostojnih stavb. V omenjenih stavbah bi tako lahko bivalo približno 112 oseb, kar pomeni 90-od- stoten prirast prebivalstva v Spodnji Kostrivnici. Občina stanovanjsko gra- dnjo želi tudi na svojih ne- Naj pivo Slovenije 2021 po izboru slovenskih novinarjev je pivo pivovarne Brewwood iz Kočevja. Naj pivo po izboru pivoljubcev na socialnih omrežjih je pivo pivovarne Rooster z Lavrice pri Ljubljani. Priznanji sta podelila Alya in Dejan Zavec, ambasadorja žalske fontane piv. Znana so letošnja naj piva ŽALEC – Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, sta v sodelovanju z ZKŠT Žalec organizirala prvo senzorično ocenjevanje piva. Na letošnji razpis se je od- zvalo 20 pivovarjev iz vse Slovenije, pri čemer so prija- vili 43 vzorcev piva. Slednje je organizator senzoričnega ocenjevanja razdelil v devet kategorij. Naj pivo Slovenije 2021 po izboru novinarjev je postalo kraft pivo kočevske pi- vovarne Brewwood: Quercus Alba, Juicy Pale Ale, medtem ko so pivoljubci na socialnih omrežjih za naj pivo izbrali pozidanih zemljiščih ob So- telski cesti, kjer naj bi zraslo pet večstanovanjskih stavb s 70 stanovanji za skupno 280 oseb. Dolina Jurg Spremembe OPN predvide- vajo še ureditev turističnega območja z imenom Dolina Jurg. Investitor želi trenu- tnim gozdnim in kmetijskim zemljiščem spremeniti na- membnost. V dolini Nezbi- škega potoka želi urediti dve pešpoti, ob katerih bodo umeščeni parkirišče, travna- to igrišče za mali nogomet in otroško igrišče, sedem Rooster: Malina, sadno pivo, ki ga proizvaja mikropivovarna Rooster z Lavrice blizu Ljublja- ne. Gospodarska zbornica je znake odličnosti podelila tri- najstim pivovarnam. Direktorja Inštituta za hme- ljarstvo in pivovarstvo Slovenije Bojana Cizeja veseli, da je in- štitut v sodelovanju z zbornico v okviru dejavnosti strateškega razvojno-inovacijskega partner- stva SRIP HRANA izvedel prvo glam hišic in sedem glam šotorov. Ribnik želi preure- diti v naravno kopališče z lesenim pomolom. Ureditev zajema še skupna dvorišča in gozdno jaso oz. prostor za druženje in sprostitev. V občinski upravi ocenjujejo, da je načrtovana prostorska ureditev skladna s strateški- mi cilji veljavnega občinske- ga prostorskega načrta in da bo ureditev dodatnih povr- šin za turizem prispevala k racionalni rabi prostora ter omogočila več nastanitvenih zmogljivosti. Da bi rad z glampingom privabil še več gostov in raz- širil svojo dejavnost, je po- jasnil lastnik Gostišča Jurg Gregor Narat. Za naložbo, ocenjeno na 1,5 milijona evrov, mora najprej prido- biti vsa dovoljenja, izvedbo načrtuje v letu 2022. Ne ve še, ali bo investiral sam ali s pomočjo poslovnega partner- ja, razmišlja tudi o možnosti prijave na ustrezen razpis za sofinanciranje. »Doslej smo goste pošiljali k sosedom, zdaj jih želimo sprejemati sami. Ker je povpraševanja senzorično ocenjevanje sloven- skih piv za znak odlične kako- vosti. »Na ta način smo želeli izpostaviti in nagraditi piva, ki so v tem letu pokazala največjo odličnost senzoričnega mojstr- stva. Še posebej se nam promo- cija zdi pomembna v času, ko se naši pivovarji srečujejo z ve- likimi izzivi, kako preživeti ob skoraj enoletnem nedelovanju pivovarn.« Najboljša piva so na ploščadi pri fontani piva razglasili tretji junijski petek in obenem že sedmo leto zapored podelili certifikate za uspešno opravlje- veliko, bo dela dovolj za ene in za druge. Največji magnet bo po mojem mnenju visok standard bivanja, povezan s storitvijo naše kulinarike,« je dejal Narat. In dodal, da v okolici še ni podobne oblike turističnih nastanitev. Obrtna cona Ratanska vas Občina želi spremeniti še namensko rabo dveh hek- tarjev najboljših kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča in urediti Obrtno cono Ra- tanska vas. Kot je zapisano v predlogu spremembe OPN, je petnajst naselij v občini de- mografsko ogroženih. Zato si občina prizadeva za usta- navljanje in razvoj podjetij ter dodatnih možnosti zapo- slovanja. Območje v bližini rogaške obvoznice, kjer so trenutno travniki, namerava občina razdeliti na pet delov, kamor želi umestiti nestano- vanjske stavbe s pripadajoči- mi parkirnimi in drugimi po- vršinami. Posamezne enote obrtne cone bi se lahko ob zanimanju investitorjev bo- disi združile bodisi razcepile. no izobraževanje v programu nacionalne poklicne kvalifika- cije pivovarka/pivovar v orga- nizaciji hmeljarskega inštituta. »Z začetkom naše Fontane piva Zeleno zlato je Žalec po- stal prestolnica slovenskega pivovarstva, in letos smo se odločili, da bomo svojo pro- mocijsko zgodbo povezali z najžlahtnejšimi mikropivo- varji in jim pomagali prebro- diti težave po dolgem zaprtju te gospodarske dejavnosti,« je izpostavil mag. Boštjan Štraj- har, direktor Zavoda za kultu- ro, šport in turizem Žalec, ki je tudi bil organizator prireditve Naj pivo Slovenije 2021. ŠO, foto: ZKŠT Žalec Obnova kapele in cerkva ŠMARJE PRI JELŠAH – Občina je na razpisu Ministr- stva RS za kulturo pridobila približno sto tisoč evrov za obnovo enajste kapele šmarske Kalvarije, za obnovo fresk v župnijski cerkvi in za obnovo podružnične cerkve v Završah pri Grobelnem. Občina bo s pomočjo državnega denarja med drugim obnovila enajsto kapelo Kalvarije, še zadnjo od skupno 14 kapel, ki še ni obnovljena. S projektom ureditve poti na Kalvarijo se bo prijavila na razpis Lokalne akcijske skupine za razvoj podeželja. Z občinskim denarjem že od leta 2017 sofinancira obse- žno obnovo župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja, ki je bila zelo dotrajana. Obsežen nabor del je bil opravljen že pretekla leta. Letos bo izbran izvajalec med drugim po- skrbel za obnovo fasade in za ureditev okolice. V sklopu obsežne obnove omenjene župnijske cerkve so na stenah in stropu zvonice na novo odkrili zgodnje baročne poslikave. Te pomenijo bogato in izvirno dediščino iz obdobja baro- ka tako v umetnostnozgodovinskem kot tudi tehnološkem in materialnem smislu. Predstavljajo tudi bogat doprinos k slovenski kulturni dediščini. Župnija, ki bo z občino za obnovo prispevala po 15 tisoč evrov, je za obnovo fresk pri- dobila še približno 30 tisoč evrov sofinanciranja na razpisu Ministrstva RS za kulturo. Med obnovo, ki je predvidena za letošnje in prihodnje leto, bo izdelana tudi študija, v kateri bo poudarek na freskah. »S pomočjo novoodkritih fresk je danes jasno, da je pomemben del obredja, ki ga je opisal knezoškof Napotnik, odigrala prav poslikava v zvonici te cerkve,« so sporočili iz službe za odnose z javnostmi Občine Šmarje pri Jelšah. Do konca junija naj bi bila končana tudi obnova podru- žnične cerkve Marije Matere dobrega sveta v Završah pri Grobelnem. Poškodovana streha cerkve je namreč ogrožala obiskovalce. Obstajala je velika nevarnost zamakanja, kar bi lahko povzročilo uničenje notranje opreme in fresk, dotrajan je bil tudi zvonik. Dela bodo predvidoma znašala 160 tisoč evrov. Občina bo v občinskem proračunu prispevala 50 tisoč evrov, ministrstvo za kulturo bo primaknilo 38 tisoč evrov, veliko dela bodo opravili župljani s prostovoljnim delom. Pobudniki obnove upajo še na sofinanciranje škofije. TS Noti na Ipavčevem vrtu ŠENTJUR – Protokolarni prostor pri Ipavčevi hiši v Zgornjem trgu je bogatejši za novo leseno skulpturo, ki jo je izdelala akademska kiparka Katja Majer. Skulptu- ra, poimenovana Ljubezenski ples dveh not, ponazarja mladoporočenca, je poklon glasbi in hkrati uporaben predmet – miza oz. pult za matičarja. Po besedah avtorice Katje Majer se skulptura mehko zlije s prostorom protokolarnega objekta, ki je med drugim namenjen porokam. Ker je skulptura tudi abstraktna, to od opazovalca zahteva premišljen pogled pri prepoznavanju njene sporočilnosti. »Bolj poglobljeno oko bo zlahka pre- poznalo, kako se desna nota, ki predstavlja ženina, sklanja k levi noti, nevesti, jo poljublja in kako iz repkov not na- stane zaokrožena celota – objem, novo, skupno življenje. Skulptura se oblikovno, kompozicijsko in barvno poveže s širšim prostorom, v njem zadiha, pri čemer skupaj ustvarita harmonično celoto.« Prostor protokolarnega objekta in vrta pri Ipavčevi hiši v Šentjurju, ki je bil sicer urejen že pred leti, je oblikovala krajinska arhitektka Nina Čebela iz Studia Čebela. Spomni- mo, da je Občina Šentjur za projekt pridobila sofinanciranje Evropskega sklada za regionalni razvoj. Skupna vrednost pogodbenih del je znašala približno 188 tisoč evrov. TS Še brez direktorja ŠMARJE PRI JELŠAH – Svet zavoda Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah bo ponovno objavil razpis za mesto direktorja. Edini kandidat, ki je oddal popolno vlogo in se je predstavil pred člani sveta, je bil Anton Zidar, vendar ni prejel dovolj glasov podpore. Predsednica sveta zavoda mag. Rosvita Svenšek je pove- dala, da so se na razpis prijavili štirje kandidati, a so bile tri vloge nepopolne. Svet zavoda bo razpis ponovil. 15-dnevni rok za prijavo se bo iztekel sredi avgusta, seje sveta zavo- da so predvidene konec avgusta in v začetku septembra. Dokler ne bo izbran nov direktor javnega zavoda, to usta- novo kot vršilka dolžnosti direktorice vodi mag. Natalija Kljun. Ta po besedah Svenškove ne namerava kandidirati za direktorico. TS 10 KULTURA Št. 26, 1. julij 2021 Mestni kino Metropol po težkih časih upa na spodbudnejše poletje in jesen Ko spet lahko gremo v kino, tudi pod zvezde V celjskem Mestnem kinu Metropol so v minulih mesecih zaradi slabih epidemioloških razmer in ostrih ukrepov v zvezi z ogledi kulturnih dogodkov preživljali težke čase. Kinodvorana je bila za obisko- valce zaprta od konca oktobra do sprostitve ukrepov pred kratkim. O izkušnjah po prvih tednih delovanja kina, potem ko spet lahko sprejemajo obiskovalce, smo se pogovarjali z Borutom Kramerjem, predse- dnikom Društva za ustvarjalnost Filter, pod okriljem katerega deluje Mestni kino Metropol. ROBERT GORJANC Kako ocenjujete odziv obiskovalcev, potem ko vam je v Metropolu po sprostitvi ukrepov ponovno omogo- čeno predvajanje filmskih projekcij? Predvsem smo veseli ozi- roma srečni, da smo začeli redni program. Kot vsa dose- danja leta in kot pri začetkih smo veseli vsakega obisko- valca, ki je pripravljen priti v kino in kupiti vstopnico. Pri tem je bil ponovni zače- tek bistveno težji, kot je bil lanski. Odprtje kinodvoran je namreč prišlo v najbolj neugodnem času za nas, ko se je začelo toplejše vreme, poletje, ko ljudje iščejo druge oblike zabave ali zadovoljeva- nja svojega kulturnega hrepe- »Odprtje kinodvoran je prišlo v najbolj neugodnem času za nas, ko se je začelo toplejše vreme, poletje, ko ljudje iščejo druge oblike zabave ali zadovoljevanja svojega kulturnega hrepenenja.« nenja. Predvsem na prostem, večina ljudi si na primer želi koncerte. Poleg tega so v pri- merjavi z lani z zahtevo po iz- polnjevanju pogoja PCT tudi ostrejši pogoji za ponovno predvajanje filmov. Koliko ljudi prihaja na predstave po ponovnem odprtju? Žal moram reči, da je po nekaj letih predstava tudi odpadla, kar pomeni, da na njej ni bilo nikogar. Ljudje se različno odzivajo na veljav- ne ukrepe. Kljub temu je na kakšno predstavo prišlo tudi precej ljudi, predvsem naših rednih obiskovalcev, za kar smo jim zelo hvaležni, za dosedanje obiske in tudi za prihodnje. Poletni ciklus predstav Kino pod zvezdami, ki ste ga včeraj začeli na dvorišču Knežjega dvora, prinaša odli- čen program filmov in bo za- gotovo lahko pripomogel, da bodo ljubitelji filma še raje prišli pred veliko platno? Vsekakor je bil poletni kino vsaj glede na dosedanje izkušnje vedno zelo obiskan. V Celju smo preizkusili vsa prizorišča, Prothasijev dvo- rec, Stari grad, ploščad pred kinom Metropol, Vodni stolp, lapidarij pri Osrednji knjižnici Celje, ki je bil vsaj zame naj- boljše in najlepše prizorišče. Ampak žal ima to pomanj- kljivost kot ostala prizorišča, da nima strehe. Verjamem, da bodo lahko obiskovalci tudi na letošnjem prizorišču začutili kino in druženje v me- stu. In da bo to spodbuda za naš zagon jeseni, saj je poleti obisk zelo pogojen z vreme- nom. Zato se kakšnega kislega konca tedna poleti ne bomo branili, saj potem pridejo lju- dje k nam v Metropol. Kako so ljubitelji filma sprejeli spletno platformo za ogled filmov, ki ste jo v Metropolu uvedli kot alter- nativno obliko v »lockdow- nu«, ko v dvorani ni bilo mo- goče predvajati predstav za obiskovalce? Odziv je bil kar dober. Naj- prej smo se tega lotili v okviru možnosti, ki jih ponuja Face- book, potem se je slovenska art kino mreža organizirala in pripravila svojo storitev, Borut Kramer, Mestni kino Metropol tudi na višji ravni. Tako smo lahko ponudili plačljiv ogled kinopredstave, kar je precej- šnja razlika v primerjavi z omenjeno izkušnjo, ko smo to delali brezplačno. Obisk je bil soliden, načrtujemo pa približno tisoč ogledov filmov v enem letu, kar pomeni, da lahko pokrijemo obratovalne stroške te platforme, enako kot ostala art kina. Kaj v finančnem smislu pomeni delovanje kina Metropol, potem ko zaradi ukrepov več mesecev niste mogli izvajati projekcij, zdaj pa jih lahko pod zao- strenimi pogoji? To seveda ne pomeni nič dobrega. Kljub vsemu mo- ram izpostaviti ministrstvo za »Naš program je zastavljen smelo, v določeni meri ga lahko preprečijo ukrepi.« kulturo, ki še vedno ohranja redni letni razpis za art kina v državi, in seveda Europo Cinemas, katere član je tudi art kino Metropol Celje. Lah- ko smo samo hvaležni tema ustanovama, da sta nam za- gotovili določena sredstva, da lahko obstajamo, ker z obi- skom ne bi pokrili niti dese- tih odstotkov stroškov, ki jih ima takšen kino. Pri tem gre predvsem za najemnine fil- mov in prostorov ter za plače zaposlenih. Kakšne načrte imate za jesen, če predpostavimo, da ne bo poslabšanja epidemio- loških razmer in da se bodo stvari vrnile v svoje tirnice. Boste ob projekcijah ponov- no obudili tudi predstavitve ekip, pogovore z ustvarjalci, kar so bili zaželeni družabni dogodki v kinu? Seveda. Še naprej bomo uresničevali program v začr- tani smeri, za kar skrbi naš programski vodja Samo Se- ničar. Naš program je zasta- vljen smelo, v določeni meri ga lahko preprečijo ukrepi. Trenutno imamo v kinu re- sne pogovore za vrnitev ljudi v dvorano tudi na ta način, da bi v kinu jeseni pripravili ciklus glasbenih predstav, ko bodo prizorišča na prostem zaprta. Tudi na ta način že- limo opozoriti meščane in okoličane, da kino obstaja in da smo še vedno živi. Maja Hodošček z novo razstavo v GSU Od nedavne poletne mu- zejske noči je v Galeriji so- dobne umetnosti Celje na ogled razstava Maje Hodo- šček V postajanju. Celjska umetnica je leta 2020 za samostojno razstavo v seri- ji Prepih v Muzeju sodob- ne umetnosti Metelkova v Ljubljani prejela priznanje Riharda Jakopiča za likovne in vizualne dosežke, letos priznanje celjske zvezde za najvidnejše dosežke v prete- klih dveh letih in leta 2010 nagrado OHO. Bila je tudi rezidenčna ume- tnica v Tabakaleri – Mednaro- dnem centru za sodobno kul- Utrinek iz video dela Za tvoj užitek (For Your Pleasure) turo v San Sebastianu (2019) in v ISCP New York (2010). Razstava V postajanju je prva večja samostojna predstavitev umetnice v Celju. Z razstavo V postajanju, ki jo sestavljajo štiri video dela - v vseh je enako pri- zorišče, izpraznjen prostor s črno zaveso, stolom in kamero, ki ves čas snema, in v vseh se razvije enako dogajanje, z razliko zgolj v intenziteti - se Maja Hodo- šček tokrat usmerja v neo- liberalno subjektiviteto in čustveno delo, v katerem sta bistveni del postala upra- vljanje čustev in »igranje«. S posebno situacijo, v kateri posamezniki (igralci) dobijo izziv, da individualno igrajo več ur popolnoma brez sce- narija, zgolj z usmeritvijo, da so v interakciji s kamero pred seboj. Hodoščkova vzpostavi za akterje vedno bolj travma- tično situacijo negotovosti, nemoči, fizične in psihične izčrpanosti ter izgube samo- nadzora. Ustvari intenzivno vzdušje čustvenih stanj in izostreno predstavitev člo- vekove potrebe po interakci- ji z drugim ter preplet tako psiholoških kot družbenih vidikov, ko se skozi izreka- nje subjektov, zlasti v po- vezavi z njihovim delom in družbenim statusom, izriše- jo pogoji življenja v sodob- nih neoliberalnih družbah. RG Foto: ZCC V okviru ciklusa filmov Kina pod zvezdami, začel se je včeraj, bodo od danes predstave vsak večer ob 21.30 vse do ponedeljka, 12. julija. Danes bo projekcija filma Pod belimi pečinami, sledili bodo filmi Bog, le kaj smo zagrešili, Greta, Švic, Dragi tovariši, Osebna zgodovina Davida Copperfiel- da, Polaščevalka, Nažgani, Zakaj skačem in Terapija. Grafik ni dražil nihče K dražbi grafične zbirke Kurta Mullerja, ki je bila v okviru stečajnega postopka Zdravilišča Rogaška na voljo po izklicni ceni 3,4 milijona evrov, ni pri- stopil nihče. Približno 40 tisoč grafik tako zaenkrat ostaja v Rogaški Slatini, v občini, ki ji je svojo zbirko med letoma 1985 in 1995 podaril omenjeni švicarski zbiratelj. Spomnimo, da je imela predkupno pravico za nakup zbirke Občina Rogaška Slatina. Občinski svet se je na njen predlog tej pravici odrekel. Občina je pred časom ministrstvo za kulturo ponovno pozvala, naj zagotovi denar za nujno potreben popis zbirke. Ker meni, da bi zbirka morala biti trajno razstavljena v Aninem dvoru, želi glede njenega hranjenja in upravljanja skleniti dogovor z ločitvenim upnikom – Družbo za upravlja- nje terjatev bank. »Ker zbirka ni popisana v celoti, ne vemo, kakšna je njena resnična vrednost. Treba je opraviti cenitev, saj mačka v žaklju ne bo kupil nihče,« je sredi maja dejal slatinski župan mag. Branko Kidrič. TS Št. 26, 1. julij 2021 KULTURA 11 Številčna igralska zasedba štirih amaterskih gledališč je bila na koncu nagrajena z bučnim aplavzom. Uprizoritev Pod svobodnim soncem navdušila Prava predstava za praznični čas Eden od vrhuncev prvega tedna Poletja v Celju je bila gledališka predstava na prostem Pod svobodnim son- cem, ki so jo na dvorišču Knežjega dvora uprizorila celjska ljubiteljska gledališča. Odrska postavitev zname- nitega dela Frana Saleškega Finžgarja je bila s premiero in tremi ponovitvami ob minulem prazničnem koncu tedna posvečena obeleževanju 150-letnice pisateljevega rojstva ter 30-letnice samostojnosti Slovenije. ROBERT GORJANC Ambiciozno odrsko delo v dramatizaciji Miloša Mikelna je nastalo v koprodukciji Zve- ze kulturnih društev Celje (ZKD) in Zavoda Celeia Celje. Režiral ga je Žiga Medvešek. Pri uprizoritvi predstave so sodelovala štiri celjska ama- terska gledališča: LG Petra Simonitija Celje, Zarja, KD bratov Dobrotinšek Škofja vas in KUD Svoboda Zagrad. »Za to predstavo smo se odločili po skoraj letu in pol mirovanja naših ljubitelj- skih društev. Težava je, ker ta društva poleti ponavadi ne delujejo, letos pa je svoje naredila še epidemija in mar- sikatero društvo se bo težko spet postavilo na noge. V zvezi se tega zavedamo, zato smo želeli narediti nekaj, da ljubiteljska kultura na tem našem področju ne bi zasta- la v celoti,« je povedal Milan Brecl iz ZKD. V ospredju večne vrednote Dodal je še, da so kot motiv za izvedbo te predstave izko- ristili priložnost obeleževanja 30-letnice slovenske držav- nosti in 150-letnice rojstva Frana Saleškega Finžgarja. »Gre za občečloveško pred- stavo in v glavnem poudarja najbolj splošne vrednote, h katerim vsi stremimo – že- ljo po svobodi, spoštovanju, ustvarjalnosti in razvoju. Finžgar je vse to zelo dobro zadel, enako tudi dramaturg Miloš Mikeln, ki je nekaj časa deloval v celjskem gledališču in tudi živel v naši bližini, saj je rojen v Petrovčah. Iz tega romana je naredil pravo dra- matizacijo, ki vedno navdu- šuje, res pa je, da te predstave v zadnjem času ni veliko na slovenskih odrih, niti v dvo- ranah niti na prizoriščih na prostem,« je o tej predstavi, ki je navdušila občinstvo, še dejal Milan Brecl in pohvalil odlično sodelovanje s kopro- ducentom Zavodom Celeia Celje pri tem projektu. »To je uspeh, še posebej zato, ker v Sloveniji ponavadi vsi vrtičkamo in smo zelo nevoščljivi. Radi sicer pogledamo čez plot, ampak držimo se zase,« meni Milan Brecl iz ZKD Celje. »Jedro te predstave pred- stavlja gledališče Zarja, k so- delovanju smo pritegnili še tri druga ljubiteljska gledali- šča. Navdušeni smo, da smo pritegnili igralce iz različnih društev. Igralci se niso pozna- li, ampak so v sodelovanju pri- čarali pravo vzdušje, ki je na- vsezadnje v ljubiteljski kulturi tudi motiv za sodelovanje, saj si udeleženci želijo druženje,« je še povedal sogovornik. Kot je še navedel, se za izvedbo te predstave že za- nima nekaj organizatorjev s celotnega slovenskega pro- stora, zato v ZKD računajo, da bo šlo za predstavo, ki je ne bodo izvajali samo na prostem, ampak jo bodo v jesenskih in zimskih mese- cih lahko postavili tudi na notranje odre v Sloveniji in tudi izven nje. Foto: Andraž Purg – GrupA Bizantinska carica Teodora (Tara Prodnik) in dvorjanka Irena (Sara Tamše) v pogovor z Iztokom, ki ga igra naš radijski kolega Luka Žerjav. Iztok onesposobi vojščaka Azbada (Žiga Bedrač) Kristijan Anej Kramar in Luka Žerjav na dolgi poti v Bizanc. 12 NAŠA TEMA Št. 26, 1. julij 2021 Odnosi med učitelji in učenci Ni vseeno, kdo stoji pred tablo »Otroci so bili v razredu pogosto tarče zmerjanja in žaljenja učitelja, verjetno zato, ker ni znal ali želel rešiti konkretnega problema s posameznimi učenci. Vsakodnevno ponavljanje nekaterih žaljivk, s katerimi je otrokom sporočal, da so neumni in nesposobni, zagotovo pušča posledice pri njihovi samopodobi. Ali je res učitelj lahko vsak, četudi je za delo z otroki povsem neprimeren?« se je ob koncu šolskega leta, ki je prinesel olajšanje za celo družino, spraševala ena od mam. TATJANA CVIRN Tako kot v ostalih poklicih so tudi med učiteljicami in učitelji takšni, ki so rojeni za to delo, in takšni, za ka- tere bi bilo bolje, da bi dela- li kaj drugega. Kdo je sploh dober učitelj? Bi morali že pri vpisu na fakulteto pre- verjati psihološke značilno- sti posameznikov in njihovo primernost za to delo? Kaj lahko storijo starši in otroci ob težavah v razredu, kjer otrokom greni življenje uči- telj, ki svojega dela ne mara? Foto: Pixabay Nina Jelen: »Razred je moj dom« Nina Jelen, učiteljica 5. razreda OŠ Ivana Škvarče v Za- gorju, je bila letos izbrana, da zastopa Slovenijo v izboru najboljših učiteljev sveta. Trudi se, da je vsak dan v šoli drugačen, z inovativnimi idejami in videoposnetki na sple- tu navdušuje svoje učence in tudi številne druge. Svoje delo razume kot poslanstvo. Novembra naj bi odpotovala v Pariz (če ne bo mogoče, bo dogodek na spletu) in se pomerila na izboru učiteljev z vsega sveta. Za predstavnico sloven- skih učiteljev je bila izbrana v okviru projekta Učitelj sem! Učiteljica sem! »Vse učiteljice okrog mene so že od malega vedele, da bodo opravljale to delo. Jaz nisem bila takšna. Šele v sre- dnji šoli, ko sem hodila na letovanja z otroki, sem ugoto- vila, da se z njimi dobro uja- mem, da se znam postaviti v njihovo vlogo. Imela sem kup idej, kaj bomo počeli. Še na fakulteti me je skrbelo, ali bom prava za v razred in ali bom znala opravljati vse, kar zahteva ta poklic. Ko sem v četrtem letniku na praksi pr- vič stopila v razred, sem ve- dela, da je to moj dom,« opi- suje svojo pot do učiteljice. Strinja se, da vsakemu to delo ni pisano na kožo. »Učitelj mora biti v prvi vrsti človek, rad mora imeti otroke. Moji Za naj učiteljico je bila letos izbra- na Nina Jelen, ki bo med izjemnimi učitelji sveta zastopala Slovenijo na svetovnem izboru v Parizu. (Foto: osebni arhiv) učenci so popolnega učitelja opisali tako: da je potrpežljiv, da jih skuša razumeti, da se zna med uro pošaliti in da jih ima rad. Pomembno se jim zdi tudi, da je pravičen, da so zanj vsi enaki.« Pred vsem jih ne moremo zavarovati Bi morali torej bodoči štu- denti opravljati še kakšen poseben preizkus pred vpi- som na pedagoško smer? »Po- znam žensko, ki se je vpisala na pedagoško smer in je šele v razredu videla, da to ni za njo, zato se je odločila preu- smeriti.« A nekateri vztrajajo na svojo in škodo otrok. »Če to ugotoviš šele po štirih letih študija, je malo pozno. Ver- jetno bi bilo res smiselno, da bi kakšne teste imeli tudi za bodoče učitelje.« Je zlasti v prvih razredih osnovne šole pomembno, kakšen odnos ima učitelj do otrok, da učenci ne dobijo odpora do šole? »V svojem življenju bodo otroci srečali »Moji učenci so popolnega učitelja opisali tako: je potrpežljiv, jih skuša razumeti, med uro se zna pošaliti in jih ima rad. Pomembno se jim zdi tudi, da je pravičen, da so zanj vsi enaki.« različne učitelje. Nekatere si bodo zapomnili po tem, da so bolj strogi in bodo iz otrok morda izvabili nekaj, za kar niso vedeli, da imajo, druge si bodo zapomnili po srčno- sti, tretjih si mogoče sploh ne bodo. Verjetno obstajajo tudi takšni, ki si jih bodo za- pomnili po tem, da se z njimi niso ujeli. Vsi smo šli skozi ta proces,« pravi Nina Jelen. »Otrok ne moremo zavaro- vati pred vsem. Tudi šefov si kasneje ne moremo izbirati. Če odnos v razredu res škodi otroku, bi bilo smiselno, da zamenja razred ali šolo.« Nenehna rast učitelja Za dobro delo v razredu se je po njenem mnenju treba učiti vse življenje in iskati nove poti do otrok. Meni, da je danes drugačna, kot je bila v prvih letih poučenja. »V četrtem letniku na praksi sem imela mentorico, ki me je znala spodbuditi, pohvali- ti. Vpeljala me je v pouk in mi dala krila. A ta proces ni nikoli končan, ves čas mo- raš analizirati svoje delo in rasti,« meni sogovornica, ki je prepričana, da noben uči- telj ne dela zato, da bi dobil nagrado, ampak dobro dela zato, ker mu je to delo všeč. »Morda se sliši osladno, a res je največja nagrada, ko otroci izpeljejo nek projekt in vidiš, kako napredujejo. Zlasti v času epidemije sem spoznala kup dobrih učite- ljev, ki so se zelo trudili.« Sicer pa po njenem mnenju sistem napredovanja uči- teljem omogoča določeno mero nagrajevanja. Zaveda se svoje vloge v ra- zredu, ki je zelo pomembna. Ne gre le za podajanje snovi, ampak za vzdušje in odno- se v razredu, na kar vpliva učitelj. »Ta mora otroka mo- tivirati, da postane bolj sa- mozavesten, da ima boljšo samopodobo, pomembno je, da nekdo verjame vanj. Vse to vpliva na otrokovo kasnejše življenje,« je pre- pričana Nina Jelen. Bi zato moral biti nadzor nad delom učiteljev ve- čji, saj vsi niso odlični pri svojem delu? Nina Jelen odgovarja: »Glede nadzora nad našim delom menim, da moramo že sicer veliko stvari dokazovati in doku- mentirati in da večji nadzor ni rešitev.« Št. 26, 1. julij 2021 NAŠA TEMA 13 Vsaka kritika je priložnost Tako kot je v razredu učitelj tisti, ki vpliva na odnose in vzdušje med otroki, velja to tudi za ravnatelja, ko imamo v mislih celotno šolo. Ni le tisti, ki organizira delo v šoli, poznati mora tudi delo učiteljev in ukrepati, ko pride do pripomb ali pritožb. Ravnatelja Gimnazije Celje – Center Gregorja Delejo smo zato vprašali, kako se odzove ob morebitnih kritikah otrok in staršev na delo katerega od učiteljev. »Vsaka kritika je priložnost, zato jo vedno vza- memo resno. Neutemeljena kritika je izvrstna priložnost za krepitev pomena učinkovite in spoštljive komunikaci- je, utemeljena pa za izboljšave,« odgovarja Deleja. Kako gleda na to, da lahko danes vsakdo postane uči- telj, četudi za to nima ustre- znih sposobnosti? »Menim, da bi študij za pedagoški po- klic moral zahtevati poseb- ne sprejemne preizkuse, ki bi obsegali zlasti razgovore in psihološko oceno kandi- datov z velikim poudarkom na vrednostnem sistemu posameznika. Četudi v teh časih šolstvo ni v ospredju družbenega in političnega dialoga, gre za enega naj- močnejših državotvornih sistemov. Moč vzgojiteljev in učiteljev je izjemno ve- lika, zato je prav, da se je zavedamo, jo spoštujemo in uporabljamo v dobrobit družbe ter okolja.« Kdo je dober? Po njegovem mnenju mladi cenijo predvsem korektnega, spoštljivega, človeškega in zahtevnega učitelja. »Takšne- ga, ki zna jasno artikulirati svoja pričakovanja, kriterije in standarde, načelnega, ki se drži dogovorov in rokov ter to upravičeno pričakuje tudi od svojih učencev, staršev in kolegov. Cenijo takšnega učitelja, ki dela tako, kot go- vori, ki zna priznati napako in jo popraviti, takšnega, ki je dostopen, a hkrati spoštu- je osebni prostor drugega, in iskrenega, ki zna pohvaliti ter grajati, nagraditi in odpusti- ti. Dober učitelj je v prvi vrsti dober človek.« Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazi- je Celje – Center (Foto: SHERPA, arhiv NT) Sistem nagrajevanja dobrih učiteljev je po njegovem slabo urejen, saj ne spodbuja kako- vosti in ne motivira učiteljev k profesionalni rasti, ne kre- pi pripadnosti organizaciji in poklicu. »Narejen je nekako tako, da sporoča, da se nedelo najbolj izplača oziroma neti spore v organizacijah.« Avtonomija učiteljev pri delu v razredu lahko pomeni marsikaj, od kakovostnega dela z otroki do neprimerne komunikacije in odnosov v razredu. Deleja meni, da av- tonomija v prvi vrsti pomeni sprejemanje odgovornih od- ločitev na podlagi znanja, iz- kušenj osebnosti in položaja ter na podlagi vrednostnega sistema družbe in posame- znika ter ne na podlagi ve- dno ožjih paragrafov, ki šolski prostor pogosto omejujejo na nepravi strani. »Avtonomija pomeni tudi sprejemanje od- govornosti za napake. V pri- meru ponavljajočih se napak, neznanja, neprofesionalnosti in odmika od bistva pedago- ške avtonomije, ki temelji na tem, da so vsa naša prizade- vanja usmerjena v udeležen- ce vzgojno-izobraževalnega procesa, njihovo osebnostno in akademsko rast, pa bi mo- ral obstajati konkreten vzvod, kako avtonomijo vzgojitelju/ učitelju/ravnatelju v nekem trenutku odvzeti, ga umestiti v sistem kvalitativne super- vizije oziroma mentorstva s strokovno spremljavo dela.« OB ROBU Učenje in odnosi V življenju se srečamo z različnimi uči- telji. Nekateri opravljajo svoje delo s srcem in zagnano, drugi so pri tem nezadovoljni, kar se pogosto odraža v odnosu v razredu. V mojih časih je eden od učiteljev metal ključe v glavo porednim fantom, če niso bili dovolj mirni in pozorni … Kaj takšne- ga si danes težko predstavljamo, a včasih TATJANA CVIRN besede poniževanja in zmerjanja bolijo prav tako ali še bolj kot buška na glavi. Še zlasti če jih izreče »Sodim med srečne ljudi, saj me je na moji šolski poti spremljalo veliko izjemnih vzgojiteljev, mentorjev in učiteljev – od vrtca do današnjih dni. Njihovo delo in predanost sta neomajen zgled za številne generacije in njihov vpliv na življenja učencev je neizmeren.« nekdo, ki ima avtoriteto, ki naj bi otroke ne le učil, ampak tudi vzgajal. In pojav sploh ni redek, morda zaradi lastnega nezadovoljstva med učitelji ali neznanja, kako v razredu reše- vati konfliktne situacije, morda tudi zato, ker so se nekateri v poklicu, ki je zelo zahteven, znašli po spletu naključij ali po premalo temeljitem premisleku. Žrtve so otroci, ki so v takšnih razmerah nemočni in jim niti starši pogosto ne znajo pomagati. Zato ni vseeno, kdo stoji pred tablo in vsak dan oblikuje mlado generacijo. Zgrešene poklicne odločitve najdemo na vseh podro- čjih. A delo v pisarni s papirji, ki ti gredo na živce, je vendarle čisto nekaj drugega, kot če ti gredo na živce otroci, ki naj bi jih vsak dan navduševal za kopico novih stvari. Dejstvo je, da lahko tako dober kot slab učitelj otroka zaznamujeta za vse življenje. Delo učiteljev je vedno bolj zahtevno, generacije mladih, ki pri- hajajo iz šol, naj bi imele številna znanja in sposobnosti za izzive prihodnosti. Zato se morajo učitelji nenehno izobraževati, slediti novostim in se zavedati velike vloge, ki jo opravljajo. To lahko počnejo le tisti, ki so predani svojemu delu, ki je stresno, pogosto premalo cenjeno in brez prvih spodbud za najbolj prizadevne. Finci so že zdavnaj ugotovili, da je učiteljski poklic, ki ga opra- vljajo motivirani in visoko izobraženi strokovnjaki, bistvenega pomena za uspešno izobraževanje učencev. Eden prvih korakov v smeri sprememb bi bila verjetno selekcija kandidatov za ta poklic, še preden bi se lotili študija. Večina želi kasneje delati v šolah Pogovor je ključ »Starši imamo naravno in ustavno Tina Vršnik Perše (Foto: osebni arhiv) Na Pedagoški fakul- teti v Mariboru izobra- žujejo tudi bodoče uči- telje. Bi bilo treba pred vpisom izvesti določena preverjanja ali testira- nja bodočih študentov? Izr. prof. dr. Tina Vršnik Perše, ki je prodekanica za izobraževalno dejav- nost na fakulteti, pravi, da so tovrstne razprave v okviru širše strokovne javnosti že bile. A v tem trenutku je kot pogoj za vpis na univerzite- tne študijske programe naveden konec srednješolskega izobraževanja, to sta splošna ali poklicna matura z opravlje- nim petim predmetom. Za vpis v nekatere študijske programe (Likovna pedagogika, Glasbena pedagogi- ka) je treba opraviti tudi preizkus poseb- nih nadarjenosti, sposobnosti in spretno- sti. »Na fakulteti stremimo k temu, da je poučevanje v pedagoških študijskih pro- gramih zasnovano tako, da pri študentih razvijamo raznolike kompetence, ki jih učitelj potrebuje pri svojem delu. Pri tem skušamo ravnati tako, da se kompetence pri vsakem študentu nadgrajujejo,« pravi sogovornica. Če bi takšne sprejemne izpite uvedli, kaj bi bilo po vašem mnenju smiselno preverjati in zakaj? Katere so po vašem mnenju lastnosti, ki bi morale odlikova- ti bodočega učitelja? Ali se jih da ugo- toviti pri mladem pri 18 letih? Glede na ugotovitve, da je lastnosti po- sameznika mogoče razvijati in nadgraje- vati, preverjanje lastnosti v nekem trenut- ku ni smiselno. Pomembno je predvsem, da se med izvedbo študijskega procesa te lastnosti razvijajo. Včasih je bilo mogoče slišati, da se za pedagoški študij odločijo tisti, ki nima- jo dovolj točk za vpis na katero drugo smer. Se strinjate s tem? Po našem analiziranju prijav na pedago- ške študijske programe, ki jih izvajamo na UM PEF, ugotavljamo, da se v te programe večinoma kandidati prija- vljajo s prvo prijavo. Prav tako ugotavljamo, da štu- dentje navajajo visoko zanimanje za pedagoško delo. Za študijske pro- grame, ki jih izvajamo, torej ne drži, da se za- nje odločijo tisti, ki niso uspeli zbrati dovolj točk za druge študijske pro- grame. Število točk, ki so jih kandidati dosegli na maturi, ni edini pokaza- telj tega, kako uspešen bo študent oziroma kasneje učitelj. V študijskem letu 2019/20 za uni- verzitetne študijske programe UM PEF ni bilo omejitve vpisa. Ali preverjate motive, zaradi katerih se mladi odločajo za vpis na vašo fa- kulteto? Motivov formalno ne preverjamo. V času izvajanja pedagoškega procesa in v internih raziskavah pri študentih različnih študijskih programov seveda preverjamo tudi njihove motive za vpis v pedagoške študijske programe. Ugota- vljamo, da se študentje večinoma vklju- čujejo iz samouresničitvenih razlogov. Njihov osnovni motiv je večinoma želja po izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela. Kako v času študija pripravljate mla- de na kasnejše delo z otroki? Mislim na psihološke, pedagoške in druge vidike tega dela. Študentje dobijo poglobljena znanja na teh področjih pri temeljnih teoretičnih predmetih, ki jih nadgrajujejo s praktič- nimi primeri, ki jim jih podajo izvajalci na predavanjih in vajah. Pomemben vi- dik predstavljata tudi izvedba praktične- ga usposabljanja študentov in refleksija o njihovih izkušnjah na praktičnem usposa- bljanju. Univerzitetni študijski programi imajo vključeno tudi razvijanje različnih spremljevalnih kompetenc, saj so del štu- dijskih programov, ki jih izvajamo, tudi predmeti, kot so retorika in komunikacija, delo s starši in drugi. do uspeha Kako naj ravnajo starši, ko se otrok pritožuje nad učiteljem? Se o kakovosti pouka v razredu pogovarjajo na svetih staršev v šolah in kakšne težave izpostavljajo? O tem smo spraševali mag. Jožeta Turnška, ki je predsednik Aktiva svetov staršev osnovnih šol celjske regije (ASSOŠCR) in je o tej temi povzel mnenja staršev iz šol v Celju, Laškem, Vojniku, Šentjurju, na Dobrni in v Žalcu. Šolski sistem spremlja skupaj s svojimi otroki že dvajseto leto. »V tem obdobju nisem srečal učitelja, za katerega bi lahko rekel, da je slab. Vemo, da učitelji poleg posredovanja znanja tudi vzgajajo. Pri vsakem učitelju je mogoče ob morebitnih kritikah odkriti pozitivne vrednote in razloge, zakaj je v določeni situaciji morda ravnal tako, kot je. Otroci so prvi vir informacij o učiteljih, odrasli pa se mo- ramo v primeru nesoglasij pogovoriti z njimi in z otroki,« meni Jože Turnšek in dodaja, da so starši v Sloveniji zelo dobro vključeni v delo šole. »Le na izvedbeni ravni ponekod prihaja do težav, običajno tam, kjer se ne znajo poslušati in pogovarjati.