Dan 9. avgaata t. 1., kterega je bil pr v i sl o vea ski tabor v Ljutomeru, je vredea popolaoraa, da se zapiše a zlatimi črkaaii v sloveasko zgodoviao. Moramo reči, da če ravBO smo videli v preteklib 7 letib aiBogo prav Iepih veselic na Sloveaskem, ali take aavdašeaosti za sloveasko stvar, in tako veliko maožiflo zbraaih rodoljubov, še dozdej aisrao videli. Pa zakaj se jih tudi ae bi zbralo, saj je bil ta ahod To so, kakor srao rekli, od vseh aasočih soglasao sprejete resolacije. Ker veadar zarad važaosti tega velikega ahoda vsak bravec ima pravico zabtevati, da ae rau popiše bolj Bataačao prvi sloveaski tabor, hočemo v kratkem popisati vse bolj važae jegove delke. Že v soboto zvečer ae je zbralo lepo število rodoljubov v Ljatoaiera, kterih je tako niaogo došlo v čitalaico, da so bile vse sobe polae. Tukaj pri veseli godbi ia pevaaju aarodaih peaeai, se je čnlo tadi maogo lepili aapitaie, aarodu sloveaskemu ia maogiai jegovib voditeljev (Strossaiajerju, mnogo bolj itaeBitBa stvar, kakor je bilakakoršaa koli dragajjPalackija, Rigerju itd.) _ Drugo jutro, t. j. 9. t.ra. je^ob če- veselica, kteresmoiaieli dozdej.' — Prvi sloveaski taborje aam-  *""*" J "" ' reč bil Baj vekši korak k bpljši aaši bodočaosti! — Vaak pravi rodoljab, ki res želi aapredek naši stvari, mora biti prepričaa, daje to edinapot, pokteri aeljadatvozaaarodaostzbudi, pokteri se am dokažejo jegove potreboče, po kteri se pogovorijo sredstva, ktera peljejo k aarodaeaiu blagostaaju; po kteri Ijud8tvo zezve svoja aatorska prava ia avoje pravice poprek, ktere mu grejo po Boga ia zakoau ; pot, po kteri ae ljudstvo pelje do političae zrelosti, pot, po kteri vlada zezve prave želje m potreboče svojib podložaikov v kaki deželi. hvala gre tedaj aaj prej oaira rodoljubom ki so Velika trudom ia z bor, ker so maogimi žrtvami po tem aapravili z velikiai aapravih ta prvi sloveaaki taprvo pravo pot k Barodaemu blagostaaju, hvala tudi gre ?aem oaim, ki so se pri tem zlo važaem ahoda vdeležili, ker so a tem doeti jasao dokazali, da jini je mar za občao blagostaaje ia da hočejo po mogoč- -Vsakrodoljabaajdela zablagostanje na'roda in v kratkem začeli širiti po celi Iepi sloveaski nosti k teaiu phpomoči. poavoji mogočaosti bodemo ae deželi! — VaŽBe resolucije pa, ktere je aprijelo eaoglasao više 7000 aasočih Ijudi, so Takaj zbraai bile sledeče alo veaski narod aoglasao i z- reka; dav§. 19 državaib osnovaih postav ae najde porostva za ohraaitev in gojitev svoje aarodaosti, dokler ae bode: 1. Sloveaski j ezik na sloveBskem izkljačivo uradaijezik ia dokler seae bov ta aamenuradnikom uasloveaakem aeodlogomadoločilobrok, 5b sicerpol leta, do kterega nioraj o znati aloveflačiao v b e8 edi in pisnia. 2. Dokler ae bode crkvena vlada aa Sloveaskem uradovala v sloveBskem jeziku in se ae bodo v bogoalovaicab predmeti, kterise do zdaj aemški predavajo, odzdaj sl oveaski razlagali. 3. Doklernebodoljudske šole čisto slo ven- ske jb v sredajih učai jezik sloveaski. (Neaiški jezik oslaae ačai predmet.) 4. Dokler se ae združijoSloveaci v zediBJenoSloveaskozaarodnoftpravo. 5. Doklerseae bodeiz deželaega zaklada štajarakegav razmeri številaSloveacev ia jihovih priaeskov aapravili, podpirali ia vzdr- žavali sloveaaki xavodina pr. sloveaske realkejjkar se Baši očaki gospodarske šole itd. bi se posvetovjili o 6. Dokler ne bodo dodaae temu paragraiu trti zgodaj že aazaaBJalo pokaaje možarjev iz brega Kameaščaka, aa kterega podaožje se naslanja trg Ljatomer, da je aapočil važea daa tabora. Okulo dvaaajste opoldae se poda predstojaik ljatoaierske čitalnice z aekirai odboraiki ia rodoljubi aa določeao pol are oddaljeao mcsto aa Kaaieaščak, da sprejme tamo pričakaae goste, ki so se pripeljali iz Ormaža ia ki so došli iz Ljubljane, Maribora, Celja ia maogih dragib krajev. Okolo edae se pripelje prav dolga rajda pričakaaih gostov z zastavo ia g. dr. Ploj je