Igor KOTNIK-DVOJMOČ' ČlASEK VOJAŠKA AKADEMIJA? Slovenija potrebuje interdisciplinaren in eksterno verificiran vojaško usmerjen študij Povzetek: Po osamost ojitri je Miiiistfslro za obrambo Republike Slovenije vseskozi nasprotovalo ustanovitvi klasične vojaške akademije in Je zagovarjalo civilno utemeljeno izobraževanje bodočih častnikov Slovenske vojske. Zato Je bila medijska najava pobude Univerze v Mariboru in MORS za ustanovitev vojaške akademije za strokovno Javnost do-kajšnje presenečenje, saj bi bil to vsekakor korak nazaj AV; civilno izobraževalnem sistemu utemeljeno vojaško šolstvo, je na splošni konceptualni mvni za majhno državo kot Je Slovenija, z relativno majhnimi potrebami po častniškem kadru ter omejenimi kadrovskimi in materialnimi viri, nedvomno dobra in predvsem racionalna ivšitev. Ker pa izhodiščni koncept v nadaljevanju ni bil izpostavljen kritičnemu vrednotenju in nadgrajevanju, ne more biti optimalen oziroma ni dodelan do konca. Zato predlagam uvedbo sistema sekvenčne ločenosti, vendar dolgoročne vzporednosti splošnega izobraževalnega procesa na civilnih izobmževal-nih ustanovah ter vojaško-.^trokovnega in specialističnega izobraževanja, usposabljanja in urjenja v vojaški organizaciji. Temeljil naj bi predvsem na izbirnosti začetka, trajanja in intenzivnosti vključevanja potencialnih kariernih in nekariernih častnikov 51' v dejavnosti voja.ike organizacije. Ključni pojmi: oborožene sile, Sloven.tka vojska, vojaško .-voriti o popolni razvitosti vseh segmentov kredibilnega in učinkovitega obranih-nega sistema. 7. novim zakonom o obrambi jc bil leta I99'i sicer prenovljen pravni okvir za preoblikovanje vojaškega dela nacionalnovarnostnega sistema, ki je resnici na ljubo pomanjkljiv in deloma tudi že za.starel, .še vedno pa manjka celovit strokovni okvir, ki bi ga predstavljali ustrezni doktrinami dokumenti (strategija nacionalne varnosti, strategija obrambe, strategija vojaške obrambe). Brez v.seh navedenih dokumentov niso nedvoumno določene splošne in temeljne razvojne usmeritve, ki .so potrebne za učinkovito delovanje katerekoli družbene inštitucijc ali orgamzacije, kar ,šc po.sebej velja za vojaško organizacijo. Kako pereč je ta prol> lem dokazujejo vedno nove in nove reorganizacije v vojaškem delu obrambnega sistema, ki so vsaj v preteklosti, zaratli odsotnosti močnejše razvojne usmerjenosti in jasno definiranega cilja, vedno znova rezultirale v clezoricntirano.sti in neza-do.stni ntotiviranosti njihovih izvajalcev, ter zato nujno zastale nekje na sredi {X)ti. Tovrstna neproduktivnost je bila v.se.skozi okrepljena tudi s ix)gostimi kadrovskimi sprentembami, ki so preprečevale za vojaško organizacijo prepotrebno idejno in organizacijsko kontinuiteto. Zato niti ne pre.seneča, da v Sloveniji v.se predolgo ni bilo pravih vizij in znatnega napredka tudi na bolj specifičnih oziroma posebnih področjih, kot .so na primer ob.scg. .struktura, organizirano.st, funkcije, način popol-njevanja,... in nenazadnje tudi podsistem izobraževanja vojaškega kadra. V Sloveniji je potrebno ob oblikovanju kakršnihkoli konceptov povezanih s .