« Če bi oziroma je vaš otrok doživljal neprime- ren odnos učiteljice, kako bi oziroma ste ravna- li? Kaj bi se moralo zgoditi, da bi primer prijavili inšpekciji? Če bi moj otrok doživljal neprimeren odnos učiteljice, bi najprej dobro preveril, ali gre za nepravilen odnos, ki je v neskladju s pravili šol- skega reda in hišnim redom v šoli. Prav tako bi preveril, ali je v neskladju s šolsko zakonodajo. Če bi šlo za neprimeren odnos, bi z otrokom obiskal omenjeno učiteljico na govorilnih urah in preveril potek dogodkov ter se o problematiki pogovoril. Če s pogovorom primera ne bi rešil in bi problematika zadevala celoten razred oziroma več učencev, bi o mnenju povprašal starše na roditeljskem sestanku. Če bi bila problematika še nerešena in bi zadevala več učencev, bi jo naslo- vil na svet staršev in tu bi se vključil tudi ravna- telj, ki ima vsa pooblastila za morebitne ukrepe do zaposlene učiteljice. Inšpekcija nima pristoj- nosti, da ukrepa glede učiteljev, a lahko predlaga ukrepe ravnateljem. S prijavo na inšpekcijo starši ne pridobimo nič, saj se vse vrne k ravnateljem, izgubimo pa veliko časa, preden se inšpekcija od- dolžnost sodelovati pri izobraževanju svojih otrok zove. Zu- nanji in- špek- cijski in primerno uresničevanje te pravice je eden od pogojev za dobro šolo. Dialog in partner- sko sodelovanje učiteljev ter staršev omogočata razvoj nadzor posameznega otro- naj bi starši uporabljali le v ka.« primerih, ko gre za kršitve zakonodaje in so v šoli izkoristili že vse možnosti za pogovore. V celjskem aktivu smo 5. maja gostili tudi glav- nega šolskega inšpektorja dr. Simona Slokana, ki je predstavil delo inšpektorata ter odgovarjal na vprašanja staršev, delavcev šole in ravnateljev. Zapisnik je na spletni strani ASSOŠCR. Se vam zdi, da starši prevečkrat izpostavljajo primere slabih učiteljev in premalo dobre? Na našem svetu staršev ni primerov, da bi go- vorili o slabih učiteljih, včasih pride do kakšnih napak, tako kot v vseh drugih poklicih. Trudim se, da obravnavamo in tudi preberemo vsako po- hvalo, ki jo starši v razredih namenijo učiteljem, ravnateljem kot tudi ostalim delavcem šole. Teh je veliko več kot opozoril na napake in pomanjklji- vosti. Tudi v ASSOŠCR starši ne poročajo o slabih učiteljih, izmenjamo pa veliko dobrih praks in primerov, ko je stvari mogoče izpeljati še boljše. Pogosto slišimo, da se starši preveč vtikajo v šolske zadeve in delo učiteljev. Kaj menite o tem? Dober odnos in sodelovanje staršev z učitelji je rezultat večletnega dela. Na svetih staršev in na razrednih sestankih je treba opolnomočiti starše glede pristojnosti učiteljev, ravnateljev in staršev. Učitelji imajo avtonomijo in tega se starši zaveda- mo. Razen morebitnih posameznikov, ki imajo seveda tudi pravico, da povedo svoje mnenje, ne opažamo večjih težav. Vedno lahko starši posta- vimo vprašanja in se o problematiki pogovorimo, pogovor je, kot sem že omenil, ključ do uspeha. Predstavniki v svetih staršev smo predstavniki vseh otrok, tudi tistih s posebnimi potrebami, tudi takšnih s primanjkljaji, in morda kdo včasih dobi občutek, da smo glasni in bi nas rad izločil iz šolskega sistema. Po mednarodni raziskavi poučevanja in učenja Talis je bilo leta 2018 v Sloveniji 90 odstotkov učiteljev na splošno zadovoljnih s svojim delom. Poleg tega je bilo 76 odstotkov učiteljev zado- voljnih s pogoji pogodbe o zaposlitvi, ne glede na plačo (povprečje držav OECD je 66 odstotkov). 32 odstotkov učiteljev je bilo zadovoljnih s plačo, kar je nižje od povprečja držav OECD. 14 KRONIKA Št. 26, 1. julij 2021 Lahko bi šlo za silobran, a odloča sodišče Kaj, če poškodujete roparja, ki vas je napadel? Celjski kriminalisti še vedno preiskujejo brutalen rop, ki se je zgodil pred tedni na območju Stranic, kjer so roparji napadli in fizično poškodovali tri člane družine. V zadnjih letih se je na Celjskem zvrstilo že kar nekaj takšnih ropov v domačem okolju. Kaj bi se zgodilo, če bi se takšen rop končal z napadom oškodovancev na roparje? O tovrstnih primerih za- enkrat poročajo predvsem iz Amerike, ampak ali se ima oškodovanec pravico braniti? Seveda se ima. In če pri tem telesno poškoduje roparja? SIMONA ŠOLINIČ Na celjski policiji pravijo, da bi takšen primer morali prei- skati. Šele sodišče bi moralo odločiti, ali gre za tako ime- novani silobran ali prekoračen silobran. In kaj je silobran? Glede na slovensko zakono- dajo dejanje, ki je storjeno v silobranu, ni kaznivo. »Silo- bran je obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega is- točasen protipraven napad. Storilec, ki prekorači meje silobrana, je lahko kaznovan mileje. Če prekorači silobran zaradi močne razdraženosti ali prestrašenosti, povzroče- ne z napadom, se mu sme kazen tudi odpustiti,« piše v Kazenskem zakoniku. Navi- dezno sicer jasne besede na papirju ne pomenijo, da bi sodni postopek, ki bi bil na sodišču uveden zaradi tega, »tekel« gladko. Istočasno in sorazmerno Posameznik, sploh če spre- mlja ameriško dogajanje ali ameriške filme, bo torej trdil, da se ima vsakdo pravico bra- niti, če ga kdo napade. Ampak ali je res vedno tako? »Življenj- sko gledano so to zanimiva vprašanja, pravno tudi. Če je neko dejanje storjeno v silo- branu, ni protipravno. Kaj to pomeni? Da na primer poško- duješ koga in mu povzročiš škodo, vendar iz upravičenih razlogov, saj te je napadel. Za silobran je zelo pomembno, da gre za istočasni napad, ki je sorazmeren. Torej če te kdo ozmerja z besedami, ga ne smeš pretepsti, saj to ni so- razmerno z napadom, ki ga je storil napadalec. Če kdo grozi s smrtjo, napade s palico, stre- lja, se imaš absolutno pravico braniti. V teoriji se vse to sliši lepo in prav, a v praksi je dru- gače. Slovenija sicer ni tako nevarna država in upam, da bo tako tudi ostalo,« pojasnju- je odvetnik Damir Ivančič. Za kaznivo dejanje ropa je značilna uporaba sile in ljudje na to praviloma niso pripra- vljeni. »Tečaji samoobrambe so dobri, saj človeka naučijo, kako se na napad odzvati, mi- slim celo, da bi takšne teča- je bilo dobro vpeljati tudi v šolski sistem. Policisti se ves čas usposabljajo na področju obrambe. Pri njih je ob pri- meru napada nanje prisotno veliko adrenalina, zato je od laika nemogoče pričakova- ti, da se bo v trenutku ropa ali napada odzval učinkovi- to in da bo roparja obvladal ter pri tem natančno vedel, kakšna je primerna sila, da ga bo onemogočil do priho- da policije. V času napada ali ropa večina ljudi otrpne in ne stori ničesar, a če se kdo odzove, je takšen napad absolutno dopusten in bi ga lahko pravno podpiral, težko pa je natančno reči, do katere meje,« pojasnjuje odvetnik. Kaj narekuje zdrava kmečka pamet? Ivančič tudi potrdi, da se v sodnih dvoranah o takšnih primerih pogosto presoja: »Obtoženec takrat pove, da je bil izzvan. Lahko pride do prekoračenega silobrana, kar pomeni, da oseba upora- bi pretirano nasprotno silo od tiste, ki ji je grozila. Pri tem gre za to, kar sem ome- nil prej: če ti kdo besedno grozi, ti pa ga udariš.« O silo- branu smo poročali že pred leti v odmevnem primeru umora v Celju, kjer je moški partnerko vrsto let fizično pretepal, in sicer do trenut- ka, ko ga je ženska ubila. So- dišče je presojalo vrsto let, nato je sprejelo odločitev, da je ženska moškega umorila v silobranu, in jo oprostilo kaznivega dejanja. »Policija vedno svetuje, a tudi zdrava kmečka pamet narekuje, da je bolje biti mi- ren in se ne odzivati v pri- meru ropov kot biti junak in morda tvegati življenje,« pra- vi Ivančič. Toda hkrati opo- zarja: »Vsi imamo državljan- sko pravico zadržanja storilca do prihoda policije. Torej če opazimo na ulici nekoga, ki vlamlja v trgovino, ga lahko po zakonodaji pridržimo do prihoda policije. Običajno se storilec seveda prostovoljno ne odloči, da bo počakal po- licijo, ampak bo zbežal.« Vprašanje je, do katere meje ga je kdo zdržal in kako ga za- drži. »Če človek obvlada stro- kovni prijem in ga pridrži, je to dopustno. Lahko se zgodi, da se vlomilec upira, da pride do poškodb, prask. Vlomilec bi lahko dejal, da ga je oseba poškodovala, da ga ni želela samo zadržati. Do teh prime- rov prihaja tudi v Sloveniji. Odvisno je od človeka, kaj bo storil, ali bo posredoval ali ne. Mnogi se takrat ne želijo vme- šavati, saj ne želijo zaradi tega biti vključeni v kakršen koli postopek.« Če bi ljudje tako ravnali in nepridiprave pri- držali, bi bili sodni postopki krajši. V povezavi s tem odve- tnik trdi, da so tečaji samoo- brambe in tega, kako ravnati, dobrodošli. Koristni so tako za otroke kot za odrasle. Bo kdo kdaj celo streljal? Težava v Ameriki – vzpo- redno s fizično obrambo Pred meseci se je pri poskusu vloma v poslovno stavbo na Celjskem storilec huje poškodoval, saj je padel z višine, od koder je želel splezati do okna. Čeprav v Ameriki obstajajo primeri, ko vlomilci zahtevajo odškodnine, se kaj takšnega v Sloveniji najverjetneje ne bi moglo zgoditi. »Pri tem bi sodi- šče presojalo, ali je storilec res vlamljal ali je morda pri tem šlo za motenje posesti. Čeprav je v zahodnem svetu resda kak tak primer, so to neresna pravna vprašanja. Če je kdo nepooblaščeno nekam splezal brez soglasja lastnika ter nato padel, ne more zaradi tega zahtevati odškodnine. Vesel je le lahko, da je ostal živ,« odgovarja odvetnik Damir Ivančič. doma v primeru ropov – je orožje, ki ga je onkraj luže v domačih predalih veliko več kot v Sloveniji. Naslednji problemi so številni komen- tarji na družbenih omrežjih ob novicah o takšnih ropih, kjer je celo mnogo spodbu- janja k temu, da bi se oško- dovanci pred roparji branili z orožjem. »Splošna družbena debata je zašla in je zastrupljena, hkrati je to resnično nevarno. Če pogledamo Ameriko in druge razvite države, vidimo, da prihaja do resnega proble- ma pri orožju. Tudi v Slove- niji ga je zagotovo veliko, predvsem hladnega orožja, ki je prav tako nevarno. Če člo- veka spodbujamo, da je prav, da nekoga poškoduje, bo v določenem trenutku morda to tudi naredil. To je manipu- V zapor zaradi streljanja v policiste 25-letni Rok Majerič bo moral zaradi napada na polici- ste vsaj še leto preživeti za zapahi. Sodišče ga je obsodilo na leto in sedem mesecev zapora, ker je novembra lani z zračno puško streljal v policijsko patruljo. To naj bi storil z okna domače hiše v bližini osnovne šole v Šoštanju kar dvakrat. V enem primeru je naboj zračne puške poškodoval policistko, ki je nadzorovala promet. 25-letnik jo je zadel v nogo in jo pri tem poškodoval. Policisti naj bi Majeriča v preteklosti že obravnavali zaradi poskusa prepre- čitve uradnega dejanja uradni osebi ter zaradi več različnih kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete. Se je pa obtoženi pred izrekom sodbe policistom opravičil. Še vedno je v zaporu, saj že od prijetja prestaja pripor. Skrit v tovornjaku V nedeljo so celjski policisti prijeli ilegalnega prebežnika. Nanj jih je opozoril voznik tovornega vozila, ki je na parki- rišču na Lopati v podvozju opazil tujca. Šlo je za državljana Libije, ki se je skril v podvozje tovornega vozila na Madžar- skem in se na ta način od tam pripeljal v Slovenijo. lacija in je nevarno. Lahko je takšne stvari komentirati s kavča, lahko pa povem, da ko se nekomu zgodijo težave, ta človek ostane sam. Takrat teh ›kavč mojstrov‹, ki bi mu pomagali v težavah, ni. Spod- bujanje nasilja je absolutno nedopustno in morali bi ga zatreti v kali. Vsakdo kdaj iz- reče grdo besedo ali si misli tudi stvari, ki v življenju niso pravilne, vendar je na koncu treba razumno presoditi, kaj je prav in kaj ne. Mediji imajo tu ključno vlogo. Po- ročanja o takšnih dogodkih morajo biti umerjena in ne senzacionalistična, kajti v slednjem primeru to vodi v razprave in težave. Prav je, da se poroča, ampak tudi z opo- zarjanjem na spoštljivost in razumnost,« je jasen Ivančič. Foto: Pixabay Pravočasno obvarovali hišo Minulo soboto popoldne je zagorelo v Velikem Širju pri Laškem. Ogenj je izbruhnil v leseni uti, ki je bila polna drv. Požar je gasilo več prostovoljnih gasilcev iz Rimskih Toplic, Laškega, Zidanega Mosta, Rečice in Sedraža, ki so preprečili, da bi se ognjeni zublji razširili še na bližnjo stanovanjsko hišo. Ogenj je sicer zajel bližnji rob gozda, a so gasilci požar pravočasno pogasili. Pri gašenju sta se poškodovala gasilca. Enega so reševalci nujne medicinske pomoči odpeljali tudi v celjsko bolnišnico. Zaradi hitrosti v nesrečo Konec preteklega tedna se je na Ostrožnem v Celju zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodoval 24-letni voznik kolesa z motorjem. Vozil je iz smeri Dečkove ceste proti Ostro- žnemu. Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo je na ravnem delu vozišča izgubil oblast nad kolesom z motorjem, padel in se hudo poškodoval. Na Graški Gori se je huje poškodoval 58-letni kolesar, ki je prav tako padel zaradi neprilagojene hitrosti. Podob- na nesreča se je zgodila v Škalah, kjer je padel motorist. Zaradi neprilagojene hitrosti je padel v bližini cestne ovire. Št. 26, 1. julij 2021 ZAPOSLOVANJE 15 Kolorist– mešalec barv (m/ž) Žalec Od kandidatov pričakujemo do- bro ločevanje barv, poklicno ali sre- dnjo izobrazbo kemijske ali lesne smeri, vozniško dovoljenje B-kate- gorije, dobro razvite komunikacij- ske in organizacijske sposobnosti, zanesljivost in urejenost, smisel za barve, estetiko, zaželene so vsaj enoletne izkušnje s tega področja dela, poznavanje osnov dela z ra- čunalnikom, zaželeno znanje angle- škega ali nemškega jezika. Prijave zbiramo do 11. 7. 2021. Spekter, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.tr- gotur.si. Prodajalec – specialist za tehnično blago (m/ž) Šoštanj Prodajalec bo odgovoren za pro- dajo in svetovanje pri prodaji tehnič- ne opreme, kmetijske mehanizacije, strojev, naprav in drugih orodij za kmetijsko delo. Od vas pričakujemo vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe kmetijske, strojne ali druge ustre- zne smeri, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z viličarjem je zaželen, ni pa pogoj, vozniški izpit B-kate- gorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profe- sionalno komunikacijo in osebno urejenost, zaželene so delovne iz- kušnje z delom v kmetijski trgovi- ni, železnini … Prijave zbiramo do 18. 7. 2021. KZ Šaleška dolina, z. o. o. Metleče 7 3325 Šoštanj. Več in- formacij na www.trgotur.si. Varilec (več delovnih mest) (m/ž) Žalec Naloge in odgovornosti: priprava materiala za obdelavo, robotsko var- jenje, varjenje TIG in MIG, varjenje, zarisovanje, krivljenje ali druga dela v skladu z delovno dokumentacijo, s točkastim ali električnim varje- njem, kovičenjem, vijačenjem …, sestavljanje posameznih delov, spremljanje in kontroliranje posa- meznih operacij in faz dela. Delovni čas: od ponedeljka do petka, polni delovni čas, 1-izmensko delo. Pri- jave zbiramo do 16. 7. 2021. VI-JA, d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec – specialist (m/ž) Šoštanj Od vas pričakujemo vsaj V. sto- pnjo strokovne izobrazbe kmetij- ske, strojne ali druge ustrezne sme- ri, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, veljaven izpit za upravljanje z viličarjem je zaželen, ni pa pogoj, vozniški izpit B-kategorije, tehnično razgledanost, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja, profesionalno komunikaci- jo in osebno urejenost, zaželene so delovne izkušnje z delom v kmetij- ski trgovini, železnini … Prijave zbi- ramo do 10. 7. 2021. KZ Šaleška do- lina, z. o. o. Metleče 7 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji (m/ž) Šmartno ob Paki Od kandidata pričakujemo pri- pravljenost na priučitev delovnih nalog, doslednost, natančnost in samoiniciativnost, ročne spretno- sti pri opravljanju dela, fizično vzdržljivost in moč za občasno dvigovanje in prenašanje bremen do 25 kilogramov, korekten odnos do sodelavcev in strank. Kandida- tuponujamo 1-mesečno uvajanje na delovnem mestu in 2-mesečno po- skusno obdobje, triizmensko delo za polni delovni čas, pogodbo bomo sklenili za nedoločen čas, izplačilo morebitnih nadur. Prijave zbiramo do 7. 7. 2021. MPT, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si. Posluževalec strojev za brizganje plastike (m/ž) Celje Pogoji za zasedbo delovnega mesta: osnovnošolska izobrazba ali srednja poklicna šola, osnovno poznavanje programa Microsoft Of- fice, pripravljenost na 4-izmensko timsko delo, zanesljivost, natanč- nost, organizacijske sposobnosti, komunikativnost. Kandidatom nudimo zaposlitev za določen čas 6 mesecev s poskusno dobo 3 me- secev, možnost podaljšanja v zapo- slitev za nedoločen čas, možnost napredovanja, stalno usposablja- nje, izobraževanje, usmerjanje in podpora, timsko delo, stimulativno nagrajevanje. Prijave zbiramo do 4. 7. 2021. Alpla Slovenija, d. o. o. Kotna ulica 5 3000 Celje. Več infor- macij na www.trgotur.si. Procesničar (m/ž) Zagorje ob Savi Kaj pričakujemo: znanje in iz- kušnje s področja elektrotehnike, IV. stopnjo elektrosmeri – srednja tehnična ali srednja poklicna šola, izkušnje z delom z računalnikom, organiziranost, komunikativnost in pripravljenost na timsko delo, zane- sljivost, natančnost in odgovornost, zmogljivost dela v turnusu – izmen- sko delo. Zaželene izkušnje: opra- vljanje dela z viličarjem, upravlja- nje težke gradbene mehanizacije, osnovno razumevanje in govorje- nje angleščine. Prijave zbiramo do 4. 7. 2021. InterCal Slovenija, d. o. o., Savska cesta 1, 1410 Zagorje ob Savi. Več informacij na www.trgo- tur.si. Strojni mehanik (m/ž) Zagorje ob Savi Kaj pričakujemo: znanje in izku- šnje s področja vzdrževanja strojev, obdelovanja kovin, IV. stopnjo stroj- ne smeri – srednjo poklicno šolo, obdelovalec kovin, ključavničar, organiziranost, komunikativnost in pripravljenost na timsko delo, zanesljivost, natančnost in odgovor- nost, izkušnje z delom z računalni- kom. Zaželene izkušnje: opravljanje dela z viličarjem, upravljanje težke gradbene mehanizacije, osnovno razumevanje in govorjenje angle- ščine. Prijave zbiramo do 4. 7. 2021. InterCal Slovenija, d. o. o., Savska cesta 1, 1410 Zagorje ob Savi. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) Šmartno pri Slovenj Gradcu Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo ustrezne tehnične smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na primerljivem delovnem mestu, samostojno delo z računalnikom (MS Office), veselje do timskega dela in sodelovanja, vozniški izpit B-kategorije, znanje upravljanja z viličarjem, oseba naj bo samoini- ciativna, proaktivna, pozitivna in komunikativna. Prijave zbiramo do 20. 7. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Tiskar (m/ž) Šmartno pri Slovenj Gradcu Pričakujemo vsaj 2 leti na podro- čju grafične dejavnosti – tiskanje na offset tiskarskih strojih, raču- nalniško pismenost, izpit B-kate- gorije, ročne spretnosti, urejenost, natančnost, vztrajnost, sposob- nost timskega dela. Nudimo zapo- slitev za določen čas 1 leta z mo- žnostjo podaljšanja za nedoločen čas (poskusno delo 6 mesecev), delo v mladem, dinamičnem, ure- jenem in sproščenem delovnem okolju, redno in stimulativno pla- čilo za opravljeno delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja. Prijave zbiramo do 20. 7. 2021. GEP Štalekar, d. o. o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si. Monter stavbnega pohištva (m/ž) Oplotnica Delovne naloge: montaža okovja, stekla, aluminija in sestavljanje vseh ostalih elementov stavbnega pohi- štva, pomoč pri mizarskih in drugih delih v proizvodnji. Možnost zapo- slitve za nedoločen čas. Overles, d. o. o, Partizanska cesta 100, 2317 Oplo- tnica. Prijave zbiramo do 18. 7. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Voznik tovornega vozila (m/ž) Maribor ali Ptuj K sodelovanju vabimo kandidate s končano poklicno šolo za vozni- ke motornih vozil ali končano IV. stopnjo izobrazbe. Če niste sloven- ski državljan, morate imeti urejeno delovno dovoljenje. Mercator, d. d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 28. 7. 2021. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) Slovenske Konjice Vaše delo bo obsegalo strežbo in svetovanje strankam, delo na vseh od- delkih, spremljanje zalog … Engrotuš, d. o. o., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 4. 7. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Specialist za komercialno-industrijske rešitve (m/ž) Gomilsko in celotna Slovenija Si ambiciozen in inovativen ter samostojen pri delu, ki ga opravljaš, rad raziskuješ in se rad stalno učiš, rasteš ter sprejemaš izzive z veliko vnemo? Kronoterm, d. o. o., Trnava 5e, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 22. 7. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Strežba – odlično plačilo za odlično opravljeno delo (m/ž) Celje Naš naročnik, uveljavljena kavar- na v Celju, zaposli izkušenega sode- lavca za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Če ste pripravljeni na timsko delo in ste vešči rokovanja s pladnjem, vas čim prej vabimo v našo sredino na de- lovno mesto izkušeni natakar. Do- bri pogoji dela, stimulativno plačilo. Styria digital marketplaces, d. o. o., Verovškova ulica 55, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 7. 2021. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Upravljalec strojev (m/ž) Limbuš Delovno mesto obsega upravlja- nje, zagon in vodenje ter vzdrže- vanje strojev. Vaše naloge in od- govornosti: upravljanje strojev za izdelavo plastične embalaže, skrb za vodenje in nadzor strojev, vzdr- ževanje in nastavitve strojev, nemo- teno delovanje strojev, odgovornost za kakovost izdelkov … Serioplast SL, Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš. Prijave zbiramo do 3. 7. 2021. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) Limbuš Tehnična znanja: zna upravljati ročne in električne viličarje, osnovno poznavanje standardov WCM, osnov- no poznavanje pravil in praks na po- dročju zdravja, varnosti in okolja. Se- rioplast SL, Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš. Prijave zbiramo do 3. 7. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodilni inženirji za zagotavljanje kakovosti (m/ž) Maribor ali Ljubljana Iščemo nekoga, ki bo deloval kot ključna kontaktna točka za vse vidi- ke zagotavljanja kakovosti, zagota- vljal storitve zagotavljanja kakovosti in usklajeval notranje in zunanje vire projekta. Projekt zahteva ne- koga, ki ne odlaša s prevzetjem no- vega izziva in vsako težavo pripelje do končne rešitve. Comtrade, d. o. o., Letališka 29b, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 30. 6. 2021. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar (m/ž) Maribor Da bi bili uspešni v tej vlogi, potre- bujete: končano IV. stopnja izobrazbe, smer kuhar, ali V. stopnjo izobrazbe, smer gostinski tehnik, priučeni kuhar ali samostojni kuhar. Rutar marketing, d. o. o., Premrlova ulica 14, 1000 Lju- bljana. Prijave zbiramo do 24. 7. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec – maloprodaja akumulatorjev (m/ž) Maribor Naš naročnik je podjetje z 20-le- tno tradicijo, ki deluje na področju maloprodaje in servisa ter deloma veleprodaje elektroenergetske opre- me. Podjetje zaposli motiviranega prodajalca v maloprodaji akumu- latorjev, ki ima izkušnje s prodajo v tehnični trgovini. Naton, d. o. o., Cesta 24. junija 25, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 24. 7. 2021. Po- drobnosti na www.mojedelo.com. Servisni svetovalec (m/ž) Maribor Ključne odgovornosti: sprejemanje vozil na servis z vso potrebno admi- nistracijo, pisanje delovnih nalogov, njihova predaja delavnici in spremlja- nje dela, zaključevanje nalogov, opti- malna predaja vozila stranki, skrb za zadovoljstvo strank z najustreznejšo rešitvijo servisa. Porsche Inter Auto, d. o. o., Ptujska cesta 150, 2000 Ma- ribor. Prijave zbiramo do 11. 7. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Sodelavci za direktno prodajo (m/ž) teren po Sloveniji, izhodišče domača regija Mlekarna Krepko, vodilni proizva- jalec ekoloških mlečnih izdelkov v Sloveniji, išče nove sodelavce za di- rektno prodajo ekoloških mlečnih in drugih pridelkov ter izdelkov po gospodinjstvih. Iščemo kandidate iz cele države. Kele & Kele, d. o. o., Mlekarna Krepko, Laze 22a, 1370 Lo- gatec. Prijave zbiramo do 23. 7. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Receptor (m/ž) Ptuj Naloge: sprejem in usmeritev gostov ob prihodu, informiranje gostov o ponudbi, vodenje dnev- nega blagajniškega poslovanja ter ostala dela in naloge, ki sodijo v delokrog na delovnem mestu re- ceptor, skrb za popolno zadovolj- stvo gostov. Admiral Hotel & Casi- no Ptuj, Memoria, d. o. o., Vinarski trg 5, 2250 Ptuj. Prijave zbiramo do 23. 7. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Planer – analitik (m/ž) Ajdovščina Adecco H. R., d. o. o., vodilno mednarodno podjetje na področju upravljanja s človeškimi viri, za svo- jega naročnika išče novega sodelav- ca/ko. Adecco H. R. d.o.o., Ameri- ška ulica 8, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 12. 7. 2021. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Projektant v projektivnem biroju – statik (m/ž) Limbuš Uspešen sodelavec na delovnem mestu projektant ima: VII. stopnjo izobrazbe gradbene, lesarske ali druge ustrezne smeri, izkušnje z izdelovanjem statičnih in dina- mičnih analiz … Marles hiše Ma- ribor, d. o. o., Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš. Prijave zbiramo do 14. 7. 2021. Podrobnosti na www. mojedelo.com. 16 ZA ZDRAVJE Št. 26, 1. julij 2021 Na kaj moramo paziti? Kako določiti Visoke Med 10. in 16. uro je sonce najmočnejše, takrat se je treba umakniti v senco. Zaščititi se je treba tudi s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili in širokospektralno zaščitno kremo s sončnim zaščitnim faktorjem najmanj 30 ter z zaščito pred UVA-žarki. V vročini se tudi hrana pokvari hitreje. Zato sta nujna previdnost in pravilno ravnanje z njo. Tudi zdravila je treba shranjevati na temperaturi, ki jo priporoča proizvajalec. Uh, te visoke temperature! Ker so v tem obdobju tu že visoke temperature, zdravstveni strokovnjaki opozarjajo na ustrezno zaščito pred vročino. Osnovo predstavljata pitje dovolj tekočine in čim manj izpostavljanja na žgočem soncu. V nasprotnem primeru lahko pride do zdravstvenih težav in celo do vročinskega udara. SIMONA ŠOLINIČ Ljudje bi morali biti v senci največ časa, prav tako bi morali omejiti telesno dejavnost na prostem. Sicer je v vročih dneh telesna dejavnost priporočljiva predvsem v jutranjih in večernih urah. Hkrati ne bi smeli pozabiti na uživanje lahke hrane v manjših obrokih. Znano je, da je v vročih dneh odsvetovano uživanje pijač s kofeinom, alkoholom ali sladkorjem. Vse te pijače povzročajo odvajanje tekočine iz telesa, tekočino pa telo v vročih dneh nujno potrebuje. Odrasli moramo dnevno v vročini popiti približno dva litra tekočine. Ob telesni dejavnosti je treba zaužiti še več tekočine. Zbrali smo nekaj nasvetov, kako najbolj prelisičiti visoke temperature brez zdravstvenih težav. temperature najbolj prizadenejo starejše in otroke ter bolnike. Med slednjimi so bolj ogroženi bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja. To so ljudje s srčno- žilnimi obolenji in obolenji dihal diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami ter nepokretni. Foto: Pixabay Kako varne so klimatske naprave? Klimatske naprave so zelo dobrodošle v vro- čih poletnih obdobjih in močno olajšajo prena- šanje hude vročine. Vendar jih moramo pravil- no izbrati, namestiti, vzdrževati in uporabljati. Velike temperaturne razlike, ki smo jim poleti večkrat izpostavljeni zaradi pretiranega hlajenja prostorov, neugodno vplivajo na naše počutje in lahko povzročajo zdravstvene težave. Pogosto hladimo pre- komerno, preveč in prehi- tro, pri čemer so temperature nastavljene prenizko ali pa so naprave usmerjene v ljudi vanju se v klimatski napravi namnožijo mikrobi, ki se ob njenem delovanju sproščajo v zrak. Vdihovanje mikrobov ali njihovih delcev lahko povzroči zraka uravnava izključno kli- matska naprava in kjer ni mo- goče odpirati oken. Gre za t. i. sindrom bolne zgradbe, ki ga navajajo nekateri ljudje, ki veliko časa preživijo v takšnih stavbah. Bolezenske težave zaradi omenjenega sindroma so specifi čne in nespecifi čne. Pri specifi čnih gre predvsem za okužbe, ki so posledica širjenja mikrobioloških dejavnikov, ali za poslabšanje astme in drugih temperaturo zraka? Idealna temperatura zraka za človeka (toplo- tno ugodje) se indivi- dualno razlikuje tudi glede na to, ali sedimo ali se intenzivneje giba- mo. Kot cono toplotne- ga udobja opisujemo stanje, ko ne čutimo ne hladu ne vročine in namesto stran … Vse to lah- ko povzroči slabo počutje in glavobole. Prevelika razlika med zunanjo in notranjo tem- peraturo zraka lahko povzroči poslabšanje astme ali nahoda. Otroci, starejši ljudje in bolni- ki so na temperaturne razlike še bolj občutljivi kot odrasli. Če želimo zagotoviti varno uporabo naprave, je treba skr- beti za njeno redno in pravilno čiščenje, vzdrževanje in servi- siranje. Ob nerednem vzdrže- okužbe in vnetja. Predvsem je pomembno zavedanje, da z uporabo kli- matske naprave, ki ne dovaja svežega zraka v prostor, ne moremo nadomestiti redne- ga zračenja bivalnih prostorov. Sindrom bolne zgradbe Ljudje navajajo različne bolezenske znake in simp- tome, če delajo v zgradbah, kjer temperaturo in vlažnost kroničnih bolezni. Pri nespeci- fi čnih težavah strokovnjaki ne poznajo natančnega povzroči- telja. To so lahko srbenje oči, solzenje ali suhe oči, zamašen nos, izcedek iz nosu, boleči- ne v žrelu, glavobol, težave z zbranostjo in splošno slabo počutje. Možni vzroki so ne- zadostno prezračevanje, kemij- ski ali mikrobiološki dejavniki. Takšno stanje predstavlja kro- ničen stres, ki dolgoročno slabi delovanje imunskega sistema. Kako pomagati osebi, ki doživi toplotni udar? Toplotni udar je nezmo- žnost telesa, da učinkovito oddaja toploto in se s tem ohlaja, zato temperatura narašča in mehanizmi re- gulacije odpovejo. To vodi v odpoved mnogih organov in smrt. Simptomi vročin- skega udara so med drugim bruhanje, težko dihanje, glavobol, nehoteni gibi, ha- lucinacije, topla rdeča suha koža, močan srčni utrip in vrtoglavica. Ključni dejav- niki tveganja za nastanek toplotnega udara so izpo- stavljenost visokim tempe- raturam, visoka vlažnost okolice, telesna dejavnost, neprimerna obleka in ne- zadostno pitje tekočin. Pri prvi pomoči bolniku, ki doživi toplotni udar, je pomembno, da preprečimo njegovo nadaljnje segreva- nje, prenesemo ga v hla- dnejši, zračen in senčen prostor. Priporočljivo je, da osebo delno slečemo in rahlo polivamo s hla- dno vodo, a nikakor ne z ledeno mrzlo. Nujno je treba pri tem hladiti tele- sno jedro, zato obkladke polagamo na območja ve- likih žil (dimlje, pazduhe, vrat), dokler temperatura ne pade pod 39 stopinj. Nikoli ne smemo ohlaja- ti glave. Če bolnik še ni prizadet in nima motenj zavesti, ga je treba preme- stiti v primeren prostor in mu dati piti hladno pijačo (izotonične raztopine, sok grenivk ali pomaranč …) Vročina lahko povzroči kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico ali kratkotrajno izgubo zavesti in vročinsko kap. ko ne zaznamo giba- nja zraka ali njegove pretirane oziroma pomanjkljive vlažnosti. Po Pravilniku o prezra- čevanju in klimatizaciji stavb naj bi v prostorih, kjer so sedeče osebe, zagotavljali naslednje vrednosti: temperatura naj bo 22 do 26 stopinj, relativna vlažnost 30 do 60 odstotkov, srednja hitrost zraka v času hlajenja 0,15 metra na sekundo. Št. 26, 1. julij 2021 ŠPORT 17 Skupinski štart tekačev in začetek boja z vsakim metrom pregrete trase. Jubilejna celjska tekaška prireditev Peklenski mali maraton Andrej Mikelj, zmagovalec na 21km: »Bil sem dvajset sekund počasnejši kot lani, a je bilo tokrat povsem drugače glede vremenskih pogojev. Prejšnje leto je bilo hladno, letos zelo vroče. Zato sem s časom zelo zadovoljen. Zagotovo bom v Celje še prišel.« Na jubilejnem 30. malem maratonu držav- nosti v Celju je nastopilo 84 tekačev. Kot je že v navadi, so se lahko podali na 10 ali 21 kilometrov dolgo progo. Organizator, Dru- štvo maratoncev in pohodnikov Celje, je na- daljeval tudi tradicijo teka najmlajših, ki so na različne razdalje tekli za pokal TV Celje. MITJA KNEZ Vinko Jošt, zmagovalec na 10 km: »Proga je bila odlična. Vse je bilo super tako kot v preteklih letih. Hvala organizatorju, da se je v teh časih potrudil in izpeljal dogodek. Škoda le, da ni bilo več tekačev. Kljub vročini večjih težav nisem imel, malce težje je bilo tistim na daljši razdalji.« Tekači so letos tekli ob izjemno vročem ozračju, zato se je kar nekaj tistih, ki bi se sicer preizkusili na daljši progi, odločilo za krajšo. Z desetimi kilometri je najhitreje (0:38:50) opravil Celjan Vinko Jošt. Drugo mesto je zasedel Tine Kukolj, tretje pa Andrej Debelak. V ženski konkurenci je bila najhitrejša (0:48:41) Renata Vetrih pred Darinko Presečnik in Natalijo Pristovnik. Tako kot prejšnje leto je bil tudi letos na daljši trasi najhitrejši (1:16:48) Andrej Mikelj iz Kranja. Drugo mesto je zasedel Mirko Janjato- vič, tretje Rok Božič. Pri ženskah se je zmage razveselila Natalija Mašera (1:36:27), za njo sta se uvrstili Vesna Hozjan in Lidija Johan. Foto: Andraž Purg – GrupA Natalija Mašera je bila najhitrejša med pripadnicami nežnejšega spola v teku na 21 kilometrov. Odon Simonič, predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje: »Danes so bili pogoji resnično zelo naporni. Napoved je bila sicer nekoliko ugodnej- ša, na koncu pa je bilo na žalost zelo vroče. Kljub temu so bili tekači, ki so prišli v Celje, pripravljeni na vse, čeprav so seveda veliko bolj veseli nižjih temperatur. Vesel sem, da so tekači po zaprtju države in po vsem dobro znani situaciji prišli ter odtekli. Z udeležbo smo zadovoljni.« Vročina je bila neizprosna. Organizator je ob progi in v izteku dobro poskrbel za tekmovalce. Tudi tokrat so na svoj račun prišli najmlajši. Z nasmeškom na obrazu so se spopadli z različnimi razdaljami. 