pozdravi v kratkem ia pomljiveai govoru, kteremu ravao tako odgovori g. dr Razlag. Po tem so 8e vsi skapej podali v trg k občaemu obedifT-čitalaičiai goatilaici. Izmed gostov omeBiti depatacijo Ijnbljanskega nsokola", poaebao moraaio kterega je zasto- palo deset mož ia ki so taki pri obedu aaa razveselili z lepiai petjem. Okolo treb popoldae še se pripeljate dve dolgi rajdi kmeti,J8kib vozov iz Središča ia od av. Tomaža, skorej aa vsakera vozu ki so vsi bili z vejami m traki okinčeBi, bila gledati sloveaska zastvava ia vsi so bili z je nŽivio" klicaajem sprejeti. Ob treh popoldae se vzdigae cela družba ia ae poda s pevajočiisii sokolci Ba taborišče, ker je bila večiaa ljadstva že zbrana. Dve godbi aa dveh zaaje pripravljeaib odrih, ste po vrsti igrali ia med veselimi godbinirrii glasovi zbral se je Barod (maogo kmetov je došlo celo od Koroake meje ali pea ali aa vozib) hitro okoli glavaega odra, ker je bila govorfliiaica, mesto za prvoaedaika, c. k. komisarja, taborske odboraike ia zapisavce. Ta- boriače je bilo aa travaiku l"u: : T '-'¦ '-: je s drevjem zaseačen ia ki je kladea bil, da ai Bi želeti boljaega. — G. žapaik dr. KleraeBČič iz Ljutomera stopi prvi na govoraišaico ia aagovori zbraao maožiBO takole: nPo aatavi, ktero je potrdil aaš milostljivi cesar Franc Jožef, aam je mogoče ia iraamo pravico pod railiui aebom shajati ia posvetovati se kakor so se flaši dedi poavetovali, ia izrekati avoje misli ia želje, da se aaai izpolaijo. Približava se treaotek, da se te aam od cesarja podeljeae pravice poslažimo ia jo izvršimo. Rcsnobno je, o čeiaar se imaaio pogovarjati, treba narn je torej reda. Da bi pa vs.e redao bilo treba aam taki znaaj Ljatoraera, za to priložaost, tako ki pri- izvršilae postave ia djaBskovpeljaae in dokler ae ne bodeposameznim deželam dalavečasamoupravna oblast. predsedaika. ImaBi čaat vam predlagati izvrstaega rodoljuba, slavaega, ačeaega rojaka, rojeaega med vami pri Mali Bedelji, g. dr. Razlaga (živio!) za vašega prvosedaika. Če je vaša misel, da je g. dr. Razlag vaš prvosedaik, izrecite: da!" Narod kliče groaiovito: ,,da!u ia ,,živio Razlag!" Prvosedaik dr,_Ra_zLa_g: ,,Več kot 1000 let je preteklo, niso smeli zbirati pod milim aeboai, da občaib ročeb. Zdaj je prišla doba, da sme slov. aarod svoje želje izrekati ter jih predlagati pre- Porabiaio to dobo. Žalostao se je godilo stao se godi aaai, ali jazmislim, aaj se pa naši deci bolje godi! (Eai kmetje vibte klo- svitlerau cesarjn. Bašim očakom, ž buke, dolgotrajai živio-klici.) Jaz mislim da bo ia mora biti eakrat tako, da bomo mislili — ae samo aa sebe, teaiuč — aa 8voj rod, da bo edea izmed vas, ki bo drugo sakajo oblekel, kakor jo imate vi, ohraail srce; da bo vsak izobrazil si uai, pamet ia srce, da bo aradaik, rokodelec, kmet vse, kar bo delal, storil po vedaosti ia prepričaaju — Bajbolje. Tačas se bo reklo, da je aarodaa Bajviši stopiaji omike. — Dali ste raefli čast da 8eai tega posvetovaaja prvosedaik, za kar se vam srčao zabvaljam. Bolje se vam pa ae aiorem zahvaliti, kakor če kar ima aaložeao prvosedaik, dober red obdržim; ia zato vas prosim, da me ubogate v vseb rečeh! (Kmetje: bomo, bomo!) Potrebao je da aamo edea govori, da ae bo Bobedea segal v besedo, da bo le tisti govoril, kterema boai besedo dal. Besedo boai vsakeaiu dal, kdor se je zglasil. — Dalje je treba da se ra i r zdrži, da mirBO poslašate, kajti Biisliaio, da smo paraetai možje v posvet zbrani. Tako so ravaali stari Grki ia Riraljaai ia oai so iiueli pamet in srce aa pravem mestu. Pogovarjali se bomo o postavi, ki zagotavlja vsem Barodom eaake pravice, o §. 19. aovih temeljaih postav. Treba da vaai ta §. berem. (Prvosedaik bere §. 19.) Ta postava je imeaitaa za aas. Zato so Ijutomerski rodoljubi skleaoli, da se posvetajemo o njej. Še eakrat vas prosiai, da mirao poslušate. — Prvo besedo daai g. Kakovca. (Dalje prihodnjič.)