šolanjem bodočega vojaškega, predv.sem častniškega kadra, postoriti celo vrsto •Stvari, med katerimi so najpomembnejše na.slednje naloge: 1. oblikovanje in sprejetje v.seh potrebnih doktrinarnih dokumentov, v katerih bodo nedvoumno opredeljeni (1) najaktualnejši varnostni izzivi, tveganja in grožnje, (2) vloge in naloge SV pri njihovem omejevanju, obvladovanju in odpravljanju, (3) struktura, organiziranost ter načini delovanja SV, ki so najoptimalnejši za tloseganje zastavljenih ciljev, 2. določiti, s kako številčnim in kakšnim vojaškim kadrom bo sploh mogoče ure.s-ničiti za.stavljene doktrinarne cilje, pri čemer so v ospredju častniki, zato ker (1) imajo v oboroženih silah najpomembnejšo vlogo, (2) niso prosto dostopni na trgu delovne sile, (3) njihovo šolanje pa je najdaljše in najdražje ter 3. opredeliti poti in načine za zagotavljanje želenega (častniškega) kadra, kamor sodi tutli določanje izobraževalnih vsebin in oblikovanje izobraževalnih programov. .Šele povsem na koncu sledi organizacijska umestitev izobraževalnih programov v najprimernejši inštitucionalni okvir Povsem zgre.?eno je torej vnaprejšnje iskanje ali celo določanje potencialnega izvajalca, ne da bi .se natančno vedelo, kaj naj bi sploh izvajal in kaj je z vidika državnega interesa najbolj racionalno in optimalno. Zato je bila medijska tiajava novega projekta Univerze v Mariboru (UM) z:i strokovno javnost dokajšnje presenečenje. Po nekaterih virih naj bi Slo za ustanavljanje vojaške akademije, kar bi bil v.sekakor korak nazaj, |>o drugih spet za inter-di.sciplinarne voja.ške študije, po tretjih za vojaško akademijo, ki pa naj bi bila nekaj drugega, kar si pod tem imenom ohičajno jjredstavlja večina ljudi. Vsekakor gre tako s teoretičnega kot praktičnega zornega kola za povsem različne pristojK-, ki jih ne hi smeli enačiti oziroma zamenjevati. Odgovornost za zmedo zaradi terminološke in vsebinske nedodelano.sti pobutle je vsekakor na strani predlagalcev in je ni mogoče pripisati medijem. Neglede na terminolo.ško in v.sebinsko nedoile-lanost pobude, gre za hvalevredno aktualizacijo enega pomembnih probleniov slovenskega vojašt\'a. Odsotnost celovitega izobraževalnega sistema, ki bi zagotavljal zadostno število dovolj kvalitetnega (pod)častni.škega katira. je namreč lahko resna ovira dolgoročnemu razvoju Slovenske vojske v .sklailu s standardi razvitih industrijskih držav. Po.sebej pre.senetljivo je, da .so pretllagatelji v.saj na začetku uspeli prek meilijev .svoj projekt predstaviti kot nekaj novega in za slovenski pnjstor unikatnega. Pred lansiranjem ideje v medij.ski pro.stor .so prezrli, da je "patent" na tem področju že oddan in zaobšli in.štitucijo, ki se z zagotavljanjem kadrov za potrebe obrambnega in voja.škega si.stema v Sloveniji ukvarja že 2.3 let. Gre za Katedro za obrambo.slov-je na Fakulteti za družbene vede (FDV) Univerze v Ljubljani (UL), na kateri se izobražujejo civilni strokovnjaki za obrambna in voja.ška vprašanja, ki .so od vseh diplomantov na obeh sloven.skih univerzah najbližje splošnemu profilu .sodobnega pehotnega častnika, ki jih SV potrebuje največ. L manjšimi dodelavami in nadgradnjo obstoječega izobraževalnega programa, oziroma z oblikovanjem voja.ško-strokovne podusmerirve na šiuiliju obramboslovja, ki bi lahko bil na osnovi kreditnega sistema povezan tudi z drugimi izobraževalnimi programi na tirugih fakultetah v okviru obeh slovenskih univerz, bi relativno lahko in z majhnimi finančnimi sredstvi zagotovili tista manjkajoča znanja, ki bi po absolviranju praktičnih (ve.ščinskih) vojaško-strokovnih znanj v okviru Centra vojaških šol .MORS, zagotavljala popolno primerljivost bodočih diplomantov vojaško-strokovne podusme-ritve obramboslovja s svojimi častniškimi kolegi v razvitih industrij.skih državah. Katedra za obramboslovje je z .Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije (MORS) v celotnem oMobju po letu 1990 večkrat poskušala vzpostaviti tvoix'n dialog glede sodelovanja pri zagotavljanju častniškega kadra prek izvajanja vojaško-strokovnega izobraževalnega programa. Vsi |>oskusi so bili neuspešni, glavni razlogi za to pa so pogo.ste zamenjave obrambnih ministrov, nizhajanja glede nekaterih konceptualnih pogledov ter očitno prikrita želja nekaterih po.sameznikov na MORS. da se vojaška akademija le ustanovi. Slednje je mogoče sklepati na osnovi zmede glede poimenovanja predloga UM - ali gie za vojaško akademijo ali za interdi.sciplinarne voja.ške .študije. Ob tem jc bila v.se.skozi očitna nespo.sobnost MORS, da bi oblikoval jasne kvantitativne in kvalitativne kadrovske projekcije oziroma načrte, na osnovi kateiih bi bilo mogoče vzpostaviti prepoznaven in izvedljiv izobraževalni program. Večletno neproduktivno usklajevanje med obema inštitucijama je zaključil z velikim optimizmom |X)spremljen Sporazum o sodelovanju med .MORS in FDV podpisan 8. novembra 1995, ki jc nakazoval povsem drugačno in predvsem plodnejše dolgoročno sodelovanje na področju izobraževanja in uspo.sabljanja. Na žalost se dobri obeli ni.so uresničili, kar kaže tudi najnovejši predlog s strani UM, ki je bil na MORS .sprejet z dokajšnjim odobravanjem, sporazum s FDV pa je povsem pozabljen. Ker FDV do.sledno izpolnjuje določila iz Sporazuma in na njem temelječe pogocllu-, bi bilo logično. cIa MORS zaradi tlru-gačnib. novih ali večjih potreb najprej o tent informira 1T)V in po.skuSa korigirati in/ali nadgraditi že vzpo.stavljeno sotlelovanje, .šele v primeru neu.speha pa bi bilo smi.selno i.skati novega partnerja. S pobudo U.M in .\JORS se je zopet izkazala že kar pregovorna slovenska spo.sobno.st zapo.stavljanja državnega na račun regionalnih, lokalnih in individualnih intere.sov. Sloven.ski prostor je namreč s .svojimi materialnimi in kadrov.skimi potenciali, ki jih lahko .Slovenija usmerja v voja.ško-obrambni sistem, otlločno premajhen. da bi bilo oblikovanje dveh konkurenčnih in.štitucij za zagotavljanje obrambnih in vojaških strokovnjakov kakorkoli opravičljivo. Namesto, da bi težili k oblikovanju zadostne kritične ma.se slovenskih obrambno-\ojaških stroko\-njakov okoli že \ zpostavljenega in u\eljavljenega kadrovskega jedra na Katedri za obramboslo\'je in Obramlx>slovnem raziskovalnem centru ljubljanske l-DV, se pojavlja ideja o oblikovanju morebitnega novega "marilK)rskega jedra", kar bi \sekakor pomenilo neracionalno potlvajanje izobraževalno-razisko\^alnih potencialov. Tudi v primeru odločitve o delitvi dela med UL in U.M. ta ne more biti v.si-Ijena s politiko izvršenega dej.stva. kol jo je nakazovala pobuda UM in .MORS, ampak je lahko zgolj in .samo kon.senzualna. Idejo o morebitni izrabi prostih prostorskih kapacitet v mariborski Kadetnici za potrebe vojaškega šolstva velja jiodpreii zgolj in samo v tistem delu, ki se nanaša na zagotavljanje praktičnih (ve.ščinskih) vojaško-strokovnih znanj, ne pa za pridobivanje splošnih, predv.sem teoretičnih znanj na univerzitetni ravni. To pomeni, da bi v .Maribor, ob izpolnjevanju vseh infrastrukturnih in kadrovskih pogojev, veljalo pre.seliti Center voja.ških .šol .MORS ali samo njegov del. prek katerega bi. tako kot doslej, častniški kandklati .svoje splošno, predv.sem teoretično znanje, ki bi ga pridobili v civilnem izobraževalnem si.stemu na obeh sloven.skih univerzah (ne .samo mariborski), dopolnili in nadgradili s praktičnimi (veščinskimi) voja.ško-.strokovni-mi znanji. Ob tem je trcba upoštevati omejitev, da .se podča.stniki praviloma nikjer ne šolajo skupaj s častniki, kar je eden od |X)gojev za ohranjanje elitizma in kor-porativizma ča.stni.