18 ŠPORT Št. 26, 1. julij 2021 Fišer zamenjal Rodmana Pretehtala oddaljenost Hokejskemu klubu Celje ni uspelo podaljšati pogod- be z dosedanjim trenerjem članske ekipe Davidom Rodmanom. Na njegovo mesto prihaja Marko Fišer. MITJA KNEZ »Hvaležen sem za sezono, ki sem jo preživel v Celju in mi je dala nova znanja in nove izkušnje. Oddaljenost Celja od doma in ritem tre- nerskega dela sta glavna ra- zloga za mojo odločitev, saj imam dve hčerki, ki prehitro odraščata, da bi bil toliko od doma. Poleg tega imam sre- čo, da se mi odpirajo druge priložnosti izven hokeja bliž- je doma,« je razloge o odho- du pojasnil David Rodman. Madžarsko zamenjal s Celjem Iz HK Celje so sporočili, da se Davidu Rodmanu za- hvaljujejo za vložen trud in mu želijo vse najboljše na njegovi osebni in poslovni poti. Rešitev so hitro našli. Člansko in mladinsko eki- po bo v prihajajoči sezoni vodil Marko Fišer, ki se po desetletju dela v tujini vrača v Slovenijo. Fišer je deloval v Kanadi, zadnja tri leta je bil kot mentor trener zapo- slen pri madžarski hokejski zvezi. Prepričala ga je vizija kluba »Predsednik kluba Vid Valenčak me je s predstavi- tvijo vizije kluba prepričal v sodelovanje. Osebno bo to zame svojevrsten izziv, kjer bom v ekipi združil starejše igralce in večje število mlaj- ših igralcev. Cilji v sezoni, ki prihaja, bodo usmerjeni predvsem k čim boljšem razvoju igralcev v tehnič- nem in taktičnem smislu,« so bile prve misli Marka Fišerja, novega trenerja celjskih hokejistov. HK Ce- lje prvič v novejši zgodovini kluba vstopa v tekmovanja z vsemi moškimi starostni- mi selekcijami: člani, mla- dinci U19, kadeti U17, deč- ki U15, mlajši dečki U13, starejši malčki U12, malčki U10 in malčki U8. Priprave na novo sezono se bodo za- čele v začetku avgusta. Foto: HK CELJE Celjskim hokejistom v prihodnje ne bo več dirigiral David Rodman. Zamenjal ga je Marko Fišer, v večji meri športni javnosti neznana oseba. Fišer bo stopil v velike čevlje. Nasmešek trenerja PK Neptun Martina Karlina (desno) pove vse. Njegova ekipa ga je na mednarodnem mitingu v Zagrebu izjemno razveselila. Plavalci razveselili v Zagrebu Prva ekipa Plavalnega kluba Neptun Celja se je udeležila kakovostnega mednarodnega mitinga v Zagrebu. Tam so bili plavalci iz devetih držav. Ekipa trenerja Martina Karlina je ponovno postregla z odličnimi rezultati. Modre barve so zastopali Izabela Pakiž Rumpf, Laura Knez, Lena Bornšek, Maks Jereb, Sebastjan Jug, Gašper Pevec in Nik Kočevar. Gašper Pevec je osvojil kar pet srebrnih medalj. Na 200 m prsno v mladinski in absolutni kategoriji in prav tako na 400 m mešano. Srebra se je razveselil še v kategoriji mladincev na 100 m prsno. Lena Bornšek je osvojila bron na 1500 m prosto v absolutni konkurenci, Izabela Pakiž Rumpf pa zlato na 200 m prsno med mladinkami. MiK Foto: PK NEPTUN Sijajen konec tedna za celjski Kladivar V Beogradu so pripravili člansko balkansko prven- stvo v atletiki, ki je AD Kla- divar prineslo tri zlate me- dalje ter tudi državni rekord v konkurenci U23. Predstavniki Slovenije so v Beogradu v teku na 400 m poskrbeli za dvojno zmago. Prvak je postal Luka Janežič (46,57 s), drugi je bil Rok Fer- lan. Luka Janežič je z odlič- nim nastopom dokazal, da je poškodba pozabljena in da se forma počasi stopnjuje. Jan Vukovič je z Juretom Grkma- nom, Gregorjem Grahovcem in Lovrom Mesecem Koširjem v štafeti 4x400 m slavil prvo mesto in obenem postavil mlajši članski slovenski re- kord (3:07,35 s). Klara Lukan je postala balkanska prvakinja na 5000 m (15:37,11 s). Eva Pe- pelnak je bila s 13,29 m šesta v troskoku, Maruša Černjul je bila deveta v skoku v višino, potem ko je preskočila 1,82 m. Vzporedno z balkanskim prvenstvom je potekalo tudi državno prvenstvo za mla- dince (U20), ki ga je gostil Slovenj Gradec. Tudi tam je bilo AD Kladivar odlično. Iz- stopala sta Ian Matic Guček (400 m, 400 m ovire, 4x400 m) in Vid Botolin (1500 m, 3000 m, 4x400 m) s kar tremi zlatimi odličji. Zmage sta se razveselili tudi Lea Haler, ki je bila najhitrejša na 1500 m, in Lara Bezgovšek na 400 m z ovirami. Urban Gnidica in Ivan Janez Janežič sta bila v štafeti 4x400 m, ki je z Guč- kom in Botolinom pometla s konkurenco. Pretekli konec tedna je bil torej za celjski klub naravnost izvrsten! MK, foto: AZS Dvojna zmaga Slovenije v Beogradu v teku na 400 m. Prvi Luka Janežič, drugi Rok Ferlan. CELJE, 8.-18. JULIJ 2021 • ZLATOROG / GOLOVEC /W19EHFEURO2021 WWW.W19EHFEURO.COM EP V ROKOMETU DO 19 LET ZA ŽENSKE Zmagovalna štafeta AD Kladivar na 4x400 m v Slovenj Gradcu. Ivan Janez Janežič, Urban Gnidica, Ian Matic Guček in Vid Botolin. Št. 26, 1. julij 2021 ŠPORT 19 Menjave v NK Celje Saj ni res, a je Celjsko moštvo zapušča tudi branilec Dušan Stojinović, ki bo kariero nadaljeval v Rusiji, v dresu FC Khimki. 20-letni Stojinović je v Celju igral od leta 2017. V statistiko je vpisal 91 nastopov. Pogodba bi se mu sicer iztekla 30. junija 2022, kar pomeni, da je NK Celje pripadla odškodnina. V rumeno-modrem dresu bo Dušana Stojinovića zamenjal njegov brat Mark Stojinović. Kadetski reprezentant Slovenije je svojo nogometno pot začel pri Arne Taboru, sledila je selitev k Bravu. S Celjem je podpisal dolgoročno pogodbo. V Nogometnem klubu Celje so spet zamenjali služ- bo za odnose z javnostjo (PR). Če je v prvi polovici svojega prvega mandata predsednik kluba Miloš Ro- všnik dejal, da so v NK Celje s prihodom nove PR- -službe naredili velik korak nazaj, se je zdaj vse spet obrnilo na glavo. MITJA KNEZ Dosedanji predstavnik za odnose z javnostjo Alen Hodžić je že preteklost. V klub je s svojim pomočni- kom prišel v velikem slo- gu, ki ga je Miloš Rovšnik z direktorjem Zoranom Podkoritnikom pozdravil s hvalospevi. Zdaj se je, kot kaže, pravljica dokončno končala, iz celjskega kluba so javnost obvestili, da so v PR-službo sprejeli mlada in bolj kot ne neizkušena Gašperja Klička in Evo Sor- čan. Po Rovšnikovih bese- dah naj bi skrbela, da se bo klub še bolj približal mlajši populaciji oziroma jo priva- bil na tekme. Številno strokovno vodstvo Alen Hodžić, dosedanji tiskovni predstavnik, je ne glede na vse uspešno opra- vil svojo nalogo. V primer- javi s predstavniki PR-služ- be NK Maribor, Domžale, Olimpija je NK Celje na omenjenem področju sicer zaostajal, četudi je imel na družabnih omrežjih pri ko- municiranju ves čas dobro podporo klubskega ekono- ma. Celjski prvoligaš je zdaj na začudenje marsikaterega podpornika pri PR-službi naredil še dodaten korak nazaj. Na svoji uradni sple- tni strani je obenem osvežil tudi seznam strokovnega štaba. In ta je izjemno dolg. Na vrhu je Valeriy Kolotilo, ki po svojem prihodu drži obljubo o prihodu kakovo- stnih posameznikov v prvo ekipo. Na seznamu sledijo direktor Zoran Podkoritnik, tehnični direktor Sebastjan Gobec, poslovni sekretar Tine Šrot, računovodkinja Mojca Jurišič, zdravnik Mi- lan Rajtmajer, vodja marke- tinga Tomaž Lesjak, zgoraj omenjen dvojec iz službe za odnose z javnostjo in drugi. Ekipa se torej iz tedna v te- den pošteno širi. Kot kaže, vlagatelji, ki jih je klubu predstavil Spasoje Bulajić, mislijo resno. Poraženi na prvi tekmi Rumeno-modri so v Bre- žicah odigrali prvo pripra- vljalno tekmo. Hrvaška Go- rica je bila uspešnejša z 1:0. V 90. minuti je odločilen gol na tekmi dosegel Juri- ca Pršir. »V prvem polčasu Filip Dangubić je »slekel« celjski dres. je bilo precej dobre igre, vendar zaključek priložno- sti zagotovo ni bil na taki ravni, kot bi jo radi dose- gli. Glede na vse priložno- sti, ki smo si jih ustvarili v prvem polčasu, bi morali zadeti,« je po koncu tekme za uradno spletno stran NK Celje povedal trener Agron Šalja. Po bivanju v Čatežu so se Celjani zdaj preselili v Laško, kjer nadaljujejo priprave na novo sezono. Naslednja prijateljska tek- ma jih čaka 2. julija. V Celju bo gostoval FC U. Craiova. Presenetljiva prekinitev z Dangubićem Vodstvo NK Celje in na- padalec članskega moštva Filip Dangubić sta spora- zumno prekinila sodelo- vanje. 26-letni napadalec je za celjsko ekipo skupaj zbral 61 nastopov. Dose- gel je 19 golov in 5 podaj. Prekinitev pogodbe s hrva- škim nogometašem je pre- senetila. Morda v klubu, ki domuje na Opekarniški cesti 15a, pripravljajo zve- nečo okrepitev v sami ko- nici napada. Podpisal Burin »Grofje« so za novo sezono dodali novo ime na seznam branilcev. V Celje je prišel Ma- tija Burin, 20-letni branilec, ki je podpisal triletno pogodbo. Nazadnje je minute nabiral v dresu druge ekipe Hajduka, ki jo je splitski klub po koncu pretekle sezone razpustil. Foto: NK CELJE Celjanke za začetek v Skopje V Brodskem Stupniku na Hrvaškem je bila redna letna skupščina mednarodne ženske lige WABA, kjer je bil opravljen tudi žreb tekmovalnih parov za sezono 2021/22. Košarkarice Cinkarne Celje bodo svojo 21. sezono v ligi WABA začele 30. septembra z gostovanjem pri podprvaku Severne Makedonije v Skopju. Obračun z ekipo Badel 1862 bo Celjankam otvoril novo tekmovalno sezono, v kateri bo zasedba trenerja Damirja Grgića tekmovala še v državnem prvenstvu in pokalnem tekmovanju. Najboljše štiri v superligo Prvi del lige WABA bo izpeljan v dveh skupinah. V skupini A bo 6 ekip, v skupini B 7. Najboljše štiri ekipe iz obeh skupin bodo tekmovanje nadaljevanje v superligi osmih klubov, štirje prvouvrščeni klubi iz superlige se bodo za naslov prvaka pomerili na za- ključnem turnirju. Cinkarna Celje bo igrala v skupini A, kjer so še aktualni prvak lige Beroe iz Stare Zagore, bosanski prvak Orlovi iz Banja Luke, srbska Vojvodina 021, bosanski podprvak Feniks ter podprvak Severne Makedonije Badel 1862. V skupini B bodo igrali Parti- zan 1953, makedonski prvak KAM Basket, Budućnost Bemax iz Podgorice, Triglav iz Kranja, bolgarska Mon- tana 2003, RMU Banovići ter edini hrvaški predstavnik Plamen Požega. Kop in Kranjc slavnostno nazdravila V imenu celjskega kluba sta se skupščine v Brodskem Stupniku udeležila predsednik Borut Kop in športni direktor Uroš Kranjc, ki je sicer direktor lige WABA. Predstavniki klubov so po uradnem delu slavnostno nazdravili, saj so proslavili 20 let delovanja omenjenega tekmovanja, katerega edini udeleženec v vseh dvajsetih sezonah je celjski klub. Slednji bo po uvodnem gosto- vanju v Skopju v 2. krogu gostoval še pri Vojvodini 021, zatem bo v 3. krogu odigral prvo domačo tekmo. V Celju bo gostovala ekipa Feniksa. MiK V Brodskem Stupniku pred začetkom nove sezone lige WABA 20 MA420 OGLASI / INFORMAMCAIJLE Št. 26, 1. julij 2021 KUPIM EPŠE JE DOMA! 2. 7. 202svz1eea l MESTNA TRŽnekdanje vzhodne Evr ubezenskeOuDsDpAešMnice, ki jih BHrIeŠOndnai. lSokkalcaijdi, bŽealesco, LPožonšiclaji 3m5 uc, V dCerplrujuogd–ai mNpa.roTsetotlekafuno, nod(d0aa3lm,) N5en4ao8sj-o1 ub8n6so5to,appvroei- es mlpjolujlednbaones.tzaenonvasnkjee. Tepleefosnm03i1, 6k872i-30s46o30. repevala sem jih kot majh5n6a9 povrine, oPRnoOvDjeAnoM, zemjie m², velik vrt, primerno tudi za malo PoRAtvŠoeIčČ:jEo, dteražukržeinood, 3št0. edno e1re7g0eotksgkO,e miczokežanpzanedicoe- s2ta0v1a4,-6d1o-m10ač0a-8h, rparnoad, apmrodzaam1. 2T2el.e0f0o0n 0E3U1R.31T1e-l4e7fo6n. 041 560-539. 2398p STANOVANJE euPmdRi,OlaDtaAe sMlee PbEČo zdaocetnutrdalinomognreovganejepVoiasdrluus šbahulc2e6 tapkroodamvszia s3k50uEpUaRj. Toelhefronan04ja0 m85o5- lov1e20n. skih avtorjev.« 576 Ž IVA LI aste in črne bair wostwjow, .revijadom2.si Naložite si aplikacijonjinon as ds p r em l jajte, kjerkoli ste. 17:00 - 23:00 MOTORNA STROJI POSES T VOZILA PRODAM MOTORNO kolo Piaggio liberty, 200 ccm, prodam. Telefon 070 993-922. 563 sn5ei4šm8o-.5 C4et2nr4ag, Ppu0oR31Ovo5gD8oL5Av-oj8Mur8u9b. .Tlejaenoin2 (3d073o3) NHeOIvŠVOrEoJŠzpOzsehkmitšoelj,igšpčarelim te, rnndoro2vtagu0rdon0i imzc0ao evinitk negAnoeds,gpnoaa- ptrrdvealeardcsnikjismŠovroeab–jSeivkeetoinmaad, pnraoddlaempiavloi šmkaecnmijiaihm-v s ezLaermstbaaenmrogvuaun, jbelivnžiCnealjugo,r zaadžuealiennnoaTeprrmnitljiDčjoe-. dnTbeirl.neafoKnean0em3r1gee2t6rsk5aa-8i5Lz5ko.azvnšicianjeaizsdeplar5ne6a7- PRODAM KOSILNICO Bcs 480, dobro ohranjeno, širina kose 127 cm, prodam za 700 EUR. Telefon 5702-634, 041 823-925. 545 CEPILEC za les, 8 t pritiska in cirkular za les, prodam. Telefon 070 993-922. 563 peha. eusspoetšankoo pnoasdkarlbjeevlai lBi QgLla (sAbennejoinp ka Basi. Št. 26, 1. julij 2021 MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Poslovil se je LOJZE SELIČ P okhoapan je na celjskem pokopališču, z nami ostajajo njegove pripovedi. tIro bi Rad in polno je živel, mirno je odšel v druge zgodbe. maniri (nNeoanm, esto cvetja in sveč podprite delo Slovenskega društva Hospic. čnačknaintvjeisntg1 a3v7sv, ePlabetkeurj.oepbn šetkira. zojučit.raT2jo.4d4a8 C0e4n1 j7e5n9-e68s1t.ranke obveščaŠm83o, da vstaMžA LEe OG L A SE ,n7Č E STITKE, oap OBV E STIL AelIN(n OS MRTNICE a s ztaDleORsMkAaČaIdnčejiseoemn Cprpoedrlasjmteo.viCn.enAaNnpaot-dvmogioavtnoe- dnik osp reje mjanm o3vb č as ua u rad nih ur (7.0 0–1vd5. 0 0)o n ar0s edež u4 podjetja, rak Preš ern ovakiu lican 1ek9 , Celje. l še vedno dr, ži agende polagalcga- ljP OŠILJ AT EJ IeHf L AH KOeTU DI PO abih SsEtNrEpLEKT RO N S K In PO ŠTI žino. PEonUaRd, nrpaurosgdlaoi mvs.toglia si@ nt-rc.si ali jih. sporočate p2o469 TELEFONUT03 4225 144. me Hvala za razumevanje. beUredništvo Novega tednika in Radia Celje Poroke Šentjurp Poročili so se: Vesna PE- TEK in Aleš PIRC, oba iz Laz pri Dramljah. Laško Poročili so se: NadaPRBEOCD in Peter OJSTERŠEK, oba iz Šentruperta, TBRaZjaOPMAROILČNIIKVEN(aIlKfe in Enej STOPAR0,30o 9b2a9-i2z05K. le- novega, BarbINaVrAaLIDZSOKI RelKekOtričinzi s Zgornje Rečice in šEi nrei j Kr IRN iz Laškega, Matneejja ,RpEr mMeIreHn zians ŽjingaaRbEPrOeVzŽ,pourbgaaodvinzoilZprao(dgSaomirc,jalaa ooblSdaavid. o) fon 041 517-900. ačnŽeajloectrgovaZtIMi sSKtEergoumriestEiskpiom krPimoriončaillui sseoz1v4s,eepz:rnofi lNa6ugmšekmna,t CdOroLmN,AkRiIČv pirntpljrAaodlgeaimšn. ToPesIleLifoIzHnlo0, o: tbuad izv nPardebaloRjlEedGvIaaS,TnRjJIuRaAnaNakO cPijiUskk-l TSoTrOoSiLnEJMosŠhE RKBE rGoIiSzlTiRnIKRAaNpOlepriiknol Januš JUHARTCeizna Op.orldeogvoavsoiru, Medina SMAJL4O6V1.IĆ iz Vele- nja in Sanel MDOUMSALČIOMreOpVo,I kĆoliezr Avstrije, Špela UtekRaAčicNpKroAdaRm. iTze Gabrja pod Špikom in Lovro KROPIVŠEK iKzAMŠIeNnSKtoOžbčoSlta.d Mozirje pe mee Poročili so see:nNo akutarišlnao PseUzoRn in Grega MASTgAreNlcaK, p, rodbaam.iTze Zabukovice, Eva LUŽNIK ŽNIDARŠIČ iz LjubljanKeUinP eKsleiml e(nOTnIS CAJhiez sLoilgaBtcea.ac Velenje KURILNO olje, tudi iz ncPeonroačiolbi asloi sCekhu: eAimsnilij nap izrGčerOžaLimv- TljNubIKezinenDakrakloitaHk3 u8nOp6ieRmgVoiAntToiz,včropbasmat . PizomVeelemnbjan, oA:zrsala3Gv8Oe6.nLAbĆriitzaVnes-k lpenrijraeidnilSapboalhausdtninemIBRroIŠmIManOu- V: FIĆilmiz BpIoHd, TzavdeezjdaaŠmTUi /MaPrFt L in Rok KOVAČ, oba iz Vele- nja, Maruša ARISTOVNIK iz KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne in štajerke prodam. Pri nakupu 10 kokoši podarimo petelina. Kmetija z Lopate 55, Celje. Informacije po telefonu 031 461- oda7m98. , T0e4le1fo76n3-800, 051 379-031. p KOKOŠI n1es8n2ic1e jarkice, rjave, bele, črne in er vogrzaičheaks,temboačr-ve, pred nesnostjo, prodamo, jše,pvripgealrjeamncoijni,a dom. Telefon 070 545-481. odost2av:im. Tele- p BIKCA simentaplca, starega 5 mesecev, tež- e3j, ak1me8g5ae/2r13i6š0 kkRgi in teličko simentalko, težko čantot2o6ph0roakngjo,enoved-, dobre mlekarice, prodam. 1s9k-T6oe8le6pf.orne0t3e1- 509-687. 565 rBDarVamEkote plifičrkolid,masmiamentalki, stari 10 in 15 dni, lefopnro0d5a1m.3T9e3le.-fon 031 840-282. 566 KRAVO, s2im4e6n0talko, v 4. letu starosti, pro- in deatmn.aTsetlerfaonc 041 818-894. 572 DnVEpetelničakjis sirmaecntalki, ena stara 1 leto, ena n 8 mese-cev, .prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5730-841. 573 ,K9RAKVwO, rianbtljeelinčoko limuzin, staro 3 mesece, dvba.šd.,imprnodišakma. Telefon 041 238-142. 574 nTE0L3I1ČK2O76pa-0s8m6e. l. s., težko 230 kg, prodam Telefon2407403 308-751. 575 TELICO simentalko, 140 kg, bika sivca, 115 kg, in kozliča za zakol ali nadaljnjo rejo, ealjsmpkreoedcaidsmtee. rnTneeele, fon (03) 5716-516. 577 dVrealmeni jia irna Aljaž LAMPRET iz Šroašmtangjar,a Indira MUJČIĆ in žPae.ter VERDEL, oba iz Vele- nja. (PZ) 10 l sadjevca (žganja) in seme pegastega badlja, 1 kg, za čiščenje jeter, prodam. Telefon 031 806-041. 560 KOŠNJA zelenic, vinogradov, strmin in za- raščenih terenov. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. 559 MULČENJE strmin in ravnin. Stanislav Kok s.p.. Telefon 041 880-611. p V SPOMIN Njegovi n Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, draga mama, spomin bo večno ostal. ZAHVALA Zapustila nas je ljuba žena mama, sestra, babica in prababica ROZALIJA TOVORNIK iz Debra pri Laškem (3. 9. 1934–11. 6. 2021) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, sveče, cvetje in darovane maše. Hvala Komunali Laško, g. župniku, pevcem Oljka, trobentaču Marku in govornici za izrečene besede ob njenem slovesu. Hvala zdravnikom ZD Laško, patronažnim sestram, negovalki Zaliki za nego na domu in sosedi Marici za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in hvala, ker ste bili del njenega življenja. Draga mama, zelo te bomo pogrešali. Žalujoči: mož Ivan, otroci Darinka, Andrej in Verica, sestri Nadica in Marica, vnuki in pravnuki ter ostali sorodniki 570 Za dobro tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te. V SPOMIN 4. julija bo minilo 20 let, kar nas je zapustil naš dragi oče in dedi FELIKS SMOLA (27. 6. 1920–4. 7. 2001) Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu ter prižgete svečko. Njegovi: hči Vanja in sin Srečko z družinama 571 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p TELICO ali kravo za zakol kupimo. Telefon 031 832-520. 552 Z POŠTEN, preprost, resen fant, visok 181 cm, star 56 let, iščem preprosto dekle, mamico ali vdovo, ki bi se lahko preselila k meni na deželo. Telefon 068 156-823. 568 Smrti PRODAM Celje Umrli so: Martin VODU- ŠEK iz Šentjurja, 95 let, Vida SLEMENŠEK iz Celja, 81 let, Marija PEČEK iz Osence, 91 let, Julijana ŠTIFTER iz Pe- čovnika, 85 let, Silva ORE- ŠNIK iz Velenja, 71 let, Željko HRASTOVEC iz Laškega, 73 let, Marija NAPRET iz Zgor- nje Rečice, 92 let, Vladimir HORVAT iz Celja, 67 let, Lju- dmila FLORJAN iz Tabora, 77 let, Ivica JAKOB iz Zavrha nad Dobrno, 62 let, Vesna KRAJNC FRANC iz Pečovja, 39 let, Stanko PISANEC iz Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA V začetku julija mineva eno leto, odkar si se mnogo prehitro za vedno poslovil od nas, MIRAN GRACER (29. 3. 1956–2. 7. 2020) Vsa toplina tvojega srca in vsa ljubezen ostajata za vedno z nami. Iskrena hvala vsem, ki ga nosite v srcu, postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu. Družina Gracer p Poštenost, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. ZAHVALA Ob boleči izgubi zlate mame, babice, prababice, tete in tašče MARIJE NAPRET iz Zgornje Rečice pri Laškem (25. 8. 1929–16. 6. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni za- dnji poti, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala gospodu župniku za opravljen cer- kveni obred, pevcem za odpete pesmi, gospodu Piklu za govor in pogrebni službi Komunale Laško. Vsa dobrota in toplina tvojega srca bosta ostali vedno z nami. Vsi te bomo močno pogrešali Žalujoči: hčerke Jožica, Mimica in Dragica z družinami L48 ZAHVALA Ob slovesu od naše drage mame, babice in prababice JUSTINE KROFLIČ iz Pečovja nad Štorami se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, poklonili maše, cvetje in sveče. Odšla je brez slovesa in nas pustila v solzah in žalosti … Ostala nam bo v večnem spominu! Žalujoči: hči Romana in sin Marjan z družinama 562 Šmartnega ob Paki, 72 let, Neža NARAKS iz Celja, 80 let. Laško: Umrla je: Ana ŠKLANDER iz Zidanega Mosta, 71 let. Šentjur Umrla sta: Božidar KRUM- PAK iz Šentjurja, 74 let, Ma- ksimiljan ZIDANŠEK z Gro- belnega, 90 let. Žalec Umrli so: Vincenc BLA- ZNIK iz Zgornjih Roj, 84 let, Silvestra PUNTAR iz Gotovelj, 88 let, Alojzij JOVAN iz Pro- žinske vasi, 85 let, Anton GO- RIČAN z Vranskega, 82 let, Franc ŠOLINC iz Braslovč, 84 let. Mozirje Umrli so: Jožefa REPEN- ŠEK iz Mozirja, 88 let, Helena BREZOVNIK iz Radegunde, 91 let, Norbert JAUŠOVEC iz Ruperč, 68 let, Franc POLIČ- NIK iz Juvanja, 79 let, Jožefa POLIČNIK iz Juvanja, 78 let, Štefanija ŠPEH iz Mozirja, 96 let. Velenje Umrli so: Dragan MASTIĆ iz Šoštanja, 65 let, Miroslava PIRIH iz Velenja, 67 let, Vil- ma LEŠNIK iz Topolšice, 66 let, Angela TAMŠE iz Velenja, 89 let, Stanislav GRABNER iz Šoštanja, 84 let. 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Št. 26, 1. julij 2021 Kino ATRIJ KNEŽJEGA DVORA CELJE: KINO POD ZVEZDAMI ČETRTEK 21.30 Pod belimi pečinami – drama SOBOTA 21.30 Bog, le kaj smo spet zagrešili – komedija NEDELJA 21.30 Greta – dokumen- tarni PONEDELJEK 21.30 Švic – drama TOREK 21.30 Dragi tovariši – zgo- dovinska drama SREDA 21.30 Osebna zgodovina Davida Copperfielda – ko- mična drama Spored od 1. 7. do 7. 7. Črna vdova – akcijski, pu- stolovski sreda: 20.00 Duša – animirani, družin- ski, sinh. sobota, nedelja: 14.40 Hitri in drzni 9 – akcijski, pustolovski četrtek, petek, torek: 17.00, 18.10, 19.30, 20.30 sobota, nedelja: 14.00, 17.00, 18.10, 19.30, 20.30 sreda: 17.00, 18.10,19.30, 20.40 Kudrovi: Nova doba – ani- mirani, komedija, pustolovski četrtek, petek, torek, sreda: 15.30, 16.30, 17.30, 18.30 sobota, nedelja: 13.50, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30,18.30 Kruela – pustolovski, dru- žinski, komedija sobota, nedelja: 15.00 Očiščenje za vedno – gro- zljivka, akcijski četrtek, nedelja, torek, sre- da: 17.40, 19.50 petek, sobota: 17.40, 19.50, 22.00 Priklicano zlo 3: Kriv je satan – grozljivka četrtek, petek, sobota, nedelja, torek: 16.00, 18.20, 20.00, 21.00 sreda: 16.00, 18.20, 20.30 Sedmi dan – grozljivka četrtek, petek, sobota, ne- delja, torek: 16.20, 20.50 sreda: 16.20, 21.00 Tiho mesto 2 – grozljivka, triler četrtek, petek, sobota, nedelja, torek: 16.50, 18.50, 20.40 sreda: 16.40, 18.40, 20.50 Varuj mi ženo – akcijski, komedija, kriminalni četrtek, petek, sobota, nedelja, torek, sreda: 15.40, 18.00, 20.20 KINO VELENJE PETEK 20.00 Jaz, Daniel Blake – drama SOBOTA 20.00 Varuj mi ženo – ko- mična kriminalka NEDELJA 16.00 Duša – animirana družinska pustolovščina, sinh. 20.00 Dežela nomadov – drama PONEDELJEK 21.30 Fotograf – romantič- na drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 1. 7. 20.00 Gledališče Celje Lutz Hübner: Marjetka, str. 89 abonma po posebnem razporedu in izven, tudi v petek, soboto, ponedeljek in torek ob istem času 20.00 Savinov likovni salon Žalec Poletje v Žalcu: Ko dejanje umolkne … nastane podoba odprtje razstave slik Ervina Potočnika; vstop prost PETEK, 2. 7. 18.00 Pri POŠ Vinska Gora Lisička Zvitorepka lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje (leteče lutke); vstop prost 18.00 Kulturni dom Ponikva Blaž Kocen – velik didaktik in kartograf brez licence filatelistična razstava ter razstava izdelkov učencev OŠ Blaža Kocena Ponikva Kocen z nami – svet na dlani 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina – Mestna galerija Mavrica kot mavrica odprtje slikarske razstave Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica 19.00 Galerija Kvartirna hiša Celje Lepota in samota odprtje razstave Nataše Tajnik Stupar; vstop prost 21.00 Šlandrov trg Žalec Poletje v Žalcu: Skupina Okustični koncert; vstop prost SOBOTA, 3. 7. 10.00 Travnik pri domu Kulture Velenje Sobotne lutkarije: Škratje s Krasa glasbena pravljica Zavoda Škrateljc, v primeru slabega vremena v veliki dvorani Doma kulture Velenje; vstop prost 16.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Slat'nska legenda razglasitev slat'nskih legend in tekmovanje v kuhanju slat'nskega piskra 18.00 in 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Vaje za šankom gledališko-glasbena predstava Vokalne skupine 7 de'ci 19.00 Pri Fontani piv Žalec Poletje v Žalcu: JSKD OI Žalec koncert; vstop prost 20.00 Gastro pub Kolodvor Žalec Poletje v Žalcu: Kukčevi večeri – duo Ana in Jernej koncert; vstop prost 20.30 Ploščad pri Domu kulture Velenje Yani Pearl in Martin Martis kitara, flavta in vokal, koncert, v primeru slabega vremena odpade; vstop prost NEDELJA, 4. 7. 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Možiček z režiserjem pogovor z režiserjem in plesalcem Vojkom Vidmarjem ob TV- posnetku baletne predstave Josipa Ipavca Možiček in z nastopom plesalk Plesnega studia N iz Velenja TOREK, 6. 7. 17.00 Hiša generacij Laško Med nebom in zemljo odprtje fotografske razstave ljubiteljske fotografinje Darje Grdina 18.00 Pri POŠ Škale Medvedek in Zlatolaska lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje (leteče lutke); vstop prost 20.00 Dom kulture Velenje Večno samska monokomedija Špas teatra s Tino Gorenjak SREDA, 7.7. 19.00 Galerija Velenje Na limonadi s Petrom Marinškom pogovor z velenjskim fotografom ob razstavi s smučarko Tino Maze, pogovor bo vodila kustosinja razstave Milena Koren Božiček Poletje v Celju ČETRTEK, 1. 7. 18.00 Celjska kulturnica Razstava odprtje razstave slikarskih in fotografskih del 3. ex- tempora Pomlad celoletne likovne kolonije Štirje letni časi 2021 18.00 Gubčeva ulica GCC poletni koncert – zasedba LPS koncert finalistov Špil lige Kina Šiška 18.00 Celjski mladinski center Evropske priložnosti: slovenski večer ob začetku predsedovanja Slovenije svetu Evropske unije 2021 kulturno-pogovorni slovenski večer PETEK, 2. 7. 13.00 Mestna tržnica Celje Okusimo Celje – Urbani piknik 15.00 Vodni stolp Cirkuške bolhe predstava je primerna za starejše vrtčevske otroke ter učence prvega in drugega triletja OŠ 17.00 Ploščad glavnega vhoda Citycentra Celje Mednarodni plesni dogodek Break the floor plesalci iz 24 evropskih držav; vstop prost 19.00 Muzejski trg Celje Sound of Europe koncert s skupinama Lumberjack in Koala Voice 21.00 Mestna kavarna Metropol Duo Artcoustic koncert SOBOTA, 3. 7. 10.00 Mestna plaža na Savinjskem nabrežju Na plaži pred desetletji: Muzej v kovčku razstava na prostem 16.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Po kulturnozgodovinski razstavi s Celjskim stropom javno vodstvo 17.00 Drevesna hiša Izgubljeni gumbek predstava je primerna za otroke od 3. do 7. leta starosti; v primeru slabega vremena odpade 20.30 Vodni stolp Pokoronski dekadentni koncert koncert celjskih glasbenikov in njihovih prijateljev ter posebnih gostov 21.00 Mestna kavarna Metropol Marko & Urša duet sestavljata pevka in kitaristka Urša Tekavc ter pianist Marko Stajnko NEDELJA, 4. 7. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi 18.00 Oder pod Drevesno hišo Prisluhi v Mestnem gozdu – Zrak in strune z glasbo vas bo v večer pospremil Trio Lontrg, v katerem sodelujejo violinistka Ana Julija Mlejnik, flavtist Luka Železnik in violončelist Miloš Mlejnik 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Celje, poti žensk vodeni sprehod po mestnih ulicah z zgodbami žensk, ki so pustile svoj odtis v zgodovini Celja; prijave: katja.pur@mnzc.si SREDA, 7. 7. 7.30 Tehnopark Celje Počitniška doživetja v Tehnoparku, 2. termin 14.00 Tehnopark Celje Delavnica hologram: Izdelaj sam svoj avtportretni hologram za 5. do 9. razred OŠ; prijave na spletni strani Tehnoparka 16.00 Tehnopark Celje Cele kuha: Divja kulinarika s Karmen Gajšek kulinarična delavnica 21.00 Stari grad Celje Špasno poletje: Večno samska monokomedija s Tino Gorenjak Ostale prireditve ČETRTEK, 1. 7. 10.00 Mestne četrti in krajevne skupnosti Celja Kreativne počitnice organizira Celjski mladinski center, obvezne prijave na: senta. jevsenak@mc-celje.si 10.00 do 12.00 MC Šmartno ob Paki Gibalne aktivnosti z jogo za otroke aktivnost je brezplačna 10.30 Tehnopark Celje Izdelaj svoj solarni avtomobilček delavnica; prijave na spletni strani Tehnoparka 15.30 Tehnopark Celje Tehno robo tečaj (lego robotika) prijave na spletni strani Tehnoparka 16.00 Mladinski center (Kulturni center Rogaška Slatina) Ela ustvarja likovne delavnice z Niko Strašek PETEK, 2. 7. 8.00 do 16.00 Parkirišče pod Občino Laško – Trubarjevo nabrežje Laški sejem 10.00 in 13.30 MC Šmartno ob Paki Delavnica lego robotike v sodelovanju z Malimi ustvarjalci SOBOTA, 3. 7. 9.00 do 15.00 Martinova vas Šmartno ob Paki TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz Četrtek, 1. julij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Železna cesta; 10:00 Glo- balne novice; 10:05 Osmr- tnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 12:00 Globalne novice; 13:00 Po- ročila; 13:20 Kulturni moza- ik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Intervencija (ponovitev) Petek, 2. julij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 12:00 Glo- balne novice; 13:00 Poroči- la; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Re- gija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Global- ne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:00 Disco mania Sobota, 3. julij 6:20 Milenium (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne no- vice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo- balne novice; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne no- vice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora so- bota Nedelja, 4. julij 6:20 Železna cesta (ponovi- tev); 7:10 Koledar svetnikov; 7:20 Luč v nas; 7:40 Časo- plov; 8:00 Začetek progra- ma; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (po- novitev); 12:00 Globalne no- vice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Glo- balne novice; 17:30 Osmrtni- ce; 18:20 Od petka do petka (ponovitev); 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 5. julij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar svetni- kov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novi- ce; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Šport danes; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 12:00 Global- ne novice; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev) 19:00 Katrca Torek, 6. julij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Po- udarjeno; 12:00 Globalne novice; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Regija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Poudar- jeno (ponovitev) 19.20 Za zdravje (ponovitev) Sreda, 7. julij 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:10 Koledar sve- tnikov; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Global- ne novice; 8:30 Regija da- nes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Atlas narave; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne no- vice; 11:20 Gospodarski utrip regje; 12:00 Global- ne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:20 Kul- turni mozaik, 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne no- vice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 16:30 Re- gija danes; 17:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Atlas narave (ponovi- tev) 19.20 Zverinice iz regije (ponovitev) Št. 26, 1. julij 2021 NAPOVEDNIK 23 8. Pilihov memorial srečanje ljubiteljev starodobnih vozi NEDELJA, 4. 7. 10.00 do 18.00 Vista Vila Čira- čara Velenje Gusarske vragolije ustvarjalnica in ogled Pikine vile; vstop prost 16.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Poletje na Grilovi domačiji PONEDELJEK, 5. 7. 8.00 do 13.00 Mladinski center (Kulturni center Rogaška Slatina) Klub Kuš ni me: Ustvarjalne poletne počitnice do petka, 9. 7., primerno za otroke od 6 do 9 let 9.30 Gasilski dom krajanov Dobrina-Hrastje Poletne plesne dejavnosti in družabne igre primerno za otroke od 7. leta dalje, tudi v torek in sredo ob istem času 10.00 do 13.00 MC Šmartno ob Paki Delavnica lego robotike za otroke 10.00 do 13.00 V prostorih KS Šmartno v Rožni dolini Kreativne počitnice do petka, 9. 7., organizira Celjski mladinski center, obvezne prijave na: senta. jevsenak@mc-celje.si 12.00 do 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem 14.00 Center starejših Zimzelen Topolšica Bralna čajanka čajanko bo izvajala Bernarda Lukanc 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti, z aplikacijo Zoom voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar 19.00 Celjski mladinski center MCC vam pove podkast: O aplikaciji Znakovnik spletni dogodek; FB- stran in Youtube kanal Infopedije Celjskega mladinskega centra TOREK, 6. 7. 8.00 do 14.00 Velenjski grad Spoznajmo svet fotografije nekoč počitniški tabor, tudi v sredo ob istem času; prijave: info@muzej- velenje.si 10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Društvo šaleških likovnikov ustvarjanje z barvami in oblikami; v primeru slabega vremena igrarije odpadejo SREDA, 7. 7. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 10.00 Mestna knjižnica Velenje – pravljična soba Poletna pravljična joga vodi: Nina Časl Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara Grofija: Dr. Juro Hra- šovec, prvi slovenski župan Celja, Anton Perko, Slovenski slikar v službah cesarskega dvora (do avgusta) Pokrajinski muzej Celje – Knežji dvorec: Kaj počne tukaj samuraj? Vzhodnoazijski pred- meti v zbirkah Pokrajinskega muzeja Celje (do 3. 10.), Od groba do groba. Na Trgu celjskih knezov: Tri zvezde treh desetletij – Ce- lje 1991; do 18. 7. Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pe- likan: Obrazi; do konca leta 2021 Fotohiša Pelikan: Pristneži; do septembra 2021 Muzej novejše zgodovine Celje - spletna razstava: Biti ženska v času korone; do na- daljnjega Galerija sodobne umetno- sti Celje: razstava V postaja- nju avtorice Maje Hodošček; do 12. 9. Likovni salon Celje: med- narodna skupinska razstava At Some Point We All Have To Dance; do 29. 8. Galerija Račka: fotografska razstava Ane Straže Živi užitki; do 29. 8. Galerija Volk Celje: slikar- ska razstava XXIII. poletni sli- karski ex-tempore 2021 in 3. del celoletne likovne kolonije Štirje letni časi; do 31. 8. Stanetova ulica Celje: Pri- hodnost – z vizualno inter- pretacijo v javnem prostoru se predstavlja umetnik Franc Purg; do 31. 8. Zdraviliški park Dobrna: razstava Dobrna v dokumen- tih Zgodovinskega arhiva Celje avtorice Sonje Jazbec; do 17. 8. Razstavišče kulturnega centra Laško: Z Vrha v svet učencev Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, podružnična enota Vrh nad Laškim; do na- daljnjega Dvorec Novo Celje: V od- boju svetlobe, dela slikarja Sandija Červeka, krajinske ar- hitektke Ane Kučan, kiparja/ performerja Marka A. Kova- čiča, kiparke Sabe Skaberne, fotografa Gorazda Vilharja in slikarke/grafičarke Mojce Zlo- karnik; do 3. 10. Knjižnica Šentjur: knjižna razstava 30 let samostojnosti Slovenije; do 7. 7. Galerija Zgornji trg Šen- tjur: razstava Vojna za samo- stojno Slovenijo; do 23. 7. Anina galerija Rogaška Sla- tina: Razstava dveh ciklov slik Vinka Prislana; do 11. 7. Mestna knjižnica Velenje – osrednje razstavišče: Ivo Stropnik, avtorici razstave sta Metka Pivk Srdič in Brina Za- bukovnik Jerič; do 17. 7. Mestna knjižnica Velenje - otroški oddelek: Skočim sem, stečem tja, šport v vrtcu je doma, otroci Vrtca Velenje so upodabljali svoj najljubši šport in gibalne aktivnosti, v katerih najraje sodelujejo; do 31. 8. Mestna knjižnica Velenje – mladinska soba: Razstava dijakov Gimnazije Velenje – likovna smer, izdelki, nastali v času pouka na daljavo; do 31. 8. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara Grofija: Kulturno zgo- dovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okva- ro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje – Knežji dvorec: Celeia – mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgo- dovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Zobozdravstvena zbirka Muzej Laško: Laško – poto- vanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovar- stvo in zdraviliški turizem. Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: (skladatelji in zdrav- niki v 19. in 20. stoletju) Zgornji trg Šentjur: Muzej zakladi Rifnika – najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. sto- letja našega štetja, predsta- vljenih je preko 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pe- sem Južne železnice Pri železniški postaji Šen- tjur: Muzej južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad. Servisne informacije je zbrala Tea Podpečan Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. 1+1 GRATIS Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje – Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promo- cijski) v vrednosti 10 eur. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje – 10% popust velja za storitve - CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brez- plačno. - MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izde- lovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold - 10% popust pri nakupu njihovih izdelkov - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Ce- lje - 10% popust - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse redne cene masaž. Tel: 051 611 078 - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje, tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo) - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje – 10% popust - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: Škofja vas 40 c, Škofja vas. Telefon: 041-698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve - PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska proda- jalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. –5% gotovinski popust. - INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije- verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 – 15 % popust. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 INFORMACIJE Št. 26, 1. julij 2021 Št. 26/ Leto 76 / Celje, 1. julij 2021 Njegov »gumi voz« je bil za kmete mercedes str. 30-31 Foto: Andraž Purg – GrupA Filip Steiner v svetu Taja Steblovnik, srčna Portret: inovator e-športa str. 28 podjetnica str. 32 Srečko Pisnik str. 38-39 26 INTERVJU Št. 26, 1. julij 2021 O smrti, upanju in o tem, da tempo zadnjo sekundo izgubi svojo moč Na koncu sta pomembna samo mir in pristnost Biti tu in zdaj je zelo pomembno še posebej v času, ko smo se ljudje ujeli v ži- vljenjski tempo, ki se nikakor ne neha in v katerem skoraj ne dohajamo sami sebe. A ko pride čas odhoda in slovesa od življenja, na plan priplavajo rane, ki smo si jih zadali s svojim načinom in dojemanjem življenja ter predvsem z dojemanjem tega, kaj je v življenju najpomembnejše. Na koncu niso pomembni denar, velikost hiše ali znamka avtomobila ter pehanje za materialnimi stvarmi in prepiri v službi. Na koncu je pomembno le to, kako pomirjeni smo s seboj in kakšni so naši odnosi z ljudmi, ki jih imamo radi, pravi Suzana Gajšek, strokovna sodelavka celjskega odbora Slovenskega društva Hospic. Z njo smo se pogovarjali tudi o tem, ali je smrt boleča in ali umirajoči sploh kdaj postavi vprašanje: »Kam odhajam?« SIMONA ŠOLINIČ Držati človeka, ki umira, za dlan, biti ob njem, ga spremljati ob njegovem zadnjem izdihu, ni le podpora, gre za najvišjo obliko sočutja in po- slanstva Hospica. Zadnje leto je zaradi epidemije dodobra okrnilo pristne in neposredne stike. Ti so najpomembnejši ravno v času umiranja in slovesa. »To je bilo obdobje z veliko stiskami, ljudje so nas pogosto klicali, saj smo lahko na podlagi strateških načrtov in navodil Ministrstva RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti delovali kljub epidemiji. To je pomeni- lo, da smo kot predstavniki Hospica lahko prišli k družinam, se pogovarjali z umirajočimi in njiho- vimi svojci. Torej je bilo naše delo neprekinjeno, čeprav ob strogih zaščitnih ukrepih. V delu, kjer smo organizirali tedenska srečanja skupin upo- rabnikov, so bila ta srečanja po videopovezavah,« pravi Gajškova. So bile te stiske glede na razmere, ki so povzročile večjo fi zično in tudi socialno di- stanco, drugačne, bolj boleče? Pri sorodnikih hudo bolnih smo opazili veliko spremembo v primerjavi s časom pred epidemi- jo, predvsem ker so bili njihovi svojci v bolni- šnicah, med zaščitnimi ukrepi zaradi epidemije pa je bila v veljavi tudi prepoved obiskov. Na nekaterih bolnišničnih oddelkih se zavedajo, da paliativni bolniki potrebujejo stik s svojci, a na žalost na vseh oddelkih tega ne razumejo. Zgodilo se je, da je bil naš uporabnik hospitali- ziran na enem od bolnišničnih oddelkov, saj je zbolel zaradi koronavirusne bolezni, nakar je dobil pljučnico in je potreboval kisik. Gospod se je zelo hitro poslovil. Bil je tudi onkološki bolnik. Svojci so lahko z njim komunicirali enkrat teden- sko petnajst minut! Lahko si mislite, kako se je ta gospod, preden se je poslovil, počutil … Želim povedati, da onkološke bolezni zaradi epidemije niso izginile. Epidemija je naredila le kaos med boleznimi. V nekaterih primerih sem stopila v stik z bolnišnico oziroma oddelki in uredila, da so bili lahko obiski hudo bolnih vsaj trikrat na teden. Drugače je bilo na onkološkem inštitutu, kjer so bili svojci ob bolnikih prisotni kot njihovi spremljevalci. V zadnjih letih se o paliativi govori neko- liko več. Načrti za paliativne oddelke so, a so še vedno zgolj na papirju. Ali menite, da se bolnišnice sploh zavedajo bistva paliati- ve? Epidemija je namreč pokazala, kakšne stiske doživljajo ljudje zaradi umirajočih svojcev, do katerih v večini primerov niso mogli. Bo kdaj bolje? Želim si, da bi bilo bolje. Upanje imam. Mi- slim, da je pri urejanju in dojemanju paliative nujno treba imeti pravilno raven komunikacije. Zdaj v Celju gradijo nov del bolnišnice in upam, da bo paliativi posvečen del prostorov. Močno si želim, da bi bolnišnica imela paliativni oddelek, kajti takrat je tudi pristop do obravnave hudo bolnega človeka in njegovih svojcev popolnoma drugačen. Svojci so v obravnavo ves čas in bolj vključeni. Več je tudi pogovorov. Zdaj? Zdravni- ka je za pogovor skoraj nemogoče dobiti, izjema je tistih 30 minut, ki so namenjene informaci- jam svojcem vseh, ki so na oddelku. »Pomembno je, kako človek živi. Če je umirjen, zadovoljen sam s seboj, s svojim življenjem, je prehod lažji. Gre za kompromis s samim seboj, za razumevanje sebe in za to, da se imaš rad. Pri teh ljudeh je smrt lepa. Samo izdih Delovanje Hospica jasno kaže, kako po- membna je pravilna in neposredna komuni- kacija. Epidemija je ta način komunikacije okrnila. Res je. Vsi smo v tem času vpeti v razvoj tehnologije, v njeno digitalno izboljšanje. V zadnjem letu sem opazila, kako smo osredoto- čeni na telefone, zaslone, kot da bi se nadgra- jevali na nek drug način. Ampak pravi je pri- sten, neposreden način stika. Ko človek umira doma, potrebuje pristen način komunikacije. Potrebuje pogled, mimiko obraza, dotik. Tudi sam mora biti pomirjen s seboj, zadovoljen, da lahko odide v miru. Pristna komunikacija je pri tem pomembna, saj so odnosi v nekaterih družinah tudi neurejeni. Telo v tistih trenutkih ne zmore več, ne zdrži več, zato je pomembno, da se človek poslovi, ko je komunikacija pri- stna, neposredna. In če nekdo lahko s pristno komunikacijo te odnose pred smrtjo uredi, se počuti olajšano, ker se je izpovedal, se morda zaupal tretji osebi. Nekaterim je namreč to, da odkritosrčno povedo osebne stvari tretji osebi, lažje. Umirjenost vaših besed kaže poslanstvo Hospica. Biti tu in zdaj. To je nekaj, česar bi se morali vsi zavedati. Pogled na družbo kaže, kot da smo ljudje robotizirani. Ali vam ljudje pred smrtjo povedo, kaj pogrešajo? Predvsem to, da nečesa niso dosegli v od- nosu z družino. Je takrat še čas, da to rešijo? Da. Pri našem delu gre tudi za vzporeden in iskren pogovor s svojci umirajočega. In takrat je še čas, da težave v odnosih rešijo. Mi smo samo poslušalci in iz pogovora začutimo, kaj je narobe. Takrat ljudi usmerimo. Pred časom smo imeli primer, kjer ni bilo pristnega od- nosa med umirajočo gospo in njenim sinom. S pogovori smo uspeli, da sta odnos vzpo- stavila, kar je bilo enkratno. Ljudje živimo v sistemu, ki je takšen, kakršen je. Ob tem izgubljamo pristnost, ne znamo se več pogo- varjati. Znotraj družin ni prave komunikacije. Ali uporabniki, tako umirajoči kot svojci, takrat obžalujejo, da je do rešitve neurejenih odnosov prišlo tako pozno oziroma da se niso pogovorili že prej, ko je bilo več časa? Št. 26, 1. julij 2021 INTERVJU 27 Ponavadi tega ne povedo. Čutijo pa jezo, pogosto se v mislih »vračajo« v preteklost. Preteklosti se ne da spremeniti. Takrat smo delali po svojih najboljših močeh. Ali pomen takšnih pogovorov bolj razu- mejo mlajši ali starejši? Pri mladih je tega razumevanja manj, ker se o tem manj pogovarjajo. Starejši so za te stvari dovzetnejši, imajo več izkušenj in na te zadeve gledajo drugače. V družinah bi se morali o smrti na splošno več pogovarjati, predvsem o slovesu in žalovanju. Ker to je del našega življenja. Rodimo se, živimo in umremo. In pomembno je otroke o tem tudi učiti, kajti do smrti lahko pride nenadoma in takrat nekateri starši teh stvari ne znajo otrokom pravilno razložiti. Ali vas šole kdaj pokličejo, da bi prišli predavat o teh situacijah šolarjem in dija- kom? Ali vas pokličejo predvsem takrat, ko »Ljudje, ki se poslavljajo, se bojijo. Toda ne bojijo se smrti, bojijo se bolečin, ki bi jih doživeli med umiranjem. Ostati brez zraka ali ostati sam … tega jih je strah.« že pride do kakšnega tragičnega dogodka in otrok potrebuje pomoč? Največkrat je res razlog za takšen klic tra- gičen dogodek znotraj družine otroka. Mi se trudimo, da bi o tem govorili veliko, da bi predavali v šolah, govorili o pravilnem pro- cesu žalovanja ali o spremljanju umirajočega ter s tem poskrbeli za detabuizacijo smrti … … v letu 2021 naša družba govori o deta- buizaciji smrti? Na žalost. Ker družba na to ni pripravljena. Pri uporabnikih, ko prihajamo v njihove druži- ne, opažamo, da so pripravljeni sprejeti smrt. Treba je vedeti, da je žalovanje proces, ki je lahko kratkotrajen ali dolgotrajen. Pri človeku, ki je izgubil svojca, se žalovanje lahko pojavi takoj, pri drugem tudi veliko kasneje. Česa se potem pri teh stvareh bojimo? Nemoči. Tega, da – ko izgubiš nekoga, ki ti je pomenil veliko – ne veš, kako naprej. Ljudje ne želijo pokazati nemoči in ranljivosti, vse to se nabira v njih in potem izbruhne, ker stvari ostajajo nerešene. Stiska lahko na dan izbruhne hitro ali čez več let. Rekli ste, da je žalovanje proces. Ali ljudje znamo žalovati? Ne, žal ne. Razlog za to je predvsem v da- našnjem času, v katerem smo vsi vpeti v hiter življenjski tempo. Ko pride do izgube svojca, sledijo priprave na pogreb, nato je pomembno biti še z otroki nekaj časa in potem se hitro vr- nemo na delo. Na žalovanje tako sploh nismo pripravljeni. Morda so bolj pripravljeni starejši ljudje, ker ne delajo več, imajo več časa, mlajši pa so preveč vpleteni v sistem, ki jih omejuje. Ampak ljudje razmišljamo, da se mora- mo nekako zamotiti, preusmeriti misli in menimo, da bo potem bolje. Razmišljamo že v začetku napačno? Da. To je narobe. Poudarila bi, da v prime- ru, ko svojec žaluje zaradi smrti ljubljenega, lahko pokliče svojega osebnega zdravnika, kajti v takšnem primeru mu pripada bolniški stalež. Tega ljudje ne vedo. Ena naših uporab- nic je že drugi mesec v bolniškem staležu, ker potrebuje pomoč v tem procesu žalovanja. Želim povedati, da je v času žalovanja tudi osebni zdravnik zelo pomemben. »Bolj kot to, kam gremo, razmišljam o tem, kaj je pomembno zdaj in tukaj. Razočarana sem zaradi epidemije, ker je pokazala, kot da je tu samo covid, a ni! Pomembno je, da se vidimo, srečamo, objamemo, in ne da je med nami razdalja. Moj pogled na odnose se je zato zelo spremenil. Včasih sem žalostna in razočarana, ker svet, v katerem smo, omogoča, da naši odnosi postajajo krhki. Povzroča, da nas otroci vidijo ranljive in nemočne. O tem razmišljam. O odnosih, ne o smrti.« Se tega zdravniki zavedajo? Ne preveč. Na žalost. Predvsem se tega ne zavedajo ljudje, saj ne vedo natančno, kakšne pravice imajo, ko pride do smrti svojca … Prej sva govorili o šolah. Kako je z bolni- šnicami, zdravstvenimi domovi? Ali kdaj sami pokličejo in rečejo, da bi Hospic imel predavanje za zaposlene, predvsem o odno- su z umirajočimi in žalujočimi? Ali zdravni- ki - kot mi vsi - dojemanje takšnega odnosa do smrti skrivajo za tempom dela? Celjski odbor Hospica si vedno prizadeva, da bi vzpostavil stik z zdravstvenimi usta- novami, da jim strokovni delavci povemo tudi, kako delujemo. Vsi zdravniki namreč ne poznajo našega dela. Imamo zelo dobro izkušnjo s protibolečinsko ambulanto v Splo- šni bolnišnici Celje, kjer ima zdravnica mag. Vesna Papuga izjemen odnos. Lahko rečem, da je edinstvena, nanjo se lahko vedno obr- nemo, ko pri uporabniku opazimo močne bolečine, in takrat nam svetuje. Vedno ure- dimo vse tako, kot je treba, in smo v stiku. Z ostalimi zdravniki je treba več komunikacije, predvsem več informiranja. Ko gledam zadnje leto, ko je bila epidemija, so izkušnje pokaza- le, da je dostop do osebnih zdravnikov skoraj misija nemogoče, čeprav so jih ljudje potre- bovali. Odgovor je v večini primerov možen po elektronski pošti, zato se je dogajalo tudi, da sem v imenu uporabnikov pisala njiho- vim osebnim zdravnikom. Enostavno je vse napleteno okoli covida! Naši uporabniki so onkološki bolniki, tudi srčno-žilni … Ljudje potrebujejo pogovor, usmeritev. Včasih so rekli, da je družinski zdrav- nik zato družinski, ker družino pozna in obravnava celostno, torej ne samo bolnika, ampak tudi njegove svojce. Kadar gre za naše uporabnike, so resda bolj v stiku s specialisti onkologi v času, ko se po- slavljajo. Onkolog je namreč tisti, ki presodi, kdaj zdravljenje ne pomaga več. Bolnika vpra- ša, ali še želi zdravljenje ali ne. Na nek način bolniku da vedeti, da pomoč ni več mogoča. In bolnik se od- loči, kako naprej. Tudi neka- teri družinski zdravniki so med epidemijo prišli na domove naših uporab- nikov, ne morem reči, da tega ni bilo. Le težko je bilo pred tem stopiti v stik z njimi. To je bil pro- blem. Ob tem bi rada poudarila predvsem po- men patrona- žnih sester, ki opravljajo izjemno na- logo. Na žalost ob kopici dela in tempu, ki ga zahteva nara- va njihovega dela, nimajo časa za podporo. Zato se je v tem času pove- čala tudi njihova stiska, bolnikov je bilo tudi več, saj so se nekateri glede na razmere od- ločili ostati doma in niso želeli v bolnišnico. Prej ste rekli, da specialist bolnika vpra- ša, ali še želi zdravljenje ali ne. Je to v ob- dobju bolezni eno najtežjih vprašanj? Kdaj pride trenutek, ko se človek sprijazni s tem, da ni več pomoči? Vsi se ne sprijaznijo s tem. Nekateri se borijo. Borijo ali upajo? Oboje. Ne želijo živeti v brezupu, zato se borijo. Ker če človek nima več upanja, se po- slovi. Zato se borijo. Je slovo za umirajoče težko? Ne za vse. Spomnim se uporabnice, pri kateri sem bila. Ležala je doma, me pogledala, videla sem, da se ji življenje izteka, in mi rekla: »Zdaj je dovolj, kajne?« Ob tem je dejala, da čuti jezo. Ravno zato, ker se ni mogla več boriti. Bolezen je tako napredovala, da telo fi zično ni več zmo- glo borbe. Vedno upajo. Ljudje, ki se poslavljajo, se bojijo. Toda ne bojijo se smrti, bojijo se bole- čin, ki bi jih doživeli med umiranjem: ostati brez zraka ali ostati sam … tega jih je strah. Je ta strah manjši, če človek umre doma? Absolutno je ta strah takrat manjši, sploh če so z umirajočim svojci oziroma če je človek z nekom. Poznamo primere, ko so ljudje sami in se sprašujejo, kako bo ob smrti. Z nekate- rimi, ki so sami in so naši uporabniki, smo zato v stiku skoraj vsak dan … Ste videli veliko smrti? Da. Prisotnost nekoga ob umirajočem je zelo pomembna. Drugače je, če je umirajoči v bolnišnici sam. Rekli ste, da se ljudje bojijo bolečin ob smrti. Ampak ali je ta prehod res boleč? Pomembno je, kako človek živi. Če je umir- jen, zadovoljen s seboj, s svojim življenjem, je prehod lažji. Gre za kompromis s seboj, za razumevanje sebe, za to, da se imaš rad. Pri teh ljudeh je smrt lepa. Samo izdih. Kdaj jočejo pred tem? Ponavadi ne. Zdi se mi, da so takrat na neki drugi ravni. Čutijo, da so tu, a jih ni več. Ali kdo kdaj vpraša: »Kam grem, kam od tu naprej?« Hospic zagotavlja celostno oskrbo umirajočih in njihovih družin v domačem okolju oziroma tam, kjer je bolnik. Pri tem omogoča čim večji poudarek na kakovosti življenja, ki se izteka zaradi neozdra- vljive bolezni. V Sloveniji je 12 območnih odborov Hospica. Cilji njegovega programa so tudi učinkovito lajšanje bolečih simp- tomov, psihosocialna in duhovna podpora v procesih osebne preobrazbe, olajšano umiranje in žalovanje. Strokovna ekipa celjskega območnega odbora Hospic je do- segljiva na telefonskih številkah 03/54 86 011, 051/415 446 in 051/418 446. Elektronski naslov je celje@hospic.si. Programi Hospica Spremljanje umirajočih bolnikov in njihovih svojcev Program izvajajo strokovne delavke in usposobljeni prosto- voljci, ki se pri tem povezujejo tudi z zdravstvenim osebjem različnih vej medicine in z ostalo socialno stroko. Pomoč pri žalovanju odraslih, otrok in mladostnikov po izgubi svojcev Gre za strokovno podporo žalujočim v obliki pogovorov in tudi posebnega brezplačnega tabora Levjesrčni, ki ga Hospic organizira dvakrat letno. Tabor je namenjen žalujočim otro- kom in mladostnikom med 5. in 17. letom. Hospic organizira tudi individualne in skupinske pogovore z žalujočimi. V tem primeru je dobro odgovoriti na način, da jih vprašamo, kam oni menijo, da odhaja- jo. Ampak to resnično redkokdo vpraša. To je vprašanje, ki si ga bolj postavljamo vsi drugi, ko živimo, ne takrat, ko odhajamo. Včasih se mi zdi, da v tistem trenutku celo razumejo, da vstopajo na neko drugo raven. Morda celo razumejo, kam gredo. Ampak kot da bi želeli urediti vse odnose tukaj, v tem življenju. Tisti, ki so živeli dobro in so bili zadovoljni sam s seboj, so umirjeni. Bolj jih skrbi za svojce ali za odnose. Takšnih vprašanj, kam gredo, ponavadi ni. O tem se sprašujejo žalujoči. Pra- vijo, da po smrti »čutijo« umrlega. Glede na svoje delo, poslanstvo v Hospi- cu in glede na to, da ste pogosto s kom, ki odhaja, si postavite kdaj vprašanje, kam gremo po smrti? Vem, da imate strokovno znanje, ampak ali imate osebno do takšnih vprašanj zaradi svojega dela distanco ali razmišljate o tem? Bolj kot to, kam gremo, razmišljam o tem, kaj je pomembno zdaj in tukaj. Da, začela sem razmišljati drugače. Predvsem o odnosih. O tem, kako zelo pomembno je, da se pogo- varjamo. Razočarana sem zaradi epidemije, ker je pokazala, kot da je tu samo covid, a ni! Pomembno je, da se vidimo, srečamo, obja- memo, in ne da je med nami razdalja. Moj pogled na odnose se je zato zelo spremenil. Včasih sem žalostna in razočarana, ker svet, v katerem smo, omogoča, da naši odnosi po- stajajo krhki. Povzroča, da nas otroci vidijo ranljive in nemočne. O tem razmišljam. O odnosih, ne o smrti. Omenili ste, kako žalujoči po smrti lju- bljene osebe večkrat rečejo, da jo »čutijo«. Bi bilo življenje lepše, če bi to rekli takrat, ko je živa? Točno. Zelo pomembno je, da se zavedamo sedanjega trenutka, ker je neprecenljiv. Tre- nutka, ki je zdaj tu, se ne da vrniti. In če ga ne dojameš, zamudiš priložnost nekomu takšne stvari povedati. V tem primeru pride do tega, kot da človek laže samemu sebi in drugemu. Biti v trenutku tukaj in zdaj in biti pristen in iskren – to pomeni največ. Foto: SHERPA Detabuizacija smrti Hospic si prizadeva za strokov- na predavanja za splošno in strokovno javnost o spremi- njanju lastnega odnosa do smrti in umiranja. Prostovoljstvo Prostovoljci so vključeni v vse programe Hospica, za vsako delo opravijo tudi posebna usposabljanja in izobraževanja. Pomoč kroničnim bolnikom Podpora in pogovori z bolniki, ki se soočajo s kroničnimi dolgotrajnimi boleznimi. 28 INTERVJU Št. 26, 1. julij 2021 Filip Steiner v svetu e-športa Igranje videoiger tržna niša prihodnjih desetletij Vas skrbi, da vaš sin ali vnuk morda preveč časa preživlja ob igranju videoiger? Če je res, ampak zares dober, to niti ni tako slabo. Tekmovanja v videoigrah so namreč v svetu v velikem vzponu. Nagrade za najboljše tekmovalce dosegajo ogromne zneske. Za vsem tem se namreč skriva bogata e-športna industrija. Vanjo se je lani jeseni podal Filip Steiner iz Mozirja. Po študiju grafičnega in spletnega oblikovanja v Beogradu in Ljubljani se je preselil v London, kjer je začel študirati organizacijo videoiger. ŠPELA OŽIR »Prvotni cilj je bil, da bi v Londonu doštu- diral in začel kariero v e-športni industriji. Že od nekdaj me zanimajo videoigre, poleg igranja redno spremljam profesionalno sce- no in različna tekmovanja. Ko sem izvedel, da na to temo obstaja študij, o čemer me je seznanila mama, sem hitro začel raziskovati možnosti vpisa. V tistem času pojem covid še ni obstajal, a ko je prišel čas za odhod, sem se odločil, da bom sledil svojim strastem in se preselil v Londonu kljub epidemiji,« je pove- dal Filip Steiner, sicer brat odlične vokalistke Veronike Steiner, ki smo jo med drugim imeli možnost spoznati v oddajah Ema in Slovenija ima talent. Študij organizacije videoiger je zagotovo za večino Slovencev nekaj novega. Za ka- kšen študijski program gre? Kot pri ostalih športih tudi pri profesional- nem tekmovanju iz videoiger obstaja celotna industrija. Čeprav gre za virtualen šport, orga- nizacija takšnih tekmovanj ni nič manj zahtev- na od tiste pri »pravih« športih. Gre za triletni študijski program, s pomočjo katerega se štu- denti pripravljamo na širok obseg različnega dela v e-športni industriji – vse od organizacije do produkcije takšnih tekmovanj. »Gre za industrijo prihodnosti z ogromnim potencialom, a se seveda ne uveljavlja povsod z enako močjo.« Kako razvita so tovrstna tekmovanja po svetu in kako v Sloveniji? Za kako bogate nagrade gre? E-šport predstavlja bogato industrijo hitrega razvoja. Vplivne znamke opažajo zanimanje mlade generacije, zato v razvoj e-športa vla- gajo, da bi »pokrile« še ta dokaj neizkoriščen trg. Večja tekmovanja si ogleda milijone ljudi, tekmovalne ekipe žanjejo visoke nagrade. Gre za industrijo prihodnosti z ogromnim potenci- alom, a se seveda ne uveljavlja povsod z enako močjo. Anglija je poleg Francije in Nemčije med vodilnimi evropskimi državami, kjer je takšnih tekmovanj največ. Po svetu so najbolj razvita v ZDA, Rusiji, na Kitajskem, Japonskem Tekmovanja v videoigrah so v svetu v velikem vzponu. Večja tekmovanja si ogleda milijone ljudi, tekmovalne ekipe žanjejo visoke nagrade. (Foto: Pinterest) in v Južni Koreji. V Sloveniji je kljub manjšim tekmovanjem e-šport še dokaj neznan. Smo majhna država, kjer bo za doseg svetovne ravni treba čakati še kar nekaj časa. Koliko so v povprečju stari tekmovalci? Imamo v Sloveniji kakšnega profesionalne- ga igralca videoiger? Tekmovalci so mladi – od 16 let naprej, saj jih večina kariero začne že v najstniških letih. Sicer je odvisno od igre. Povprečna starost je približno 22 let. Večina igralcev se »upokoji« že pri 25 letih. Poleg neprestanega treniranja so za dosleden uspeh na globalni ravni potrebni vrhunski odzivi, ki takrat lahko začnejo slabe- ti. Med zmago in porazom namreč odločajo že najmanjša odstopanja. Svetovno uveljavljene športnike imamo tudi med Slovenci. Verjetno najbolj izstopa 22-letni Mihael Mehle, bolj znan pod vzdevkom Mikyx, ki se je leta 2019 s svojo ekipo G2 zapisal v zgodovino z dosegom 2. mesta na svetovnem prvenstvu igre League of Legends. Čestitam. Kot ste omenili, je tudi vam blizu igranje videoiger. Katere igrate najraje? Ste se morda že udeležil kakšnega tekmovanja? Seveda, strast do videoiger čutim že od ma- lih nog. Do zdaj sem se v življenju ukvarjal z različnimi stvarmi, a nekako sem vedno našel čas tudi za videoigre. Rad jih igram še danes, bodisi sam bodisi s prijatelji. Sem tekmovalen in najraje igram proti drugim ljudem, največkrat League of Legends in Overwatch. Med študijem »Čeprav gre za virtualen šport, organizacija takšnih tekmovanj ni nič manj zahtevna od tiste pri ›pravih‹ športih.« v Beogradu smo se s prijatelji nekajkrat udeležili manjših turnirjev, kjer sem spoznal, da pri tek- movanju bolj uživam v vlogi občinstva (smeh). Kako ste se navadili na življenje v Londo- nu? Se je bilo težko, še posebej zaradi vseh ukrepov, vključiti v tamkajšnje življenje? Težko rečem, da sem se povsem navadil na življenje v Londonu, saj sem večino časa preži- vel doma v karanteni. Tudi novih poznanstev ni bilo prav veliko, razen sošolcev nisem spoznal Filip Steiner prihaja iz Mozirja, kjer je obiskoval osnovno šolo. Gimnazijo je končal v Celju. Študiral je grafično in spletno oblikovanje v Beogradu in Ljubljani. Študijsko pot nadaljuje v Londonu, kjer študira e-šport. še nikogar. Stvari, po katerih je London znan – raznovrstne trgovine, restavracije in pubi, zna- menitosti, galerije in muzeji – zaradi omejitev še nisem uspel izkusiti. Vseeno mi je to, kar sem uspel videti in doživeti, zelo všeč, prav tako se po- časi odpira vedno več možnosti in komaj čakam, da bom zaživel normalno londonsko življenje. Kako so se sicer Angleži spopadali z vi- rusom? Podobno kot Slovenci? Je bilo med njimi mogoče čutiti več brezbrižnosti ali so bili bolj zaskrbljeni? V London sem prišel na začetku drugega vala. Dobil sem občutek, da so epidemijo vzeli bolj resno, kot smo jo Slovenci. Zdi se mi, da tukaj upoštevanje ukrepov ljudem ni predsta- vljalo takšnih težav kot v Sloveniji. V Angliji so cepiti začeli dokaj zgodaj in po hitrem postop- ku. Do zdaj je cepljenih že ogromno ljudi, med njimi sem tudi jaz. Čeprav smo bili v karanteni skoraj pol leta (od novembra do aprila), sem pri ljudeh začutil vztrajnost in vsesplošno pri- zadevanje, da bi naredili vse, kar lahko, da bo epidemija čim prej minila. Kmalu po začetku študija ste dobili službo v e-športni »broadcasting« ekipi Formule 1. Za kakšno delo gre in kako vam ga je uspelo tako hitro najti? Tako je, gre za pripravo zvočnih posnetkov za oddajo profesionalne lige Formule 1 e-šport. Tako kot pravi vozniki imajo tudi tukaj tekmo- valci za sabo vsak svojo ekipo, s katero so v neprestanem stiku. Moja vloga je bilo snemanje teh komunikacijskih kanalov med člani ekipe. Pripravljal sem tudi zanimive ali duhovite izse- ke, ki so jih sproti v živo predvajali med oddajo. Čeprav je Formula 1 kot e-šport še vedno v fazi razvoja, gre za visoko produkcijo. Tekmujejo le najboljši igralci na svetu, vsako tekmo si ogleda na tisoče ljudi. Prav zato sem bil zelo presene- čen, da sem uspel sodelovati pri tako pomemb- nem projektu. Za delo sem izvedel na fakulteti, opravil intervju in kratko uvajanje ter si že v drugem tednu študija zagotovil mesto v ekipi. V britanski prestolnici ste začeli tudi svoj posel kot oblikovalec pod blagovno znamko Filip Steiner – Lil Chiggy. Kaj vas je spodbu- dilo k temu? V London sem prvotno prišel študirat. Ker sem zaradi epidemije veliko časa preživel doma in nisem želel mirovati, sem se odločil ustvariti svojo blagovno znamko Filip Steiner. Z ustvarjanjem se ukvarjam že od nekdaj. Ra- V britanski prestolnici je začel posel kot oblikovalec pod blagovno znamko Filip Steiner – Lil Chiggy. Za njem je že prva kolekcija Never Alone oziroma Nikoli sam. znovrstne stvari lahko izrazim v svojem po- sebnem slogu, ki si ga že vrsto let želim deliti s svetom. Tudi blagovno znamko odlikuje prav ta stil, po katerem so moje kreacije tako edin- stvene oziroma prepoznavne na prenasičenem trgu mladih oblikovalcev. Za vami je že prva kolekcija Never Alone oz. Nikoli sam, ki je na voljo na vaši spletni strani. Za kakšne izdelke gre in komu so namenjeni? Kolekcija je sestavljena iz različnih oblik tri- kotnikov. Imenuje se Never Alone, saj vsak od teh trikotnikov z barvami in s postavitvijo pred- stavlja določeno razpoloženje oziroma del naše osebnosti. Vsak človek podoživlja te občutke in nikoli ne ostaja sam v samo enem razpoloženju. Če se zavedamo, da imamo več različnih različic sebe, nismo nikoli zares sami. Kolekcija je sicer futuristična, barvita in sanjava, namenjena je komurkoli, ki se v tem najde. Najdemo jo na oblačilih znamke Champion, saj mi je pomemb- no, da svoje dizajne nudim samo na materialih vrhunske kakovosti. Poleg oblačil sem kolekcijo prilagodil tudi za skodelice, barvice in magnete. Izbor artiklov želim še razširiti. Pri tem sta vam z napotki pomagala vaša sostanovalca. Po naključju ste namreč pri- stali v istem stanovanju z dvema Slovence- ma, sicer modnima oblikovalcema. Je tako? Res je. To sta Marjan Krnjić in Jožef Sraka, oba sta zelo talentirana, iznajdljiva in pri- znana modna oblikovalca. Nesebično sta mi pomagala ne le pri privajanju na življenje v Londonu, temveč sta tudi nenehno spodbujala moje ustvarjanje in me podpirala pri nastajanju moje prve kolekcije. Za njuno podporo sem zelo hvaležen in mislim, da sem lahko srečen, da sta moja »cimra«. Vam je blizu tudi ukvarjanje z glasbo. Vaša sestra je odlična vokalistka. Sta kdaj skupaj zapela? Z glasbo sem se ukvarjal bolj v otroštvu, opravljeno imam glasbeno šolo za igranje ki- tare. Danes je poslušanje glasbe nepogrešljiv člen v procesu mojega ustvarjanja, saj poglobi ustvarjalno ozračje, v katerem lahko uresničim svoje najljubše ideje. V družini je zelo uspe- »V življenju sem se do zdaj ukvarjal z različnimi stvarmi, a sem vedno našel čas tudi za videoigre.« šna glasbenica moja sestra Veronika Steiner, znana po svojem strastnem petju, domiselnih nastopih in posebnem občutku za modo. Po- leg tega se spozna na igranje kitare, violine in klavirja, svoj pečat je pustila tudi na televiziji, kjer se je izkazala v oddajah Ema in Slovenija ima talent. Tako da petje v glavnem prepuščam njej. (smeh) Kako naprej? Trenutno je moj cilj med študijem čim več ustvarjati, graditi svoj portfolio in razvijati svo- jo blagovno znamko. Poleg znanja s fakultete tukaj pridobivam različne izkušnje, ki mi bodo zagotovo prišle prav tudi v prihodnosti. Vseka- kor menim, da je dobro imeti čim več odprtih vrat. Priložnosti je veliko, kam točno me bo vodila pot, bomo še videli. Foto: osebni arhiv Ob prazniku občine z županom Matijem Čakšem UT»puKBrsidposeid jhlveijmupbjoeboil oplvitoetridnkeunoižjek,spojnorvie, denvsčolmaabldtjoruooa, nSsOŠodbelokovamabnjče šiumnčasmrskkaee rpgmodb teprnreaaaFočezsntivtiajklauvuv«inasimnan čOookboslaniedperpv«aPozoigdnčoeitvrktakupur. jOabličrzinžoeuŠpmanjaoremje pOkrbičJientlešaŠihmzaržjuepparni oJmelšSathanSit švnaVČeohŽsbe,ouoe pčjpkbleirzandačsoaznvoivan ejopvnneižbr jjdeŠčovcrimnzžeotjaaevaezvgorbŠaioj.um eštTroneavnpuvjranerodje,iii iespgJzjzleraoeviaišletvšadoaale,ncdhzlenka asmjegiomerebasdzmdčMuiebeneppnesoiantodinŠnienmsjmseotmaergirjo.oojvjoLe irok aspnbdonrrrleiionsJčnpmienjroaolo--- nšžJoaaiueshlptvš,aaejnjhče ŠSzmvOktaaebnstnsčvjnitoosiahljzaes.iav pmŽglŠooukpštpeonrtavov jnooeo ticMpzneove-a-emtdtije,oažlbvkČmneatoeekvdršili einjbpeatdiurhddsvebkiamjeclemijšžsotepoknbooMkvrlsojleienscmtaui-- svnKoijorodusutjeesllpnaaikr,v. aoicOdtveabimučlmsappoblnoeabišdčdsneiouno š.ssmike»Venaviruttseepkhmroedaliivtlteeinžk,jkeke–i»LmVsek miovrkbbloidejgroodgib, –žjdSbuualapšldeakhnbakaoGoljb oporboamd-.- čŠvddpienrmozeuasahžkalniiiusn,areseis rzizalko szos,nlatlbaaiabčjrgaaneendojgidoihaidst vrsižbaeeobnčzabjuapečji–eirvsinmohieihzdč, idplokrrViamud.troežažmbrieishvipnvkaraeimždmjiedogenjroeiaulbrnmrniieenaogjrčaupiar–oectvAmiseičnjmeneid-,e čšdnozurabju evgnššsitetemakmevkvii ojlisenlecninhvenapoopTdrbročr«ijuikrenKežkodbltipeetgvh.nraai»kishhČbe.e- o,sžmečedrlaaiemžszojoaihbnvbsčeioiitsžikeivrvkvasejalahknsloeiimvlzeeptkmoa.jtletjiairčiškekčgonaa ušVlpjmseurpsijaervljšsoensktdeieim,rrauki,rnžogkiatnoer.resTmktd.uaookdmbiorbo eliddalseihdtlvdkruauoo--vsvčleačbjas,risemhuzposolprbaarčemninmooslkjvoaesdgensataoppdpr,reoialbjiz,eunkdkitkneaar,a kpnrgdhiraoo čŠeosdkitpbi,.iarlaeTjzaieizrodhkei jejdjamaoeszatseaiponthnkm:očor»lpoam,iFsojbdnsnlhžaisiegvmikznvslaaatiloj iauv,jjgtoenkoŠdu.naidkosVricebbgistejnariaes o tpŠin,omdvaklaosčaijžeorrvadjtneoojoevdzbnpaianirtsveeift.csmaseVrn!aeeč«llajsdfiKseaviušllejič unsinezebeokmk vmudrs,šoaendžjgmajaie-a, iŠpzdnmamroajveakjaobvgmardeeozjčorav,vje eakdmpogaabraoričok:ižnhJrn»iaveFivjlakoslšljžiraagizjhvnavapijns,eaojeinekzmmnakercirgiamkjat-eib, Šnmivinhimariaroddjeeovjsznetači khfsoppeto!rog«opojKisesltukjojut.eobLvOovdtrsugpeedrmlri. ztpspneakrradoeipje,ivžrnzkeiiksvahkkujjoaooešdvnnponjjoausajtavmnvvaloaojesaibtenahačpifi,vp«nrnsriajeae.eazmnikgndč,trnoeiavvoj-aaln.jsumnoeŠnmaa,mrsekroavkalejto, okidjpeopvoe-.- akTmzuINlsoičAemn. SiOoThjRdarMazkzČaolsNoraIuKoč nčvsjioeČuhča,ma«pk.šrpe iŠjdrekaepnvedoitabjjSajpkestaonlpanmilrs,ieisdčlpmanrvjbiečnŠioanekbnječpš,ition.dmpaa ogzndlaa»ltlsNaobnž,asebšk.aemrojebivszčeaiŠnndmianujajreergjsšauneoičpvbilredaidovnJbeeoj-a- lmilkšzoŽeVavt dehuapdjpoetžliamisignvtpedoiilmjidMonbii,anfiedtkiohipjjabeaoncrdiaijČblzooloaajžskukbrrode.štinj,ldMjeisiekšdekmičdrena. djvokreibeurtvair.ggej iaiezmmdmneitoanjsdesk.tol,ieujp bnrsočeipsidenaloiecdlapida.c ripečbponsauesBroj gklaoulitrrhiiunšpkčtezobeara-, pLjlčvgeorosevarztdisgicka kedoZoropbdojvaroboioapčrvlsbajtseoičntmnvke,pinhoznodaaiil.amcne Zigsjoeoodilbudosčvsmevaet evnčoosaiaimnbejr.-le- ŠjsčjameaanmvnIajznira tjipeohrkbepksadratiivzaskJsevboebrvlmšu.aoahšNshdutpioniknrbeovrploieiibgždgknauel oapmdnvseabičilnjae- lpvkonrokrairail ozlnmžnlgionačoavnodcniisebrhdtsuatadzostrsa.MuodNšzetraasvuvtidižhkeniedajienaoj–jlbeLois,n.ertegomSdvoa-v-e bpsčleeoriarz iksglmaoau.dclžoniOsnjriavahdohojsocjtMe,Nogsiibnta.dinssLaždatemrušstaptotvžnašiuabanmkjomeoRev tSvplaačnMonzjlolšajaieai- očdnntklljaiiaeo nojmlbjdieolgpadilondjtouvipz pd.oaporirbrnonevisjevtoszozndreniramj?aiuem ažšpejiboordnelijsdp.uklooi»ebsbM iediulnlaii-,- polsdtrlvboeihePmšckioeon,jlu bsdddkpčekaaeirnnresakisntmrkoijašaebošž zavuavjelokpiszsmrianazlnv,oivnaiseaddctnievj,ojlheinv,pt zsonldavaa-ke zplmžpaoourhvlosap.klsjeSoštnoea rnigkeirnaV.raakŠdlrmtaihše nnamijkteareeiskžrpkveoriižlidohbiivibrlmilazsžjmteanohnojsejtaiseečtškvrijehi-e htnmtieezemokm ptžrpareanorlzojp,iem.shattev.dei rearSinlejdkiok,aopč krepnaiilaojaosjbdznsžečtnovaipobnronsejtjkanašiseivtep,uislijržjrdoouaei,- Ouvpjmerrppekeohrtmtkieoshoaveojsgeedpncannrmeiejnemzoč aulpeŠačzkknorioioel,btdivpolgčna rosmekpvonoloiodanrozšnčobaaničnjmaoezo lsrspoepavtrnkoovpoiaidspnjmleonioalbiživnz iucnjsteiepkoasemau-ntvsnijp.treoG,aoamŠnjprinoms,blkvajiaeoauzmrlnkdcčspjeujoasea–finškkLnoisogjoageksrsnemtadncazeivao-a Vplrsnbotoaoolnličd,pjjmeakiilljtJlijeeaarsvdkmkkbaeouinok,ipj.mvpeaMoetdje,lne hdlldogjauvdn,oabndakbnjejičemihjihenslbamleoTaojšitheduikhzmtedi-o- bdlecarenalhsina ektzitezoarlrve katszenjkaaikulmsetopoocvncoiionb«astnldnooaovjbisdlrbtšeoaoel.roloejT.šdjšeissiematkil,i cčkteulisaKdtnneipioVstsrmorlašj nebbzašialevisio ateoovsd.gp–«bTrroaeitnvžsjle,jekneoniiv,, eoksč.j oeNrk otsaoiebjt- jspebeirpdalrvjekoaempivmmčoptdantr eikaočovitsaekiestslnupel,resokpstežirmieril sapzkznltolabainčzkil.išv.eiltVei.eb sevnnIlinla--- kdcopnoegorejžlrismozokabvžoosomečnltničjtašaikiack.sno«vtšetinPmjoepoub,rbhčozkivolijaioneassklsevioktldez ibjbagreoidarl niamvozdjnbaelnniaomhavjl-ej otšocebgrevdžrsaooatnplvžbeoejtutni iknpi.o«naetfžičPdrolajokrbisžvhčtakovtrivinsuantlsk,iikhldtoui jrcrergkaeamvsnlbtnailziahnlivj.-a- Dršgaeirrnmaegodkelsncentijtjoteauer rsRavkscSotičrjzrepak,njoiknot ifszirčtsaa,eosdhntorksuvkraogkr,itlbjijusneprkloae. jzepaodRtseretanatarnjreejn.š teaMe,mlojeievdmnaiddlnanrouizscagielieomnbhanrsoSamvnoeo- oisondepsreaplkvoaktsiekl.irreHbgpveioalelnpeaožzllenanee jdecooetlubsotdnčeioe vnidnea zoap graravdkne.joHpvlaolčenžieknajenatuPdeič, idcai tseobr dozbabčparneiplvlatdseitmliitenverneagdviioalndanlenime ctoebskPdteo MbojuaklasslePtkdreiisltianbvčaav–oBnde ilolo.bomOlbin- ntaokvoljevn kjer abtkilemmoččansou poobšvkloa-- ddoavlianizrmeodsntevraŠzemntevride.u, prav takSnioe pmluoočlnrdijktanovd osetbačreiinšmioklea dkčoo kprrižipišrčaavlzjaatZeadzražeprvimŠmera,rjčue. ObčinOabjčeinvasoŠdmelaorvjaenpjuriz JDeil-š rekdceijloilRaSpzraizvnoadne joabnaovjbiloa lšjei mostPvlaHkaejntoskoebmč.inPoe bjesperdeajhe Čagkašasiljeskienmvesdtricuijšstkvou oZbiabrivka- noPturidzinleatnojši nsjoe plerteoj.eSlileMdnajretijne posneebgnaogtausdili szkaetog,akderumšitnveavSav 150odlelte, toad2k0a0r6jeizbvialjoajŠomšaterjvei pojvezdbiiglonjedneolevžntrog.Športno d Št.Kr2a6zk,loi1č. njuiahlipj2ore0bdl2iu1kješpuoretnjaon-rje priszeibdnkoa porbičciennsktroalpnri zonsnanovje-, nUipzšraodvlrina?ivosdtvbeonr jeegzaa dvosmo paozmaodč oh Drage Šmarčanke, dragi Šmarčani, , tudi priložnost za pregle zahveanljeu kjermajesvenveseskmupnoosasmti edzondikroumge, ,utsetmanvoevčasmte, dorbučšitnvaom, klubomn, kai jnpaommpeommbagnaetješiphri purestneikčeli- vanju lnjuadčrjeto, vk,i sesavkotjiovnsroč vnkolsjutjčouojebtleikvujoertgeaindieznatciitjeotion nizavšeihdbo različnihinprsiereddaitnejvihtenr saklrobžitbe. zKa apjebstiešr utrip vklroakjeavln. i skupnosti. izpostavili? Ob oZbatčoinvsakemmvsperamznoibkuovbačminsiskkermenporčaezsntiiktaumvoinščžiemli:m vse lepo. Prav taGkolepdrejmnaitetoče, sdtiatkoebočbin30o-lkeo- tnici sa»mVsoestnoajjnboosltjši ne,adšeradgrožaŠvme.aProjem.«embno je, da smo na svojo deželožpuopnaonsnvi oinddima všnejleej rlaedtoi ž,ivteimžko – enako velja tudi za našo občino. Identiteto kraja gradijo in ustvarjajooncjegnojuvijeljumdjea.li je to obdobj Vse najboljše, Šmarje, vse najboljše, SlovŽeunijaa!n Matija Čakš uspešno al,i ne Projekte k p Župan Matija Časkošsbsiolid nela vcioodbr.