škega zbora. Zakaj nc (klasična) voja.ška akademija? Častniki so .se za ,s\oj poklic tradicionalno izobraževali in usposabljali v vojaških šolah in akademijah. Zaradi ločenosti od civilnega sistema šol in s tem civilnega okolja, so bila njihova stali.šča, v primerjavi z vrstniki s civilnih .šol ali s kolegi, ki so zaključili civilne šole, v povprečju veliko bolj tradicionalistična in kon.ser\ativ-na. Vendar Harries-Jenkins (1990, 121) izpo.stavlja, da že Janowitz v nasprotju s I luntingtonovim statičnim dojemanjem vojaške etike in vrednotnega sistema dojema vojsko kot družbeni sistem, v katerem se profesionalne karakteristike častniškega zbora neprestano spreminjajo v otlvisnosti od sprememb v širšem družbenem okolju. Bolj natančno bi lahko dejali, da gre dolgoročno za preoblikovanje oboroženih .sil v smeri vse večje .skladnosti s civilnimi strukturami, vrednotami in normami. Vojaške organizacije razvitih industrij.skih držav v tem procesu zaznanuijejo nasprotja inccl tradicionalističnim herojskim imidžem ter menedžer-skim imiilžem, ki vse bolj fxlraž;i znanstvene in pragmatične dimenzije vojskovanja. Zato splo.šen trend v razvoju prevladujočega tipa častnika v razvitih industrijskih državah nakazuje potrebo |xi prilagajanju tradicionalnega in do nedavna prevladujočega bojnega eto.sa (Franke 1997. .36), ter prehod (hI (1) častnika bojevnika (heroj.skega poveljnika) v tradicionalni družbi, prek (2) častnika tehnologa oziroma menedžerja v prehodnem obdobju do (3) večplastne in zapletene vloge častnika znan.stvenika oziroma častnika diplomata, ki bo v postmoderni družbi sposoben aktivno sodelovati v svetovalnem procesu o vprašanjih mednarodne varnosti in Ixj usposobljen ludi za ilelovanje v mednar(xlni diplomaciji. (Mosko.s, Burk 199 K 151) Predvsem v mednarodnih vojaških operacijah v podporo miru, v katerih mora biti poleg ostalega .spo.soben vzpostavljati proiluktiven komunikacijski proces z zelo različnimi strukturami in javnostmi,- Po.sebej velja opozoriti na tri izzive, s katerimi .se bodo srečevali častniki v obdobju po hladni vojni (Franke 1997, .37): 1. povečati bodo morali .svoje analitične sposobnosti, da bodo lahko razumeli v.se večjo kom|5leksnosi strateškega okolja. 2. izobraževati, uspo.sabljati in uriti .se bodo morali za obvladovanje mnogo širšega spektra dogajanja, kot ga je ixjnujalo klasično bojišče, 3. naučiti se bodo morali delati v .spolno, rasno, religiozno, kulturno,... zelo diver-ziliciranem okolju. V spremenjenih razmerah bo zato namesto ozko usmerjenega poznavanja strate.ških in taktičnih načel bojevanja. v.se pomembnej.še izobraževanje na področju varnostnih študij v najšir.šem pomenu tega termina. (Dandeker 1991, 131132) V prihodnosti bodo morali biti ča.stniki sposobni aktivno .sodelovati v procesih nacionalno-varnostnega odločanja. .Seveda ne kot politiki, ampak kot strokovnjaki za nacionalno varnost, ki bodo spo.sobni pojasniti .strateško ozadje alternativnih vojaških nalog ter strukturo in potrebe voja.ških sil za njihovo izvajanje v okviru celotne nacionalnovarnosine |x)litike države. (VCilliams 1990, 294) Zaratli delovanja v v.se bolj omejujočem nacionalnem okolju (zmanjšana razpoložljivo.st vseh vrst virov) bodo namreč v.se pomembnejše tudi politične veščine (visokega) častni.škega kadra, ki bodo morali dovolj prepričljivo in argumetirano jjredstavljati potrebe oboroženih sil.' (.Nogami 1996, 54-57) Nove vloge in naloge, s katerimi .se vse Ix5lj .soočajo oborožene sile razvitih industrijskih držav, torej zahtevajo tudi drugačna znanja in spo.sobnosti njihovih pripadnikov, predvsem častnikov. Reforme v sistemu izobraževanja, usix)sabljanja •• Snlirimi-r (Dscdu rrsiii lUiitiilli In lu-rliulnlh nrgiiniziidj. (2)z veC htmlnimi ohUisimi, ti.