čoinčsjuke oubpnrao,vve pMl oVev snpkteironimzrjaiudjm, kdnueva,sa tjkGusiergtnoiahba ejlbelenotiilezhjbm prparojne- indbzsioveravnevjnkeadcotleirljcžoaab?ivuzipadčosilelnelšdimligalaroardbsdrkliujtoui bgilooevtidana-l 2ub0oir1eV.v9sK,iedslaakmrpžapeokaolovundiria kejsledjlLšeibleodiikrztigilbk ežodrurlrenpsusieagcanoirs ,sptvketoaržei-l umsejčtepeViinlkzdnojeaeitcmzvepaeilitčjončeečr?tpniknriokiadvr,oi (nkbsomialivjetdhodo)bde.dulVaoistdevnsaeolli pvpsreooVzmsatpsoasr,ejrovaedrolbazijšičaihčucšenne.unoktvsProimahotlnodstorpobdkrbeenudelhavnivintdcaijeneočlv.-i MZšvdkčeeaieisnhtjditavhipcrak,oziljledauelatojjino lebcičmeotnšuišmšidpmtčaoit.bčrMsitacknieiviHmcjiealnmlpgeairszbjnieaole--- pcšvkgočeiaidmttiejve, tntkbjoeure ppgKirltueouszdpeabknošajenčtiklritdlonooj oe,b koiouoblparlnierkoejpioevmr nipČvlooe, kpkbnlueiiro nohjveisosnttoiorjdkoerlrjneuinžudtizjšvne,ačo pe zrvieKzaplitjormdeaik,pvauboljupceurennirhnizeaind.j iriaČllbuoneig ssbdelior ebvuzpigeasiečndmseeklmuapi irdzjogamesl lastae.oplsitbrevatetetiŠnikzzpmiabkonrtadjuroAsh.dnkdnoNeaiglmaaej, pBtshIioenrivcabkksemoakmkmeut,oydobspsaomaj čevojičbemraaispllebaiiorhtcsalebnkknoerrtbkarpeatttoloe,ndradliezakptviurjahe-- hštapiimg,nroijakčanraonsintjkaiei,,zabdaoogdadonjnpidjtmaerbjažobadvkboolznjlljeaočnvuelajslnedatnrveeieaisgzdltlrinevkatatotairi, 1usšp9cmgsr9epe7anep.rašrNsronkijsjoeaetnopsjaerepvasrtemielpmižokak.todoaSsaltjpeoPinrd.reneNoddjpvierijdeddnmaebetbiail. szvnCstiaaivsčmsliurulmitsnžtkaoreraenarzzvkataonušlŠiladčienipipntrazratiaivpsžirpud.eaes vuvtiiaiampndlriaro.eevdds2intva0eiol0hvij ošrnnabmaazrOčmaomrrbktseočnkrivareunahgnvo.annaNobasadvinojgabojanobvgl.aj avnKppsdoeirlamriesz,tkšreekteomekidvjlbvneinloimohzo- udrzmačirlzeuaomngnciaedesrčavadnthrizoue.a djNedzlaavnijzrjbisnotmdajlojvmope goodclmvaeealseolebmibstelitrbetnanštjzeoi nsŽleairučropsmaname,šenibčezeaOpdj,nbnpič,oojriednisveaita šmrŠsbtaeemlktjvenaeiral joiimemn opldoarviinrdsnJeeebv.sslitšnpNtranilhoo- otvpeabiorjnroonoičmjoknovvoeeidrvtšaneotnzveomavtrseoiualžjksraauelavo,o ekodbngookačlobjio7nkjre0ooen0 nčp.clCreaSsievpntrrlrooiavn--- šjvtkeijigmvog truevabhŠddčtbloieeftmnaihonui-zuoua,bsporeodtdnkpbaioršlaojkevimnho.cledneseevtlka iinavnj ogieonnnposkerandoczeobilamovoviv,išnelauknirzpšaonnorvazlbaišva.noašnmOjličiojhbiaotčpsadoipržnibrbesoeonklrjiesoažetdzvnamurnoujpoilešjr5mniakt9vvoie0oaha, tiepinskiromeocčhilaveoo,višdlroknocave .iznbNnajouašglčjrjeiatdzsapppnabijrs,oeoudjsnemtaaamdivnohlsjimoisttero-- spjnŠtarvjpveeaonszreoitamgnriaizazpošutsbaesvrvtkaeaižtlpnloejroavisavtOnaoomjs..enP,aorzivnsneatovinješonodsolati inmŠnumKišdnpiolrskijrtevtr. sjdoePtv opolmobnčdčeiapmnmotabronzj.ae nonadaildloožbžbbrbioia- ploriKdsaokbnoialacdijparldievbčbličsžjtneogsa5 p6dpr8liadtziosulbo ičv- evvarnojvemsogfirnaadnbceinraengjaa.doKvoolbjeo- pnrjoaj?ezkJat oksoktnrčbaonv,abnoadksotiabnokolljvšaed- ppžnoejgaroo?djiJeloezičmsiltenaolin stooaaviknaovnneujssčkteiitnjocserikskltavoudt zžaep otodslleončili.l žobso?investitorstvu zaOtbo nPaoldoržubžon?ični osnovni šsotalZivd(lPjacaOj siŠtzr)vunZagijboailpskeocat bodokealne apžmeri epLnproeur-- ksmtavalljua sptrreudgaonpaontookvaa pterli oLvoar-- djneicnaa. osrednji slovesnosti topTaeljovčaidmnipcoasajemezazsnniokvoamnai akontenzičBeneelergijzskZi iobbijkeekt zina mdeorlig 4K3u8ltkuvrandermatndirhušmtveutroZvi,btilkoarits ašpteonrtšneek spoSvreštiengea Šztneafšaana2z4a0 ikŠvtaedfraantninihčlmaneitrMovl.adNianlsokžebga ejeusvpreedšnae priobjleižknteo z7a0 o0 ttrioskoeč ešvtvrovK. NriastraanzpVisruh ,Ekio sskkrlbaidaz esamtivonpergiadoubdielijsptvroibvlaižnnjao v1o40b itigsaočjeepvroevje slaofienkaipnacirnaunjna,e5m5 eteižsneoončOdebrvučrigonvoi Ššmme eansratjeor panrzaip JmiesluešdaFnhu,anJr-ao erdvni ŽgouočpPdamrnbecej dela imate tudi z vosgeao ieOtbtučuidnie sŠvtmroaršojekveprnioJbjer.lšaathovMaa-tijahkČoraavkjiše dtzzeaohcVčnipnj deaeonRvspeSnrhevzosaivpnpšnoipecidtoiepršzkitose. vulNliojfoeekvmb.rarraaoputdrkatiiardumj.oduo-i, bkioorteiKgzvgoaiodbkdeobbkooa mbztvraooasgdktoreiačcataideolsnarnkejaoirgmzlbnvteeaolblj iaoongvdjrzaeoa-a ašdpnnnupnaoirosivalrocatavebvnn čeŠznonvbtaez,otmžgSroevnjnzeibcŠruaotačerzefuvantonrcšijeu vouabvkčrčPsiilkOnnbieŠohi Zicgzieabj seiiikmnlcanesiavkn.lpaoIrdgtirido.šaokčjbo,e i,vtnzekavljupknčuue,eshsntiaoinhmvj aovo- tznNajeajmaihltbkoaitamžlejabšrk naotajubijjšdvevnirejtsaleiarckvne.ircaVtnecojicnjščajniie,njjpanblšaokzsdlooaolvi.j sajpvemoovjpnebraečepkidzrnonzig.marPcauremodrlpijoiebej tokleliatnžpohnrvkvoorjoae1imjzbv2aIi,alnjosmjakššlieei,e dblboiriujguoldršpanonthvamikac oneien.ovn V.krapolVsšuavtsebkevio,adLklleerlattaojamsns oei.,bbzzoo vsdnteoaa- dskmoeoIblenjnienčlimoanpmnaroaoč,dsrdtztaori rvizaz.ebaajdoobrvlej.tlaškuiažrddmeneiajolcvoaiakjoba.rikloViou thjvevelokokdsvttanaalž.doninsveGitlc?jrseipaknbdujonapmjivonokegproaOrčjiuszet.ioidrJkgapaarnejije-, zouibrnNačtiiaij natčusrpdktauiašj sepeumoruotrdnaeovl-earoežskutrajerjiajajotaliivvšdničoleea- ignodrakuogveduopijbreiroešpdobilčtvipkneio.s skTperaemjnlauptinraoie- z av opome, prpr v amo isztnbrirskatunvk.aitzInvRačjaeazljedecipsnkoajlemtetjeršeččnataups,otinkdo, opupirsrotnekajameivbilžpojier.inšiannčojoiuČ rneepojMoavbioohumkmtomioleiocnočriia,s ktcjarvjmi- bzžjsaeiašv.p čikteDevrimepežnlribašid ečKa.rbera olvšvedsč auoiMksneppsaerltedšidnnatolvjipju,iupdb,jroeokipmnmroeao-- kžskoeiušnoččgeialrinpoanrmiovKnvpoaorš vdsčiteirp,loaonj.lanoPdvooailcoleji gujurjteeelimgjaa.o, pzdaraSom ptsjiaserkkanltiaeštoedozlčnviaaišz čijizeeviglšn eaki vhdjupenrhdijinponrokjapeoavbnljdaČalji-e- nznaa csznijraedkčeiunlonvčjeinosigtmiorlendomibhd,erknonamgepa.rbaSb.votoamdnvoao- bbGleoarrtibodnčsboeisebnalbisnmlokiep idemdormožrpgbaipnavilrnnaaviezlienŠraaieudklnierutženvejpaiedtronrju-ae.- sfZtbpkajeiusčalpodpienrs ,veavimm knlopjzenžoajebnbpcoortsed todngentknuadladoviklonerktoa2otv0o.e0--, lventbbitserosneu,ombo,čkionaibdkesono.oldaovolko vlžvePrbstieorohoms,r savnttnoraeeivmldsoi rnlzejnonačaeal2onm0ržjie0-- zbhpaaooLpmvderatneopbjpsreiielisizlvtvebaot,trunpoapdjineliVizvzk evvolaooelječadkglrezoeucbnzžsoinztrbrivipnuhčeank.n--i lvtšngilojvaalšnlieizohtgZnj iomiondbevoisjkovaida.nz.esenkljroeap fdpPairsmioapsdortoa vnslotjoaeljvr-eo šntuoeallPteou,opvoroabngadneoknogvtviaicovorknp. leoguOmzbodaarprnkkNrootieorsntipešcročkuesam,taktljieian- cvddmepnoljrvasakodšnazianeonnobopj.em oDcčobeeiča,vsnzatapojeroen,naeZot,eatnamaZgvčaoreevdčodrbdesuaoe- dRvžzrSoanulčizžjčnaen,envgojajoaeršslkpotavrlhoaoikpjkaorvuna plvKot.rulvrijrhiansiotnteida drnnpaeajezdV vilršeosčhtajiou-- nnzski.emgo.LrlaoNedtaonilmiosa žkrsobo.ačnP,picrlvoeirdreitevzdligdnidloeaiedlnpabuarveidobj ieilinpotžuocnnd-eoai e2pinmc6lrei9unretesisinfisdkkeolkiaetrčaedgepcvuevio jtPRrasmoSkŠvzoe,zmdabčurziaoačrušvpijlmnartveu.kidrRnonvrvevuseiskid.dtneoCoeogmjseaatljavoie. nekzlOemeoamtnusotčstaaeskvnkeljlaamjdezdunoovRp eakSšrsnooezjnljaulejc ekanjumtalt vČušagorernudšoeszkvtddieavei.mnajŠaij.ehvo- loectotreboevjnsaobnlvauojlsumjrteniuontoepcvoeilnlšepcottezvosivt.taoeBtč ui.nir oeČakd.eiaPizlbreoi ktočluiiomrcdaloii- zipnsnuteaon reaprinralojeidesmdntzrojekourloegnnavcoečuvsepet?gaorvrairdšiolnlioletič,enlpkoiajvkera-ar ktdneilrnarišgsipcčzbroaaae,nibnniokrjaeoidtornilrjca.oeesviNsteitartegasealmveadpajkonlorojie,žnpnlioešvtčaoaaa bgeorrmi tzorazoapvčrieenlipip uKarasešjgačtaei vninotorradnsjeokstaa sŠptamvPaboregj.veVečBpkervlooetmdZensDaeditrishetrklocepitjjiuoh bRsoS uzlpašraaihnvfaorbaZusdtdrriaulvik.sittduverejono enzgaad gadrlaojudmjneaj Šmkmioaburijkerianpzjrbai nrJejeemlšneaenhz,ialavvasprroeivtdlaiščnjčiueh bžoeslSteakzsonozidši joksbirhejndifišrzčeieohtomedraeopsvteavtNpskeil iknkaizj djtereažvoasbvtvjepenr opdmrieelnotavnčnirhi t cokev.noatnejiruc. Vcnseajesjettneoea n.oaedZvbajopteoppdožrjmetenjvmaaečbVrnkiootoavltalenzdjaeuo nSratašrzoamnojbiaščlijnaNoj,oaamobpgamrkaozdčanj cujielvokztnjpeoor Kbboiizrjraadnzisbk.zroge.rmaednililadosvreodzni,šočecem sctNeosatnnacaemsietnanfhrjeanstoeruvozkbdteurtžraeavvbaeonljiu-v kžjoeloepbzonnjiaošsvkniiihnl tžgiruroapvdabinnenOdiobhsčtdionepelu. Nlaastpnriokmovetdboo knmajebtirjžskpirheczeej vmplljiivšačlea gjerandanmjarekčrmižioškčraišpčrei tZrgaotjovinneai, čKjreateš čašae. uesklaojujejo ez. naDraavsomvoarsztvDeinreikkci.ijo RVSerzjaa- cmesetme ladhakobpoomdopidsaolsi epolgi okdobmo zaroumre,idsitev in obnovo gkrižišča vprsVoremodbisšč.čiuniobstčeinsee, rperišitlrigbovrei- nmi eKnaaščar, osmaodamjoočreali anŠajmpraerj usrkeeeditaai pphoorvaepzmaoavaajlionnoecgerasitdooDbaoil-i bleravega, kri obsototruedi oPbrvipozrnoadcaej-i sdtavp.oUrcmpa eJšečlešninagj.reandaseobppmo odčrjuu- istiosimtraennsi kšeenvaečdrtnoovaznae slteatnao- vganTsjasrmkaen sseoseezvsakeelenitnoa zpnaoapveevzsuaej.eh Koloadmvorssekozualpicoe, Garanjaskivlsoeg, DravdoorazinsrVreoegdoavleao umzlieac.rmoa.lGpjiršračdaenjoaab, kdcivemostroocruapobb vižteei nlpedzonapircozin.ga(oFsdoGbtjoio:klsfopknlelčutanb- nJaelašvignus,rtaad, jezvarreaddni av6la92 atinsoj čv eovkroovli,cgdoentoažr ije azageočtokvgoljtenj vi Kdmiliomdv, doparidboosbsočoidnieš ,č oeserabbzosdočo- inKsdkio so o nsvosadajn ši epgodsetrsoepatkliejnte.ajDbnvržorveclcekijlei? JaNgaezr.ivNčeasvtenrijaombčeamn ,jedazaboprodorno, kakgovostno in inova- tpivrnoodadjaeloJenlšainpgordardoačjkudgaoj sšpeodarstva, za podporo lokalnim dtarukšotvbolmizui,n koortgajenibzialcaijzadmajt.er prisSpleavvenkosktnparespeojzansapvnoodsetlii oJbačgienrejeprbeijle rl eFsreannckuPpišeeck, . zZaa dolegtooles tinzojedmeolomnaav ppoedterokč, j4u. roadzkvoujpa jšepoprotan,uojargl alnepizoacvisjeo-športtnijiah Čparikršedpiotedveliinlopbročminosckia- jteo špdoerntarjea,pilmakeeltojeobnčaičnretep,rejel JaPkraizRniahntjaeriOč.bZčianeveŠčmleatnrjoe pkraoksotovboiljsntoavdbeloo noab pnodvriol čijnu prevČeonktlivize PinrisvtzagvoejeprviMceesstntienmju pkraokmoetbui jev pjoasvenbon-ozapsreizbnnaenmje prejneluFDrarčnecvEi.iDsernukžoinlearb. Po rnizangraa-j npjai rstna ešrlsi tšveuv sroodkeloPvetarli zČeobbo-kelj zga vuztrtirpaajnion ivnzosirsntoemsoadtiečlnovo nčaindog.raSjepvraondjaejoizsvoe sdebest šripnojratlni ih dnejaagvrnaodsotibzoa pvrseejegleonPeroasctiojev isnoAlalsetšnuikSie,idkliužzivaij3o0-vlettunjoinui,spešnpori pJoeldšjaehtn, ikšikloetpoos tptrearzpnoudje- pteoro dlovkaalondimsdorlausštvnoikmovin iozrganizznaacnijjaemo.bDčienneabrondoonnaagprardedol jne aošbečionbsčkianuep. rParvoadtaojki ranti pboildelilaciTveilnnies zkaluščbiute Š, tmamarkjea,jškni jbi do dneankalro najemnenleil zeanvzsdorlžaestvnainkje igrdišočma iznanharkaubproostp, rpeomžert.vova dvorca. Mislim, da ni prav, epidemije koronavirusa. TS oltčeiobjanokčrairnknkaiastdknuneeramlempkj apoedrlnaoaičrjlfiaoi čn.Dukarnaurucš.eztKv, numpeagablojaued. nOSatbjiKčpbjilneoizsvvkšiadkjaioutlvpeacrrazdvaepačoesoleonbioten srašaevezdljnvaatohi- tkujoaradepivj ektplrnriužidhikšaioačlaedp»npnmjraeiaj n?tKmi ačašlačoizv, aekkavarcsebk«oi ibpzibbolijlšalroi prraovmljetnnovlvoažrintiovs,t tvo. Šnzmašariarodjubbpčpoinrpik.JeNer-aploažošbabahčjieSnvtaarendiinslalaa 1so,tgd2naimtcnaileijkoc,aensjatvee,vpčrokvop, tooptdeoktseargleadbnskoi- vecesatčanin.eom,zaogroetobvitiila Sd»kCržreabsvitaam, obebočdiva- ngzlaa bvtonaprchiseiptsetkvaatular. pnproiubdlvieždknirošač2,ji4nd4oo tčipseozrče koeavbkroševnm.oed-eseitdlejtojegnraedbnoj tvleeOčtbdvetraoubsgečitnrueidšii utvnredkiaotevtvnroukošoed-- dlnincje dcsveaesj htJee,rliškbiinigkrKoavd avijz bdloinžepinvroai sPvtaod.sal»onDvonpderoacptonanadeaz. aohdodp.rizadev ržOaSvtbančrinihlaa jsetian,«vabrajvzelpapisdoue,oLbšoečkiamnl-ie nšaerajvekeclpijkrsikoeJeDslk-auplainstenOikbosomtelnje ibni Kboizlejanvs.bkorezma eta sneamjeenobpčri-- dnoaboilda lporčibillaižznao 1r,a5 ztipsiosč ekvirobvo soomfinoagnocčiaral njas. oIfizbnraapnc,iizrvaanjKaje- loebc nbogvkonec tega meseca začel ureVja otibo.čkionliiciomriabmniokopvr,ipbelišžpnoo- t2i,6p0rossttaovrbza kpiiksnoik,vpupriseadnilebov šre viasrtnerosktnu,iltpurrenliev mdepeddišrčibinei- kNojgmihao.vVo evrzjadmržeemva, ndjea jseedbraogdo.. nLaeštioos bsčmanoi tzaamsorafidni asnpcroiršačnajlei innjiphroevžievljoablinporvoestinčaasr.azpisu prTeedžvkido eplri ič2a0ktoisvoačnaejver ovb.nČoe- vbao sztraungime apnojteokvaelizkpoodboBmaro- bvasroeto, sparj ijheotdanpjaotloektaop,bomveočča-- nliejDšiehnaprajdeanvainmaehnjpeonvozbrončoavli pstoaeprleiahnvasltjgaavnvbjneatsucrdeesidciaše,črakvoeabpičnrienkeo.r- tzraoUnlcrKervda.jiiTt.eeaukv)o, pžoeltiomkoa,prkisip teevčaeti skkvoezčijicuerleojtennoosŠtmi naaršjee ,obbočimneo. izvedli z Direkcijo RS za vode. Občinska uprava je na- ročila projekt, zagotovila vsa soglasja, direkcija je zagoto- vila denar, in sicer 977 tisoč evrov, medtem ko znaša ob- činski delež sofinanciranja 44 tisoč evrov. Ta projekt bo prispeval k poplavni varnosti celotnega Šmarja. Središče občine bo še bolj krajinsko umreNjenšo, saj bčoi prdibltižn ok65l mtueNrtnraoišvtunpraiozjtveoemkča.ji Voadodsbulčteijnjevi iokmdua-l ptrutri nsiitrtuugriiz. emb. V očbčinbii ima mPGorleiedzdječeamsnnoaem tbosatredozačndjeeirberakisvteonrreo- jkeznomgarnL apeSdoctiodatšislnoasolgbvsviokakmjenoagjots,iaekdrzleeiegnhtrataim,tdsejokitelorliaba. pmdiNlaooe RlzsaSgtžarpjajeoaddlibitpšiitčisisevarolazijvoapn oiiadgtveoetndlojtbditkoetoitmoot .ežsN,ou--es inmkavaonetrse?etrimirmaonjsuže evpl rgmirmaodernpjjaortiivosaskbsrio-t bpsoeevVdčainnšjtoiihumlirsiintsatiotnobovčoivilanivtnaikjmo.ebi. čTiikČanemoli.gsooV kvbnroJoeaarmpsivmnnoiisoPoroeaotdzrotčpnuecipisrti ir ziztbnemalk isiužzat,iablni.rniiRršioikobogiizolamivšmanke-oela jsaSbuellocrmmaeidšotieulPidnoKiitd učkčduoetnidr čotkeavoknilt.adoeNlpisaRaojSrpodkrgee.aljašNjkvdeaa pscSjreeulealdčtiKijvnsaikdaur.iesKnombaabioručgijsireneaPovsddvkrnoeijadesoueds.jovoiSberabhiejlitaoumvddo tcrTnseeoph.kčr eebamjlloer komsombav.ilotiVis. eovPsboačomkigilne osKmsvtkaobvirnboipln,brjioek 1vds5eatslodjtsaarobesnlokoz.ivaj aovZneajjdae, pčavomrosptaloikts,oiakksiojteasntasemopogveoaan nnanjgšeeea bdmgtppounorrod»iejimePridpeoitnerezmulalo:ekodvsgoislrtjrthiveaei, rsčlgpatiianio.mtlivAi.bddt,eioamačk fiiipnjvnliahepeaktčan zircniknneoiar›mzmšnbatoiaoo-- mdpmtnurneaeLd»sjjevPteipoolotita.o‹zulPdeskmdjogaoesi eotrtzveeipmcdsgpeotrabniolbat,ilnivi.dptaieiran jkoipšsfidijiakevnemkiejaptpčanekirntcnoa.oteosza ›tmgnšbotrioiarek- gpmsrrakeLdivenoaltjaok‹a,dstsj aestoatzbelpadčorivlbnaevečai kn Liposdeatkemtijor,pisemkrtba.oizolignmjori-eo nzdpsearaevbnižvizičrrvo adevlod.bikžbOčtiSieuvbAečdkŠilioniK KavnpA. clvbabeklTozor.t zgOnaivgCap,o rVpPtvoIeeeRkvkgčiK-ia ladmcoipobbržiirVbalol toi,žtpbnkrčkoiihnpoeotod.?FltoKnrovejatiobckh:uo ajedlrehmertnuiivohagrNakjasčaT,oe- skpjtmeašoPn.ebgroedioelv ssodavtpvinetptrosjčvesekjetkminrmiiaentsis?rkeponlmarkaodečn,srbiktcoplvjrigzavaranzoeginsomztoi-a topvorPigolrojepesdrktevitotsivseetomiabnilničesl iketpn.mrekGonrsairdcdeplnjdrijvaavzosnnsebatomiijl, bkvepinaonsneenjjerzaezaleečkattemlsilgjkaisačslanieliapntista efiktminoepl,abhicdnrnaačou nblslečoot šobaksi.ila rSjkvVstuaaeannpklniojrrkašviogcnavJkinkojerajlklaajštoudablsčehioeevdnpmeroirut iepghvj ršesoenoivdzjbivdorjiekoebdl.okočo«natmonedavcia rvjVsueeDplljiirkoviolaJbkervrtlaišottapsdhrevo pimršpieeojšelon zjvjŠedicekilooln,etedaca ei2zispB0zno2rebavaet3lronosp.aj,nnakNaacetukjsieiknrhv.ee oTnkdpevoairvoktigiersrdcnrevaiaeodtpsdikžjteerveel.iejzbžleNaisvlšmadaaičjmnnevavajvioerešnjpjs zjeveroea– enliKeizpbavrršosaŠčfinakitctkniieiv,. nTškkaoj keismrnaitčkpbžj oee zbvl aipldairneivsvetošnjsijeo-h enlrKoicPrsvapatošidrŠsčokrmikbpuVričtabngčrirneiashetškiv.ieakhždlinejrelboueičkntšetdan vitjdauihmeddiielpaaznlrdiajetješjišneibeal nlvvčpeiscKiprtNenooešamijamotdeelj.evkr pVplinetoooščsadojaovšiaos,ecnnpibmkhejraoailjs ompkbpdesoraorotmamendbjpjiouioeklozmplšrzdjamaobniad,jnlaadiičove ruabosjnštkiboeili- npšjvčiromciotnokpjeaeimrdklisetkdipln.,eo šaik.vošiae»ecjntdmiejhuažAlotškdNesekirohtJ–anbAjagKouilčHapršrlsOtamovbudaHjiairleoArLiitbhsjeEeki«o?Rl,i dkkniZeajevkmmoOaodjbrčdičardissunougodceoiegPjkoraAoik,tlNizbvkl eJaosAlrtasšisvtHomes. vOmnRoiiHlo.,nkALipnaEmoa.Ri- rjzpazaSjvkpeniKpszenraMijkziinžnainja?biniscaBjtoseroisp.dti vnriIemanjkeoRčul eSšlptpeouzrOnranovkiistnmejn-et bfdflrnaolaasmvttnotrosu,ikmkndi tau9kŠsr0lmaom-lreoiapntrŠnejiemjitacovaivpirdlrčinieapelnoJkrievo,olajilšeniakjihtoaz eesnvtnmeieegkčorao,g vssveketŠsumkvppeoraijjrjseajnaevanipralseirctdiniejiJeameglPeošvdOanrbhŠaoe.jpKbnsorikil-ji ssrvštaaozntbpmiVijasorghpo.orčPadorvi odpvkorsirbehii.lomjPedomrni oplalsrhoat.kvoaljSle4ntn9Oei oasdkosctivojlstokžeoivtsi kutuppdrainvseiFvč.oetVjnoei:hszGknsrlaoturnppojuA-e špkrovje, kotcaebnijerandai soksuveptnliali vKrael-- dŠvnkaoreistj.ot nNinaol vožabbndeozvdnialaitšpnaoamtc, aeklsiotvavoebdčoi ikdomot enmsjetio.lijPorbni kžeuevlrteouzvrn.niČešmke i bdpoormogoui iublsai proaedšni čui,rrpbeadolimklieošeMščoOiltoLal onpbircnioovpvsoitlodi prkiržiohišočndajanpmjeri.leKtaoš. čPi.riVprsakvljaadmuoz ntuodvViečicdaessjunt,ei kpsormoojobekčptiongsartapdvrnialjizetnutued-- tljoneva,adldahnhoicdke,o« pjnreiaštepj plšaokjlaia.stVnihisl rŠpekrdei-t- kšbtčeutruŠedmi aorrejsai,lmivzbiprlaižtni,nčnijekeuonldtauvprinsisnee-o gjva šdomobmčairans,sknkeaemčgratuasjrevgmeotoajugi.rnaLdnenopjvoe igjŠea,kraedžta.nteudhiišoeb,čirnaszkma iušlpjarmavoa tpurdeipo zunraevdaitpvoi bpurodsot,okroi svoAzjaoH tdržanliicmol.aŽdei.limo komunalno ureŠdmitai rssoksiesakrogoDojebrnavaa,dprruažv- tbaeknoihdomkornečžajithi zkaožmivuenl amlneod uerpeidietmevijsotaknoorvoannajvsikreu soa.seVsškeeč Pmoiljjaen, adnaasobmmloačdjiupGoasltlaulsi opvoe- inoCsvnei tnliačnloekuallinceo. gPorvi oPrOicŠoS. vKeo- tsi eŠmtefsaanmbiobraisdki oovbanl oovsinli ovvenčo- ninamserendsknojo špšolrotn, osepojveršninaoša. Sgoefinneraanccijiaradnojembaočmegoa snkaureščajlai pmriodrodbaitmi nalacreaszrpaimsuovparliast. oTjonen-i gparamv,insaisj tsrostsvea.taVkotepj okgroavjea1vrjnai- sliknuapšni oosčtei tjbeointrdeebdajeo.bMnnovoigtei oppookrrnaijinzeid, kinot ujreedniati ppraimrkei-r rePinšrječeekn ma,puzraritjoeg,baopsdoiolnszkogersamndoilisddkordmbaiutjno. Pzraojsevkotjneondaorkečujme.eMnteancijmo ,prdia- pmraovrlajammoo bšietiz taupdoi vŠemzoavračlannoi potn osdniP, OdaŠ sSmveotiŠmŠtaerfčaannid. o tamkajšnjega naselja. Načr- tujemo obnovo lokalnih cest na odseku od Loke pri Žusmu proti meji z občino Šentjur ter na odseknu osd Sladke Gore do Dolge Gore. Med drugim se ukvarjate tudi s projektom rušitve pro- storov stare občine. ijoPorobjčeikntsrkuišhitpverizjenzaenljoe zbaoh- tpetveemn bzraar,akdio mboesžtua,pkajnerMsato-ji rsitzanvbaan.j Jae.seni bomo gostili 25 ršituJedlešnahtovboFapkreujletelatedzruažainrhai- ztnekantuartoudUinpiovedrozme avčLejmubimljaen-i, kai zbaosdooursatzvmarijšalnjajlei do rsupžrbemeneem- - jbe azhdvrupšrtovsitvorkurainjuo. Dteemna, rknaom junmo egsatsiitlisškeo kdarkuššntvoozŠamniamrjievo 0vslebt idneolo. vUapnajam. P, odsae bnoodoprzi-a- nžiumpiavneaidperejejenliaošbličtinusdki izšatazbe- mulpjioščkeo,jeknjecrevsoindzadnreasvpsrtovestnoiri onset kindačnlojeveokbočlijnusbkneouspt rvačvae.su Foto: Arhiv NT (SHERPA) 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Št. 26, 1. julij 2021 Častni občan občine Šmarje pri Jelšah je podjetnik Franc Pišek Njegov »gumi voz« je bil za kmete mercedes »Rad bi uresničil še marsikatero zamisel. A ne, ker bi jo moral, ampak ker jo želim. Prepričan sem namreč, da je tisti, ki ima vizijo, lahko uspešen.« »Z očetom sva odšla po železo na odpad v Celje, se z vlakom vrnila v Stranje. Nato sva v hrib znosila toliko, kot sva si lahko naložila na ramena oziroma v nahrb- tnike. Tega me ni sram priznati.« Tako se začetkov svoje podjetniške poti spominja ustanovitelj podjetja Pišek – Vitli Krpan in prejemnik naziva častni občan občine Šmarje pri Jelšah Franc Pišek. Če ne bi imel neizmerne volje, včasih tudi trme, najverjetneje ne bi ustvaril podjetja, ki danes zaposluje 250 sodelavcev in je največji proizvajalec gozdarskih vitlov na sve- tu. Kot direktor se trudi, da so delavci za svoje delo dobro plačani. Kot človek ostaja skromen. Družbena odgovornost zanj ni le lepo zveneča besedna zveza. TINA STRMČNIK Franc Pišek ni direktor, ki bi zaradi dobrih poslovnih rezultatov po skoraj 45 letih podjetniške poti počasi izpre- gel. Njegov način življenja je tesno prepleten s podjetjem, ki ga je zgradil skorajda iz nič. Vsako jutro se sprehodi skozi proizvodnjo, na urniku ima številne obveznosti. Če je treba, sede tudi za krmilo vi- ličarja. »Ko vidim, da je treba kaj prestaviti, preložim tovor in se odpeljem naprej. To res ni moje delo, a težko mi ni,« pravi. Od otroških let je sanjal o tem, da bi prevzel domačo kmetijo. Ker je bila zelo majh- na, je ugotovil, da bo od dela na zemlji težko živel. Prvo spodbudo za podjetništvo je dobil doma, kjer so imeli majh- no kovačnico in kjer je že kot deček rad opazoval očeta ter mu pomagal pri delu. S prede- lavami je ustvarjal enostavno ročno orodje in ga uspešno V delu proizvodnje, ki je s sodobnimi dvigali in tekočim trakom podobna kot v avtomobilski industriji. Franc Pišek je hitro zaznal, da na našem trgu kmetje potrebujejo pomoč pri delu v gozdu, zato je najstarejši proizvajalec traktorskih vitlov na Slovenskem. Prvi je zasnoval vitle, ki so jih lahko uporabljali tudi kmetje z manj zmoglji- vimi traktorji znamke Tomo Vinkovič. »Ljudje so se takrat bali, da bi traktor z vitlom preobremenili, mi pa smo jim z naši modelom olajšali delo,« je pojasnil. Na fotografiji je z enim najsodobnejših vitlov zadnje generacije. prodajal že v času osnovne šole. V obdobju, ko so kmetje uporabljali lesene vozove, je v družinski kovačnici v Jazbini zasnoval železni voz z gumi- jastimi kolesi. »Za razliko od lesenega voza, ki je ob prevozu tovora močno ropotal in ki ga je bilo zelo težko peljati, je bil ›gumi voz‹ za kmete kot mer- cedes. Ko sem takšen voz pri- peljal h kakšni kmetiji, so bili kupci izjemno zadovoljni,« se spominja. Za takšno novost v kmetijstvu je bilo veliko pov- praševanja, zato je leta 1971 odprl popoldansko obrt. Po- svečal se ji je tudi kasneje, ko se je leta 1974 vrnil iz vojske. Vozove je prodajal v bližnji okolici, a tudi čez mejo, na Hrvaškem. Zahvaljujoč pod- jetniški žilici, je lahko zgradil hišo za svojo družino. Zgrabil priložnost in uspel K izdelovanju vitlov ga je spodbudil eden od prijateljev, ki je opazil, da takšnih gozdar- skih strojev na trgu ni. Piška je prosil, naj mu izdela vitel. »Res sem začutil priložnost, jo zgrabil in uspelo mi je,« pravi direktor in lastnik enega vodilnih podjetij za gozdarsko mehanizacijo pri nas. Ker častni občan občine Šmarje pri Jelšah izvira iz po- deželskega okolja, je vedno razmišljal o potrebah kmetij in o tem, kako bi kmetom olajšal delo. »Z njimi sem se veliko pogovarjal in od vsake- ga sem dobil kakšno idejo. To je zelo pomembno. Če znaš spremljati trg, lahko slediš »Če nisi drugačen, nisi opazen. Naše podjetje nekoliko izstopa iz okvirjev.« »Ko sem začel, nisem imel nič, niti izvijača, da bi ga lahko prijel v roke. Sem pa poznal star način dela in od tam sem gradil naprej.« njegovim potrebam. Morda danes včasih z zelo veliko ekipo sodelavcev težje sledi- mo željam strank, kot sem to lahko sam počel pred več de- setletji. Pred petdesetimi leti so bile za podjetništvo velike možnosti. A kako začeti, to ni bilo jasno nikomur.« Temelje za uspešno pod- jetniško zgodbo je postavil v komaj 54 kvadratnih metrov veliki delavnici. Prve vitle je prodal bližnjim kmetom, glas o njih je kmalu segel tudi v bolj oddaljene kraje. Na enem od obrtnih sejmov v Celju so nje- gove izdelke opazili predstav- niki podjetja Hmezad. Že čez nekaj dni so potrkali na vrata njegovega doma, naročili prve vitle in tako se je povpraševa- nje nenehno krepilo. Ko je vi- Prvih devet let je Francu Pišku v delavnici pomagal le en zaposleni. Danes njegovo podjetje zaposluje 250 sodelavcev. tle naročil kupec iz Nemčije, je glas o proizvajalcu kmetijske mehanizacije iz Šmarja pri Je- lšah uspešno prodrl na tuji trg. Danes podjetje na domačem trgu ustvari osem odstotkov prodaje, medtem ko kar 92 odstotkov prodaje ustvari v tujini. Največ kupcev prihaja iz Avstrije in Nemčije. Stroj mora biti varen in vzdržljiv Franc Pišek je zagovornik zdrave rasti in organske ši- ritve posla. Kljub temu da je svojo dejavnost vedno širil premišljeno in v skladu s svo- jimi zmožnostmi, je podjetje danes največji proizvajalec gozdarskih vitlov v Evropi. Lani je ustvarilo tretjino vseh čistih prihodkov od prodaje v celotnem gospodarstvu občine Šmarje pri Jelšah, več kot polovico dobička in je zaposlovalo četrtino vseh zaposlenih v tamkajšnjih gospodarskih družbah. »Vr- nitve ni, naši izdelki so zna- ni in priznani po vsem sve- tu, zanje beležimo izjemno povpraševanje in to mi veliko pomeni,« je povedal. Je še vedno vpet v razvoj novih izdelkov? Priznava, da ga zelo moti, če želijo mladi inženirji uveljaviti svoje ide- je, ne da bi prisluhnili drugim sodelavcem. Zdi se mu, da je miselnost mladih ljudi precej drugačna kot nekoč. Vedno rad pove svoje mnenje in sve- tuje, kako bi bilo kaj možno še izboljšati. Stroja za delo v gozdu po njegovih besedah še zdaleč ni enostavno izdelati, saj mora biti izjemno varen in zelo vzdržljiv. Podobno je pri avtomobilih, namigne. In doda, da avtomobil, ki se veliko kvari, ni dolgo na trgu. Št. 26, 1. julij 2021 NA PRAZNIČNEM OBISKU 31 Častni občan Šmarja pri Jelšah je iz delavnice, velike le nekaj kvadratnih metrov, razvil visoko tehnološko podjetje. Ob stružnici na jermene, ki mu je odlično služila v prvih letih samostojne podjetniške poti. Danes ima ta stroj posebno mesto v razstavnem salonu podjetja. »Kot tako velik delodajalec se zavedam svoje odgovornosti, a ni me strah. Doslej sem vedno lahko normalno vodil podjetje, so pa pri poslovanju iz leta v leto seveda razlike. Tudi kmetu lahko suša prizadene polja in mu uniči krmo, čeprav mora nahraniti živino. In to se lahko zgodi tudi nam.« Dela je vedno dovolj Večino sestavnih delov za vse izdelke lastne blagovne znamke v podjetju izdelajo sami. Le manjše storitve zau- pajo zunanjim izvajalcem. Le- tos bodo s ciljem vedno večje avtomatizacije proizvodnjo dopolnili z novimi moderni- mi stroji. Skupno imajo že 34 robotov, še tri dodatne bodo Ob prikolicah, ki skoraj v celoti nastanejo v delavnicah podjetja Vitli Krpan. »Od nekdaj sem razmišljal, kako bi s svojimi izdelki olajšal delo kmetom. Ko sem hodil v šolo, sem zavzeto spremljal, kaj se je dogajalo okoli mene. Povsod me je bilo polno in moji žepi so bili vedno polni vijakov.« zagnali letos. Za upravljanje s tako sodobno tehnologijo mo- rajo biti delavci zelo zaneslji- vi, zaposleni se za svoje delo dodatno usposabljajo. Za ti- ste, ki pokažejo zanimanje in so resni, po besedah sogovor- nika nikoli ne bo zmanjkalo delovnih mest. »Čeprav sem podjetje ustanovil že pred več kot štirimi desetletji, se doslej še nikoli ni zgodilo, da ne bi imeli dela. Plače niso nikoli zamujale, regres je bil vedno izplačan pravočasno, glede tega res nikoli ni bilo težav,« pove in ob tem potrka na les. Ko je leta 2008 nastopila gospodarska kriza, je promet sicer upadel za 28 odstotkov. Ker ima podjetje velike zaloge materiala, ga negotove razme- re niso tako močno prizadele. Povpraševanje po izdelkih se je kmalu spet povečalo. Tako tudi v zahtevnih gospodarskih razmerah nihče od zaposle- nih ni ostal brez dela. Kdor pridno dela, naj dobro zasluži Ko Franc Pišek govori o sebi kot o vodji, omeni, da želi biti prisoten pri vseh po- membnih odločitvah. Ker je podjetje tako veliko, mu to že kar težko uspeva. Vsak dan se rad sprehodi med zaposleni- mi in z njimi spregovori nekaj besed, se z njimi pošali in na- smeji. To so majhna dejanja, ki lahko po njegovem prepri- čanju prispevajo k boljšemu vzdušju na delovnem mestu. Podjetje je pomemben de- lodajalec za ljudi s šmarskega konca in iz okoliških občin, nekaj zaposlenih prihaja tudi s Hrvaške. Z njimi je direktor zelo zadovoljen. Ker so pri na- ših južnih sosedih plače nižje, namreč cenijo pogoje nagra- jevanja v podjetju. Ko spre- govori o plačni politiki, brez dlake na jeziku omeni svoje prepričanje, da naj tisti, ki pri- dno in vestno dela, tudi dobro zasluži. Glede ekonomskega položaja se mu zdijo danes razlike med ljudmi še večje kot nekoč. »Če bi vsi ljudje za svoje delo dobili dobro plači- lo, bi lahko vsi lepo živeli. To se mi zdi res čisto enostavno in življenjsko,« pojasni. Doslej je prejel številna pri- znanja, med drugim prizna- nje obrtnik leta in slovenski podjetnik leta za presežek v slovenskem podjetništvu. A v javnosti se ne izpostavlja rad. »Nisem človek, ki si ne bi vzel časa, da bi s kom sedel za mizo in se z njim pogovoril. Nimam pa rad pretirane po- zornosti.« Številna priznanja so po njegovem prepričanju rezultat tega, da predlagatelji opažajo, da podjetje izstopa iz povprečja. Zgovoren z dejanji Za naziv častnega občana ga je predlagala kopica pre- dlagateljev, ki so ga opisali kot človeka, ki je skromen z bese- dami in radodaren z dejanji. Veliko dobrega namreč naredi za okolje, kjer deluje njegovo podjetje. Pomaga gasilcem, reševalcem, nogometašem, godbenikom, osnovni šoli, številnim društvom. Družina Pišek je nedavno lepo vsoto denarja namenila za obnovo župnijske cerkve v Šmarju pri Jelšah. »Če bi vsi razmišljali tako, kot razmišljam jaz, bi lahko marsikje zgradili ka- kšen kilometer ceste več ali uredili kaj, kar je potrebno ob- nove. Ko se vozim po tujih dr- žavah, se mi zdi, da neurejene stvari kvarijo njihovo podobo. Ker je naša država usmerjena v turizem, je urejenost naših krajev pomembna tudi iz tega vidika.« Vodilo njegovega podjetja se glasi zanesljivo močnej- ši. Je podjetje ostalo močno tudi v obdobju, ko je bil svet v primežu epidemije korona- virusa? Presenetljivo je, da se je v tem obdobju promet še povečal. Marsikateri kupec, ki v tem času ni toliko trošil za druge stvari, je denar vložil v nov stroj. Marsikdo je nakup opravil, ker se je bal podraži- tev. Ker je podjetje Pišek – Vi- tli Krpan dobro poslovalo, ni potrebovalo državne pomoči. Z namenom preprečevanja širjenja okužbe je bilo v pr- vem valu epidemije podjetje dva tedna zaprto. Kasneje je ogromno pozornosti name- nilo ukrepom preprečevanja širjenja okužb, zaradi česar je lahko nemoteno delovalo. »Če bi morali tovarno ponovno za- preti, bi se to močno poznalo pri poslovanju. V prihodnosti pričakujem kakšno sušno leto ali dve,« je ocenil Pišek. Ko ga vprašam po načrtih, ne skriva, da bi rad uresničil še marsikatero zamisel. Ena od njih je novogradnja doda- tnih proizvodnih prostorov na sicer precej razgibanem zemljišču v Jazbini. »Ko sem začel svojo podjetniško pot, nisem imel veliko denarja. Želel sem, da bi lahko na svo- jem poskusil s čim manjšimi stroški, in naposled je podje- tje ostalo tukaj,« je pojasnil. Velikokrat je slišal pomisle- ke, zakaj ni svoje dejavnosti preselil v industrijsko cono v dolini. Vendar je celotna omenjena cona manjša, kot je danes površina podjetja. In kaj ga po toliko letih v podje- tništvu najbolj osrečuje? »To, da podjetje uspešno posluje in da smo vsi kot velika dru- žina,« je sklenil. Foto: Andraž Purg – GrupA M: 051 647 715 www.emino.si 32 SRČNA PODJETNICA Št. 26, 1. julij 2021 Skrbi za razvoj najmlajših in bogati družbene dejavnosti v kraju Ekonomistka, ki je poslanstvo našla v vrtcu Taja Steblovnik je v prihodnost zazrta Braslovčanka z zvrhano mero poguma. Rada ima svoj kraj. In ima tudi poslovno žilico. Čeprav se zdijo njene ideje včasih nekoliko »nore«, jih z vztrajnostjo in s predanostjo vselej uresniči. Na tej poti ji zvesto sledijo domači in prijatelji, ki delujejo kot njena podporna ekipa. Zaveda se, da ji brez njih ne bi uspelo, to jim prizna in velikokrat tudi pokaže. Je zagnana podjetnica in hkrati predana žena ter mamica treh otrok. Uspešno vodi dve podjetji, je usta- noviteljica in predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije in borka za kakovostno predšolsko vzgojo. Je nekdanja igralka odbojke, ki športno pot nadaljuje kot trenerka. Odgovorno opravljala tudi številne druge nalo- ge v raznih sestavih in odborih na področjih družbenega življenja, izobraževanja in športa. Predvsem je ženska, ki se srčno bori za tisto, za kar verjame, da je prav. LEA KOMERIČKI KOTNIK Taja je svojo pot začela zelo mlada tako na področju druži- ne kot poslovno. Povsod jo vo- dita ljubezen in strast. Kmalu se je zaljubila v svojega moža Petra. Že pri 19 letih sta se po- ročila in od takrat delujeta kot ekipa. Tako so vsi njeni uspehi dobršen del tudi Petrovi. Z roko v roki, kot rada rečeta. V zako- nu so se jima rodili trije otroci Jan, Tia in Jaka. Delovnih navad, potrpežlji- vosti in vztrajnosti se je Taja pri- učila že v otroštvu, ko je več kot uspešno usklajevala šolske in športne obveznosti. Po osnovni šoli jo je pot iz domačega kraja popeljala v Celje, kjer je z odlič- nim uspehom končala gimna- zijo. Nato je uspešno končala študij ekonomije. Vedno je z ve- seljem »premetavala« številke. Po študiju se je kmalu zaposlila, a jo je vedoželjnost kljub delu in družini gnala naprej. Tako je pred kratkim pridobila še naziv magistrica zgodnjega učenja. A s tem se njena izobraževalna pot še ne končuje. Da bi podro- čje, na katerem deluje, čim bolj poznala in posledično delovala suvereno ter strokovno, se vsa- ko leto udeležuje izobraževanj in delavnic, kjer strokovnjaki z vsega sveta predstavljajo najso- dobnejše smernice zgodnjega učenja in pedagogike. Taja je dokaj stroga, a ljubeča mama, ki si zna kljub obilici dela vzeti čas za družino. Ekonomistka v vrtcu Čeprav je imela dobro službo kot komercialistka, jo je želja, da bi v domačem kraju ponu- dila nekaj novega, drugačnega, popeljala na samostojno pod- jetniško pot. Seveda najprej ni bilo lahko, mnogi njenih želja in idej tudi niso razumeli. A je vztrajala in zdaj že devet let uspešno vodi zasebni vr- tec Bambi. Leta 2012 je odprla prvo poslovno enoto v Rečici ob Paki. Ker si nenehno zastavlja izzive ali rešuje tiste, ki ji jih postavijo drugi, je hitro našla odlično idejo, kako izkoristiti prosto stavbo v družinski lasti. Vedno se sprašuje, kaj ljudje po- trebujemo, kaj potrebuje okoli- ca, družba. In tako je z družino postavila lasten vrtec. »Že kot deklica je bila zelo zvedava. Vse jo je zanimalo. A kljub vsemu sem bila presenečena, ko se je odločila, da bo stopila na samostojno pot, da bo odprla zasebni vrtec. Vedno je iskala nove izzive. In tu je našla svoje poslanstvo,« pravi mama Jolan- da, ki Taji ves čas stoji ob strani in včasih tudi z nekoliko strahu spremlja njene podvige. Po prvi enoti v Rečici je tri leta kasneje odprla enoto Ve- ronikin kotiček v Braslovčah. Dobro delo, bogate vsebine in odnos, da bi za »svoje« otroke naredila vse, so obrodili sado- ve in povečali povpraševanje po vpisu v vrtec. Tako je bila nekaj let po odprtju prisiljena poiskati večji prostor, ki nudi še boljše pogoje za delo in ra- zvoj. Leta 2018 se je pogumno in drzno odločila za veliko po- slovno potezo. Odkupila je ve- liko stavbo nekdanjega podjetja Cizej in danes tam delujejo kar trije oddelki z lastno kuhinjo. Taja veliko znanja in ener- gije usmerja v pripravo dobre, pestre in kakovostne vsebine, pri čemer uporablja neizmer- no ustvarjalnost, a nikoli ne po- zabi na številke. Preden idejo pretvori v projekt in tega tudi udejanji, si vedno vzame čas tudi za trezen premislek in pri- pravo izračuna. »Moram malo ›prekalkulirati‹,« rada reče. Le najboljše za »njene« otroke V obe enoti vrtca je vpisanih že več kot 90 Taja Steblovnik Kot trenerka je ekipo že večkrat popeljala do pomembnih zmag. »Je izjemno pogumna, bojevita, trmasta, odločna, poštena in srčna oseba, ki zna biti tudi zelo zaščitniška. Je moja mlajša sestrica in moja šefi ca,« s ponosom o Taji govori Urška Trotovšek. otrok, ki jim želi ponuditi le najboljše. Razvija, raziskuje, razmišlja, kaj bi lahko še ponu- dila in kako bi ponudbo vrtca še popestrila. Organizira tečaje za otroke, delavnice, srečanja, predstave, dogodke. Delo v za- sebnem vrtcu ji omogoča nekaj več delovne svobode in tako ve- dno poišče tisto najboljše iz raz- ličnih oblik vzgoje (montessori, waldorf …) in na svoj kreativen način to vpelje v svoj vrtec. Za otroke bi res naredila vse, vča- sih bi šla tudi z glavo skozi zid. Kadar ve, da je nekaj prav, se je za to pripravljena srčno bo- riti do konca. Enako je, kadar zazna, da se kje godi krivica. »Taja je stroga in zahtevna, a hkrati ljubeča in predana mama, ki bi za svoje otroke naredila vse. Kljub obilici dela si zna vzeti čas zanje. Kot ženska in žena je vedno polna idej, neustavljiva. Skupaj ustvarjava najino zgodbo. Tako se je nenazadnje rodil tudi najin ›četrti otrok‹, zasebni vrtec Bambi,« je o Taji povedal mož Peter, s katerim sta poročena že dvajset let in zaljubljena vse življenje. In prav ta boj proti »napačnim« umesti- tvam zasebnih vrtcev znotraj zakonskih okvirjev jo je pri- peljal do tega, da je ustanovila Združe- nje zasebnih vrtcev Slovenije. Prevzela je mesto predsednice združenja in začela trdo, naporno bitko z oblastjo. Kot pravi njena se- stra Urška Trotovšek, ki je vpeta v vse projekte in je pri vodenju podjetij tudi nje- na desna roka, je Taja rasla z vrtcem: »Izobliko- vala se je v odločno, borbeno, pravično in predvsem srčno šefico s čutom za zaposlene,« pove in temu odločno prikimata tudi zaposleni Polona in Petra. »Pod njenim vodstvom smo lahko to, kar smo. In rastemo v sproščenem vzdušju. Ni samo direktorica vrtca, ampak ljube- ča oseba, ki si vedno vzame čas, da ohrani pristen stik z otroki, s starši in z zaposlenimi,« izpo- stavita in dodata, da prostor, ko vstopi vanj, z glasom in s smehom napolni s pozitivno energijo. Uspeh za dobro delo lahko pripiše tudi temu, da svojega dela ne jemlje kot službo. Zato tudi ni nikoli omejena na osem- urni delavnik. Pravzaprav je ves čas v službi, ki jo neizmer- no veseli in izpopolnjuje. Kot pravi, ne hodi v službo, temveč »živi svoj hobi«. Izobraževanje, šport, kultura in turizem Taja Steblovnik ni dejavna samo na področju zgodnjega izobraževanja. Od leta 2016 kot direktorica vodi tudi Zavod za izobraževanje, šport, kulturo in turizem 3 jezera Braslovče. »Ko je hčerka obiskovala njen vrtec, sem imela možnost Tajo spoznati še po poslovni plati in takoj sem vedela, da je prav ona tista, ki ji lahko predsta- vim idejo o ustanovitvi Tica in »Kot trenerka me je naučila strpnosti do drugih, spoštovanja, reda in discipline. Bodrila me je ob neuspehih in se veselila zmag,« je o Taji povedala nekdanja varovanka in soigralka, danes odbojkarska trenerka Maja Marija Marovt. zavoda, ki bo na profesionalni ravni skrbel za kulturno doga- janje in družabno življenje v občini Braslovče. Takoj je spre- jela izziv,« pove Jasmina Roter Jager, s katero sta vsebinsko zasnovali in ustanovili zavod. Ta sedaj upravlja Dom kulture Braslovče, je pogodbenik Pošte Slovenije in znotraj njega de- lujeta kar dva turističnoinfor- macijska centra, v Braslovčah in Mozirju. »Čeprav Taja ne pozna bese- de ›ne‹, jo najbolje opišejo ravno besede z ›ne‹: neverjetna, neo- majna, nepremagljiva. Vedno najde rešitev, vedno zmore vse, četudi se včasih zdi nemogoče,« pravi Roter Jagerjeva in prizna, da sta skupaj odlična ekipa. Obe sta ustvarjalni in polni idej, a sta hkrati zelo različni, pove. »Taja je podjetna, racionalna, ekonomična, včasih stroga, jaz pa sem po njenih besedah soci- alna.