«»('.«/«v-iiivnljlflli oilniisih kon/llbinosll in z/iivzniiivr. (.i) .< siiileliijoCiml liijlini iihomienlnil silami i> metinamd-ni ii/K'radji in njiliorimi /arniKslmi. ('!) z nciHliisiilmi sivloniiml mediji in loluilnimi mediji s/iriili sirani ur (Sj z domaČimi javniislmi ' (Vj lem /HI morajo leoreiiCno znanje s s/iloiuena In l ojaSko-slroborneiia jxidroCja ie ivdno dojiol-njerall iiidi ustrezne jmikliCne bojne IzkiiSnJe. Vojaiki {«nvljniki hrez samozaiiluinja. ki bi temeljilo tudi na njihovi vsestranski taktiCni In ofvmtivni usjiosobljenosii in izkiiSnjah. mimreC niso l>n/)ravljcni [ne-vzeti iniciatn e in spremljajoCeKa lvenanja. zaradi Cesar je lahko tudi v s/iremenjenlh n/H'ralivnih okoliiCinah nevojnih vojaikih operacij olx'iilno zmanj.i/ina s/)tisohntxsl enote za Izpolnitev zadane naloge (Kichanison lotrjujejo pravilnost pogledov Katedre za obrambo.slovje, ki tudi zaradi racionalnosti in omejenih gospodar.sko-družbenih zmogljivo.sti, v sloven.skem prostoru podpira uveljavitev specifičnega koncepta. Ta nasprotuje klasičnemu izobraževanju voj:iSkih častnikov samo na .specializiranih voja.ških izobraževalnih ustanovah oziroma vojaških akademijah, ki imajo .status internih izobraževalnih ustanov in ni.so ekstertio verificirane. Zagovarja i^a njihovo osnovno (splošno) izt)braževanje na civilnih visokošolskih ustanovah, ki ga s potrebnimi |xwebnimi vojaško-strokovnimi in specialističnimi znanji in ve.ščinami dopolnjuje (vzporedno) oziroma nadgrajuje (naknadno) vojaška organizacija z lastnimi izobraževalnimi kapacitetami. Kak.šcn interdisciplinaren in ckstcrno verificiran voja.ško iismerjen .študij? Na podlagi ugotovitev, kakšen naj bi bil v prihodnje častnik v oboroženih silah razvitih industrijskih držav, je mogoče vsaj okvirno utemeljevati tudi nujne spre-memlx; v častniškem zboru .Slovenske vojske. Ko govoritnt) o slovenskem častniškem zboru prihodnosti, jc seveda treba razlikovati tive kategoriji častnikov - (1) tiste, ki so že pridobili častni.ški čin in so že zaposleni na častniških ix)ložajih v SV ter (2) tiste, ki se za častniški poklic že ali .se še bodo izobraževali. V tem prispevku se s prvo kategorijo, kljub njeni pomembnosti in profesionalni neustreznosti, nc bom posebej ukvarjal, ampak .se bom osredotočil na problematiko izobraževanja bodočih častnikov. Po o.samo.svojitvi je Ministrstvo z;i obrambo Republike Slovenije (MORS) vseskozi nasprotovalo ustanovitvi klasične vojaške akademije in je zagcnarjalo civilno utemeljeno izobraževanje bodočih častnikov S\'. .'slo jc za pretehtano odločitev, ki je temeljila na razi.skovalno podprtem premisleku (raziskava ".Starešin.ski kader v oboroženih silah Republike Slovenije 1990") o sloven.skih specifičnostih in predvsem drugačnih prihodnjih zahtevah glede znanja in ostalih značilnosti častniškega kadra. Vzpostavitev celovitega izobraževalnega sistema za zagotavljanje vojaških kadrov v spremenjenih družbenih razmerah jc v.sckakor mogoča tudi brez po.scbne vojaške vi.sokošolske izobraževalne ustanove ali celo klasične vojaške akademije. V tem kontekstu je bilo še leta 1998 (do iniciative Univerze v Mariboru in MORS) pomirjujoče predvsem tlejsivo, da se je sc-tlanji načelnik Generalšiaba SV brigadir Iztok Podbregar (Zgaga, Delo, Sobotna priloga, 18. april 1998, 32) priilružil mnenju skupine znan.stvenikov in strokovnjakov z voja.ško-obrambnega potlročja, da Slovenija ne potrebuje lastne vojaške akademije. V Sloveniji trenutno izobražujemo bodoči častni.ški kader na .specillčen način, ki je kombinacija študija na civilnih visoko.šolskih in univerzitetnih izobraževalnih programih ter naknadnega in relativno kratkotrajnega specializiranega vojaškt)--strokovnega in ve.ščinskega izobraževanja in usposabljanja. Na civilnem izobra-žev-alnem si,stemu utemeljeno vojaško šolstvo je za majhno tlržavo kot je Slovenija, z relativno majhnimi potrebami po ča.stniškem kadru ter omejenimi kadrovskimi in materialnimi viri, nedvomno dobra in predvsem racionalna rešitev. Problematično jc le to, da izhodiščna ideja v nadaljevanju ni bila izpostavljena kritičnemu vrednotenju in nailgrajevanju. zaradi če,sar tak,šen sistem ni optimalen, oziroma ni dodelan do konca. Vendar to ne pomeni, da je slab. Ta sistem je pov.sem sprejemljiv v ti.stem segmentu, ki trenutno zagotavlja nekarierne častnike (ang. "non-career olficer.s" oziroma "short-term officers"), ki jim vojaška .služba predstavlja .samo eno od razvojnih laz v njihovi sicer lahko zelo raznoliki poklicni karieri. Praviloma pa ne zagotavlja kariernih častnikov (ang. "career officers" oziroma "long-term officers"), za katere je vojaški poklic (tlo)življenjska o]>reilelilev. Tudi zato je v .SV mogoče trenutno zaslediti eno od največjih i>omanjkljivosti slovenskega vojaštva. To je izredno pisana in nehomogenizirana kadrovska struktura ter neizoblikovanost specifične vojaške (sub)kuliure in vrednotnega sistema, čemur pa zaradi nevedenja ali morda ignorance ni posvečena zadostna pozorno.st. Karierni častniki v v.saki resni vojaški organizaciji predstavljajo ti.sto trhviili na ftosamezntkov osebnostni razvoj In vrethiolno siriikinro. je obibibje nje-jfovega izohraievanja na fakultetni stoiinji. Setvila samo. tV je ta v/tllv dovolj zgoilen (takiil /«< zakljnCkii srednji-Sokbega izobraietrinja in pred vstoliom na nniverzo) In relativno trajen (konllmamno v celotnem obdobju izobraievanja na univerz!j S tem je mogoie {Kijasnln zaznavne razlike v nekaterih osvly nostuih zimCihiosUh med/KivpreCnImi rednimi in izrednimi Stiulenti (vpreteklosli Študenti oh delu). Mode! izobražetanja Častnikov SV po sistemt! sekvenčne ločenosti, vendar dolgoivčne vzporednosti splošnega izobraževalnega procesa na civilnih izobraževalnih ustanovah in vojaSko-strokovnega izobraževanja, usposabljanja in injenja v vojaški organizaciji LEGENDA: Imu SV y {«u Kmcaraloih potunic (SPI ln»i« SV mol vilimdi (V) v tini Hiidiirtih obvcaiMU Izrtj« >e v clivini Itudija obrmiMilovjj u vajitko-UrokoviM podusm« ilev (OBR-VSP). 7j v»c Itmkiiic mlofaiih iadtitv (SPL); vtii« ludi a otnmlmlvm. Ki niio »tnolvirali VSP 1. Najbolj zagnani in odločeni za karierni častniški poklic bi cikoj po končani srednji šoli opravili klasično služenje vojaškega roka, po katerem bi lahko ob prehodni oceni in na lastno željo stopili v naslednjo fazo kvalifikacijsko-selekcijskega procesa. 2. V nadaljevanju bi tako morali opraviti podčastniško šolo. V primeru prehodne ocene glede primernosti za kariernega častnika SV bi pridobili pravico do štipendije' rang 1 na katerikoli visoki strokovni šoli ali fakulteti v Sloveniji, za vpis na katero bi izpolnjevali vse potrebne pogoje. Nekaj prednosti bi imeli le pri vpisu na študij obramboslovja, saj bi lahko na FDV za te potrebe v okviru Katedre za obraniboslovje oblikovali posebno vojaško-strokovno podusmcritev. Ta bi bila primarno namenjena za vpis bodočih kariernih ča.stnikov SV in bi predstavljala sredi.