« Skupaj sta za domači kraj veliko ustvarili in ob tem postali ne samo sodelavki in partnerici, temveč tudi dobri prijateljici, je še povedala Jasmina. Maloštevilna ekipa zavoda je v teh letih že ogromno naredila za razvoj turizma v občini in celotni dolini. S številnimi no- vimi programi, promocijskimi dejavnostmi in odličnimi do- godki je zavod močno pope- stril družbeno in kulturno do- gajanje. Zavod ves čas dobro sodeluje z braslovško občino in ustvarja vsebine za boljše družbeno življenje domačinov in obiskovalcev. Odbojka ostaja velika ljubezen Kot osnovnošolka se je Taja zapisala odbojki, ki še vedno ostaja njena velika ljubezen. Čeprav je uspešno igrala tudi v članski konkurenci, se je zelo mlada poslovila od aktivnega igranja in se podala v trenerske vode. Prve licence je pridobila v času prve porodniške. Tako je že dvajset let uspešna tre- nerka mlajših kategorij, zdaj se pripravlja na izpit za za pri- dobitev licence za treniranje članskih ekip in naziv strokovni sodelavec 2. Za dosežke na področju športa in odbojke je od Občine Braslovče leta 2018 dobila tudi srebrno priznanje. Do uspeha z neverjetno ekipo V vseh letih, odkar hodi po samostojni poslovni poti, a tudi že pred tem, ko se je zelo zgodaj odločila za družino in nadaljevanje študijske poti, je imela ob sebi prave ljudi. Ti so ob njej še danes. Le da se je krog še nekoliko razširil. Mož Peter, sestra Urška, mami Jo- landa, očim Bogo in vsi drugi, ki brezpogojno stojijo za njo, so sila, ki operativno uresničuje njene načrte in želje. Čeprav ji včasih ni lahko slediti,« prizna- vajo. Foto: osebni arhiv OPbo poravzanrjiaklui sombčoinse sz kžounpjaišnkoim DžuaprkaonmomRaDtaarjkceomm D»Držealuvaje vmmo aploemve, dišočbemroopkoočmutpijroo »V Slovenskih Konjicah stremimo k temu, da se ljuLdejetopjrei nnaaoskdoolibirno Spločvuentisjok.e NKaonvjsiechesppoedtrporčajizhnužjee- lijom. oObzčaignostkoivpitriakzankikovporsatznneusjetojorivtvsepozma ivnsen,ak3i0t.ujuknaji ž1i9v5im5,ok. oPjoemtaemstabrnoodajev,ndi akriamj apmosotadl ombersetov.rPtcreid, ešvonlei,k kSalkoovevonstkeen iimn arakzrnaoj luikrašdpnoortš, ekleulotudrloe,taka1k9o3v0osintnteo zzdartaov, sdtvaenbie gsatopriotšvtea, rujireinjendor ukgoimlaužnjealroa,«zljiekvovpaoligo-d vKoorunjoicba lvetoBšonsjneim. SolobvčeinskemKopnrjaizcne iskou udsepjaelšežnupkarna DKoaoznrijkrišokmi RStaatroai btjrcgč. is»nkTraiav,kaooštnevjveiillhniekozvaaenomibmčivsieenzdaga,odknbjoeet. mNjeajunvetačršijiaph,ujejesv mpmruoazevsj-ue zVparoepčgrkoaviahdrišrjiaž(lsaitvazavbžavu smppraaončleolmjmem.«DroKažnroakt eošbmearpvRer)av. tiaRjcaetmajc. , si bodo na občini prizadevali, da bi mladi ostajali doma in taNkBaoRAopNrbiEipsJrEkaRvuAljvNaKjkoOonnojviošksetamnomvaunzjsekjou satvrasttergoij-oo, gkrjsekr bodo poseben poudarek namenili gradnji stanovanj za Kmolnajidšekodorbučžiinnoev.odite od se mi zdi edino pravilno. To soLEvAašKiOoMbčEuRtIkČiKInKaOtTemNIKme stu po polovici leta? dToMuvdooilrjvaenmS.loMrveeonjas, koihdalKosočeinmtjeicvazzhaa jekažnidviljdeantjuerovjezvadmnejenmi zolerteula mdoljčenčoaszaa. zPnoačmašočveanla s»ekmorod-a nsae«m, a tjreenobučtninoa,žkuotaznadOobvčoilnj- nSolopvoevnesžkuepKaonnDjiacrpek. oRRazaltoagjco,v kzljaubzadvsoevmolujstvuorejsenivčeilča. Pvoslei ztaisčtnaovljdeenleovcainljjee. v»PKoonnejkicoadh sjme Kobonilnaorjeišdkirleiotšeesktvlaaerčoloedtmaperesrtdenvcioe- dpbeounresngeoab.«ič.puNtiati Sjteabreilmo mtrpoguo,če jkeKaraetnerea,ek mianj veaednsttinacjiijoemn, ikizimpstooegsvjeihbZ kvmohnoočjidamloi mpvrtievhmiosdikoiomzgrvoensianeleksteuzv,en.bdia izds posoobsdrtealvgoialvia?vnojejamkaz oŠbvčeijnksak.im bsvKoeotnoačmtnaoz sbsmeirojkeuatroevdosijliarbšeakmzieehnn .i InlovegsDticeiljuaj, ekmi osmoojvoepzvocvealolntio fi-inna.ginršcsčikeraemlgioasakomobimd, jopebrbojiamlaSivlsroeevdeknaa 1u,1spmeilšijnoinmaievUrov.aČmeprdaav jesmže ssredepit lnaanstekje.gaotpipolet,ja sprejel koppKaalcj en, abčorptluejtoe. sotbočipnravalecteo- lotonanakloopžablennai selzaotin?a. Letos spmNo avčzrptousjetakvailrip tvuedliikdovoNtiarncoe usptnraevmljanojedbroačzjeunabo–mfu.onzkacčioe-l ngarlandi idtiepldvvoedni ozvavi okdrozžaišščpiorpt,r mdHreoodfteejremjuzkaoinnzaivmteThivenoikaožneijnu skaaTmkuodo- vrvosteavdvonrdiscetašijevo nLsaotpčarerejipbnsoksrkberi i.jšhalvainšneo kivozrpmstuon.paPalrnjaovčptaao.kdojNetanjeda.dapnljuejneimmo sgorVmadpnMrjiohuolzedetnnjjeihgna nsbeapkzoaejrnttareedktnoi ibmho pbrkoiomtnlioččajknuoansčtaarlivihbgoredandjjenejonleaptomrizriPdeo-č dkmrauekgmibZhndpararpjvesdttvumednei etgomrvaudandvjoas. tmprouri vSzltoeidvrkešnaesvkdrertucaKgoivhnjTziceaepn,ainmsjuičv,i ompsretariv vbttoaemkrooštepurddidir oubgaiidlhi pjzraiabsnleiikžmnuoivdtoiassotči ert Vreč- grsa dušenju mestnem »Začel sem razmišljati, kaj ljudje v reštevajo sploh bi zbiral. Zanimalo pomemb kovčkih me je vse, še posebej vojaški tali med ški pred- predmeti. Za avstro-ogrske dogaja, , obklaičilal predmete sem se odločil, ker pretekli www.remont.sinjihnajmanj vedel,« med pre r0e3m4o2 n6 t4 @1r0e0m o nt.sia o.s »vdVert uošgovilnisavsmevtooojvnsnaei oOmdzenttraasmčkeivi 03 426i41 00bila omenjena površno. naja. Pre etjema in O tem obdobju, ki je bilo na turističn sčzekeojje.a mspeod- zdaaičljeetnkoudizna tmuleje,tamkoi jzeeploreocdje-j sgooZstbpoiovrvarel kvadratnih metrov novih povr- šin. Novi prostori bodo pred- vidoma zaživeli sredi avgusta. Pred kratkim smo že podpisali pogodbo za nakup zdravstve- ne postaje v Ločah, gre za pri- bližno 450 kvadratnih metrov površin. Zdravstveno ponudbo bstormo-oogrtsakmih irnazdršuirgiilhi, pkremdmaleutobv,ov na voljo nova zobna ambu- lanta za odrasle in v prihodnje tuindi dperduiagteirh. Sptermedjemobečtinoav, kar se prostorskih kapacitet tiče, zdravstvo za naslednjih nekaj let uredila. V zadnjem letu smo v Ločah uredili tudi dom kulture. To je bila za kraj zelo pomembna in za občino tudi precej velika investicija, vredna 250 tisoč evrov. Lani smo prav tako začeli obnavljati cerkev v kartuziji, predvidena obnovitvena dela bodo končana do konca leta. Ko bo projekt končan, bo za- gotovo vsestranski presežek v tem prostoru. ŽuVpaznaSdlnojveemnskliehtuKosnmjicoDaprrkeocReja postorili tudi na področju ko- mkuanalnizeaicnijferanstaruZkbtuelroev, eombnok- vsilei spmraovkar nkeoknačjuojdeseMkoevd cde,rsut ingismpkrubreeljiazma ovtsrež niaclo. gveS, lkoivjeihn Nato je idk šl kojvearlnseo lijnudje Župan Darko Ratajc občina mora izpolnjevati, tako na področju sociale, šolstva kot vsega ostalega. Omenili ste obnovo Žičke kartuzije. Gre za kulturni spomenik evropskega pome- na, obnovo so spremljali tudi številni zapleti. So se strasti zdaj umirile? c Strasti so se umirile in ob- nova cerkve se nadaljuje po projektu z nekaj manjšimi sspkreihmKeomnbjiacmahi, kinar spmoporadvoklgi,o aomdplagkavlio. sVneolviki osjteajtaukdoi nmceapntj ešniahkn. aŠltoežvbil,nki isbtroodkoovpnojmakeimsob rešitve za obnovo ostalin cer- kve iskali več kot 20 let, a jih niso nikoli predložili. Mi smo morali, če smo želeli porabiti državni denar, namenjen temu projektu, rešitve najti v zelo kratkem času. Teh rešitev oz. predlogov ni dala občina ali župan, s tem so se intenzivno in preudarno ukvarjali strokov- njaki z različnih področji. Ti so se do določene mere poenotili ikno. kZoačnecloepset,jepsosakbaltjoe.rem zdaj obnavljamo cerkev, je tisti, ki szmaočegla onateombčipnriepdolopgruedrloegsniho srtraozkmoivšnljatkioivn ilzebtara2li0. 0A4 zjeagpoo-- tostvaoloninjeedgionvi.oGplreidtleičnjea mtreunzue-j. tnPo dstvaannjaejsotsihtalleintihsejejeprpeonkoav-il zpalroksottopr rianvis. aEmnaokzobtiurkdoi g. lede vsePbainsekihsprreehšoitdevim. oTapkošnnihe- pvrsoajekkdtaovnjseemžaml nuezedjau iz…vesPtri i tankjeog, odvaembodvohovdsui zsaodorvaozlsjtnai- invljdeanebosppormedinlasgkaenaslirkeešitaev- vsšterčo v-osegmrs.kPihri tveomjapkroovj.ekTtou jseo bgiloobzeellioniv,elnikaokraztelirčinhihnoasepbri-- nmihe irnpteišres: o»vČ,ekzi vsaolajimna slbedoidlie mdočmniopvriintiaskin. Prterperbiačantospeomm, dbaojeg irzmberatin, ahpitoimt ppraovda.ALvesttorsi- sjme ozabsiltiavdodiantnzoanujsopehšonči ešme ntaudeineum rreatzi.pVisuspmoimnisntrmstovjae zvaokjaušlktuero,slkujžerbeb.o«m Go ozbaenlian-i dsaoljeovkanraješeonbinos vfeo–toggrerazfiajapmo-i dprobsanmosetiz, nkiihv taavsptrrooj-eokgt rnsiksioh bviloejavkoljvučineniem–adjoobnialip1is2e5 vtisraozč - elvirčonvi,henavasktdroe-leožgrbsokpihrisjepzeivkailha , oobdčineam. Kšočinbeo ionbmnoavdažacrešrčkivnee kdoončhanrvaa, škčoinbeo. taTasktršenhea ksolink-e čsaonab, ibleo otobezšaegnoteovpo pkrmesečžkeikh ndenseavmnoihvssolobvaehn, spkoemsm, armti npaek- vdeavnrjoihpsvkoejmakoinv lsaohjkiho prerčeenmesoli tundaipvosdvsettroevšnjae.mStmarerjšiliuo.bčani sePolavhskejo Sšleovsepnoijmi sine juajkovazra-- jadjnojishpaovmstarnoj-koagnrsjkemih avloijzakoodv-, hkoidsio zodbruajvanliiskpoovmininedrnuagsetgarae mdeodbirceinčsaksegtaerosneabj»ap.rPersivvitales - sgeal«ahckeosaprojahvFarlaitnec, adaJozžderfaa-. vVstsvievnoojapkoinsuedvbedo ašinritseo. imeli taKkoštneenis rečdek.ihNva dernžiavoidimslai-k mmouzdejravjsetvneanpiisdovmn,emki šikmema pjoekzriikteuv: s»ePkaadderlovzsakecepsoatrjeabein. Rdaozmveosveiljnivoonjae ptuodljiu, dča svtei.l«iko »Vbšza d n jem o le tu sm os pr eje li ka rr–rn če ka jreenjmee s t r a t e gij r a zvojaa–nna ozpod ročj u t turi z m a, mrsi špolr ta,e o tro ške g a va rstvau–n zd ajhibo mjo šeoe st a npo vanj s ko . rObčin aKmo ras im et ivi z ijo,umjter kams e želiit n a po sa m e zn ems p o dročjuk pei .ojdiOha uesme r itil i n pote muej e trebaa te muasled iti lve okviruerazpolo žlijivih finainčn ihrsre d stev.« nzKaojrKvnaišzjijlšeigčiiačnginmorni anzjkagbsopbldjribioztatoumbdjeriia.jožN.te-a neengKiaozdndjtfrioačtvaoskngtvereasnfikej grjkbae idkntaudpdrraiimpsrteia-r huknapjeao diozos dtbŽaolinjmčekknaoičnvekegnkaedoktakdnoajliijnaij.ve Pskctriraeovr- t-agkokrvgooerz siivmkpiaŽomvirčouokjšnipiitrkeeuvacj.reKtj unašztkiukiojd ige,zlnketRdiouvaj- msgierjoedz,icikipni eosriunjšeuitpiezavbm. rKoaa,l kdzoa gbnloeoddvoao tduodimpoovkinooncuSlšotvuednijiajoo.staMlievd dgormadančejomkooknojlijušk. Ze dorazvksottviornjee vžselkeazknoircedepjraovtnioRsat,dkainjoi vjeastriej-e bnaašmirriteič, rsapzovizjantai.l Tdroembaajčeinzka-o giontasviljzatindjosutosptvnaorsitl zdruavžsitnvoa. vNseamdroubgči asnteonmi sipnomzaintjoavse- bliokma oslšiekananparepjotrauzdiltia. lOijbačnisnkae jevopjoskskerbveblao,j diha zsoApvrsotsrtoo-rOskger- psoktore. bLe tzoašgnojtaovplrjiednoeb, ivtoedvsmtvuo- zzaevjoadjae paodmčaosrtanpišoksikbrbaejotinzeat, kkaikojevopstrnipe asdtoarlitvče.tovodji iz ŠmKatrejariprsi oJelšeah.dNruogsil gpaoj-e mmeemd bbnitekjšoi nparogjoerkitiŠ,kkabi rjiijhel pnraipGraovrlijšaktee?m, kjer je padlo naEjdveenč veočjjaihkoinv nzahktevvanderjaštinhi pkrioljoemkteotverj.e Tgaramdnsjae 1j5e kmileod- mdestreotvo osfeknuznivdoariznkeazkaalncaellij-- zsakciij8e7p. rpeedšvpsoelmk. n»aVsoeb,mkoačrjuje Sploveenzsakniho KsoŠnkjiac,bkrij jeolobmom, joe kzoanzčbaliiravlnceasvledlinkjeegma pleotum. ePnria-. pVroavjaljkaim, koi tjuimdi jderutagme pursopjeekl-o tpe,rekži ibvoedtio, ksoakiomvoeslit žizivjeljmennjao nsaršeičho o,«bčjeanpoovjadsvnigilnizlib šireanleac vVišrjeočrkaove. nV. Tapkroepmriopriahvljammeod pbriotjkeakmt zi asoprivzoidjaekki kizšptuolrctneiv dgvroarnaanti nSalopvreimnsekre izKdoenlojivcael,i resno se lotevamo projekta obnove šole Pod goro, ki je potrebna celovite obnove, ob tem se že pripravljamo, da bo treba vrtec v Tattenbachovi ulici povečati, najverjetneje bomo staro stavbo podrli in na tem mestu zgradili nov, moderen in prostoren vrtec, ki bo zadoščal vsem potrebam in standardom. Načrtujemo tudi že širitev kulturnega doma, saj knjižnica postaja premajhna. Kar nekaj investicij, tudi državnih, je predvidenih na cestni infrastrukturi. V Tepa- nju gradimo krožišče, ki naj bi bilo zgrajeno do konca leta. To je tudi osnova, da bomo lahko začeli urejati in graditi industrijsko cono. Država ce- lovito obnavlja državno cesto Tepanje–Draža vas. Prejšnji tZebdierantesljeVmrečzkomjeinpiosstersbtevj opmonozsae isnefvraersntroumketjuor. oNaponjdepj jiesanla sppisoSrHa-S zuoumvtuborosomoifibnnvamžnicngiriasaltnrjiaukePgor…azdnničjea pkloiZčnbnaiisrkajaele ocnbaVirsoekčbakml.ooDjčeajlpujoenŽvioečsdeven dtoui,ldždiannisaeprpbirboelidžmrnžoeatv9ea0 v0teomgjaaekltaor,otivkl.ai Ijnzeevilesšosllturiecždsijnlao vj ietncodedcisateanbrijelnavhiakkonosaeh1bit,nr3oi mgpairlirišjdolion nadaeovDuroturvdn, piatrjvuieb. lciZžengrkovteroe.rtnjio- njeo, bdoa psroisbpielvi anla jodbečniinna.aZceelloj- rseksenmo semzetišnčfrua.stMruekdtunranjidme- mnimniistprsrtevdommetipsoogogvaardrjiasmtoov,e doakbrai svneZbnealopvrsenme zvgrrvaidciel,i žpea-s liezznlaiškkiorapnoesgtaajoč. rTnuedgi atoujesnvjea-, lirkaamneanlosžkbaa,evproeldenta pinribšlkižantola dzvaa čmelialidjon. a evrov. Občina bi pri tem sodelovala v manjšem delKu.oVntejimvtrevnoujtakuškžei pvrliporga-i vljaVmeloiktuodipdreodkmumeteonvtaczibjeirzkae gjreadpnojvoeszeaknuinhdazrnliekokamna»lvizeač-- cnijegzaa« ncaessealjrajaDFraražna cvaasJ,oŽžiečfea i(n1L8o3č0e–.1916), ki je vladal raz- ličNnaičmrtonvajerovdeloikmo. kNaar n6e8k nleat-. čMinesde lsjutedmstvpormiprjaevbljailmvoečtiundoi- nma anzoevloo opbrdilojubjbeljfien,antackiroankjoat izpodzržnaevjenihT intoe. v»roPpresksvihit slir«edj-e sttaekv.oVenrajampreim,edr aubpoomdooibmljeelni dnoaprkiheoradmnjiečgnaihletaskporidperalivclajeh-, nroazdgolekdunmiceanhtac…ijoM, dead bpormedo- lamhektoi Vkraenčdkiodvireazlibnirakreaszopipsirha,v zta koatreerdekperadvvotajekzoičvenrejazmnaečmk,e d»aJabvondeos.traže«, ki so jih nosili raKzalirčnei kcaivj inlnaičrčtuovaijmi dateež zeale sKtarraon jsekderot,ekr apjonzen? eje Kralje- viVnenJaučgrotuslaivmijea.mo obnovo kulturne dediščine v mestu. Tudi sicer je naša želja oživiti mestno jedro oziroma stari trg. Letos smo v središču že kupili dva objekta. Stavba Ili- rika je v zelo slabem stanju in jo bomo porušili, nato bomo začeli iskati rešitve, kaj bomo tam uredili. Kupili smo tudi Staro pekarno, gre za 2.600 kvadratnih metrov veliko po- vršino, ki jo bomo delno na- menili za ureditev stanovanj za mlade in mlade družine. Oživljanje starega mestnega jedra bo mogoče takrat, ko bomo uredili logistične pogo- je in ko bomo v jedro vrnili življenje. Včasih je v trgu ži- velo več sto (600, 700) ljudi, danes jih je le še deset odstot- kov. Stavbe, v katerih so (bila) stanovanja, tako propadajo. In atokojkeatrrdeobsakapprepborercčaitzia. slovensko Foto: Andraž Purg – GrupA 34 NA PRAZNIČNEM OBISKU Št. 26, 1. julij 2021 V prihodnji sezoni želi Tijan Marovt še višje Zaradi poškodb že končal kariero, zdaj trka na vrata A-reprezentance Za 22-letnim alpskim smučarjem iz Slovenskih Ko- njic je ena boljših sezon, v kateri je ponovno dokazal, da je sposoben priti med najboljše. Potem ko je leta 2019 pod Vitrancem debitiral v svetovnem pokalu, je tudi letos na domači tekmi dobil priložnost za nastop med elito. Ponovno je nastopil tudi na svetovnem pr- venstvu, kjer je dosegel 18. mesto. V skrajšani zadnji sezoni se je na tekmah kategorije FIS trikrat povzpel na zmagovalni oder, leto prej petkrat, dvakrat na naj- višjo stopničko. Napredka niso spregledali vodilni pri smučarski zvezi, saj se je po letih, ko je treniral s samostojni ekipi, ponovno priključil reprezentanci. Uspehov se veselijo tudi v njegovi domači občini, kjer so ga proglasili za najboljšega športnika leta 2020. LEA KOMERIČKI KOTNIK Tijan Marovt je simpati- čen visokorasel mladenič iz Slovenskih Konjic, s katerim smo se pogovarjali v času, ko je v Konjicah še vedno dišalo po velikem pariškem teniškem uspehu Tama- re Zidanšek. »Seveda sem spremljal Tamaro in navijal zanjo,« pove in razkrije, da sta bila v zaključnem letni- ku gimnazije celo sošolca, a zaradi pogostih odsotno- sti in športnih obveznosti nikoli nista skupaj sedela v razredu. »Mene ni bilo sko- raj nič pri pouku, Tamara je bila odsotna še več,« se za- smeje in doda, da sta imela zelo razumevajoče profesor- je in odlične sošolce, ki so pomagali z zapiski. Tijan je zaradi treningov in tekmovanj veliko zdoma, uvod v poletje ponavadi rad »Ko sem prišel prvo leto med mladince, sem se huje poškodoval in rehabilitacija je bila zelo dolga. Tri leta sem se vračal, vmes tudi nehal smučati, ker so najprej zdravniki menili, da ne bom več mogel smučati na tekmovalni ravni. Ko se je noga v celoti zacelila, sem se odločil, da bom vseeno še enkrat poskusil, saj bi si lahko kasneje v življenju očital, da nisem naredil vsega, kar bi lahko. Ni mi žal. Ne za čas, ki sem ga imel med poškodbo, ne za to, da sem vztrajal.« izkoristi za kratek oddih na Obali ali za ogled kakšne evropske prestolnice. Pri tem ne izpušča treningov. Fizična pripravljenost je na- mreč osnova za dobro smu- čarsko pripravo. Junijske dni je nadarjen smučar izkoristil tudi za študijske obveznosti. Je namreč uspešen študent strojništva. »Po smučarski karieri želim imeti poklic,« je jasen, saj se, kot še pove, v trenerskih vodah ne vidi. »Ko bom končal smučarsko kariero, bom končal.« A o tem, kaj in kako po smučarski karieri, prav ve- liko še ne razmišlja. Zdaj je osredotočen predvsem na napredek. Podobno kot v za- dnji sezoni bo tudi v priho- dnji zimi glavni cilj zbiranje točk na tekmah evropskega pokala, s čimer si bo lahko izboljšal štartno številko tudi v najmočnejši konkurenci. Vitranc in svetovno prvenstvo Minulo sezono je podobno kot pri vseh ostalih športih močno zaznamoval korona- virus. Čeprav nihče ni prav dobro vedel, kaj bo prinesel naslednji dan, je Tijan ostal osredotočen predvsem na svoje smučanje in skušal vsako tekmovalno priložnost karseda izkoristiti. »Lahko rečem, da je bila sezona precej uspešna. Za- dnja leta ves čas napredujem. Če bom tako nadaljeval, bodo zagotovo prišle priložnosti tudi v svetovnem pokalu. Veliko moram postoriti še v evrop- skem pokalu, kjer si moram izboriti boljšo štartno številko, ampak sem vesel, ko vidim, da sem zraven oziroma da lahko nastopam tudi v najmočnejši konkurenci,« pravi. Čeprav se je na tekmah nižjega ranga ves čas uvrščal med najboljše, sta najbolj od- mevna nastopa zadnje zime tekmi, kjer se je meril z naj- boljšimi. Na tekmi v Kranjski Gori, ki kot edina lahko gosti tekme najvišjega kakovostne- ga razreda pri nas, ni nasto- pil prvič. A je imel z izjemno visoko štartno številko 64 in ob resnično slabih pogojih, ki so vladali na progi zaradi močnega sneženja, zelo malo možnosti za pravo dokazova- nje in vidnejši uspeh. Še pred tem je nastopil na slalomu za svetovno prvenstvo v italijan- ski Cortini d'Ampezzo, kjer je osvojil končno 18. mesto. »Z vožnjama nisem bil pov- sem zadovoljen, zaostanek za najboljšimi je bil prevelik. Uvrstitev je tudi posledica številnih odstopov in slabše konkurence,« realno in samo- kritično oceni. A za statistiko je rezultat zelo soliden. Slalom ostaja paradna disciplina Čeprav ima rad poletje in z veseljem gore ter mraz zame- Tijan Marovt pravi, da je zelo ambiciozen, precej samokritičen in redko povsem zadovoljen. Je prijazen in dostopen, a priznava, da ni najbolj redoljuben. nja za plažo in sonce, podob- no kot večina smučarjev po- letnih priprav nima najraje. A se jih vedno loti z vso vnemo in predanostjo. Kot član B-re- prezentance bo do avgusta izboljševal predvsem fizično pripravljenost, nakar se bodo smučarji podali na sneg. »Imamo smučarske kampe, ki ponavadi trajajo 14 dni, nato se vrnemo domov, kjer se spet posvetimo kondiciji in gremo po dveh tednih spet na sneg. V podobnem ritmu na- daljujemo do novembra, ko se začne sezona in s tem tudi pravo smučarsko potovanje.« Glavni cilj sezone za Tija- na Marovta ostajajo evropska tekmovanja. Seveda se nasto- pov v svetovnem pokalu ne bo branil. »Trenutno je tako, da ima Slovenija v svetovnem pokalu na slalomskih tekmah dve mesti. Jasno je, da imata prednost Hadalin in Kranjec. Kakor hitro bo Kranjec dose- gel točke svetovnega pokala, se bo odprlo še eno slalom- sko mesto in upam, da bom kmalu tudi sam dobil prilo- žnost. In predvsem, da jo bom dobro izkoristil. Seveda je to odvisno od mojega smu- čanja, kako bom nastopal na tekmah evropskega pokala,« razloži. Trenutno najboljše rezulta- te dosega v slalomu, ki še na- prej ostaja njegova paradna disciplina. Želi napredovati tudi v veleslalomu. »Pri moji starosti je zgolj v eni discipli- ni težko tekmovati, zato si že- lim, da bi lahko enakovredno nastopal v obeh tehničnih di- sciplinah.« Št. 26, 1. julij 2021 NA PRAZNIČNEM OBISKU 35 »Nikoli nisem imel za cilj na primer osvojitev olimpijske medalje ali globusa. Da bi lahko rekel, ko bom to dosegel, bom zadovoljen in bom lahko končal kariero. Moj cilj je, da sem sposoben smučati ob boku najboljših,« pravi Tijan Marovt, ki se najraje zgleduje po svojem idolu Akslu Lundu Svindalu. S samostojno ekipo do reprezentance Čeprav Tijan nikoli ni skri- val želje, da bi rad treniral v reprezentančni ekipi, je do zadnjih uspehov prišel s po- močjo samostojne ekipe. To je sicer v slovenskem in tudi svetovnem smučanju dokaj pogosto. A je Tijanova zgod- ba nekoliko drugačna. »Na prehodu v člansko ekipo sem bil veliko poško- dovan in sem izpadel iz re- prezentance, kar je povsem razumljivo, saj v tistem času nisem imel ne rezultatov ne pogojev, da bi lahko bil del reprezentančne ekipe. Tako je bilo treba najti drugo pot. Samostojna ekipa je bila edi- na možnost, da sem se vrnil na tekmovanja,« pojasni. Imel je srečo, da sta ga star- ša lahko v tem obdobju tudi finančno dovolj podprla in mu omogočila smučarsko vr- nitev. Takrat je začel sodelo- vati tudi z Žigo Žirovnikom. Ker se je med njima vzposta- vila posebna vez zaupanja in prijateljstva, je zaprosil, da bi tudi zdaj, ko si je spet prismučal mesto v reprezen- tanci, sodeloval z njim. »Res dobro ›funkcionirava‹ in ne bi rad tega menjal. Prepričan sem, da bodo rezulatati ob nadaljnjem sodelovanju le še boljši.« Dva zloma, pet operacij »Pred poškodbo sem bil v otroških kategorijah z na- Prvi štart v svetovnem pokalu na zahtevni kranjsko- gorski progi si bo Tijan zelo dobro zapomnil tudi zaradi krsta, ki so mu ga pripravili reprezentančni kolegi. »V nekem trenutku je Štefan Hadalin v izteku vzel mikrofon in rekel, da je med nami debitant, ki bo zapel pesem Jaz pa pojdem. V tistem trenutku me je stisnilo pri srcu, najprej sem pomisli, da te pesmi ne poznam, potem sem ›pogrun- tal‹, da gre za Kekčevo pesem. Vzel sem mikrofon in ljudi prosil za pomoč, ker nisem najboljši pevec. In skupaj smo odpeli eno kitico,« se spominja krsta. »Po nastopu sem se tresel,« se spominja svojevrstne izkušnje. Po tem pevskem in tudi smučarskem nastopu v Kranjski Gori se ga je med nekaterimi prijel vzdevek Štajerski Kekec. skokom najboljši. Morda je temu botrovalo, da je bila to nekoliko slabša genera- cija,« se spominja otroških uspehov. Kot prvemu v Slo- veniji je uspelo v otroškem tekmovanju zmagati na prav vseh tekmah v sezoni. »To ni pred tem uspelo še nikomur, tudi Tini Maze ne,« ponosno pove. »Tako so tudi trenerji začeli v meni prepoznavati smučarja, ki bi lahko napre- doval in dosegal dobre re- zultate v višjih kategorijah. S tem, ko so drugi v meni vi- deli ta potencial, sem seveda tudi sam dobival vedno več volje do dela, hkrati je rasla tudi želja po uspehu.« Ob uspehih v nižjih kate- gorijah je povsem razumlji- vo sledil vpoklic v mladinsko reprezentanco. A je takrat imelo življenje s Tijanom drugačne načrte. Že v krstni sezoni med mladinskimi reprezentanti je na eni od tekem nerodno padel in si zlomil golenico. »Najprej ni kazalo, da bo rehabilitacija tako dolgotrajna. A se kost po prvi operaciji v Ljubljani ni pravilno zacelila in po osmih mesecih sem imel novo ope- racijo v Innsbrucku. To je bil precej zahteven poseg, saj so mi del kosti vzeli iz kol- ka in ga vstavili v golen. Tej operaciji je po nekaj mesecih sledila še ena, kjer so mi od- stranili vse vijake in plošče, ki so jih morali vstaviti, da se je kost dobro zarasla,« se spo- mni enega najtežjih obdobij v življenju. Zelo rad igra tudi golf in tenis. »Nikoli nisem treniral in nisem posebno dober, vendar v golfu in tenisu zelo uživam. Gre za odlično športno sprostitev in ohranjanje kondicije v dopustniškem času.« Z veliko volje in podpore družine se je dokaj uspešno vrnil na smuči. A življenjskih lekcij še ni bilo konec. »Po približno dveh mesecih na snegu sem si zlomil drugo kost v isti nogi, mečnico,« pove. »Tudi takrat ni izgle- dalo nevarno, padec pri sla- lomu, 30 kilometrov na uro, nič nevarnega. A sem očitno padel pod takšnim kotom, da se je kost zlomila.« Temu so sledili nova operacija, tri me- sece rehabilitacije in ponov- na operacija za odstranitev vstavkov. »Po vseh teh operacijah in prisilnem počitku kondicij- sko nisem bil dovolj dobro pripravljen in sem potrebo- val nekaj sezon, da sem se okrepil in tehnično napre- doval, da sem, kjer sem. Še vedno je ogromno prostora za napredek,« pravi Tijan, ki je med rehabilitacijo smuči že pospravil v kot. Ko so zdrav- niki dejali, da ne bo mogel več tekmovalno smučati, je za nekaj časa opustil napor- no rehabilitacijo in treninge ter se posvetil najstniškim re- čem. Nato so mu na enem od ponovnih pregledov povedali, da se je noga vendarle v celoti zacelila, zato se je odločil, da bo vseeno še enkrat poskusil. »Sicer bi si lahko kdaj v življe- nju očital, da nisem naredil vsega, kar bi lahko.« Čeprav je bilo obdobje po- škodb težko in boleče – brez dvoma ga je stalo uspehov v mladinski konkurenci in najverjetneje tudi hitrejšega rezultatskega napredka med člani – pravi, da ne bi ničesar spreminjal. »Če se je moralo zgoditi, je morda celo bolje, da se je takrat,« razmišlja. Kot najstnik se je lahko v času re- habilitacije posvetil tudi dru- gim rečem. »Zagotovo sem zaradi poškodbe doživel tudi stvari, ki jih sicer ne bi. Lah- ko sem bil več v šoli, družil sem se s prijatelji, lahko sem šel na zabavo.« Zaradi bolezni na sneg Vsaka športna pot ima vzpone in padce, zmagovalci pa so tisti, ki se uspejo pobra- ti. In vsaka športna pot ima svoj začetek. Kot pove Tijan, je na smučeh pristal zaradi dolgočasja. Kot otrok je bil precej bolehen, imel je hudo Ne samo fizična, v športu je vedno bolj pomembna tudi psihološka priprava. Čeprav je bil Tijan dolgo prepričan, da je psihično zelo močan in stabilen, ugotavlja, da mu sodelovanje s športnim psihologom Matejem Lunežnikom (z njim sodeluje tudi Tamara Zidanšek) zelo pomaga. obliko astme in številne aler- gije. Ker so imeli starši na Ro- gli počitniško hišico, je vsa- ko zimo s starima staršema tako preživel ob smučiščih. »To naj bi bilo dobro za diha- la,« se nasmehne. Ker je bilo fantiču z veliko energije po- gosto dolgčas, so ga vpisali v alpsko smučarsko šolo. Hitro je napredoval in kmalu prera- sel okvir šole, zato so učitelji staršem predlagali, naj špor- tno pot nadaljuje v okviru smučarskega kluba. Ker je na morju spoznal prijatelja, ki sta trenirala smučanje pri mariborskem Braniku, ga je tudi Tijan izbral za svoj klub in naredil prve tekmoval- ne smučarske zavoje. »Imel sem precej pomanjkljivosti in težav. Bil sem namreč precej velik, posledično tudi nero- den, ampak smučarsko sem bil pa že takrat precej uspe- šen,« pravi in prizna, da kot otrok ni gojil posebnih tek- movalnih želja. Te so se raz- vile kasneje. »Postopoma, z rezultati. In počasi te, ko kot otrok spremljaš največje ase po televiziji, zagrabi, da bi tudi rad enkrat tako dobro smučal.« Na smuči sta za njim sto- pila mlajša sestra Mišel in brat Tim. Oba sta bila v svojih kategorijah izjemno uspešna. »Še boljša kot jaz,« prizna Tijan. Čeprav je bila pred Mišel lepa smučarska prihodnost, se je vseeno raje odločila za študij. Odpravila se je čez lužo, kjer uspešno usklajuje študijske in špor- tne obveznosti. Dobila je šti- pendijo, uspešno študira in tekmuje za univerzo. Manj izbire o nadaljnji športni poti je imel najmlajši Tim, ki se je na družinskem dopustu na Havajih ponesrečil pri deska- nju na vodi. »Hrbtenica mu je stisnila žilo, ki dovaja kri v hrbtenjačo, zato je v trenutku ohromel. To je bil velik šok za vse. Z izjemno voljo in vztraj- nostjo danes hodi, tudi smu- ča in igra golf. Je medicinski fenomen,« ponosno o bratu pove Tijan. Prav povezanost v družini in bratsko-sestrska ljubezen ter podpora so veliko pripo- mogle, da so uspešno pre- brodili težke čase poškodb. Danes vsak s svojimi izzivi pogumno stopajo po poti uspehov. Foto: Andraž Purg – GrupA Konjiški dnevi in podelitev priznanj Občino Slovenske Konjice do občinskega praznika, ki ga obeležuje 30. junija, vsako leto pospremijo številne prireditve v okviru Konjiških dnevov. Svečana seja, na kateri so podelili letošnja občinska priznanja, je bila zaradi znanih razmer zaprta za javnost. Jutri bo v okviru občinskega praznovanja tudi prvi poletni glasbeni večer v Žički kartuziji. Nastopila bo skupina Mi2. Med prejemniki letošnjih priznanj je bil Lambrechtov dom, ki obeležuje 50 let delovanja in je tako najstarejši dom starejših v Sloveniji, za kar je direktorica zavoda Ireni Vozlič Stjepčević prevzela posebno županovo priznanje. Nagrado občine je prejelo Vinogradniško vinarsko društvo Slovenske Konjice, ki je pred 30 leti oralo ledino konjiškega vinogradništva. Sodelovati je začelo s strokovnimi službami in na osnovi povezovanja ter strokovnih prijemov pripeljalo konjiške vinogradnike in vinarje do zavidljivih uspehov pri dvigu kakovosti pridelave in predelave grozdja. Bronasti konjiški grb je prejela Andreja Obrul, ki svoje življenje posveča glasbi, bogato glasbeno znanje pa prenaša na mlade. Srebrni konjiški grb je zaradi vrste dosežkov, po- membnih za razvoj občine, ter družbene odgovornosti, prejelo družinsko podjetje RaMax engineering. Najžlahtnejši, zlati konjiški grb sta prejela zdravnika Jadranka in Krešimir Branović, ki sta leta 1976 prišla v Slovenske Konjice in se kot mlada zdravnika zaposlila v zdravstvenem domu. Od takrat pomembno sooblikujeta življenje v občini, saj sta z ljudmi, pacienti, stkala tesne prijateljske vezi. LKK 36 RADIO CELJE Št. 26, 1. julij 2021 Victory osvojili našo Evo Rudman Kdo se jih ne spomni? In njihovih pesmi Zelena dežela, Le povejte ji, Hočeš me ali nočeš me, Helena, Tekila iz tvojega popka … Glasbena skupina Victory ima številne hite, ki se jih mno- gi še vedno spominjamo in nas spomnijo na dobre stare čase. Teh se je prejšnji teden v jutranjem ritmu spominjala tudi Eva Rudman, saj so jo v studiu obiskali trije člani le- gendarne skupine Victory, Miki, Matija in Robert. Radijska ekipa je uživala na pravem ribjem pikniku Junija smo na Radiu Celje pripravili nagra- dno igro, v kateri smo podarjali dobrote za pravi ribji piknik. Nagrajenka Betka je bila nagrade tako vesela, da je pripravila pravi ribji piknik in nanj povabila celotno radijsko ekipo. V čudovitem okolju nad Vojnikom smo uživali in se najedli okusnih ribjih dobrot. Anton Špeh na čelu občine od leta 2018 Willenpartom na direkciji za infrastrukturo smo se sesta- »PŽZreeališsjtoteasvviillsnieesdmbeiožrocskei rlsjasmtksekleškonovafičirjret Marsikateri Zgornjesavinjčan v Kamnik ali Lju- blVjapnroetzeakvliojsetičejez bČirl nvivZegco. rPnrji Steamvingjaskpi odt ovloindii dsoklogzai losettraongjoevnsrneadjipšočrme eGmaorbnnjeejgšiakoGrarjaGdoar, nkjjireGrrasaed. dMnnezovgnionpitoi nderžvaevdnoi, cdeasjtei vimozeiljostšaetušstemvielsntia,dkriugai pjerepbrivdaolbciil tlegta 1d9e2l8a, dvočlianseu. KOrbačljienvainsee Jzuagtosžlaevivječ. Tleot szeajvezzegmoadizloa kgorandecnjounoibjav,ovzsnpiocem, ikninnaadjabni rjaozgploačsaitsvielpeadporčaazknauljae. sSerGdeoadrnišnjačjieO,GbrrčaaizdnbarpeGrmaozrennnujjiejeGnro3a0dgoojsubtečniginjaaskpviropspmraoezmtnaii,nkb.ni apoleletog 1b9o2lj8šekkoajkeobvoilsptpiržoigvllaješnejna zzaa. mdoemstaočiKnreappj rpinoedsMloednoidnao- jtenBebRipAl, rNveEčdaJnEsoRihsAtNipKppoOrli trigačznvoojinu tkuurlitzumrna.o. Osbrečidnpišačsei cnealmotrneeč ZžgeloirvnjkeraSjapvrinivjaskbeitidvoelčinteu.riPsotozvn. eSjetegma njeamv etenjovmlobgoi nparednoomveilsatiolobrMamozbinrjiestoOlbpčŠinteskkli ipnrnaezkndikanjejevosbečkianksokre prrOiolbostžonrboečsistnpzsrkaeermzenmpriilasazlne.vikkhuoostoenloo.vžeacpjeustvesvakFlorojbančuin, oedsnejkea ivnGŠnPojEreLngAojevOmeŽ oIGRkroalidcue , zsmžuopza-a nžoumpaAnnatoAnnotmonŠpaeŠhpoemh.a. KOabkošbnčii snoskveamši porbačzuntikui ,okbi lgeatBooRšbAneNjleeEmžJuEjoRebjAočNi3nK0sO.kjeumnijap,rkao- zjenibkiul GGorrnnjjieGgaraGdrlaedta?1928 raVzglpaošečnasztiatemv eostboč,insmskoegsae pproOagzbončviiaknrajoa slivozobdžiiultepeavoneodmnkooArnactzoa-- lniačonnmsekŠeppgreiarheodlmeit,vake. ,i Kombaečkidšnnonijviomsdoii svoladašvilneotoabsčt2nu0a1tk8p.i ondaeltietemv mobečsitnu- spkoiKhpoopnlroeivczincmai nlaejj.taaL?estoosbsilme ovse zoačMri aindsailišnmea,vrdeoagdisjleNmuaspcmiroeendranjleannsetegoav- ipvnoašmštoitufoutbančkizcnaioje. jRažvaunzpolaongzadzpraartevocjejej, dpsoevberozdaapnovizmanšiazl žtvauakprontoiejsžstkajovae, cokedort-- ltkouečdviil,ip,vrdekadantpeorrsiitriejdeniatbšeievl osnlbaečvibneo..- Psrotinzdonrapunogjisa vsbetorčamennoi tnsaeokmvoi pbcoiedllejkslaiklrii pnšrekikohafoj dlner.tjopMoleadtkožsu. ipZmanirlaivdjaiOnnbaMčvinoa-i- dLtjiaul žbn.naZcoia,ogtnaoaktlonvedogaajemi tniošotbbitičulitenadskezan spvloeolčvijteiskhnado–opgkooldjduekbliottevvmvouzbačddiannsjkeimh pčraieszjunda.enlKaj lanvjisztmasokešvbeindnelmdi omsgeookždtnoeork-- jsputoi.–m Znaei nrpairveznjaeomotbunčjiaikn.eVoj?seeteonsoemvee- vdčaaTpsoiohjseepbrielsnzeandneotagiš,ookdoelkbik.čoiDnbaoi rboeo-s okvsreatlaitksl ksdiphoogomovdiinreksn.eaNpteaojsdakvorigi,voapdmreeko- ldžeepnlšjeil,,a shdmkaobpizoabdčielnlseitemedvoe pžrrecešesetlvjasavktie-i lkši aknkoašfipnjeroihpteoždnanvojoev .elemPtovd. jVGetuojarpnamjnejomu- rsGaerjvoaed,duča,e, kdhi ajoečsneejokb ončapžoterl vogežulajapj,lr zeka-i jžpeiovpemotvie,emdzeablno ovsakctoiehrokitnvraevnjeioriunssrobemodli,j- ouščdmeloi. rčOilns otea.rnVkdčiaab seienhebdsoeikmtmionisvktruendgia-i lpsi aovmranojaostrvampnraal nšaonžžjaeilv,olzjsetanknjaiesj.ojKevaevrč scoehlotriatčneijemZngoio,jirahnjšoi ebS čavuveitdnknjosovk,ii pmdroai--- lzminoia, mtnoa,rjedvjaenčsajoeombinm tauordčhjiuitj easkeztduzmrenilhoo zonmbačjeipndo,emtnoelimkinobonrdeapjzšrootičhartbeaažnra,ovč.snTaeoj jbzeigl–raahkdkoboto tpuvod mSi lsoajvmeemni iomjip,naceženarjtkueez–v bpsvo.ljoMžooadjhloogčrlnjeadimien kpFroirsotuonnpaavotimaru. žsea doZka j nnaempriedjevivdsljeiv.prUepj akmo,t dnaavsaedbnoomolekto.tzEmpaigdoevmalicjai ien čzimnjporepj vorvneiziavnži ivujkernejep,i ksot djeobdiolobrparesdptremmevinriulisonmaš. vsKŠaakjdtjaenev. Kgvoarkinojlesngterasajeskzi eoppbi-- čdienmi oijdo lsapnospkaedglai priazvnasik, av booblčjšiOnes,i rvGedokrnanjejsiptGerarvazldang?oavlain?je ob . » Gra dnjiaoso bvo zni ce a os taj aoa n a št n a jve č jioeljvgaoarj p r oje k t, nas kat erega pr istojn e nai dir ekc iji vestča slopom i n ja mo .«nliil znlaaktaupgraboabzsatožjievčljeensjtsakvob tudMi ipsoligmo,ddbao pz oddoobbanvoitekljoetmv kpormeobsitjalziha oopbrčaivnljahn.jeUšpolosšktieh- pvraelivsomzoov.vlNada ntea unkarčeinpeb, okmi soo rbeišlilizkealor nraezknajoplirkoib, lzeamtoovsmteor lpsarehivkamorčorerevašalilliiz.naaPinrzijveteedpmbroilmadgrisualgjiamihti pnskureojndriavhjsvemsmanknj tšaeihdsepknro.orNjaejak ntzoeavvč. ezPtdokrdu- žojenkrobilsijletamsntrjoeabhvčizmndeerajdevszljtauvčudemlindiepplrareti-i- tsčuladkbiorvepažonijv,seksziaoojvbjarenajštelionv tzouarzinzaemrakuda.ij proOevsbstrčeuamkntneuornivraeajgnbajo.alVnj azdšaoenlgkiimodmaoujbo-i ntealeoptžiebdren.maKdijazejo jrneaanzčaurtnsuraejnečjioohbtpučodi--i gntaoadnlbeetkonosilhipkiozvnsapajllaolhcžnebveelinnini vplejlučadjtiijh?e psroPojoseemktnaoagvva. alPidriolsijmetkeotgTazičažjiseveklbjeInIn.ijmjae. izUnavpeoasbmtči,tiondroajekmjoe nbčaialoanb eimnpoitdčaejmum Tisjiea- čžzjeaedskanImjIi. ovinsztrPoorjkne,kodšgtaar sanod, iks. ejZesrltasvseatrnbiiov- zkoaibčzčeeilnmai gldjriošačgdansjmjaal oestpnaonavroosvčeaimnlijstdukriduhi- ohgbiašč. ieVn, skpori vt pisvomrdsortoijbiheonbnialpimrvoeasnjteojenr--i sndkaoi mzndalačdrj.timza. Porbemjšončjijetendaesnelsjae jPereLzkaeščttoeašlnan, jokejbelnreobtvoatjuleodkzi amlgnooegtocčveao- iszntaedzidvnoiadKmuraonlnvicaelg,arvastdeenlhijtaed.vnTeaohkbomčibeno-- nsjakaenmauošpejrmaavvonebomvronačzojsvuveoetmpljroaogvsotočirene- rneaaflgeorkbatdroonrbjjaejupnrGiabolvrisžnenjheogštatrieGrhidraecdseear--. tkZivhaaskhtavjnosNtveoavnsijesŠktoiihdftlhio.ičšV,ilktieazmr ajenszaea-- soleibtlčejuivn?somzeoložepomzietnivjnaloi . kOubritlenmo žneaOprarbazčvmionišavljjaepmododo,rudnažonbviiečognami šeleojitlai ipdnroismupreoevdeaiklai zoavgpsrlraejčdoiliošščkpuomrktrunanejaaglav- inzgegrgiršačdpabr. isVpzzeadvdrkržau nžjenamemgoiangiodmzoudmmnae.. cNKeaesrtteaj,e npbaoičlliaengtabtiezpgraiapjeonmiazobtgarlkiaonkj irpzeovšiatvjaoiljsentcai,nuojreveadknitojvsnkesetpgroauhpkorcodijbnslkieho- mporavercmšeiljna .dsVilhaGbdaor.runžOjeidnmlonGčairlaoidbusmmžoeo- čdsjeul,undjeaštebrožmnbičocianseez.da epžr odbačjionsikze- duepKlrkaojvvenl aopčkrraetlsunejilehilipvaovšnazugdornbaičdkibonvoa., pkojernsatlaožebednomi polvaatlia vzapvroidhoz-a dgnojzidhomveeisne kciohm?unala. Zavod jePorestdanl ovstzngarandabloi,gameodstaejma gkroadsnmjao pzlaočknoimkausnkaolzoi oNdokvuo- iŠptziilfit sont.aTvaabmo vnbsotajdroai okborntcnai cleotnai vSmsorgelkasaj,ukzamlasotrnsikmoomppreosderltiali vnesjčekjneagosaptapevrabtazivntneikri adpeGrli.oprnavjeljgeana o Občina Gornji Grad od novega leta domuje v zgradbi na obrobju kraja. Od letainn2j 0un1a8gšljao vžnoedleijaApnjreteo,dndnŠaopbeshit .i »Ne skrivamo želje, da bi bil sedež celjske škofije po novem v Gornjem Gradu, ki je nekoč že veljal za pomembno cerkveno središče.« V nekdanjih prostorih občine želite urediti hostel. Kdaj bi lahko začel delovati? ŽupVannGeokrndjaengajiGhrapdraoAsnttoornihŠpbeho občina uredila hostel, ki ga boKapresde atliačev oubpvroazvnljiacne,jes.mČoe kbootmoobčdionba ipliruidpoobrialib vnsoe dpoovdo-- Špljtiesn2e 7joeb,4čbainlloiavh2zk0ao1 g9zeaočdeeltsdkeoloovda-- mtit.eš2reo7,,le4zt. aojusvl.ijzS2po0ob1se9taivnitseavnnitoavrijhe ŽsuopapnrGipornajvelgjae GnreadzaaAuntpoon rŠapbeho, namestiti bomo morali le še pohištvo. V Gornjem Gradu namanamreč priamantjkueje no- čitvenih zmogljivosti. Turiste žeLliemtoos zjead8rž8a0t-ilevtsnaicj advparvaeli otrmi denmi.be Gornjega Grada v zgVodeorjveintnsoki lsistitneamh. Gnraemzea- onmomemsbtaovittaemtukdaijšnnajeogbanobveo- noebdriakmtibnnskeeggaasstoamlpoasŠtatenkal.aV? preTtaekkolijhe.teSdpnriohjejketobmil Ztaekleo- knoanrčeaznidednvcealestnmiopnraojreakztp, iksui gLaasjepžriudponbijlai duerneasrnzičailoabsnpovoo- obrambnega stolpa, v kate- rem sta galerija in muzej. V njem bosta po novem še sej- na soba in poročna dvorana. Prenoviti želimo tudi park v okolici katedrale. Občina si za obvoznico prizadeva že več let. Kako daleč je projekt? Ostanki benediktinskega samostana v Gornjem Gradu na žalost niso več ohranjeni, a še vedno imajo največjo in arhitekturno najpomembnejšo baročno zgradbo v Sloveniji, cerkev sv. Mohorja in Fortunata. zgnraTajvosnkoaesttoaubjračisinntaiečš?nnaa djveesčtjiinpacroi-- jjae.PkrItem, dnanamosoktaintseaoreazgvaangeoptrdoivasontoočjsnutei- idnoavidetlioirkeookcokilujjieltviuenrsnmočoazžsgnooodpsootvimiznai-- rsnakjziahvmosjop.toumSrkiezonmzikiaotirvng. MdGreodrbnntjeemgaai gkGorrasalpjduoajdeajkersatrtveads.ragMloaes,dto spblrakobamotesertti-, lmnaahi kbdoi enplaruipprarvvieimznomaonedisltiupčniocometrueij--i rnviiseltčijčpinotoodvzhogrorandnjbjaeokni nl peprosonrtuaečdžubanvoo,. oPzbrviropezrmaijveolnjoajevmninozepkdr.ooZljgevokovt diZijzoelpsereneka-- trteokzrljioadseztnai,c ikan,avreksnjetaircs ibpjeoresTctoaemj voalvžoiegrmoa li pred približno mesecem. Obvestil nas je, da se projekt obvoznice nadaljuje. Trenu- tno opravljajo cenitve in me- ritve zemljišč. Razumljivo, da so naleteli na nekaj težav. Menim, da smo zelo blizu začetka gradnje. Denar za- pnrjiomimera zmoravzpoibsči iznasknejmihporvoo- lraažčjue nduelžoevarnezjeerivnirzanv. laGgraa-- ndjnejma nvajrabzi lzičnnaeš asla mproisbtloižj neo p3r,o6jemktielijtoenr apreovgroavm. eO. bLčeitonsa jbeokoproisnpaevviraulasz1e5loo odtsetžoitlkdoev-, lkoavranjejemtalkoomkaunltjukrontih60d0ruti-- šstoeJčvaskenovtorotuvjed. ,iSoedsvatealdsiiah.zsKieulooltbučprarnnia-i zdžareudlišejtovtaumidzovi a,ojbadnjaoosvbvoioojppborčoingštrsiakrmih- vdcezsetel.toiThuo dmlei ettijehenbkeoomnočonobosbenzgaauvčleajali- gliaravsdpsnlkojloha.dnVue.soZbpadrtorbsajmčuuo, nofisdnkkaimanr-i scziemrmaonžjženuoppsoatmnp,oi.gsomdobi pzraiednokbrialti vzasZeusdtpraaovvdilspit.visIezenviazjdaonmnjea Npdarozljganrjajoe- pmseaoržvceblkaoacmirj on.esZkpdraeajmjčjalejsaanliasirnverčjsiuthi- dpjeoržsapvoraos,asdtmoairčsznkaiičhmn ieptreooždgakrvauampmiohi-. tvKuaadtjii jzfieenpmaonljvciaširščaealmi.inVm nnsakedlnajdlujurjeze- rdšaieztjeamvve?nroasmti bzoa trperbiadotbemiteev- lgjritaVodebsraečznamesgisaelidmtiovoboilpjezonasjtaoto.p,kZdiaha- igbnoi tdoobvgčljaienjnaenoZjungoavrmnkjuejeltSubarivnlionih,jsdiknae bdroultigoniheprzdigrhruoašdtvinliejhe ntleortvosz.kguopranjjez- nsjaiZvmaini ZjnsgakojitriznrdjerošaivStesavtv.viennjsi kcoendtoe-r lninaInodjkreuapgkeomjeemzmnebsaetčunr,timuzroaizrsdeeamliv-. tKkeavkj sšlenadheemkžoa vpoišobenčiulnedežienočaebmdroukčgrjaoe- lojoubk.čaPicnrieejoos?ptaoletuorbičsitniečnsie splteamti žneiKs do atsntsreinms jaižnle.koZamaj tebonisiml,apohrkzoaoječšekelti ipizsovknajutaidmvilosoap?ko snvaočjretuz.gProadgobdeb, av iknaGtoeodrkenujbipi Gslatrahvdkboesespeoplioleintdažšeanjaivhz- dnaeojlsvihteič. jsoOtakbačktieondnarčaalGonosarl.novjUiernGesdrkaield-i sgjema soprtnoemostvoenr ap,misreanzrnsotemaviniošdčskeamunpitialna- rusikrjelajezdnaišivmčoedi iman uzzauengjsaoknzijmdeoipvzreob.sirtPkorarie-- čmeanik.euZnjaeegmkodtooa,vndoj aibhos temrgoboopvoipnsrk.erTsbeueldilili zvatnerahašzodvnobej hčtiantkeoor bitimankeoanmporveoačsntreoagrdaei icpzerprikpravezeljnaileli.g kNaaaktutšornibez omzmdaroa–vosptprvaeovnuie-- ldpi arvrokgnoromavminhea.pkisaaterdnraahli oinbčcienrskkvei uMpFaroraitjvoee: ZAmvneadznrdjašeža –Potuebrrngzo–av GiutrvuedpniAa- goavšepkod(zjeatjvaeč SkmotreškDeasr.t adgeseseedotalebntjčiijmadnielkasevtniPinkGi,dDirnGasogircineojri bv čannaij,večja cerIkzedveSlalovvaenmij dntv)eo,r edŠvrpluoožgriotneinasotkPesdrorrgeoulnšegptdovnedojvinekNao,omkvia čŠeoetGliusfotjtoreaint(jazai amskG4vur0oslateldueort.nbndueeomjlnobvopčaopindnojratos)r-.ke-emBdrRpNuUrgaaiNmkzAanRcteeiIkldCorEuvail.tio jperebniloav oNlndaoeljjebnpoihg vojedtbeiohlo itrunidbpindir-eisheotbtudajnkeojoiibhmveodnznonveicahon.ivhKeaplkriiokznodaanplejrčilosžtrneohastciezrkaveknreelpaditje.vP irntaeezhvGoopjnrrnoejsgitaoGmrrsoaved.a.dPZsaoaelzedbgaoolgjnosoloektgvnpiaorr nppoerovabvsvikeeojzonodalevanjahjvonknjooansz tiansčteaasljiodetkelagotaevdjaeranbliejlai .nprzevboenljieknaa fzaasmadea vŽnauajapomabnomAdorčnujtugoinKdSŠeBpl eophčren, -aOgbačgijrena sdpkirteiij?sevlaetNOabtačšianeČrGeotnr,nikji, Grandjainaosbočibnilsakoakunpa rlavd,aje. Bla- elovanje med gornjegrajskimi gasilci Ivica Drev, za SgoAsVloNvEnovih pridobitev bo n pevek k športu in gasilstvu v Novi Štifti so ga podelili šmohorsko nedeljo, na go imi let nanjos ito ila i blagoslovljena vKelikdih oobjekstovo občinski nagrajenci? Dobitnika zlatega grba Občine Gornji Grad sta Marija Bezovšek za življenjsko delo na področju kmetijstva, s katerim je vplivala na usmerjenost podeželja k turistični dejavnosti, in Kulturno društvo Gornji Grad za 140 let delovanja. Grb občine so prejeli Srečko Pisnik za izjemne dosežke in številna mednarodna priznanja na področju inovacij, Jožef Rajter za delo v Prostovoljnem gasilskem društvu (PGD) Gornji Grad in Franc Tevž za delo na območju Krajevne skupnosti Bočna. Dobitniki priznanj občine so Peter Bastl za delo v PGD Bočna in Športnem društvu (ŠD) Bočna, Marjan Golob za delo na področju gasilstva v občini in širše, Franc Grudnik za delo RvecpeernkšveakhIvvanN, so.vpi. Štifti in za ohranjanje čevljarske obrti v kraju, Žiga Jeraj za delovanje v 3ZŠ3gD4o2rBnGojičDnoal,i 2GJ1ožde Kolenc za delovanje v številnih društvih v Zgornji Savinjski dolini in požr- t+vo3v8a6l (no0or)n3dj1e6lo6ra3v0Ž8u9pniji Bočna, Mitja Matjaž za delovanje na področju lovstva v kraju, Ciril rMe liennaserkziavadne@lo vmPaiGl cDomBočna in ŠD Bočna, Irena Poličnik za delo v Krajevni organizaciji RK WGpowrwnjrieGp.erandse, kA-ginvadnrec.jo Rmak za delo v PGD Bočna, Henrik Strnad za delo v PGD Gornji Grad, Ivan .Šelih za delo. v Župniji Bočna, Peter Štiglic za delovanje v ŠD Bočna, Helena Tanjšek za delo v Krajevni organizaciji RK Gornji Grad, Marta Tesovnik za delo na kulturnem po- dročju in požrtvovalno delo na območju KS Nova Štifta in Anton Zavolovšek za delo v ŠD Veterani Gornji Grad. Županovo priznanje so si zaslužili Laura Firšt za študijske uspehe in dosežen odličen uspeh na poklicni maturi v izobraževalnem programu predšolske vzgoje, dr. Žiga Štancar za študijski Guosrpnejehgrianjszkagkoavteodrradlaokjetoprosnkoes dZgisoernrjteacSiajveinzjsokde ldikoloinieninAclelkotsnaenSdlorvaenUijgeo. Žvušpenkijazalepštousdkirjbsikzea uprsepneohvoe ninajvdeočsjeecžeernkvoe dvlničaešindružsapvie. h na poklicni maturi v izobraževalnem programu zdravstvene nege. 38 NA PRAZNIČNEM OBISKU Št. 26, 1. julij 2021 Zasebni inovator Srečko Pisnik, prejemnik priznanja Občine Gornji Grad »To je bilo zame, kot bi zmagal v Wimbledonu« Sodobni način življenja in dela od posameznika zahteva vedno več sedenja, zaradi česar se pri šte- vilnih pojavijo različne deformacije hrbtenice in s tem povezane bolečine. Nekaj podobnega je doletelo Srečka Pisnika, ki se s tem ni želel kar tako sprija- zniti. Inovatorska žilica mu ni dala miru. Dokopal se je do niza zanimivih inovacij, s katerimi je ublažil bolečine v hrbtenici. Z njimi je velik uspeh požel na svetovni ravni, nekoliko manj na domači. Izume, za katere je na mednarodnih sejmih prejel kar nekaj zlatih priznanj, je opazila domača Občina Gornji Grad in mu ob občinskem prazniku namenila priznanje. ŠPELA OŽIR Srečko Pisnik, ki v Kropi v bližini Gornjega Grada živi zadnjih sedem let, ima že od nekdaj inovatorsko žili- co, ki se je ni niti zavedal. »Že v času dela v nekdanji Hidromontaži Maribor sem bil znan po tem, da so lah- ko v podjetju prevzeli vsa- ko delo, tudi če niso vedeli, kako se ga bodo lotili. Rekli so namreč, da si bo Srečko že kaj izmislil,« se spominja Mariborčan, ki je v podjetju začel delati že kot pripravnik in je kasneje napredoval do vodje težkega transporta. Po stečaju podjetja se je podal na zasebno podjetniško pot. S pasom nad bolečine Ni trajalo dolgo, ko so se v njegovi hrbtenici pojavile »Moti me, ker mi slovenske komisije rečejo, da sploh nisem inovator, ker je inovacija le tista, ki se potrdi na trgu in se dobro trži. Na to gledam drugače.« bolečine. »Naenkrat nisem mogel več hoditi. Spraševal sem se, kaj se dogaja z me- noj. Začel sem brskati po medmrežju o vretencih in njihovih lastnostih. Razmi- šljal sem, kako bi lahko raz- bremenil hrbtenico. Vodilo pri tem mi je bilo, da bi se telo tudi v času sedenja obna- šalo podobno kot med hojo.« Na pisarniški stol je pritrdil klasični pas in se z njim pri- pasal okoli trupa. Po nekaj dneh uporabe ga hrbtenica, kot pravi, ni več bolela. In zakaj je bilo tako? »Del teže sem prenesel na naslon. Pas za oporo hrbtenice namreč deluje po načelu, da poveže telo in stol v celoto, pri čemer prenaša silo teže na sedalo, s čimer prisili hrbtenico v op- timalno držo.« Sodobni način življenja in dela od posameznika zahteva vedno več sedenja, zaradi česar se pri številnih pojavijo takšne in drugačne deformacije hrbtenice in s tem povezane bolečine. Nekaj podobnega je doletelo Srečka Pisnika, ki se s tem ni želel kar tako sprijazniti. Izumil je pas za oporo hrbtenice, ki ga je poime- noval EASEBelt. Na hčerino pobudo je izdelek izpopolnil in ga v uporabo oziroma te- stiranje ponudil še drugim, tudi ljubljanski fakulteti za šport, od koder je prejel po- zitivne rezultate. »Name se je med drugimi obrnila gospa s težavami v hrbtenici, ki je potarnala, da je poskusila že vse živo, a ji ni nič pomaga- lo. Prosila me je, ali lahko po- skusi še pas. Seveda sem ji ga dal. Čez čas mi je rekla, da je prepričana, da pas deluje tudi na možgane. Z njim namreč posameznik sedi čim bolj vzravnano, enako kot tudi hodi. Delovanje možganov je namreč tesno povezano z gibanjem hrbtenice,« pojasni mariborsko-savinjski inova- tor. Za dinamično sedenje Prvi večji preboj je izum doživel leta 2015 na medna- rodnem sejmu inovacij iENA v nemškem Nürnbergu, ka- mor se je Srečko odpravil z zelo skromnimi pričakova- nji. Poznavalci so mu pred odhodom pripisovali največ bronasto priznanje. »Na po- delitvi so začeli naštevati, kdo vse dobi bronasto pri- znanje, a mene ni bilo med njimi. Seveda sem bil malo razočaran. Po drugi strani sem upal, da bom morda le prejel srebrno. A tudi med dobitniki slednjih me ni bilo. Na zlato nisem niti pomislil, ker sem bil prepričan, da je nemogoče, da se prvič ude- ležiš sejma in ga že dobiš.« 25-članska mednarodna ži- rija strokovnjakov je menila drugače. Med malo manj kot 700 inovacijami iz 36 držav je EASEBelt nagradila z zlatim priznanjem za nov izdelek na trgu. »To je bila zame, kot bi zmagal v Wimbledonu.« Uspeh mu je dal nov za- gon, predvsem je njegovo ime postalo znano v svetu inovatorjev. Leta 2018 je sle- dilo povabilo na sejem ino- vacij Archimedes v Moskvi. Začel je razmišljati, kako bi inovacijo nadgradil. Na sejem je kot predstavnik podjetja Supra poslal svojo inovaci- jo, stol Felice Supra, ki ima vgrajeno Pisnikovo ploščo za dinamično sedenje EASEBelt Dynamic MM, in pas EASE- Belt. Komisijo je spet navdu- šil. Za stol in ploščo je prejel zlati medalji. Enako na sejmu v Skopju in na nekaj drugih. »Napad« na Kanado Med zadnje večje uspehe sodi lansko sodelovanje na sejmu inovacij iCAN 2020 v Torontu. Prijavo in video inovacije je pripravila Pi- snikova hči Jasmina, ki živi in dela v Kanadi. Na sejmu so sodelovali inovatorji iz 60 držav s celega sveta, ki so predstavili več kot 600 inovacij. »Poklicala me je hči in mi rekla, da me mora razočarati, ker nisem med dvajsetimi najboljšimi. Re- kel sem, da je v redu. A ta- koj zatem je odvrnila, da mi mora povedati, da sem med ›top‹ desetimi.« Z zlato me- daljo v prvem delu sejma se je uvrstil v letošnji fi nale z možnostjo pridobitve presti- žne nagrade. Letos se bo v Kanadi predstavil s poseb- nimi ročkami za pisarniški stol. »Nekaj odstotkov ljudi Poleg tega, da pleše v lokalni folklorni skupini, ima doma tudi celo zbirko starih fotoaparatov. ima težave zaradi sindroma karpalnega kanala, zato sem se odločil, da bom nekaj s pomočjo magnetov naredil še na tem področju.« Po svetu zlato, v Sloveniji le bron In kako je z njegovimi iz- umi v Sloveniji? »Za svojo »Za svojo inovacijo sem na vseh sejmih dobil zlato priznanje, medtem ko sem v Sloveniji prejel bronasto.« Št. 26, 1. julij 2021 NA PRAZNIČNEM OBISKU 39 Srečko Pisnik zadnjih sedem let živi v Kropi pri Gornjem Gradu z mamo na domačiji, kjer se je ta rodila in preživela otroštvo. Sam je otroštvo z družino preživel v Mariboru. »Pas za oporo hrbtenice deluje po načelu, da poveže telo in stol v celoto, pri čemer prenaša silo teže na sedalo, s čimer prisili hrbtenico v optimalno držo.« inovacijo sem na vseh sej- mih dobil zlato priznanje, medtem ko sem v Sloveniji prejel bronasto,« pove Sreč- ko, ki je nekoliko razočaran nad načinom ocenjevanja v Sloveniji. »Moti me, ker mi slovenske komisije rečejo, da sploh nisem inovator, ker je inovacija le tista, ki se potrdi na trgu in se dobro trži. Na to gledam drugače. Na sejmih po svetu je za inovacije prejel vrsto priznanj. Naenkrat ni mogel več hoditi. Začel je brskati po medmrežju o vretencih in njihovih lastnostih. Razmišljal je, kako bi lahko razbremenil hrbtenico. Vodilo pri tem mu je bilo, da bi se telo tudi v času sedenja obnašalo podobno kot med hojo. Izumil je pas za oporo hrbtenice, ki ga je poimenoval EASEBelt. »Ste vedeli, da predstavlja obremenitev hrbtenice pri sedenju 150–200 odstotkov vaše telesne teže? EASEBelt vam s patentirano elastično povezavo s stolom pomaga pri razbremenitvi hrbtenice.« Zame je inovacija vse, kar je novo, pa naj jo tržimo ali ne. Nisem trgovec, da bi proda- jal svoje izdelke.« Foto: Andraž Purg – GrupA »Naenkrat nisem mogel več hoditi. Spraševal sem se, kaj se dogaja z menoj.« Njegova zadnja inovacija je namenjena ljudem, ki imajo težave zaradi sindroma karpalnega kanala. Obveščanje o načrtovanih izklopih električne energije Uporabniki omrežja Elektra Celje lahko zdaj prejmete obvestilo o predvidenem izklopu električne energije v vaši hiši, podjetju ali drugem objektu na vaš e-naslov ali v obliki SMS sporočila na vaš mobilni telefon. Za vas smo pripravili spletno aplikacijo, kjer se enostavno registrirate, vnesete svoje podatke in merilna mesta, za katera bi želeli prejemati obvestila. Če se še niste vključili v sistem obveščanja, vas vabimo, da to storite na naši spletni strani. www.elektro-celje.si 40 PODLISTEK / BUKVARNA Št. 26, 1. julij 2021 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Zadrečko lončarstvo (1) Kokarski klobuk, ki ga hrani Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani v Mozirju. Kokarski klobuk je najbolj znana in značilna posoda zadrečkega lončarstva. To je bila posoda za peko klobas oblike obrnjenega damskega klobuka. Klobuk so postavili v peč in na posodo namestili mrežo (ali prekrižane lesene trske), s pomočjo katere je odtekala maščoba iz klobas, ki so jo kasneje še uporabili, na dno posode. Zadrečko lončarstvo je obrt, ki je že izumrla. Naj- starejši pisni viri o tej ljudski obrti segajo v leto 1340, sicer se to omenja v arhivskih za- pisih, na njo se spominjajo nekateri starejši pričevalci, obstaja še nekaj izdelkov kokarske lončarske obrti, ki jih hranijo v lokalnih mu- zejskih zbirkah in nekaterih muzejih v Sloveniji. Domača obrt se je prenašala iz roda v rod, lončarstvo je bilo sa- mostojna domača dopol- nilna, ponekod celo glavna dejavnost. Zadrečkih lončarjev ni več, obrt pa sodi med slovensko tradicionalno lončarstvo, ki deli usodo nekaterih dru- gih izumrlih obrti. Nastala je tako, da so domačini v Zadrečki dolini izdelovali glinene izdelke za vsako- dnevno uporabo. Najstarejše pisno poročilo o zadrečkih lončarjih datira iz leta 1340. V listini Marjeta Vrbovška in gornjegrajski opat Leopold omenjata dve kmetiji, eno v Kokarjah in drugo v Pustem polju, katerih posestnika sta bila lončarja Mihael in Ko- nrad, ki sta pustila močan pečat. Dodaten dokaz o ob- stoju lončarjev so rodbinska imena Lončar in v nemški obliki Hafner, ki so bila v 12. stoletju zapisana v davč- nih zapisnikih gornjegrajske gospode v zadrečkem in sa- vinjskem uradu. Natančnejši podatki o lončarjih segajo v 13. stoletje. Obstajajo tudi najdbe iz Šentjanža, in sicer žarna grobišča ter ostanki čr- nolončarske obrti, ki segajo v starejše obdobje železne dobe – halštatske dobe. Zgodovina zadrečkega lončarstva Od začetkov obrti do prve polovice 20. stoletja, ko je obrt izumrla, so lončarji ob Dreti poskušali dodatno zaslužiti in izboljšati slab socialni po- ložaj. Gospodarsko stanje v vaseh, kjer se je lončarstvo pomembneje razvilo, je bilo slabo. Poročilo gornjegrajske zemljiške gospoščine celjski kresiji iz leta 1779 pravi, da so lončarji brez zemlje in živine, zato se ne morejo preživljati z delom na kmetiji. Gospo- darski položaj je bil dodatno ogrožen od posredovalcev z vprežno živino ter raznašalcev in prenašalcev, ki so izvažali in razpečevali lončarske izdel- ke ter izkoriščali obrtnike. V tem primeru lahko govorimo o pojavu vaškega proletariata. Lončarji ter gospoščina so se zavzemali za ureditev doma- če obrti po zgledu meščanskih obrti na stopnjo organizirane dejavnosti. Leta 1732, v času Marije Te- rezije, je izšel glavni obrtniški red, ki je bil podlaga za ure- ditev pravil vseh obrtniških cehov. Tako je gornjegrajska gospoščina leta 1740 spreje- la izdani cehovsko-obrtniški red, ki ga je moral upoštevati vsak zadrečki lončar. Združi- tev cehov je pomenila skupno organizacijo s sedežem v Gor- njem Gradu. Združenje je vo- dil nadlončar, ki je bil vez med lončarji in gospoščino. Se nadaljuje … Roman Mežnar Osrednja knjižnica Mozirje Jessica Joelle Alexander in Iben Dissing Sandahl: Vzgoja po Dansko Danski P za srečno otroštvo »Srečni otroci odrastejo v srečne odrasle, ki vzgojijo sreč- ne otroke … in tako iz roda v rod.« Tako se glasi osnovna filozofija knjige Vzgoja po Dansko. Danci veljajo za ene najsrečnejših ljudi na svetu. Podobno kot imajo Inuiti kopico besed za sneg, imajo Danci kup svojih besed za srečne in prijetne občutke. In pred dvema letoma je novinarska ko- legica v Novem tedniku v intervjuju gostila celo direktorja njihovega inštituta za raziskovanje sreče. Ne glede na vse želje, ki jih imamo starši za svoje otroke, si najbrž želimo, da bi bili preprosto srečni. In zato bom knjigo, ki jo pred- stavljam tokrat, še velikokrat vzela v roke. Jessica Joelle Alexander in Iben Dissing Sandahl sta mor- da v knjigi res opisali danski pristop vzgoje, a sta med pla- tnice zajeli marsikatero stvar, ki nam je zagotovo znana iz časa svojega odraščanja. A smo nanjo sčasoma pozabi- li. Tudi Slovenci imamo za srečo torej dober potencial. Avtorici nas spodbudita, naj najprej preverimo privzete nastavitve, ki smo jih v veli- ki meri pridobili v družbi in lastni družini. Te nastavitve namreč v veliki meri določajo, kako vzgajamo, ko smo pod stresom, utrujeni in močno obremenjeni. Če se privzetih nastavitev zavemo in se odlo- čimo ravnati drugače, lahko marsikaj spremenimo. Da bi otrokom pomagali, da odrastejo v srečne ljudi, avto- rici svetujeta šest temeljnih vsebin, tako imenovanih šest P. Na prvem mestu je prosta igra, ki otrokom pomaga raz- vijati pomembne veščine za življenje. Živali se med igro učijo, kakšne so njihove zmo- žnosti in kako obvladati stres. Tudi otroci s prosto igro krepi- jo sposobnost pogajanja, pre- magovanja težav, trdoživost, samonadzor. Pristnost v naš odnos z otrokom prinaša ču- stveno iskrenost in kot opozar- jata avtorici, nepopolnost. Star- ši otrokom dajemo pomemben zgled, da s čustvovanjem ni nič narobe. To pomeni, da za nas niso sprejemljiva le pozitivna čustva. Če jim priznavamo tudi napornejša čustva, kot so jeza, bes, napadalnost, tesnoba, jih bodo kasneje znali bolje obvla- dovati. Ob tem avtorici svetuje- ta, naj starši pri otroku večkrat pohvalimo proces dela in ga spodbujamo, naj svojo vešči- no še izpopolni, namesto da ga pretirano hvalimo. Namesto da otroka primerjamo z drugimi, ga raje učimo, da sam pri sebi prepozna, ali je pri nekem izzi- vu dal vse od sebe ali bi lahko morda kaj naredil bolje. Tretji P je preokvirjanje, ki Dancem pomaga, da na slabe stvari pogledajo s sve- tlejše plati. Ko zunaj lije, si na primer rečejo, da bodo zaradi tega več časa lahko preživeli ob crkljanju z dru- žino na kavču. Podobno lah- ko starši otrokom pomagamo misli preusmeriti od tega, kar mislijo, da ne zmorejo, v to, kar zmorejo. Gre za osredo- točanje na dobre lastnosti in tudi za to, da dejanja ločimo od človeka. Pri vzpostavlja- nju dobrega odnosa s svojim otrokom Danci stavijo še na poglobljeno empatijo – spo- dobnost čutiti, kar čudijo drugi. Pomeni, da se posta- vimo v kožo druge osebe. To uspešno počno že dojenčki, odrasli pa v določenih druž- bah pod vplivom tekmoval- nosti in sebičnosti na to la- stnost sčasoma pozabimo. Zanimivo je, da danske šole to lastnost načrtno spodbuja- jo s točno določenimi progra- mi in z združevanjem otrok, ki imajo različne prednosti in slabosti. Proč z ultimati je naslednje vodilo, ki spodbuja, da pre- mislimo, kdaj se je z otrokom res smiselno spustiti v bit- ko za premoč. Takšne bitke ustvarjajo hladne in sovražne odnose namesto bližine in zaupanja. »Vladanje s stra- hom je problematično, ker ne spodbuja spoštovanja, ampak strah. Pri strahu otrok ne bo vedno poznal razloga, zakaj nečesa ne sme, samo vpitju in tepežu se bo hotel izogniti. To ne prispeva k otrokovem za- vedanju o lastnem osnovnem jazu,« pravita avtorici knjige. Dancem je bliže demokrati- čen način vzgoje, ko so pravila jasna, starši pa so otrokom na voljo, kadar postavljajo vpra- šanja o pravilih. Preizkušanje mej se jim zdi normalno, zato lažje sprejmejo tudi neprimer- no vedenje. Zadnji nasvet se dotika spodbujanju povezanosti in skupnega uživanja v domač- nem, prijetnem razpoloženju. Gre torej za skupno preživlja- nje časa s prijatelji in soro- dniki. In za skupinsko priza- devanje, da je vsem čim bolj udobno. Torej še ena lastnost, ki ni samo danska, ampak si jo znamo, če si to dovolimo, privoščiti tudi Slovenci. TS ALBUM S CELJSKEGA Prvošolčki OŠ Frankolovo ob koncu šolskega leta 1959/60 Fotografija učencev 1. razreda OŠ Frankovo z učiteljico Vido Štukelj, ki nam je bila druga mama, je nastala ob koncu šolskega leta še v stari »nizki« šoli. Slednja je bila leta 1967 nadzidana in močno razširjena. Takrat je bil pouk za nižjo stopnjo popoldne, tako smo se pozimi vračali domov, ko je bila že trda tema, seveda peš. Prispeval: Jože Žlaus Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knji- žnice Celje; info: srecko.macek@knjiznica-celje.si; medijski pokrovitelj: Novi tednik; vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Št. 26, 1. julij 2021 OTROCI POJEJO 41 Anej Gorenjak, 2.a-razred OŠ Zreče, pesem Ti, luna nagajiva (Čuki): »S projektom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo nas je seznanila učiteljica Vlasta. Sodelujem prvič, tudi pesem sem izbral sam, prite- gnila me je glasba. Rad pojem in poslušam vesele slovenske pesmi. Posebej pesmi, ki jih pojejo Čuki in Isaac Palma. V šoli imam najraje matematiko in glasbo. Uživam v vo- žnji s skirojem, rad sem na zraku. Rad se tudi igram s sestrico Niko, staro nekaj mesecev.« Anej Hren, 3.b-razred OŠ Zreče, pe- sem Adijo, madam (Poskočni muzi- kanti): »Zelo rad pojem. Pesem, ki sem jo zapel, mi je še posebej všeč. Rad imam vso glasbo, a najbolj narodnozabavno. Petje mi pomeni zadovoljstvo, sprostitev. Prvič sode- lujem v takšnem projektu. Od pred- metov imam najraje matematiko, likovno umetnost, šport, V prostem času igram nogomet in košarko. V glasbeni šoli igram trobento, pred tem sem igral bobne. V prihodnosti se vidim v košarki. O poklicu še ne razmišljam.« Ariela Medved, 4.a-razred, OŠ Zre- če, pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki): »Pesem sem izbrala sama, sama sem se tudi odločila za sode- lovanje v projektu Otroci pojejo slo- venske pesmi. Najraje pojem lepe slovenske zabavne pesmi. Pri pesmi je zame najpomembnejša glasba. V šoli imam najraje glasbo in šport. V glasbeni šoli igram saksofon. Rada berem, se vozim s kolesom in rišem vse, kar je lepo. Rada bi bila igralka, tudi akrobatka.« Lea Aleksandra Vahter, 5.c-razred, pesem To mi je všeč (Nina Pušlar): »Zelo rada pojem vesele slovenske pesmi, od prvega razreda pojem tudi pri pevskem zboru. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je predstavil učitelj glasbe Mitja. Rada pojem tudi angleške pe- smi. Zelo rada pojem in poslušam pesmi, ki jih pojeta Nina Pušlar in Nika Zorjan. Šport, glasbena in li- kovna umetnost ter slovenščina so moji najljubši predmeti. V prostem času se posvečam tudi gasilstvu.« Ema Gačnikar, 5.b-razred, pesem Na božično noč (Pop Design): »Sodelujem, ker zelo rada pojem; najraje sama. Najpogosteje slo- venske pesmi, takšne, ki niso tako pogoste. Pojem tudi ljudske pesmi. Od slovenskih pevcev so mi najbolj všeč Nina Pušlar, Pop Design, Nika Zorjan. V šoli je odlično. Vsi smo komaj čakali, da bo konec ocenje- vanja. Obiskujem balet v Slovenskih Konjicah in folkloro v Zrečah. Rada sem na svežem zraku, uživam v po- hodništvu.« Nina Povalc, 6.b-razred, OŠ Zreče, pesem Ni predaje, ni umika (BQL in Nika Zorjan): »Učitelj glasbe Mitja nas je navdušil za sodelovanje v pro- jektu Otroci pojejo. Pesem, ki sem jo letos zapela, me je pritegnila z glas- bo. Sodelovala sem že tudi v pretekli sezoni. Najraje poslušam in pojem pesmi, ki jih pojeta Nika Zorjan in skupina BQL. V šoli imam najraje glasbo. Rada se družim s prijatelji, se kotalkam. Posvečam se tudi ga- silstvu. Želim postati vizažistka.« Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Ariela in Pia že v polfinalu Za pevske in glasbene talente občine Zreče je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo vsakoletni izziv. Projekt so posvojili že na začetku, ko so se priključili, ko jim je obči- na omogočila, da svoje pevske in glasbene talente soočijo v širšem okolju. Medtem so imeli tudi že predstavnike v finalu projekta, ko so si lahko njihove nastope ogledali v celi Slove- niji. Vsako leto namreč fi nalni nastop posname TV Slovenija. Letos so se pevski talenti občine Zreče in OŠ Zreče v prediz- boru predstavili z desetimi nastopi, nastopili so osem pevk in dva pevca. Tudi v sedmi sezoni projekta Otroci pojejo sloven- ske pesmi in se veselijo prevladujejo dekleta. To ne velja samo za OŠ Zreče, temveč za vse šole, ki sodelujejo v tem projektu, saj se fantje ne odločajo za pevska tekmovanja oz. soočanje svojih pevskih in glasbenih talentov. Mladi Zrečani so sestavi- li všečne in prepričljive nastope, upajo tudi na finalni nastop. Njihove nastope z velikim ponosom spremlja tudi župan Boris Podvršnik, ki tudi z velikim veseljem z občino podpira projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. To ni samo projekt slovenske pesmi, je tudi projekt slovenskega jezika, identitete in rasti mladih talentov. Prinaša tudi dragocene izkušnje kot življenjsko popotnico. »V zadnjih tridesetih letih domoljubju v Sloveniji posvečamo premalo pozornosti. Če pogledamo malo okrog sebe in tudi učne vsebine naših osnovnih šol, vidimo, da je osamosvojitev Republike Slovenije uvrščena čisto na koncu. Tako na koncu pogosto zmanjka časa za obravnavo teh vsebin. Tudi pri izobešanju zastav Slovenci nismo vzor. Če domoljubja ne bomo prenašali na mlajše generacije, se nam slabo piše. Tudi zato je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo nadvse dobrodošel, ki krepi našo nacionalno identiteto. Zaradi tega v občini Zreče tudi podpiramo ta projekt,« je še posebej poudaril župan Boris Podvršnik. V polfi nalu bosta občino Zreče in OŠ Zreče predstavljali Ari- ela Medved v mlajši kategoriji, ki bo zapela pesem Zgodba o prijateljstvu, v starejši pa bo pesem Za Slovenijo živim zapela Pia Falnoga. MG, foto: Črtomir Goznik Peli so: Anej Gorenjak, Anej Hren, Ariela Medved, Ema Gačni- kar in Lea Aleksandra Vahter v mlajši kategoriji ter Nina Povalc, Daša Ana Vidaček, Anika Ločnikar, Pia Falnoga ter Rebeka Podgrajšek v starejši. Sponzorji so bili: Občina Zreče, Telekom Slovenije, Hermi, Talum, Perutnina Ptuj, Oculus Welteweite Indu- striemontagen, ATP, Dravske elektrarne Maribor, najve- čji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, Anprotehnik, Klima Ptuj, Sazas, BHS, Tastepoint, Mana, Cinkarna Celje, Elektro Celje, Kovintrade. Daša Ana Vidaček, 6.b-razred, OŠ Zreče, pesem Ta svet ne zna živet (Nina Pušlar): »Sodelovala sem že lani. Ker rada pojem, sem se odlo- čila, da bom sodelovala tudi letos. Pesem sem izbrala, ker mi je pevka Nina Pušlar zelo všeč in ker je to prava pesem v tej situaciji. Rada poslušam in pojem tudi pesmi, ki jih pojejo Polkaholiki in BQL. Moji najljubši predmeti so glasba, slo- venščina, likovna umetnost. Rada berem, se družim s prijatelji. Želim postati odvetnica.« Anika Ločnikar, 6.c-razred, OŠ Zreče, pesem Zgodba o prijatelj- stvu (Čuki): »Letos sem prvič pela v starejši kategoriji. Pesem me je pritegnila, ker poje o prijateljstvu. Najraje pojem vesele pesmi. Moji priljubljeni pevci oz. skupine so Nina Pušlar, Tanja Žagar, Čuki. Moji naj- ljubši predmeti so glasba, zgodovi- na, geografija. Igram klavir. Rada se učim, družim s prijatelji. Morda se bom odločila za študij medicine, ker mi je ta poklic zelo všeč in ker bi rada pomagala ljudem.« Pia Falnoga, 8.b-razred, OŠ Zreče, pesem Za Slovenijo živim (Nuša Derenda): »Na tem odru sem že nastopila. Izbrano pesem sem naj- prej samo poslušala, zelo mi je bila všeč, zato sem jo tudi izbrala. Od slovenskih izvajalcev so mi najbolj všeč skupina Mjav, Nuša Derenda in Marta Zore. Poslušam in pojem tudi angleške pesmi. V šoli je bilo ob koncu šolskega leta zelo napeto, najraje imam glasbo in zgodovino. Igram klavir. Všeč mi je psihologija.