ščni (ne pa tudi osredtiji!) izobraževalni program vojaško usmerjenega modularnega interdisciplinarnega študija. Študenti tega programa bi po končanem ' čeJv lirlmvniih bamtieteilnr feč km jvpmsitli iiljviitlij. jih (tobijri samo nafl>oljSi (tto timita - ii/ir. / tih {K-liteseiJ Siuciiju takoj nastopili cldoviio mesto poveljnika voda v SV, njihov karierni razvoj pa bi bil v primeru zgletinega dela najhitrejši. Štiidenti o.stalih vi.soko.šol.skih ali univerzitetnih programov bi morali po zaključku šolanja zaključiti .še jioseben najkrajši program častniške .šole, v katerem bi prevladovale še ne absolvirane teoretične voja.ško-.strokovne in temeljne obrambo.slovne vsebine. S tem bi jih približno izenačili s študenti na voja.ško-st rokov ni podusmeritvi obramboslovja. Vsi štipendisti ranga 1 bi morali za ohranianje statusa štipeiulLsta v.sako leto zbrati določeno število točk iz naslova obvezne in prostovoljne vključenosti v različne aktivnosti .SV. V manjšem ob.segu v okviru študijskega programa, vendar izven prostorov Univerze, v večjem obsegu pa v njihovem jjrostem času (vikendi, počitnice)." 3. .Malo manj zagnani ali tisti, ki bi nekoliko kasneje ugotovili, da jih zanima poklic častnika .SV, praviloma bodoči nckarierni častniki, bi lahko stik z vojaško organizacijo vzpostavili po zaključenem prvem ali kateremkoli drugem letniku visoko-.šolskega ali univerzitetnega študija. V času počitnic bi .se namesto za klasično počitniško delo odločili za vojaško-obrambno taborjenje v organizaciji SV. Njihovi neposredni predpostavljeni v vlogi |>oveljnikcjv oddelkov in poveljnikov vodov bi bili najboljši štipeiulisti ranga I iz 2 točke, ki bi na ta način opravljali enome.sečno prakso kot eno od pogodbenih obvezno.sti' V primeru preluKlne ocene glede primernosti za častnika .SV, bi ti kandiilati pridobili pravico do .štipendije rang 2, 3 ali i" na ti.sti vi.soki .stiokovni šoli ali fakulteti v .Sloveniji, na katero so že vpisani. Po zaključku študija bi morali zaključiti poseben srednje dolg program častniške šole. Glede obvezne m |)rostovol|ne vključenosti v različne aktivno.sti SV bi bili v nadaljevanju izenačeni s štipendisti rang 1, s tem, da bi jih izvajali na ustrezno nižji hierarhični ravni, saj še ne bi imeli |x>dčastniškega čina. •i. Posebno kategorijo pred.stavljajo kandidatke za ča.sinice. Kandidatkam za karier-ne častnice bi morali z ustrezno normativno pravno podlago omogočiti pro.stcv voljno .služenje vojaškega roka in opravljanje |XKlčastni.ške šole. za kandidatke za nekarierne častnice pa v pi-ed.stavijcnem sistemu ni nikakršnih ovir Predstavljeni si.stem bi imel več [Kizitivnih značilnosti: 1. Potencialni častni.ški kandidati bi na osnovi lastnih izku.šenj ugotovili, ali je vojaški poklic res tisto, kar so si pretlstavljali in kar si želijo. 2. Bodoči karierni ča.stniki bi si znali predstavljati, s kakšnimi problemi .se srečujejo navadni vojaki in (jodča.stniki, .saj bi pred pridobit\ijo statusa častniškega kandidata opravili običajno shiženje voja.škega roka in običajno podčastniško šolo. Tudi lx)doči nckarierni častniki bi imeli boljši v|X)gled v "zakulisje" vojaškega življenja, saj bi sc vanj vključevali prej in na nižjih hierarhičnih stopnjah kot doslej. • IMLttniik in luilmr iikllvimsli M bila jih/mii ljeiui iiiihuitliio. ■ Ih I hI J letniku hi liilikii bili Casiniiki kiiniliiliili ie r rlngi fKii eljnikiir mlilelkiir sovrslnlknm. luijlKiljii /Iti liiill r i-logi /Kiivljnikor mltlelkiiv nit/im lelnikcm. hi .i lelnikii in v okrirn ztikljiiCnili /ikiirniisli meil iibudlivnisklm sMžem