« Rebeka Podgrajšek, 9.b-razred, OŠ Zreče, pesem Boš znal naprej me ljubiti (Uroš in Tjaša Steklasa): »Pesem je lepa, zato sem jo izbrala. Rada pojem vse pesmi, ki so lepe, tudi narodnozabavne pesmi. V šoli imam najraje glasbo, likovno ume- tnost, matematiko. V prostem času se veliko ukvarjam z živalmi, poma- gam pri delu na kmetiji. Rada se ukvarjam z otroki, zanima me njihov razvoj. Želim postati vzgojiteljica.« Sponzorji prireditve Največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov 42 BRALCI POROČEVALCI Št. 26, 1. julij 2021 Romanje na Brezje V Medobčinskem društvu delovnih invalidov Šentjur in Dobje smo 4. junija or- ganizirali romanje k Mariji Pomagaj na Brezje, ki se ga je udeležilo veliko članov društva. Zaradi velikega števila romarjev so v župnij- skem uradu mašo za naše vernike opravili na prostem, tako da je bilo zagotovljeno dovolj razdalje. Po opravljenem bogo- služju smo nadaljevali pot v Begunje in si ogledali le- pote naše dežele, saj sta nas vodiča popeljala v skupinah na ogled dvorca Katzenste- in – muzej talcev, odšli smo na grob znanega harmoni- karja Slavka Avsenika in v prekrasno cerkev sv. Urha. Vodnika sta nam zelo lepo predstavila kraj in njegovo zgodovino. Nato smo se vračali proti domu in v kra- ju Gorjuša imeli kosilo. Pot smo nadaljevali čez Trojane s tamkajšnjim postankom in nato nadaljevali proti domu. Prekrasen sončen dan smo zaključili z željo, da bi se na- slednje leto spet popeljali v to romarsko središče, biser naše dežele, in si ogledali še ostale kraje, ki so nam ne- znani. Vsem udeležencem se iskreno zahvaljujemo, saj so vsi upoštevali varnostne ukrepe preprečevanja širje- nja okužb s covidom-19. Vsi udeleženci so imeli PTC-do- kazila. VLADO ROBIČ, predsednik MDDI Šentjur 50 let skupne poti Milan in Hilda Ferlež sta doma v Lutrjih pri Ponikvi. Z roko v roki že 50 let stopata po skupni poti v spoštovanju drug drugega. Delo in službo sta opravljala v Železarni Štore do upoko- jitve. Skupni novi dom sta si ustvarila na Milanovi domačiji. Za srečo v družini sta v ta dom doprinesla še otroški jok in veselje ob sinu in hčerki. Z leti sta tudi dobila tri vnuke ter tako postala dedi in babi. Za presenečenje za njun zlati jubilej so poskrbeli hči Milen- ka z možem Ivom in vnuk Aljaž ter najožji sorodniki (sestre in brat slavljenca). Za piko na i sta bila torta s poročno sliko in enak šopek, kot ga je nevesta imela pred 50 leti. Izdelala ga je Cvetličarne Majda iz Šentjurja. HS Srčkov vrt Sto let Angele Košmrlj s Polzele Marija Kolar Šranka uspešno vrtnari na Ostrožnem na vrtu v obliki srčka. Kot kaže, zelenjava dobro uspeva predvsem po zaslugi srčne vrtnarke. Angelo Košmrlj, ki živi na svojem domu na Polzeli s sinom Petrom in z njegovo družino, so ob visokem jubileju, stotem rojstnem dne- vu, dan pred dnevom državnosti obiskali žu- pan Občine Polzela Jože Kužnik, poslanec v DZ Ljubo Žnidar, predsednik ZB za vrednote NOB Žalec Marijan Turičnik, predsednik KBO Franci Žagar in član Jože Germ, predsednik DU Polzela Igor Pungartnik in predsednica KO RK Polzela Olga Hočevar. Angela, ki je praznovala stoti rojstni dan, jih je pričakala vsa vesela in zadovoljna, da so jo obiskali. Z njo so nazdravili ter se po čestitkah in pri- jetnem pogovoru o vsakdanjih stvareh ter njenem jubileju poglobili v njene spomine. Bila je mladinska partizanska obveščevalka in kurirka. Vojna ji je vzela štiri brate, eden je umrl kot zajet partizan v taborišču na Rabu, drugega, ki je bil prav tako na Rabu so po kapitulaciji Ita- lije ubili, tretji je bil ranjen v brigadi in je umrl, četrti je umrl med vračanjem iz taborišča Da- chau. Izguba bratov in medvojno trpljenje sta vplivala na njeno delovanje po vojni. Angela se je rodila 20. junija 1921 v Sarskem v občini Ig pri Ljubljani v zavedni delavsko-kmeč- ki družini z devetimi otroki – s petimi fanti in štirimi dekleti – pri čemer je bila najmlajša od otrok. Osnovno šolo je končala na Igu in nato ostala doma na kmetiji, kjer je opravljala vsa kmečka in gospodinjska dela. Kot mladinka je bila že na začetku vojne vključena v narodno- osvobodilni boj. V partizanih je spoznala tudi izvoljenca Jožeta, ki je bil prav tako kurir, in se z njim poročila leta 1944. Ko sta se po voj- ni preselila v Savinjsko dolino, na Polzelo in zgradila svoj dom, sta bila tudi ustanovitelja organizacije ZB na Polzeli. Tako je pred dvema letoma Angela praznovala 70 let članstva v or- ganizaciji ZB. Ob poverjeništvu je tudi vzorna in natančna skrbnica vseh spominskih obeležij (štiri) na svojem območju. Angela Košmrlj z zlato plaketo ZZB NOB Slovenije, ki jo je prejela v tednu praznovanja. Ves čas je tudi zelo predana pri širjenju vre- dnot in spomina na NOB. Za vso dejavnost je prejela številna priznanja, ob stoletnici pa še zlato plaketo ZB za vrednote NOB Slovenije. Na Polzeli sta z možem zgradila hišo in toplo gnezdo za svoje tri otroke: Jožeta, Dano in Petra. Angela je delala v Keramični industriji Liboje, od koder je šla v zaslužen pokoj. Že 41 let je, odkar je mož umrl in je vdova, v oporo so ji ves čas otroci, zdaj pa jo razveseljujejo še vnuki in pravnuki. Po upokojitvi je ostala vsestransko dejavna. Tudi zdaj ji ni dolgčas, veliko bere brez očal in počne še marsikaj. Vsakodnevno spre- mlja politično dogajanje v državi in se ob tem tudi kdaj pošteno razjezi. Št. 26, 1. julij 2021 MLADI ZA MLADE 43 Uspešni na različnih področjih Župan Občine Štore Miran Jurkošek je v četrtek, 11. junija, sprejel najboljše učenke in učence Osnovne šole Štore. Vsako leto je sprejem najuspešnejših osnovnošolcev eden najlepših dogodkov. Lepo je stopiti pred mlade ljudi, ki so že pri teh letih tako modri, polni idej in znajo sprejemati prave odločitve ter hoditi po poti uspeha. Najlepše je, ko si človek s trudom in z odgovornostjo odpre vrata v svet. Tokratni sprejem je bil zaradi razmer, ki jih je povzročila epidemija covida-19, in zaradi ukrepov nekoliko drugačen. Dogodek je bil v Kulturnem domu Štore, udeležili so se ga le najboljši učenci in učenke OŠ Štore, ravnateljica Mojca Rožman ter razrednika Maja Berčon in Janez Čokl. Udele- ženci dogodka se ne odlikujejo le kot izvrstni učenci, am- pak so dejavni in uspešni tudi na mnogih drugih področjih, kot so različna šolska tekmovanja ter šport, glasba in druga področja. Zato si vsekakor zaslužijo vso našo pozornost in iskrene čestitke. Mladim, ki so se udeležili sprejema, je župan čestital za dosežke. V devetih letih osnovne šole so sooblikovali številne dogodke in projekte, ki so del do- gajanja v naši občini. Vsa leta šolanja so dosegali odlične učne rezultate. Njihov uspeh ni naključje, saj so morali vanj vložiti veliko truda. Z delom, vztrajnostjo in s trudom so dosegli zastavljene cilje in velikokrat presegli pričakovanja svojih učiteljev in staršev. Njihov uspeh bo za vedno ostal v prijetnem spominu. Osnovna šola jim je dala podlago za uspešno soočanje z izzivi, ki jih bo prineslo življenje. Pred njimi je enako kot pred njihovimi predhodniki še ena pomembna odločitev, in sicer kje nadaljevati šolanje. To predstavlja določen izziv in prav je, da se odločijo po svoji vesti in za tisto poklicno pot, ki jim je najbližja. Župan se je zahvalil še ravnateljici in kolektivu, ki s svojim delom vplivata na razvoj mladih in s tem igrata pomembno vlogo pri ustvarjanju podobe naše prihodnje družbe, v kateri bodo zagotovo svoje prispevali tudi udeleženci sprejema. Dobra podlaga, ki so jo dobili v teh devetih letih, jim bo še kako koristila v srednji šoli in kasneje pri študiju. Po- membno je, da uživajo v vseh trenutkih svoje mladosti in pustijo sanjam prosto pot. Na koncu je župan učencem, ki so se udeležili sprejema, izročil posvetilo in spominsko darilo ter jim zaželel prijetne počitnice in vse dobro v prihodnosti. Sprejema so se udeležili Pia Čavš, Zoja Kostrevc, Maja Novak, Špela Repar, Blažka Rezar, Sara Romih, Sara Šlatau, Neja Drgajner, Simon Gorenjak, Filip Juršinič, Katarina Kočevar, Maruša Kroflič, Zoja Šuster. REBEKA VENKO 44 MLADI ZA MLADE Št. 26, 1. julij 2021 Nočitev otrok v Vrtcu Lipa Štore Obisk predsednika na OŠ Hudinja V četrtek, 24. junija, ko so se prav vsi osnovnošolci v nov dan zbudili veseli za- radi prihajajočih poletnih počitnic, smo na OŠ Hudinja v zraku občutili nekaj lepega, nekaj posebnega. Naše prvo- in osmošolce je namreč obiskal predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Obisk je za vse nas pomenil posebno čast, zato smo ob tej priložnosti v telovadnici naše šole pripravili prireditev. A najprej je pred- sednik obiskal naše prisrčne prvošolčke, ki so bili obiska še posebej veseli. Nato je prišel v telovadnico, kjer se je odvila prireditev. Spremljala sta ga ravna- telj Osnovne šole Hudinja Jože Berk in naš osmošolec Jean Luc Turk, ki je bil pravza- prav pobudnik predsednikovega obiska. Jean Luc je namreč prejemnik bisernega priznanja za logiko in ob tako izjemnem dosežku si je zaželel obisk predsednika na naši šoli. Pravijo, da če si nečesa močno že- limo, vso stvarstvo teži k temu, da se naša želja uresniči. Jeanu Lucu se je s tem, ko se je predsednik odzval njegovemu vabilu, ure- sničila zelo velika želja. Opaziti je namreč bilo, da je tega dne fant sijal od ponosa in sreče. Prireditev sta povezovala Neja Drobne in Domen Godec, ki sta se izkazala kot izjemna in talentirana voditelja, člani šolske glasbe- ne skupine (Ana Krošl, Zala Grögl, Nina in Nik Kostadinov, David Držek, Marko in Luka Rašić, Filip Lupšina, Miha Vodeb Ravnjak, Žan Krofl, Matic Kovač, Gaja Plevnik Iva- nuša, Tim Pečnik ter Luka Fogler Stjepić) in plesalka Iskra Slapnik pa so v telovadnici ustvarili čudovito predpočitniško razpolože- nje. Slišali smo lahko tri glasbene točke, ena od teh je bila obarvana še s plesom. Po uvodnem pozdravu voditeljev je vse navzoče v dvorani prijazno pozdravil rav- natelj, nato pa sta voditelja k besedi povabi- la še predsednika Pahorja. Njegov pozdrav se je razvil v prijeten pogovor z učenci, saj so mu osmošolci postavili kar nekaj zani- mivih vprašanj, na katera je predsednik odgovarjal, tako da je nastal prijeten, spro- ščen in zabaven klepet. Priznati moramo, da naši osmošolci razmišljajo zelo zrelo – to so dokazali s svojimi vprašanji. Vsi pred- sednikovi odgovori pa so bili zelo iskreni, tudi duhoviti in so vse prisotne navdali s prijetno energijo in pozitivnim pogledom na prihodnost. Na prireditvi seveda nismo pozabili obele- žiti dneva državnosti, ki smo ga praznovali dan kasneje. Pesem Za Slovenijo živim, ki jo je odigrala in odpela naša šolska glasbena skupina, je bila kot nalašč za to, da obeleži- mo okroglo obletnico samostojnosti in ne- odvisnosti naše prelepe Slovenije. Prav tako pa se nismo pozabili zahvaliti predsedniku Pahorju, ker nas je obiskal. Osmošolka Hana Antolič je samo zanj narisala njegov por- tret, nad katerim je bil zelo navdušen. Jean Luc pa mu je kot simbol naše šole poklonil sončnico. Za konec smo se fotografirali in fotogra- fija bo še dolga leta krasila našo šolsko fo- tokroniko, v naših srcih pa puščala lep in nepozaben spomin na dan, ko smo šolsko leto 2020/21 z obiskom predsednika Boruta Pahorja zaključili na najboljši možen način. MATEJA HRASTNIK Ko se dan poslovi, so otroci ponavadi doma v pižamah. Tokrat je bilo drugače. Strokovni delavki Katja Krevh in Ditka Rednak sva kljub že aprila odpovedani no- čitvi otrok v vrtcu zaradi koronaukrepov to izpeljali ob koncu šolskega leta, in sicer v nedeljo, 13. junija. Pobuda staršev, želje in pričakovanja otrok so bili tolikšni, da jim nikakor ni smelo slediti razočaranje. Ob krasni udeležbi in čudovitem vremenu smo se dobili na Starem gradu v Celju, ki smo si ga skupaj z otroki ogledali, se povzpeli na Friderikov stolp in prisluhnili, ali bomo mor- da slišali Veronikino ihtenje. Po ogledu gradu smo se peš podali na pot proti našemu Vrtcu Lipa. Otroci so ves čas izleta z gradu do vrt- ca pripovedovali o svojih pričakovanjih glede prenočitve v vrtcu. Spraševali so se, kdaj si bomo umili zobe, in ugibali, kje bosta spali vzgojiteljici … Ob naši vrnitvi v vrtec je otroke pričakala pripravljena ustvarjalna dejavnost, kjer so princeske izdelale kronice, vitezi pa meče in jih okrasili z dragulji in kamenčki. Sledila je večerja – posebni topli sendviči, ki smo jih hu- domušno poimenovali »bruhci«. Za posladek smo brez težav pospravili še cake popse, ki nam jih je prijazno pripravila Tajeva mamica Tina, za kar se ji iskreno zahvaljujemo. Po večerji pa v pižame in spat. Ne, ne! Tokrat pač ne! V vrtcu smo oblečeni v pižame pred spanjem imeli še »pižama party« in si ogleda- li večerno risanko. Sledila je večerna rutina umivanja zob in obrazov, nato so utrujeni in polni vtisov otroci objeli svoje »ninice« in zaspali. Nočitev otrok v vrtcu je posebna iz- kušnja, ki se je veselijo, saj so že dovolj veliki, da lahko prenočijo v vrtcu, in to ni kar tako. Dovolj veliki in samostojni so, da lahko noč preživijo v družbi prijateljev in vzgojiteljic, brez staršev. Kaj mislite, komu je bilo težje v tej noči? Odgovor lahko uganete na podlagi vtisov otrok. Lucija: »Všeč mi je bilo, ko je Veronika ple- sala v stolpu. Visok stolp je bil, ni me bilo strah. S stolpa sem videla celo Celje. V vrtcu smo šli po igralnicah pogledat, da bi videli, da smo res sami v vrtcu. In kronice smo si naredili. Prespala sem v vrtcu, drugače sem samo pri babici prespala.« Matic: »Na Celjskem gradu smo bili, super je bilo. Videl sem, kje so Friderika zaprli. Sem videl celo Celje, potem smo šli nazaj v vrtec, ker smo prespali tam. Všeč mi je bilo, gledal sem risanko, imeli smo pižama party!« Lin: »Super je bilo, ker smo šli na Stari grad, videl sem Celje. V vrtcu smo prespali, umili smo si zobe, jedli smo nekaj iz klobas in sira, kako se že reče – bruhci.« KATJA KREVH DITKA REDNAK Učenci so se sami javljali za Na letošnjem, 13. ustvarjalnem natečaju Cinkarne Celje je sodelovalo več kot 500 učencev osnovnih in srednjih šol iz regije. Cilj natečaja je bil z inovativno idejo, orod- jem in barvami, ki vsebujejo titanov dioksid, stare stole predelati v zanimiva, sodobna in uporabna sedala. »V razredu nam prenovljen stol služi kot stol verjamejo v svoje znanje. Odkar ga imamo v za ustno spraševanje. Na njem se učenci lažje učilnici, se čudežno sami javljajo in želijo biti sprostijo in ob branju spodbudnih misli tudi med prvimi na vrsti,« je enega od zmagovalnih Posebni nagradi za izjemen trud in prizadevnost ter izstopajoča izdelka so prejeli učenci OŠ Frana Roša Celje in dijaki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. spraševanje stolov komentirala mentorica, učiteljica tretje- ga razreda OŠ Frana Roša Celje Mojca Merčnik. Podjetje z natečaji že vrsto let mlade spod- buja k razmisleku o pomenu kemijskih proizvodov za vsakdanje življenje. »Titanov dioksid (TiO2) je bel pigment, ki je v naravi prisoten v različnih kamnitih in mineralnih peskih. Že približno sto let ga proizvajalci dodajajo papirju, plastiki, gumi, lesu, teksti- lu, keramiki, kozmetičnim izdelkom. TiO2 je pomemben dodatek v barvah in lakih, saj do- bro posvetljuje ali prekriva materiale, jim daje belino, jih ščiti pred UV-žarki in vremenskimi vplivi,« je pomen proizvodnje titanovega dio- ksida pojasnila članica uprave – tehnična di- rektorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič in mladim čestitala za izjemne izdelke. 173 prenovljenih stolov Izdelki, pobarvani z barvami, ki vsebujejo titanov dioksid, počasneje bledijo ali razpo- kajo, barve so obstojnejše in dobro ščitijo material. Predmeti, zaščiteni s takšnimi bar- vami, imajo daljšo življenjsko dobo in s tem je potreba po kupovanju novih stvari manjša. »Smernice nam narekujejo odgovorno, traj- nostno naravnano proizvodnjo. Na eni strani jo zagotavljamo s sodobno procesno opremo, na drugi raziskujemo in vpeljujemo nove teh- nike, s katerimi čim več odpadnega materiala ponovno uporabimo. Tako že predelujemo belo sadro v uporabne mavčne plošče, pre- delujemo ostanke pločevine, spodbujamo k recikliranju vsaj 30 različnih vrst odpadkov. Zelo smo veseli, da smo na zelo praktičnem primeru prenove stolov pokazali, kako po- membna je kemija tudi za krožno gospodar- stvo,« je povedal predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok. Kljub dolgotrajnemu zaprtju šol je 50 men- torjev v 34 šolah mlade uspelo navdušiti, da so stole predelali in jim vdahnili nov pomen. Glavne nagrade so prejeli učenci prvega tri- letja OŠ Frana Kranjca Celje, drugega triletja OŠ Prebold, tretjega triletja VIZ III. Rogaška Slatina in dijaki Gimnazije Celje – Center. Pod- jetje je podelilo tudi dve posebni nagradi za izjemen trud in prizadevnost ter izstopajoča izdelka učencem OŠ Frana Roša Celje in Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Fotografije izdelkov natečaja je mogoče vi- deti na spletni strani: https://simplebooklet. com/nateajcinkarnecelje202021. ŠK Št. 26, 1. julij 2021 MLADI ZA MLADE 45 Pri županu 66 najuspešnejših osnovnošolcev Župan Mestne občine Celje je 15. junija sprejel najuspešnejše učence celjskih osnov- nih šol in Glasbene šole Celje, ki so v devetih letih izstopali po svojih uspehih. Iz vsake od osnovnih šol in iz glasbene šole je s knjigo nagradil šest najuspešnejših, ki jih je predla- gala posamezna šola. Nagrajenci so mladostniki, ki se poleg tega, da so izjemno uspešni pri šolskem delu, ukvarjajo še s celo vrsto šolskih in obšolskih dejavnosti. Za župana je ta sprejem eden najlepših dogod- kov v letu. Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje, je mladim med drugim povedal: »Najstniška leta so zelo zanimivo življenjsko obdobje, polno zmešnjav, predvsem tistih v glavah. Spremi- njajo se vaše želje, vaše navade, vaš pogled na sebe in pogled na okolico. Kakorkoli se boste spreminjali in se bo spreminjal svet okoli vas, ostanite to, kar ste, čudoviti in enkratni. Ne pozabite, vaše srce, vaše vrednote in odnos do soljudi so tisto, kar v življenju največ pomeni. Če boste potrebovali pomoč, jo poiščite, če bo- ste potrebovali nasvet, naj vam ne bo nerodno prositi zanj. Vsak človek kdaj potrebuje nasvet, kajti nihče ne more sam hoditi skozi življenje … Iskreno vam čestitam za devet let odličnosti, za vse šolske in obšolske uspehe, za vse vaše dosežke, ki niso plodnaključja, ampak vztraj- nega in marljivega dela. Želim vam čudovite in brezskrbne počitnice, polne novih doživetij in pristnih prijateljskih stikov. Želim vam, da bi jeseni stopili veseli in spočiti novim izzivom naproti, da bi se v izbranih srednjih šolah po- čutili dobro in bili še naprej srečni, zdravi in uspešni … Danes smo neizmerno ponosni na vas, naj ostane tako tudi v prihodnje. Vidimo se čez štiri leta na sprejemu za zlate maturante.« Čestital je tudi staršem, ravnateljem in učite- ljem ter se jim zahvalil. Najuspešnejše je nagovoril tudi vodja aktiva ravnateljev Jože Berk, ravnatelj Osnovne šole Hudinja: »Za odlične rezultate na različnih po- dročjih vam v imenu vseh ravnateljev iskreno čestitam. Uspelo vam je, da ste postali najboljši v svoji generaciji. Slovenci in tudi mnogi Celjani znamo seči po zvezdah, tako kot mlad in izje- mno uspešen kolesarski šampion Tadej Pogačar, ki je ravno v našem knežjem mestu pred nekaj dnevi prepričljivo zmagal na eni od etap dirke Po Sloveniji in na koncu slavil tudi končno zmago. Tadej ima na svoji spletni strani zapisano misel – nikoli ne odnehaj in nikoli se ne predaj. Po eni od zmag je izjavil: ›Na vsaki dirki imaš veliko priložnosti, še vedno pa je mnogo dejavnikov, ki lahko vplivajo na rezultat, zato ne smeš obupati ob prvi prepreki, vedno znova se je treba truditi in poskušati.‹ Želim, da takšni poti sledite tudi vi. Bodite vztrajni in ambiciozni še naprej«, je med drugim povedal Jože Berk. ATH Najboljši učenci OŠ Hudinja Županova spominska darila Tradicionalni sprejem pri županu Občine Rogaška Sla- tina mag. Branku Kidriču ob koncu šolskega leta je bil v ponedeljek, 14. junija, v Aninem dvoru. Udeležilo se ga je 25 učencev devetih razredov vseh treh slatinskih osnovnih šol. Večina je imela vsa štiri leta šolanja povprečje šolskih ocen več kot 4,5. Izjema sta učenca iz III. osnovne šole, ki sta bila uspešna na drugih področjih. »Za nami je posebno leto, ki se ga ni dalo načrtovati, pred- videvati, še manj želeti.« S temi besedami je župan začel svoj nagovor. Leto so namreč zaznamovali številni izzivi, povezani s koronavirusom, ki so učence za več mesecev prikrajšali za pouk v šolah in jih prikovali pred računalniške zaslone. A vendar osebni stik še vedno največ šteje, zato ga veseli, da so se lahko vrnili v šolske klopi in se nenazadnje udeležili tudi letošnjega sprejema. Ljudje se z leti oblikujemo in glede na značajske lastnosti udeležencev sprejema, ki so vzorni učen- ci, dobri sošolci, pripravljeni pomagati, spoštljivi in delovni, imajo dobra izhodišča, da odrastejo v odgovorne odrasle. Pri tem pomembno vlogo igrajo starši, ki nudijo spodbudno in zdravo okolje doma, ter ravnateljice in učitelji, ki jim posre- dujejo znanje ter jih usmerjajo, zato posebna zahvala velja tudi njim. Z zagotavljanjem pogojev za dobro delo v šolah svoj delež prispeva lokalna skupnost.« Na koncu je župan učencem ob uspešnem koncu osnovno- šolskega izobraževanja iskreno čestital, jim izročil spominska darila ter zaželel prijetne zaslužene počitnice. Sprejema so se udeležili: Brina Boroš Prevolšek, Lana Cvek, Tin Cvek, Nik Kamenšek, Stella Koražija, Staša Debelak Vreš, Stella Majerić, Živa Stojnšek, Tara Škrablin in Maks Zupanec (vsi I. OŠ Rogaška Slatina), Blaž Belič, Jaša Kunštek, Matija Bombač Drofenik, Tamara Boršič, Gal Jagodič, Martina Gaj- šek, Nel Murko, Neža Pobežin, Ažbe Lipnik Tirgušek, Tara Zarja Prah, Ema Medved, Luka Mešiček in Vito Tišma (vsi II. OŠ Rogaška Slatina) ter Donart Gashi in Jona Žumer iz III. OŠ Rogaška Slatina. PGK Fotomonografija za spomin 17. junija je bil v Domu kulture Velenje županov sprejem za učence, ki so v osnovni šoli dosegli odličnost v vseh letih šolanja. V imenu župana je mlade nagovorila podžupanja Mestne občine Velenje Aleksandra Vasiljević. Nato je bil sprejem še za dijake Šolskega centra Velenje, ki so dosegli odličen uspeh v vseh letih srednješolskega izobraževanja. Pozdravil jih je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. Vseh odličnih učencev je bilo v tem šolskem letu v Velenju 79, dijakov je bilo 42. Prejeli so fotomonografijo z naslovom Velenje, bogastvo pogledov, ki je izšla ob 60-letnici Velenja. Večer je z nastopom polepšala Vokalna skupina Cvetke. MK Foto: Roman Bor 46 RAZVEDRILO Št. 26, 1. julij 2021 Jajca, kruh, mleko, časopis … Jajca, kruh, mleko, časopis … Uh, masko sem pozabil! Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Izgubljena Moški stopi do lepe ženske in vpraša: »Ali se lahko malo pogovoriva?« Ona: »Ampak, gospod, jaz vas ne poznam!« On: »Vem, ampak pred pol ure se mi je v gneči izgubila žena.« Ona: »In kaj imam jaz pri tem?« On: »Kakor hitro sem v družbi lepe ženske, se ona pojavi v nekaj sekundah … Evo, je že tu, hvala!« Da ni sam Učenci razjezijo učitelja zato jim ta reče: »Kdor misli, da je neumen, naj vstane.« Nekaj časa nihče ne vstane, potem pa se Janezek le opo- gumi in vstane. Učitelj ga vpraša: »Janezek, a ti misliš, da si neumen?« Janezek odgovori: »Ne, gospod učitelj, toda nerodno mi je, ker samo vi stojite!« Napis na majici: »Ne potrebujem Googla, moja žena ve vse!« Opravili so anketo, kateri grad je najlepši. 95 odstotkov Slovencev je odgovorilo: vinograd. Kaj sem že hotel kupiti? Prvi znak, da se mladi vračajo na podeželje. Nič še ni zamujenega, vzemi- te se v roke in glejte z optimiz- mom v prihodnost. V družbi ne smete preveč godrnjati in se pritoževati, delujte optimi- stično in pozitivno, le tako se vam lahko zgodi tudi kaj lepe- ga. Mars, vaš vladar, je prešel v znamenje device, zato boste v naslednjem obdobju več pozor- nosti in moči vlagali v poslovno področje. Počasi boste izpeljali načrte iz preteklosti. Vaša vladarica biva v zna- menju leva in vam s svojo energijo pomaga, da lahko iz- peljete svoje cilje. Priznajte si končno svoja čustva in ne be- žite neprestano pred resnico. Skoncentrirajte se na to, kar želite doseči. Zaradi bivanja Marsa v zemeljski devici bo vaša energije nihajoča. Trudi- ti se boste morali za pozitivne pristope in popaziti na svoje psihično stanje. Čas večjih sprememb, ki je pri vas prisoten že nekaj časa, se nadaljuje tudi v prihodnje. Vaš vladar je ponovno direkten in vam daje zeleno luč za spre- membe, ki jih morate aktivira- ti. Slednje se predvsem nanaša na delovno področje. Včasih boste presenečeni nad seboj, kako hitro lahko spreminjate svoje poti. Pri vsem naj vas vodi razum in ne čustva. Zberite in aktivirajte vse svoje možne potenciale ter ne dovolite lastni kritiki, da vas ovira ali onemogoča. Pretekla mrka sta vam vzela nekaj dra- gocene energije, zato naredite vse in še več, da jo obnovite. Vsega, kar ste si zamislili, res ne boste mogli narediti v enem trenutku, počasi, ko- rak za korakom in zmaga bo vaša. Venera v ognjenem levu bo v vas prebujala strasti. Nihali boste med optimiz- mom in depresivnim stanjem, vendar bo zmagala pozitivna plat. Venera, kraljica ljube- zni, je v vašem znamenju, kar vam bo pomagalo, da boste zmagali nad vsemi te- žavami. Saturn nasproti va- šega znamenja vam prinaša korenite spremembe. Ne upi- rajte se tistemu, kar morate storiti, kocke morate postaviti na svoje pravo mesto. Vendar ne delujte na silo. Naj bo vaša koncentracija usmerjena samo na eno po- dročje, v nasprotnem primeru vam grozi, da boste vse naredi- li samo na pol. Mars v vašem znamenju vam omogoča hitrej- še napredovanje, delovali boste bolj sistematično in uporabili več taktnosti. Pri projektu, ki ste ga pred nedavnim sprejeli, ne odstopajte, saj ste že tik pred ciljem. V ljubezni vas čaka pri- jetno presenečenje. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Zapleteni odnosi se bodo še stopnjevali, čas je, da na tem področju vzpostavite več reda in discipline. Potrebovali boste veliko mero potrpežlji- vosti, saj boste ves čas pod stresom. Vaša vladarica v ognjenem znamenju vam bo pomagala, da boste urejevali nasprotja, ki ste jih v preteklo- sti aktivirali sami. Analizirali in taktizirali boste vse do ta- krat, ko boste dosegli cilj, ki ste si ga zastavili. Svoj odnos s partnerjem boste morali razumsko ovre- dnotiti. Dobro se morate zave- dati, da vas lahko zaletavost drago stane. Samo z očitki in s kritiko ne boste prišli nika- mor. Venera vam bo poma- gala uskladiti nasprotja, bolj samozavestno in drzno boste delovali in s tem pokazali svo- jo moč. Zapleti na delovnem področju bodo še kar dejavni, umirite svoje strasti. Delujte zmerno in preudar- no, vaš vladar biva v ribi in je retrograden. Pomagal vam bo, da boste uskladili nasprotja, ki so del vaše preteklosti. Na vse skupaj boste gledali predvsem s čustvene plati, kar vam bo da- jalo milino. Na denarnem po- dročju vam sijejo lepše zvezde, zato morate dobro premisliti in izkoristiti vse možnosti. Pozi- tivne misli in samozavest bodo najboljše orožje. Imeli boste občutek, da so se vsi zarotili proti vam, kar vsekakor ni res. Desetkrat mo- rate premisliti, preden karkoli rečete, drugače se boste še na- prej spotikali ob lastne pasti, ki si jih nastavljate. Vaš vladar v znamenju vodnarja vam bo prinesel kar nekaj odličnih do- mislic, kako ravnati na delov- nem področju, V kolikor boste spretni, lahko vso zadevo obr- nete sebi v dobro. Opazili boste, da se mar- sikatera težava reši sama od sebe, le pravilen odnos mora- te imeti. Iz preteklih grenkih izkušenj se lahko marsikaj naučite. Saturn, gospodar usode in časa, biva v vašem znamenju in vam dobro pre- tresa vsa področja vašega življenja. Počasi, korak za korakom morate spreminjati določene zadeve, ki ne sodijo več v vaše življenje. Ne smete si dovoliti, da vas imajo drugi v oblasti. Vaš vla- dar je vstopil v retrogradno gibanje, kar pomeni, da se boste soočali, kaj je resnica in kaj iluzija. Na vsakem koraku boste opazili veliko novih reči, spoznali veliko novih ljudi. Nekdo bo želel od vas na vsak način pojasnilo, vam pa ne bo do dolgega pogovora. Popazite na svoje duševno zdravje. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Št. 26, 1. julij 2021 RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SUDOKU 472 Verjetno me ne bodo prosili, da bom prvi ... 3 K KDOR SE SKRIVA NOČNI METULJ S TRAKOVI NA KRILIH KDOR NOSI VODO JUŽ NO- AMERIŠKA KU KAVICA GRŠKA ČRKA OBČUTEK ZA KAJ KEMIČNA SESTAVA ČESA VELIK SNOP IZ OMLATENE SLAME KMEČKO OPRAVILO RAZTEGLJIVA PLETENINA KAR OPRE- DELJUJE STVAR PO NJENEM BISTVU ČASOMER 9 NARODNA: MI SE IMAMO … 5 POSEDOVATI ČRNE PTICE KOREOGRAF OTRIN 16 KAR SE VSUJE V PLAVŽ 15 SLANO TURŠKO JEZERO SLED REZILA VINKO OŠLAK ANGLEŠKA MANEKENKA DELEVINGNE SUPERSILA ... HAAG 21 CELOTA INSTRUMEN- TOV ZA DOLOČENO DELO PRIBALTSKA DRŽAVA DEŽELNA BANKA SLOVENIJE SNOVI PRIJETNEGA VONJA PES, KI LOVI LISICE DAMOKLEJEV VISI NAD GLAVO SANJE ELEKTRON- SKA POŠTA ITALIJANSKA RTV TOMAŽ DOMICELJ ANGLEŠKI KEMIK (JOHN) RELEJNA NAPRAVA (ŽARG.) RIBONU KLEINSKA KISLINA (ANG.) RDEČA, SLADKORNA LJUDSTVO V LAOSU ANGLEŠKA KVARTAŠKA IGRA 11 IZKLJUČITEV (EL EKTRIČ- NEGA TOKA) BREZALKO- HOL. PIJAČA IZ RADENSKE SLOJ 17 VSEVEDEN ČLOVEK INDIJ. ZVEZ. DRŽAVA KLIC NA POMOČ S. GRUM: DOGODEK V MESTU … 6 8 NEKDANJA TOVARNA V ZAGORJU 4 TELEVIZIJA MONGOLSKI VLADAR OKRAJŠAVA ZA MAREC RUS. REKA Povsod z vami IGRA S PALČKAMI NAJVEČJI PRITOK MISISIPIJA (ORIG.) 12 SOD (NAR.) PREBIVALKA BAČ KOCKA (LAT.) 7 OKRASNI GRM 2 AMERIŠKI REŽISER (JOHN) PREDMET ZMANJŠANIH DIMENZIJ ETILNI ALKOHOL 19 NASPROTNO OD NAROBE SOKOLI: MOJA … JE STRELA DROG PRI BRADLJI AM. IGRALEC DILLON RAZJEDA NA SLUZNICI … PRIMEŠ ZA ROGE, ČLOVEKA ZA BESEDO NAJVEČJA REKA V HER- CEGOVINI FRANCOSKI PISATELJ ZOLA 18 GRAD PRI TRSTU PRIPADNIK APAČEV Sedaj jih pokadim le ... NOVO MESTO SLABOTEN ČLOVEK VRSTA PLESA GORA NI NORA, … JE NOR, KI GRE GOR ŠPANSKA REKA 14 SUTANA NIZEK ŽENSKI GLAS PAPIRNATA, SPALNA 10 NO GA (SLABŠ.) 1 TIBETANSKO GOVEDO MANJŠI JADRANSKI OTOK ROK ’N’BAND: RAD JO IMAM, … JO 3 OLIVIA MUNN NOVOST (SLABŠ.) 20 POKRAJINA V VIETNAMU LOVEC NA KAČE 13 Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Ime in priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž- reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve- ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tea.podpecan@ nt-rc.si SUDOKU 163 REŠITEV SUDOKU 162 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge- slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 6. julija. Geslo iz številke 25: Hura, počitnice so tu Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Pavla Lukner s Polzele, Milena Peperko z Ljubečne in Hana Plaskan iz Braslovč. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. V naše križanke smo pripeljali lepe besede, ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane. 48 TA PISANI SVET Št. 26, 1. julij 2021 Na deset kilometrov Lanska deževna osvežitev tekačev na Malem maratonu dr- žavnosti v Celju bi bila letos še kako dobrodošla, a so se kopali zgolj v lastnem znoju. Na desetkilometrski progi se je dobro odrezal tudi naš sodelavec Igor Šarlah, tehnični urednik časo- pisa, ki je s svojo opravo poskrbel tudi za promocijo medija. Za takšen podvig sta poleg dobre kondicije nujni tudi močna volja in vztrajnost, ki ju tedensko utrjuje na svojem delovnem mestu. Foto: Andraž Purg – GrupA Obujanje spomina na prelomne čase V teh dneh so se vrstili številne prireditve in sre- čanja ob prazniku dneva državnosti in obeleževanju 30-letnice samostojne Slo- venije. Obudili smo spomin na ključne mejnike osamo- svajanja na poti do neodvi- sne države. Prav posebno tradicijo srečanj že dvajset let neguje mag. Viki Krajnc, v času prelomnih dogod- kov in vojne za Slovenijo komandant Pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe za zahodno Štajersko. Od desetletnice osamosvo- jitve vsakih pet let pripravlja srečanje, na katerega povabi vse svoje nekdanje sodelavce iz takratnega osmega pokra- jinskega štaba TO, poveljnike območnih poveljstev in neka- tere komandirje tistih enot, ki so delovale v Celju in širši okolici. Tako je bilo tudi le- tos, ko slavimo visok jubilej samostojne Slovenije. Srečanja organizira ob pod- pori celjskega župana Bojana Šrota. Tokratno, ki je bilo v go- stišču Medved v Škofji vasi, je bilo zaradi jubileja še posebej slovesno. Tudi ganljivo, saj ob jubileju spomini na usodne čase še dodatno pridobivajo pomen in postajajo še dra- gocenejši. V odsotnosti celj- skega župana je udeležence srečanja pozdravil in nagovo- ril podžupan Mestne občine Celje Vladimir Ljubek. RG Foto: Andraž Purg – GrupA Zlata vrtnica za vrtnice pri prejemnikih Turističnemu in kulturnemu društvu Celje lani zaradi slabe epidemiološke slike in ukre- pov za zajezitev koronavirusa ni uspelo izpeljati zaključne prireditve, na kateri bi podelilo priznanja najuspešnejšim v svoji tradicionalni akciji Zlata vrtnica in metla. V vodstvu društva so se zato odločili, da bodo prejemnike priznanj pisno pozvali, naj pridejo prevzet priznanja na sedež društva, kjer so vseeno izvedli svečano podelitev najprestižnejšega priznanja, zlate vrtnice. V lanski akciji so jo prejeli stanovalci Milčinskega ulice 12 za čudovito zasaditev oko- lice bloka z vrtnicami. Torej je nagrada tokrat tudi na simbolni ravni res prišla v prave roke. Da upravičeno, nazorno kaže tudi fotografija ureditve okolice pred blokom. Predstavniku stanovalcev bloka Aleksandru Jovanoviču je priznanje izročila Vesna Golner, vodja projektov v Turističnem in kulturnem društvu Celje, ki letos praznuje častitljiv jubilej, 150-letnico. RG, foto: SHERPA Trnoveljski gasilci s svojo muzejsko zbirko Prostovoljno gasilsko društvo Trnovlje je s priložnostno slovesnostjo minulo soboto namenu predalo stekleni paviljon, v katerem je uredilo muzejsko zbirko gasilske opreme. »V zbirki sta na ogled stara ročna brizgalna, ki smo jo v gasilskem društvu dobili leta 1924, ter prva mo- torna brizgalna iz leta 1934, razstavljena pa je tudi opreme za obe brizgalni. Videti je mogoče tudi stare uniforme, prvi prapor, slike ustanovnih članov ter zgodovinskih dogodkov in nekaj pokalov iz gasilskih tekmovanj starejše dobe,« je povedal Matjaž Gregorin, predsednik PGD Trnovlje. Kot je še dodal, so v svojem gasilskem domu gasilci že imeli muzejski kotiček, kjer je bila ta oprema, zdaj pa so jo postavili na ogled krajanom in mimoidočim. RG, foto: PGD Trnovlje Prisluhi v mestnem gozdu Tradicionalni ciklus kon- certov Prisluhi v mestnem gozdu je tudi letos pričaral kakovostno in zanimivo glasbeno dogajanje na odru pod drevesno hišo, to zdaj že mnogim v Sloveniji zna- no celjsko znamenitost. Na koncertih vrhunski glasbeni izvajalci nastopajo ob petju gozdnih ptic in še- lestenju drevesnih krošenj. Doslej so nastopili multiin- štrumentalist Boštjan Gom- bač, ki je navduševal z zvo- kom replike najstarejšega najdenega glasbila (piščal iz jame Divje babe), v Eolovih večernicah so se predstavili harfistka Maria Gamboz Gra- dišnik, fagotist Árpád Balázs Piri in flavtist Luka Železnik. Sledil je koncert Lisička je prav zvita zver, na katerem so nastopili učenci glasbenih šol iz Škofje Loke in Celja, na predzadnjem koncertu minu- lo soboto pa so muzicirali Jan Tomšič (vokal, kitare bansu- ri), Blaž Celarec (tolkala, spr. vokal), Žiga Golob (kontra- bas) in Boštjan Gombač (pi- hala in trobila). Letošnje Prisluhe v me- stnem gozdu bo sklenil kon- cert Zrak in strune, na kate- rem bo v nedeljo, 4. julija, poslušalce z glasbo v večer pospremil Trio Lontrg. Člani tria so violinistka Ana Julija Mlejnik, flavtist Luka Železnik in violončelist Miloš Mlejnik (na fotografiji). Predstavili bodo glasbeno obliko sere- nade, kot sta jo videla L. M. Škerjanc in Beethoven, dodali pa bodo še nekaj razigranih opernih arij v priredbi za trio. RG, foto: Adrifund