tili nvlKtsrectno /m njem (v trajanju ilreli mesecer), bi lahko bili Ciisl-niHki ktiniliiUili že r rlogi Imivljnibov i imIov sorntnikom. najMjii (hi ituli r flogi jioicljnlko katerem bi xe mlloCili za soileloi an/e s .VI' .i. 1'nsiojni v vojaški organizaciji bi lahko (1) dolgoročno in (2) na različnih ravneh preverjali pr)sanieznikovo primernost za častniški poklic ((a)socialnost. sposolv nosi za limsko delo. vtxlljivosi. di.scipliniranosi, do.slednosi, vztrajno.st in ostale lastnosti, ki .so značilne za ilobrega častnika) ter opravljali preliminarno selekcijo najprej potencialnih in nato dejanskih častniških kandidatov na osnovi njihovega obnašanja in do.sežkov v realnem okolju vojaške organizacije. Za vsakega po.sameznika bi oblikovali tudi personalno mapo, ki bi bila temelj za kakršnokoli napiedovanje. Na osnovi tega bi lahko določili tudi njihov približen karierni domet, kar bi izredno olaj.šalo dolgoročno načrtovanje kadrov.ske politike. Tak.šen pristop omogoča bolj.šo .selektivnost in po\ ečuje kvaliteto ča.stniškega zbora, .saj .so ne|)rimerni izločeni ali zaustavljeni na stopnji, ki .še ne pre.sega njihovih spo.sob-nt).sti. Na podlagi uvida v obseg letnega kontingenta [Kitencialnih častniških kandidatov in njihove s|>o.sobnosti, bi lahko ob upoštevanju potreb (zakon ponudbe in povpra-ševanja) korigirali Štipendij.sko politiko za prihodnje leto. 5. Višina štipendije častni.škega kaiulidata za tekoče ali/In prihodnje leto ne bi bila odvisna samo ckI učnega uspeha, ampak tudi od obsega in kvalitete njegovega v ključevanja v obvezne in prostovoljne vojaško-strokovne dejavnosti v okviru SV. 6. Predstavljeni sistem bi krepil povezavo med civilnim in vcijaškim okoljem, pri čemer bi seveda delovali predv.sem v smeri civilianizacije vojske in ne militarizaci-je civilnega okolja.' 7. Krepil bi splošno zaveilanje o vojaško-obrambnem področju med študentsko populacijo (ne .samo med častniškimi kandidati), pri univerzitetnih profesorjih in v znanosti na-sploh.'" 8. Nekarierni častniki, ki bi v časini.škem zboru pred.stavljali znaten delež, bi lahko v primeru nadaljnjega omejevanja obsega oboroženih sil razvitih industrijskih držav z relativno majhnimi problemi zapuščali voja.ško organizacijo in prehajali v civilno delovno okolje, saj bi ntzpolagali z diplomo civilnih fakultet in pomembnimi delovnimi izkušnjami v voja.ški organizaciji. Sistem dosedanjega dous|K>.sabljanja nekariernih častnikov SV ])o zaključku njihovega visokošolskega ali univerzitetnega izobraževanja, bi lahko ostal bolj ali manj nesjjiemenjen samo glede trajanja, .še vedno bi ostal najdaljši program ča.st-niške .šole. Nujne pa bi bile spremembe v njegovi vsebini in intenzivnosti ter kvaliteti izvajanja. Potencialni častniški kandidati v tej skupini bi morali pred prehodom na obravnavanje častni.škega izobraževalnega programa (1) skozi proces osnovnega urjenja vojaka, kot je sedaj zasnovan v I. fazi urjenja voja.ških obvezniktn- na služenju vojaškega roka in (2) skozi proces podčastniškega uspo.sabljanja in urjenja. Pravi častni.ški kandidati bi postali šele tisti, ki bi uspešno zaključili obe kvalifikacijsko-selekcijski fazi. vendar bi bilo njihovo napredovanje v • Svlimk-nii Ctisliiibi .v» /irarildmu numrvC manj tniilidiinalislični in kimsvmitivnl oil iijilioi ili Lviri-vniili kolc'KOf. zalo lahko r /loslmix/erni ilriiibl mlloCilno ini/iomorejo pri amoriizininja na/ielosn In rzl>oslarlJanJn [mMliiktlrnik luhiosor nml rojaikim In Milnim okoljem. " /aklJiiCeranje cwUneRa Sliitllja Ca.nnLiklh kaniliilalor z ili/ilom.